občinski__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE d poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa nistva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Občinski i gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačn Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 4. VI. 1986, LETO XXV., ŠTEVILKA 9 Naš občinski praznik. Godba na pihala Domžale je že pred proslavo ustvarila pred halo Komunalnega centra s slavnostnimi zvoki svečano vzdušje. Slavnostno v Hali Komunalnega centra v Domžalah: Proslava ob prazniku občine Slavnostni govornik na proslavi občinskega praznika — 23. maja je bil predsednik SO Domžale Peter Primožič. V soboto, 24. maja 1986 je bilo v Hali Komunalnega centra v Domžalah nadvse slavnostno. Že uro poprej je Godba na pihala Domžale pripravila na ploščadi pred Veleblagovnico promenadni koncert, ki so mu v slavnostnem prazničnem vzdušju prisluhnili mnogi. Po intoniranju obeh himen in pozdravu najmlajših - pionirjev z osnovne šole so se navzoči ob poslušanju žalne koračnice spomnili *=..-. -rita in vseh padlih v NOB. Že dan poprej so - kot je bilo povedano — položili vence na več mestih, ki obeležujejo dni in dogodke iz NOB. Želimo pa hkrati obuditi spomin na vstajo na domžalsko - kamniškem območju, shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom I. 1937, spomniti se pravzaprav vseh tistih, ki so nam neposredno zagotovili vrednote, priborjene z narodnoosvobodilno borbo, spomin na vstajo, NOB in ljudi, ki smo jih imeli. Slavnostni govornik je bil Peter Primožič, predsednik SO Domžale. V svojem govoru je podčrtal, da želi posebej poudariti vsebinske spremembe in korake, ki jih je družba storila domala na vseh področjih. Te vsebinske spremembe so pomembnejše kot obilica statističnih podatkov, ki pa vendarle tudi govore svoje. V občini nas je tačas 42.500, zaposlenih v družbenih podjetjih oz. združenem delu domžalske občine je 12.300. Poleg tega se vsakodnevno vozi 7000 občanov na delo izven občine. 2500 delavcev je zaposlenih v zasebnem sektorju, od tega števila pa je približno 1300 nosilcev obrti oz. obrtne dejavnosti. V preteklem obdobju smo v občini zagotovili enakome ren napredek v vseh krajevnih skupnostih. Ena od značilnosti je ta, da se zmanjšuje število kmečkega prebivalstva, četudi z občinsko politiko želimo zagotoviti boljše pogoje za gospodarjenje vsem na področju kmetijstva. Ob tem velja povedati tudi, da smo končno uspeli uresničiti melioracijo in komasacijo kmetijskih zemljišč ob Rači in Čudni. Pomembni so uspehi, ki jih dosegamo na področju industrijskega razvoja, razvoja obrti, uspehe zapažamo v izobraževanju, vzgoji, osvajanju novih tehnologij, športu in drugod. Doseženo je dejansko množično združevanje občanov s skupnimi interesi, ki uspevajo s svojimi prizadevanji in delom uresničevati mnogo, zahtevne družbene cilje. Potem, ko je predsednik SO Domžale Peter Primožič nanizal še nekaj afirmativnih podatkov, je vsem delovnim ljudem in občanom naše občine čestital za občinski praznik 23. maj. Sledila je svečana podelitev občinskih priznanj, listin in plaket. V kulturnem sporedu, ki je sledil, je ubrano zapel mešani pevski zbor Domžale p.v. Romana Ravnica, ki je presenetil tako s primerno izbranim programom, kot tudi z ravnijo glasbene izvedbe. Slavnostno sejo je sklenila Godba na pihala Domžale s slavnostno koračnico v lepo sobotno dopoldne našega občinskega praznika. M.Brojan Prireditve se je udeležil tudi častni občan občine Domžale Viktor Avbelj. Ob občinskem prazniku občine Domžale je izšla nova publikacija Občanov priročnik 1986 Pred nekaj dnevi je izšla že sedma preoblikovana izdaja zanimive občinske publikacije, ki prinaša izjemno obilico podatkov z vseh mogočih področij občinskega življenja in dela. Publikacija se je v letih, odkar prinaša različne podatke o naši občini (pričela je izhajati 1.1972) že dodobra spremenila, saj poleg bogatega kartografskega gradiva prinaša tudi obilico tekstov, ki govore o naši preteklosti in dogodkih, ki so v tej preteklosti minili. Publikacija je naletela na izredno zanimanje ne le v občini, temveč tudi v Sloveniji in državi, saj je edina tovrstna pri nas. Kot nam je ob izidu v razgovoru povedal direktor Geodetske uprave Zmago Čermelj, zagotovijo v vsaki novi izdaji za najmanj 70 strani novih tekstov in kart, tako da-se obravnavana področja v knjigi iz izdaje v izdajo spreminjajo. Življenje gre pač naprej v svoji razvojni poti, podatke je zato treba nenehno ažurirati, dopolnjevati in to dejstvo seveda prinaša tudi potrebo po spremembah v vsaki naslednji izdaji. Najpomembnejše so karte V sedaj že dolgoletni zgodovini izhajanja „Občanovega priročnika" so temeljna vsebina karte. Le-teh je bilo doslej izdelanih že nekaj sto, obdelano pa pravzaprav čisto vsa področja življenja in dela v občini. Osnova za kartografsko gradivo so seveda podatki, ki jih je treba najprej zbrati, potem pa ustrezno pripraviti za primerjalno rabo. Seveda je šlo skozi to obdelavo doslej že brez števila različnih podatkov, ki so „zaživeli" na sedaj že zastarelih kartah. Vsaka izmed njih pa je izredno dragocen dokument časa, ki je že minil, razvojnih stopenj v organiziranosti življenja v občini, vsekakor gre za že dragoceno arhivsko gradivo. Tudi v letošnji publikaciji, ki sojo tokrat izdali v platnicah vijolične barve (doslej so izrabili domala že ves barvni spekter), je cca 40 različnih kart. Z njimi in z opisanimi podatki je v Domžalah tako zagotovljena specifična — dobra in pregledna informacijski kontinuiteta. Le-ta ni pomembna le v splošnem informacijskem smislu, temveč je lahko tudi dober in tehten ter (kar je zelo pomembno) aktualen učno-vzgojni pripomoček osnovnih in srednjih šol domžalske občine. Zelo aktualen pa je žal kdaj pa kdaj tudi le deloma, saj se v karte vnašajo statistični podatki, ki so zaradi časovne zamaknjenosti dela statistike lahko stari tudi do 2 leti. Tako se včasih zgodi, da je zaradi omenjene hipoteke statistike, stanje lahko tudi že drugačno... Kot je tudi poudaril Zmago Čermelj, so pri izdelavi vseh kart uporabili enoten pristop, enotne rešitve in metode dela, enotne znake za določene kategorije na kartah, kar vse daje rezultatom njihovega dela svojevrstno potrditev, da so uspešno „spravili pod streho" tudi ves ciklus. Vse karte so bile doslej izdelane v merilu 1:80000. Letošnja publikacija je bila izdana v 500 izvodih, ki jih ne prodajajo, namenili pa so jih za družbenopolitično informiranje, za delegate, IS, SO, DPO, šole, tovarne in drugo javno rabo. Zanimiva je za vse, kijih občina Domžale tako ali drugače zanima. ^ M. Brojan Nova kartografska pridobitev NASELJE DOBA IN MORAVČ NA KARTAH Ob našem občinskem prazniku sta izšli dve karti, tokrat karti naselij Doba in Moravč. Tudi s tema dvema kartama se uresničuje načrt, da bomo v občini imeli vse kraje, ki imajo izdelane ulične sisteme, na ločenih kartah. Tako sta dobila kartografsko obdelavo načrta naselja tudi oba že omenjena kraja, kar je za občane gotovo lepa in pomembna pridobitev. Kakšen je bil pristop pri izdelavi kart, ki so jih izdelali na Geodetski upravi, kartografsko obdelali na Geodetskem zavodu SRS, tiskala pa tiskarna VETA v nakladi 1000 izvodov in v merilu 1:5000. Na obeh kartah so izredno pregledno predočene vse ulice, stanovanjske in javne zgradbe, gospodarska poslopja, industrijske zgradbe, parkovne in športne površine, zdravstvene in servisne ustanove, komunalni objekti, pošti, gostilne in objekti družbene prehrane, spomeniki in drugo. Obe karti sta izdelani tako, da je zagotovljena njuna kar največja javna uporabnost. Zelo uporabni sta za zdravstvene delavce, veterinarsko službo, SLO in DS, šole, PTT in drugo. Na hrbtni strani obeh kart se nahajajo teksti, ki sta jih prispevala avtorja tov. Stražar za Dob in tov. Brodar za Moravče. Vsebujeta vse zgodovinske, gospodarske, razvojne in druge podatke, ki ilustrirajo zgodovino in delo občanov obeh naselij. Na hrbtni strani se poleg tega nahajajo tudi spiski obrtnih poslovalnic oz. obratovalnic, družbenih in gospodarskih dejavnosti ter spiski in šifranti za lažjo uporabo kart. Karti je v zanimivo, vendar dokaj ceneno izvedbo zasnoval Vili Kos, ki mu gre za to delo naše priznanje, kot tudi delavcem Geodetske uprave za novi kartografski pridobitvi. Karti lahko občani kupijo po ceni 400,- din za kos v trgovinah Napredka v Moravčah in Dobu. Temeljnih načel ne bomo spreminjali... Delegat domžalske občine na zveznem sindikalnem kongresu, ki bo 29., 30. in 31. maja v Beogradu bo MARKO VRESK, 32-letni diplomirani pravnik iz Heliosa. Marko je leta 1978 končal pravno fakulteto,v Heliosu je zaposlen kot vodja pravne službe, v sindikatu pa je aktiven od leta 198O«1£80; Za delegata je bil izvoljen na skupščini občinske organizacije ZSS na predlog OSS. Kakšni vitisi spremljajo Marka pred odhodom v Beograd? Slovenska delegacija bo namreč nastopila s pripombo na Statut ZSJ. „V Statutu so črtane določbe, ki omogočajo samostojnost republiških sindikatov. Po predhodni obrazložitvi — slovenski sindikati so ta problem izpostavili že na republiškem kongresu - ta sprememba „baje" ne prinese nič novega. Vendar menim, da to ne drži. Slutiti je, da je to le poskus za druge, kasnejše oblike združevanja. To pa ni v skladu niti z ustavo niti s temeljnimi načeli republiškega statuta. Slovenski sindikati se tudi ne strinjamo z določili o vstopu v članstvo, pri katerem je pogoj sprejem zveznega statuta. Z osvojitvijo te spremembe republiški statut praktično izgubi svoj pomen. Tretji predlog slovenske delegacije bo v zvezi s sklicom izrednega kongresa. Po Statutu naj bi svet ZSJ imel pristojnost sklicati izreden republiški kongres. Predlagamo, da bi bilo možno tudi obratno. Vsi ti predlogi, s katerimi bomo nastopili v Beogradu, so bili osvojeni na XI. kongresu ZSS. Kljub temu so Kaditi ali ne kaditi (to je zdaj vprašanje!) Boj proti kajenju je dolgotrajen proces, stalno moramo biti aktivni in to v vseh okoljih in na vseh ravneh. Ljudi je treba osveščati o problematiki kajenja, posebno še o zdravju škodljivih posledicah kajenja. Vzgajati moramo zlasti otroke in mladino, ki pa potrebujejo primerne vzglede pri odraslih. Pri nas so družb :ne norme še vedno naklonjene kajenju in tako ugotavljamo, d. je kajenje v porastu predvsem pri mladini in ženskah, zato je nujno, da dobijo vsi ukrepi za preprečevanje in omejevanje kajenja vso potrebno družbeno podporo. To so le nekatere izmed ugotovitev KO za boj proti alkoholizmu in narkomaniji ter ostalim zasvojenostim, ki je ob obravnavi te problematike sprejel tudi pobudo, da se tudi v naši občini skuša ustanoviti DRUŠTVO NEKADILCEV. V okviru tega društva bi delovali predvsem preventivno in vzgojno. Če je vaš interes podoben ugotovitvam, navedenim v prvem odstavku, če menite, da bi nam pri boju proti kajenju lahko pomagali, PRIDRUŽITE SE NAM. Izrežite spodnjo prijavnico in jo čimpreje posredujte OK SZDL Domžale. Le od vas in vašega zanimanja je odvisno, kdaj bomo ustanovili DRUŠTVO NEKADILCEV. Podpisani____ (ime in priimek, točen naslov prebivališča, pošta) želim sodelovati v DRUŠTVU NEKADILCEV. Pristopnico pošlji čimprej na Občinsko konferenco SZDL Domžale, Ljubljanska 70, 61230 Domžale. te - za nas sporne - določbe prišle iz osnutka Statuta v predlog. Osvojen je bil le predlog o trajanju mandatov sindikalnih funkcionarjev." Kaže, da bo „borba" še huda, a Marko upa, da bodo slovensko delegacijo podprle tudi druge delegacije. Naš delegat bo svoj referat predložil v pismeni obliki. Referat bo v bistvu enak, kot gaje imela domžalska delegacija na XI. kongresu ZSS, dopolnjen s spremembami, ki so se zgodile v času med obema kongresoma: „Glede na veliko število referatov vsi ne bodo mogli biti podani ustno. Izbor je bil že narejen. Naš referat - o samoupravnem organiziranju — bo predložen v pismeni obliki. Dopolnili smo ga z izkušnjami, ki smo si jih še nabrali od marca do danes- - s tem mislim na organizacijske spremembe v Leku in Napredku". Biti delegat na zveznem kongresu vsekakor ni lahka naloga. Potrebne so številne predpriprave na vseh ravneh. Marko se je udeležil več posvetov, kjer je dobil tudi vse potrebne napotke. ,J?reko medobčinskega sveta smo se dogovorili glede referatov, uporabe jezika. Domenili smo se, da na plenarnem zasedanju vsi govorimo :slovensko, v komisijah pa po želji. Tudi na občinski ravni smo imeli priprave in sicer preko predsedstva, Občinskega sveta ZSS in odbora za pripravo na kongres. Seveda pa tudi sam želim zvedeti čim več o tematiki, s katero bom nastopil na kongresu — tako v teoriji kot v praksi." Marko pravi, da bo po dogovoru slovenska delegacija vztrajala na svojih stališčih, kajti temeljnih načel ne mislimo spreminjati. Iz povedanega lahko sklepamo, da delegate čaka težko delo. Upamo, da bodo v svojih zahtevah uspešni in da jih bodo podprli tudi drugi delegati. „Zahteve slovenske delegacije so skrajno umestne in upam, da ne bodo naletele na gluha ušesa. Od kongresa pričakujem, da bo podal usmeritve za pot nadaljnjega razvijanja samoupravljanja in pustil ob strani etatistične težnje". Marku želimo srečno pot! m.L. Pred nedavnim so se v Domžalah mudili člani delovne skupine Predsedstva Zvezne konference ZRVS Jugoslavije: tov. Milan Kovačević, general podpolkovnik, sicer podpredsednik Zvezne konference, Dragoslav Mitrović, predsednik organizacijsko-kadrov-ske komisije pri Zvezni konferenci ter Milan Nikić. Tema pogovora, ki so ga s predstavniki našega javnega in družbenopolitičnega življenja pripravili v konferenčni sobi, je bila Mesto in vloga ZRVS v sistemu LO in DS. Domžalska organizacija ZRVS šteje 1120 članov, organiziranih v 10 krajevnih organizacijah in je kot taka tesno vpeta v vsa družbena dogajanja in je eden temeljnih dejavnikov v sistemu LO in DS in obrambnih pripravah. S temi in drugimi podatki je navzoče seznanil o delu OK ZRVS Člani Zvezne konference ZRVS v Domžalah s-"--~-N Domžale njen novi predsednik VINKO PECELJ. Občino Domžale, njene dosežke v gospodarskem in javnem življenju, razmere in drago je gostom predočil predsednik Skupščine občine Peter Primožič. Prav tako je gostom nanizal podatke o položaju ZRVS v sistemu občinske uprave in zaželel, da bi bil obisk delovne skupine v občini uspešen. Predsednica OK SZDL Vera Vojska je govorila o vlogi in sodelovanju občinske konference z ZRVS. Podčrtala je skupne napore, da ohranimo tradicije NOB med mladimi, vključenost rezervnih vojaških starešin v vse oblike samoupravnega in frontnega delovanja tako v občini, SIS in krajevnih skupnostih. Poudarila je tudi, da so člani ZRVS posebno v krajevnih skupnostih nosilci aktivnosti na področju SLO in DS. Delo ZRVS se kaže na mnogih področjih, tako je pomembno njeno delo pri usmerjanju v poklice, akcijah NNNP ipd. Lado Škrjanec, predsednik OK ZKS Domžale je orisal partijsko delo, Franc Arnuš, sekretar sekretariata za SLO in DS občine pa je nanizal še nekaj ilustrativnih podatkov o organiziranosti tega pomembnega področja Obisk delovne skupine Zve/ne konference ZRVS Jugoslavije v Domžalah. družbenega delovanja. BOK Naš občinski praznik v fotografijah Mladi so si praznovanje občinskega praznika pripravili v Lukovici — v rokovnjaškem gaju... Ustrezno praznično vzdušje jim je pričaral ansambel Agropop in Barbara Šerbec-Šerbi... »Ciciban v mesecu mladosti« — prireditev pod tem naslovom so imenitno pripravili delavci VVZ Domžale. V res zgledno pripravljeni prireditvi so prizadevni vzgojnovarstveni delavci zagotovili celo igrače za vsakega izmed obiskovalcev. Dobitnik zlate plakete občine Dobitnica zlate plakete občine Domžale Marjan Vidmar. Domžale Mihaela Kolenc. Dobitnik zlate plakete občine Domžale Kosta Bizjak. Dobitniki zlatih plaket občine Domžale PODELJENA SO BILA OBČINSKA PRIZNANJA_ Na proslavi ob prazniku občine Domžale, 24. maja^ 1986 je predsednik Skupščine občine Domžale Peter PRIMOŽIČ podelil različnim javnim in družbenopolitičnim delavcem in delovnim organizacijam in skupnostim občinska priznanja. Tako so ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE prejeli: na predlog 00 ZZB NOV Domžale: Mihaela KOLENC za vsestransko, prizadevno in dolgoletno družbenopolitično delo v organih in organizacijah krajevne skupnosti, občine in republike ter ob življenjskem jubileju, Kosta BIZJAK za družbenopolitično delo v organih ZZB in drugih organizacijah v krajevni skupnosti, občini in republiki ter za aktivno delovanje v strelskih organizacijah, Marjan VIDMAR za dolgoletno delovanje v občinskem odboru ZZB ter vestno delo pri organiziranju in vodenju pogrebnih svečanosti. SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE so prejeli: Stanislav ČESEN na predlog OK SZDL, Alojzija PIŠEK na predlog KK SZDL Mengeš, Alojz PODBORŠEK na predlog KK SZDL Mengeš in Marjan STARIN na predlog komisije za odlikovanja DO Slovenijales Radomlje. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE so prejeli: Franc ANŽIN na predlog IO OOS Tosama, Milan JUHANT na r>r edlog Obrtnega združenja Vir, AntonPRESKAR na predlog OK JŽDL, Danica BLEJC na predlog KOOZS Induplati Jarše, Ela KOŠIRrapredlog osnovne šole Šlandrove brigade, Metka RAKEF Nekateri izmed prejemnikov občinskih odlikovanj, priznanj in plaket. na predlog KO ZZB NOV Trzin, Franc GRAJZAR na predlog KK SZDL Vir, Vera BANKO na predlog KS Simona Jenka, Rudi ŽAVBI na predlog KK SZDL Jarše-Rodica ter Slavko CEPIN in Ljubo ARSOV na predlog OKZKS. LISTINO O PRIZNANJU so prejeli: Srednja kovinarska in usnjarska šola na predlog Občinskega sindikalnega sveta in delovna organizacija TOKO Domžale. To listino bodo predstavnikom TOKA podelili šele jeseni, ko bodo v tovarni praznovali 40 letnico obstoja. Na predlog OK SZDL je listino prejela Marinka ŠIMUNIČ, na predlog OK ZSMS Vida BENSA in 00 ZSMS Radomlje, na predlog KK SZDL Vir pa Krajevna skupnost Tomo Brejc Vir. Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik pa je na predlog OK SZDL priznanje prejelo že ob svečani prireditvi, ki je bila v Mengšu, v petek, 16.5.1986. VB Lepa borčevska prireditev Razvitje prapora v Krtini 11. maja so družbenopolitične organizacije KS Krtina priredile na Studencu svečano razvitje prapora Krajevnega odbora ZZB NOV Krtina. To razvitje je podprla delovna organizacija Tosama, ki je bila tudi pokrovitelj svečanosti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič. Tovariš predsednik je v svečani pozdravni besedi orisal revolucionarno in borbeno izročilo teh krajev ter poudaril ogromen napredek, ki je bil v dobrih štirih desetletjih svobode tod storjen. To je zasluga ne le delovnih rok živečih temveč v NOB priborjene možnosti, da sami krojimo svoj razvoj. Med drugim je dejal: Ti kraji, še zlasti pa Rača, Račni vrh, Žeje in Trojica, so bili zaradi svoje lege in naravnanosti ljudi prave partizanske baze. V njih so delovale partizanske delavnice in tudi klavnice. Vzporedno z odbori osvobodilne fronte so delovale gospodarske komisije. V Rači je bil sedež okrožne gospodarske komisije. V teh hišah in bližnjih gozdovih so bili zgrajeni številni bunkerji, kjer so delovale partizanske tehnike. V te kraje so na hrbtih, s kolesi, pa tudi s konjsko vprego in s tovornjaki od Kocijančiča, Bonača, Marksa in Majdiča vozili sanitetni material, papir, orožje, hrano in drug material za potrebe partizanske vojske. Te akcije so bile dobro organizirane, v njih je bilo veliko iznajdljivosti in poguma ter zlasti medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Smisel za organizacijo in konspiracijo, ki so ga dokazali aktivisti, borci in vsi drugi, ki so sodelovali v teh akcijah, še danes lahko občudujemo in nam je za vzor." Potem, ko je poudaril tudi vlogo teh krajev v partizanskem tisku, je navedel tudi imena žrtev fašizma v tej krajevni skupnosti. V nadaljevanju svečanosti je Peter Primožič ob igranju himne razvil prapor KO ZZB NOV, sledil pa je lep kulturni spored. Ob tej priložnosti velja ob nastopajočih šolarjih -folkloristih z osnovne šole Martina Koželja iz Doba, okteta Tosama in Godbe na pihala Domžale posebej poudariti izjemno lep kulturni doživljaj, ki so ga z recitalom pripravili domačini s Studenca, člani KUD Miran Jarc pod vodstvom Lojzeta Stražarja. V izboru revolucionarne borbene poezije so se strnila prava sporočila, ki še kako govorijo današnjemu človeku, njegovemu bivanju, delu, njegovi usodi. Ta sporočila so sugestivno spremljali skromni, vendar dovolj mizanscenski posegi, tako da smo bili v celoti vzeto priče lepi prireditvi ter doživetemu kulturnemu dogodku. Slavnost v Krtini so strnili v lepem, sončnem nedeljskem popoldnevu s tovariškim srečanjem. Teden solidarnosti od 1. do 7. junija /--—-— V skladu z dogovorom republik in pokrajin prvi teden v juniju že vrsto let obeležujemo kot TEDEN SOLIDARNOSTI. V njem v vseh okoljih, zlasti še v občinah in krajevnih skupnostih, širše spregovorimo o pomenu solidarnosti kot eni temeljnih vrednot našega družbenopolitičnega sistema in nepogrešljive sestavine neposrednih odnosov med ljudmi v vsakdanjem življenju, še posebej pa ob človeških stiskah, materialnih problemih ali izjemnih dogodkih kot so naravne in druge nesreče. Negovanju teh vrednot in zaupanju ljudi v poštenost in dosledno namensko uporabo solidarnostnih sredstev moramo namenjati še več skrbi kot doslej. Zato naj bo za slehernega izmed nas TEDEN SOLIDARNOSTI priložnost, da občanom in delovnim ljudem, ki izdvajajo prispevke za solidarnost, širše predstavimo sistem zbiranja teh sredstev, oblike in način ter namene njihovega koriščanja ter rezultate njihove uporabe. Tudi v letošnjem letu bo organizacijske in informativne aktivnosti za izvedbo prodaje doplačilnih poštnih znamk, doplačilnih vozovnic v prometu in vstopnic za kultu rno-zabavne in športne prireditve vodil Rdeči križ Slovenije, kateremu je tudi namenjen prihodek od prodaje. Najpomembnejše aktivnosti v TEDNU SOLIDARNOSTI, v katere se naj bi vključil vsakdo izmed nas: — 29. maja — Rdeči križ Slovenije v vseh krajevnih skupnostih organizira že 19. akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov in tekstilnih odpadkov. Zbrano blago je namenjeno pomoči RKS v naravnih in drugih nesrečah ter socialno ogroženim občanom. -od 27. do 30.5.1986 poteka v Kranju 14. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, v okviru katerega bo organiziran tudi strokovni seminar, specialne razstave, praktične demonstracije in podobno. - 4. junija vsako leto obeležujemo kot Dan krvodajalcev - ob tem lahko širše predstavimo dosežene uspehe krvodajalstva v naši republiki, ki sega v sam evropski vrh ter se zavzamemo za njegovo nadaljnjo kontinuiteto in razvoj. V Koordinacijskem odboru za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti Predsedstva OK SZDL Domžale posebej poudarjamo pomen preventivnih ukrepov in aktivnosti za zmanjševanje posledic naravnih ne-sreč. Naj bo TEDEN SOLIDARNOSTI tudi za vas, za vašo delovno organizacijo, šolo, delovno skupnost ali krajevno skupnost priložnost za vaš prispevek k naši skupni solidarnosti, kajti kdo ve, če je ne bomo že jutri potrebovali tudi mi. OK SZDL DOMŽALE Prireditvi OSS ZSS na rob: V Domžalah smo se dobili Janez Škofje znal pričarati to, kar so na prireditvi vsi pričakovali: veselo družabno vzdušje. Med prireditvami, ki jih ob letošnjem občinskem prazniku ni bilo malo, je bila tudi kulturno-družabna prireditev V DOMŽALAH SE DOBIMO, ki jo je v okviru Predsedstva Občinskega sveta ZSS Domžale pripravil poseben odbor, ki želi s podobnimi prireditvami omogočiti tako kulturnim skupinam kot posameznikom nastop in predstavitev pred domačim občinstvom. Glede na lansko prireditev lahko zapišemo, da je bil letos že dosežen bistven kvaliteten premik in da lahko pričakujemo, da bo V DOMŽALAH SE DOBIMO postala tradicionalna kulturno-družabna prireditev. Milan Krapež in Janez Škof sta med seboj povezala vrsto nastopov narodno-zabavnih ansamblov (Marela, Stopar, Gorenjci, Omahna — Habjanič) na oder sta povabila dva moška pevska zbora (Lipa s Trojan, Grafika iz Ljubljane) ter dva instrumentalista Rada Kokalja, ki se je predstavil s citrami, in Franca Flereta, ki ga vsi poznamo kot odličnega harmonikarja. Kulturni del prireditve je bil med gledalci toplo sprejet, saj v občini ni prav veliko možnosti, da na enem mestu spoznaš toliko dobrih glasbenikov, ki so nastopili brezplačno in tudi v drugem delu t.j. zabavnem ustvarili prijetno vzdušje. Nekatere ansamble in pevce smo letos prvič poslušali in če vemo, da je pravzaprav za njimi šele manj kot leto dni skupnega nastopanja, potem od njih lahko pričakujemo še marsikaj. Posebej je prisotne s prirejenimi Prešernovimi pesmimi navdušil igralec Janez Škof. Prireditev je bila dobro obiskana, vsi nastopajoči, lepo sprejeti, zato smo prepričani, da bo V DOMŽALAH SE DOBIMO, tudi po zaslugi tov. Iva Kranjca, ki je v lanskem letu dal pobudo in-bil tudi letos predsednik pripravljalnega odbora, postala tradicionalna. Organizatorjem in nastopajočim, ki so poskrbeli za prijeten večer, iskrena hvala in nasvidenje na V DOMŽALAH SE DOBIMO 1987. Zbor Lipa s Trojan na prireditvi »V Domžalah se dobimo«. Obujamo revolucionarne tradicije med mladimi: Srečanje, ki ostane v spominu Tudi letos se je predsedstvo ZZB občine Domžale odločilo, da v mesecu mladosti — maju - pripravi za mladino skupno srečanje s pripadniki vojne mornarice in pehotnih enot z ogledom orožja ter Titovega mostu na otoku Krku. Tako so Občinski odbor ZZB Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale in Občinska konferenca ZSMS Domžale i... z vsake osnovne šole v občini nagradili po 4 učence za: — najboljši prosti spis o 45-letnici vstaje, za sodelovanje na kvizu o NOB, za najboljše dosežke s področja likovne umetnosti. Tako je bilo zbranih 125 nagrajencev iz desetih OŠ v občini Domžale, ki so kot najboljši med najboljšimi, skupaj z mentorji, predstavniki DPO in me dicinsko sestro dne 16. maja 1986. odpotovali s posebnim vlakom na Reko in nazaj. Že rano zjutraj je bilo na železniški postaji izredno živahno, saj so se učenci začeli zbirati takoj po peti uri zjutraj in so skupaj z desetimi mentorji zasedli poseben vlak, ki je stal na tretjem tiru. Na Reko je pripeljal malo po osmi uri zjutraj. Tu nas je že čakala izredno prijazna vodička in nam razložila program našega srečanja na Reki, v Kraljevici, na otoku Krku in srečanje z vojaki VP 2249. Po nekaj minutnem odmoru in osvežitvi s sadnimi sokovi in kavo smo zasedli že pripravljene avtobuse in se v lepem sončnem dnevu odpeljali proti otoku Krku, ki je 36 km oddaljen od Reke. Pred veličastnim mostom nas je pozdravil predstavnik DO, ki upravlja s Titovim mostom in nam zelo razgibano opisal priprave in potek gradnje tega edinstvenega in veličastnega mostu ne samo v Jugoslaviji ampak tudi v svetu. Potem smo si ogledali to mojstrovino še s samega mostu, kar je bilo za udeležence tega nagradnega izleta enkratno doživetje. Most smo si ogledali tudi iz starega, opuščenega trajektnega pristanišča; tako smo ga videli v celoti. Po ogledu Titovega mostu smo se odpeljali v Kraljevico, kjer smo si ogledah vojaško ladjedelnico, v kateri je leta 1925 in 1926 delal tovariš Tito. Na mestu, kjer je delal tovariš Tito, nam je delavec ladjedelnice povedal Ob akciji RBK enot v Mengšu: zgodovino ladjedelnice in opisal tehnološki potek izgradnje ene ladje, ki normalno traja od 4 do 6 let. Učenci in učenke so si s posebnim zanimanjem ogledovali ladje, ki so v tej ladjedelnici na obnovi — gradijo pa tudi nove. Približno ob pol dvanajstih smo se odpeljali v kasarno „Nikola Car" -Črni. Ime je kasarna dobila po domačinu .narodnem heroju in španskem borcu, ki je padel leta 1942 v borbi za svobodo. V tej vojaški enoti so nas v čudovitem vremenu in vzdušju pričakali vojaki in starešine ter nam po uvodni razlagi o delu, borbi in življenju narodnega heroja Nikole Cara začeli z razlago o posameznih orožjih. Seveda so nagrajenci s poglobljenim interesom poslušali vojake in starešine, ki so v kratkih toda zelo strokovnih razlagah vzbudili zanimanje udeležencev izleta za posamezno zvrst orožja in drugih vojaških rekvizitov - do merilca radioaktivnosti, ki je bil še posebno zanimiv glede na upadanje radioaktivnosti zaradi nesreče v Černobilu. Po ogledu filmov o pripravljenosti in opremljenosti naše ljudske armade in prijetnem kramljanju o življenju in prostočasnih dejavnostih — katere imajo vojaki zelo razvejane, nas je obiskal sam komandant general tov. Marjan Čad, ki seje z nami zadržal v daljšem razgovoru. Pred kosilom smo se vsi udeleženci tega nagradnega izleta oziroma sreča- nja zbrali v veliki dvorani Doma JLA, kjer nas je pričakal orkester Doma JNA Reka. Tu je navzoče nagrajence, vojaške starešine, predstavnike DPO, mentorje in mentorice pozdravil predsednik ZZB NOV občine Domžale tov. Afonz Avbelj — Savo in se zahvalil za lepa doživetja tega dne. Opozoril je, da so obrambne veščine najboljši porok za odgovorno delo -čuvanje svobode. Za njim je prisotne pozdravila predsednika OK SZDL občine Domžale tov. Vera Vojska in posebno poudarila, da je vedno in povsod nujno negovanje in obujanje tradicij NOB, posebno med mladimi, kar je izredno uspelo tudi s tem natečajem, ki so se ga udeležili učenci' 7. in 8. razreda' in si tako res zaslužili to_ potovanje na „Srečanje". Navzoče je pozdravil tudi tov. Jernej Lenič, ki je bil predsednik žirije, ki je ocenjevala odgovore tekmovalcev. Prijetno pa smo bili presenečeni, ko nas je pozdravil komandant general Marjan Čad in nam zaželel prijetno počutje in še veliko uspehov mladim v nadaljnjem življenju. Ob zvokih vojaškega ansambla smo odšli na odlično kosilo, ki so ga pripravili v Domu JNA. Še malo časa smo izkoristili za medsebojno spozna-\anje in razgovore. Z najlepšimi vtisi, zadovoljnih obrazov in z dobro voljo smo ob 16. uri zapustili Dom JNA, seveda v spremstvu oficirjev in vojakov. Zahvale in stiski rok z našimi izrednimi gostitelji so bile prisrčne in vlak je že odpeljal proti domu. Po izjavah večih mladincev in mladink si takih tekmovanj še želijo, posebno, če jih potem čaka tako prijetno srečanje, ki je obenem prijetno in koristno; izrazili so zahvalo vsem trem organizacijam, ki so skupno pripravile v-tako lepo doživetje, posebno pa seveda ZZB ter predsedniku tov. Avblju z željo, da bi še drugim generacijam bila omogočena priložnost tako lepega doživetja. ing. Miha Pavlic Tokrat resno in disciplinirano V prvi polovici maja je bila v Mengšu izvedena akcija Civilne zaščite in sicer RBK enot (radiološke, biološke in kemične zaščite). Čeprav smo ob takšnih priložnostih že kar navajeni pavšalnih ocen, da so akcije dobro uspele, je treba tokrat — verjetno prav zaradi nesreče v Černobilu — še posebej ugotoviti, da je vseh, skoraj sto udeležencev akcije, delalo z vso resnostjo, zavzetostjo, izredno disciplinirano in nasploh z vso odgovornostjo, akcija je bila dobro pripravljena tudi s strani občinskega Sekretariata za LO, nihče od udeležencev se ni predajal ma/odušju ali popivanju; tako da v resnici zasluži najvišjo oceno. O tem so mi pripovedovali poveljnik štaba CZ Boris Vuga, član Komiteja za SLO Ivan Vidrih i n Slavko Pišek kot predstavnik krajevne skupnosti. Akcijo enot RBK so načrtovali že pred 1. majem, torej precej pred nesrečo jedrskega reaktorja v Černobilu. Toda naključje je naneslo, da se je med prazniki zgodila nesreča v Ukrajini in tako je akcija še pridobila na zanimivosti in tudi potrebnosti. V akciji so sodelovale enote RBK zaščite, skupaj z Rdečim križem, z PMP enotami (prva medicinska pomoč) in z veterinarsko enoto, pomagali pa so tudi „zunanji" akterji, tako mengeški gasilci kot taborniki Upornega plamena, člani radioamaterskega krožka naše občine in šola Matije Blejca-Matevža. Vse skupaj se je začelo že v petek, ko so se zbrali na krajevni skupnosti udeleženci akcije, kjer so dobili natančne napotke, preizkusili so tehnično opremo in nasploh ves tehnični material, ki ga imamo v krajevni skupnosti za radiološko, biološko in kemično zaščito. Pri instruktaži sta se izredno prizadevno udejstvovala tov. Stare, kapetan I. klase in tov. Zjakič z LO Domžale. V soboto navsezgodaj pa seje akcija tudi v resnici začela odvijati. Štab je seznanil sodelujoče z namenom akcije, prisotni so bili formacijsko razdeljene, izredno prizadevno pa so prisostvovali vsi, od članov CZ do članov Komitej za SLO in predstavnikov KS Mengeš. Naloge so stekle izredno hitro, po danem programu, izvajale pa so se na podlagi situacije, ki jo je sprejel štab. Treba je bilo ugotoviti določeno stanje, izvesti „izviđanje", nato zmeriti kontimina-cijo, glavni namen akcije pa je bil na ustreznem prostoru izvesti dekontaminacijo ljudi, živine in tudi objektov, tako s pomočjo zdravil kot detergen- tov in podobnih preparatov. Vse žive stvari je bilo treba v dekontaminacij-ski zasilni postaji dekontami-nirati in jih napotiti v nezastrupljeno območje. Vse enote so pri tem uporabile svojo stalno opremo, pokazala pa se je tudi dobra strokovna pripravljenost in usposobljenost ljudi, ki so delovali v teh enotah. Natančnejše ocene bodo seveda še sledile, že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da tako resne in disciplinirane akcije še ni bilo v mengeški krajevni skupnosti, poleg že omenjenih pa je treba pohvaliti tudi tov. Tavžlja, ki je bil zadolžen za formiranje voda RBK in prizadevnega komandirja Franca Guna. Akcija RBK enot CZ pa je pokazala še nekaj: Da smo v mengeški krajevni skupnosti zadovoljivo opremljeni ob podobnih nesrečah - posebno nevarne so kemične zaradi bližine tovrstnih delovnih organizacij — da ob dobri pripravi tako na občinskem kot krajevnem nivoju akcija lahko steče hitro in nemoteno in - predvsem to -da so krajani zainteresirani za takšne akcije v polni meri takrat, ko vidijo, da akcija ni sama sebi namen, da se podobna nesreča, kot je bila v Černobilu, lahko zgodi tudi kje bližje in da lahko močno osveščeni delamo tudi vojaške zadeve, samo če vidimo pravi smisel in če ima akcija tudi ustrezno vsebino. Ivan Sivec V Kraljevici so si v ladjedelnici učenci ogledali tudi prostore, koder je nekaj časa delal tovariš Tito. V kasarni je mlade seveda najbolj zanimala oborožitev, ki so jim jo z veseljem pokazali vojaki. (Foto: V. M. Ob letni skupščini Obrtnega združenja Malo gospodarstvo — lep razvoj, obetavne perspektive 23.5.1986 je Obrtno združenje Domžale, ki tačas združuje 1203 člane pripravilo letno skupščino, na kateri so pregledali rezultate raznolike obrtne dejavnosti, aktivnosti s področja samouprave, izobraževanja in drugo delo. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Obrtnega združenja Marjan Smolnikar, izhaja, da je bilo pestro delo, posvečeno skrbi za delovanje malega gospodarstva v občini izredno razvejano, pa tudi po posameznih področjih zelo uspešno. V nadaljevanju skupščine so podelili tri Statue Obrtnega združenja Domžale, ki so jih prejeli VINKO vahtar, franc mušič in JERNEJ LENIČ. Marjan Smolnikar se je na letni skupščini, ki jo je v delovnem predsedstvu uspešno vodil Vinko Kuntarič, najprej dotaknil vprašanja kreditiranja proizvodnje v malem gospodarstvu, poudaril je pomen informi ranja obrtnikov na mnogih sejmih, dejavnost proučevanja zakonskih predpisov in obrtne zakonodaje. Posebej je navedel paradoksalni položaj nekaterih situacij v davčni politiki, nato pa je pregledal delo posameznih sekcij, ki delujejo znotraj Obrtnega združenja. Tako je nanizal probleme prevozniške sekcije, gostinske sekcije, pa tudi sekcije frizerjev. Nato je pregledal delo obrtnikov na področju samoupravnih nalog in njihovo vključitev v potek vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav ter izvedbe volitev za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Poudaril je tudi pomembnost dejstva, da imajo obrtniki v novem sestavu izvršnega sveta svojega člana. Pomembne in tehtne so naloge s področja izobraževanja, priprav in izpitov za nove nosilce obrtne dejavnosti, naloge za zagotovitev varstva pri delu itd. Obrtno združenje je vpeto tudi v celotno družbeno dogajanje. Tako delujejo na področju krvodajalništva, skrbijo za družbeni standard in rekreacijo, organizacijo kulturnih prireditev, zagotavljajo pomoč pri spoznavanju poklicev mladim. Mnogo je področij, koder se kaže uspešna in mnogotera organiziranost Obrtnega združenja Domžale. Po zanimivi in široki razpravi, v kateri je sodeloval med drugim tudi direktor Uprave za družbene prihodke Maks Jeran, so letno skupščino strnili z uspelim nastopom moškega pevskega zbora Radomlje p.v. Katarine Arčon-Žavbi. B. Vinko Vahtar iz Mengša, sicer dolgoletni obrtnik je prejemnik Status Obrtnega združenja Domžale. Hkrati z njim sta Status prejela tudi Franci Mušič in Jernej Lenič, ki se je v imenu vse trojice zahvalil za priznanje. Ob letni skupščini Obrtnega združenja Domžale: Marjan Smolnikar; predsednik: Za prihodnost je najbolj pomembno kreditiranje dinamične proizvodnje obrtnikom, ker imajo mnogi glede na inflacijo velike težave; primanjkuje jim sredstev za osnovna sredstva in obratna sredstva. To je pri nas zelo pereč problem. V teh problemih se je znašla vsa tista dejavnost, ki je vezana na večje količine surovin, ki jih je treba pred proizvodno zagotoviti. Samo deloma to rešujejo zadruga, pretežni del pa smo obrtniki vezani na razumevanje banke oz. na bančna sredstva. Probleme čutimo na pokojninsko invalidskem področju, koder prihaja tudi do prav paradoksalnih situacij. Glede davčne politike ne moremo razumeti, zakaj naj bi davčna uprava s svojo davčno politiko dohitevala inflatorna gibanja, medtem ko to ne velja pri zagotavljanju proizvodnje, nakupih surovin in drugega. Razkorak med tema dvema danostima nenehno poslabšuje družbenoekonomski položaj malega gospodarstva. Človek je (še) človeku človek V počastitev 20-letnice društva so marljivi člani pripravili 16. maja 1986 svečano akademijo v kulturnem domu v Mengšu. V kulturnem programu so nastopili: Komorni zbor LEK iz Mengša, folklorna skupina DKD Svoboda iz Mengša ter Osnovna šola „Olge Avbelj" iz Domžal in Osnovna šola „27.julij" iz Kamnika. Program je povezoval Tone Smolnikar. Na svečani akademijo so v zahvalo za plodno sodelovanje podelili priznanje: Samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva iz Domžal in Kamnika, otroškega varstva in zdravstva, izvršnima svetoma obeh občin. Centroma za socialno delo obeh občin. Zdravstvenemu domu . Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, kakor tudi vsem dosedanjim predsednikom društva: Vidi Hafner, Pavli Kališnik, Mariji Zabret, Marjanu Vrankarju ter blagajničarki Ljudmili Jagodic. Prav tako so priznanje dobili: obe šoli ter INCE Mengeš, Ada Krivic, Ema Škerjanc-Ogorevc, Bruno Kocbek, Zdravko Tomažin, Vida Bogataj in Jože Snoj. Posmrtno priznanje pa je sprejel Ignac Vodnik — prvi ravnatelj Posebne osnovne šole Homec. Na svečanosti sta obe društvi : društvo iz Reke in društvo Domžale-Kamnik, podpisali listino o pobratenju, saj ju veže dolgoletno prijateljsko sodelovanje n področju skrbi za tiste, ki so je najbolj potrebni. Priznanje in listino je oblikoval akademski slikar Črtomir Frelih. Predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič pa je za plodno delo ob 20-letnici podelil društvu listino o priznanju. Prireditev je bila skrbno pripravljena, za kar organizatorji zaslužijo vso pohvalo. Zahvala velja tudi vsem nastopajočim in KS Mengeš, ki je omogočila prireditev. V počastitev 20-letnice društva je v prostorih INCE Mengeš razstava članov likovnega društva Peter Loboda iz Domžal, ki so s svojimi umetniškimi deli obogatili delovne prostore, v katerih delajo invalidi. Pa poglejmo še malo v teh dvajset plodnih let skrbi za duševno prizadetega sočloveka. Mineva torej 20 let delovanja medobčinskega društva, ki je povezano s pričetkom dela Posebne osnovne šole na. Homcu. V tistih pionirskih časih si|;rbi za prizadete, so se pri zagotavljanju kar najboljših pogojev za delo in življenje, pričeli pojavljati tudi drugi problemi, ki jih stroka sama ni mogla reševati, predvsem na področju prosvetljevanja staršev, kakor tudi širše družbene skupnosti. Vsa problematika je bila v začetku vezana na šolanje- Prav tako so se dogovorili, da bodo na ustanovni občni zbor povabili poleg staršev tudi predstavnike DPO in upravnih organov iz obeh občin. 25. decembra 1966 so se starši zbrali na ustanovnem občnem zboru društva. Poleg staršev so na ustanovnem občnem zboru bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh občin in tov. Ada Krivic, Podpis o pobratenju med našimi predstavniki in Rečani. Posebno osnovno šolo na Homcu, kjer so se porajala prva razmišljanja o ustanovitvi društva. 18. novembra 1966 je bil na šoli Homec skupni roditeljski sestanek, kjer je tedanji ravnatelj šole Nace Vodnik obrazložil pomeri in naloge društva za pomoč duševno prizadetim v povezavi s šolo. Ta je bila takrat edina institucija, ki je v svoje delo vključevala duševno prizadete. O nalogah društva je spregovoril tudi Bruno Kocbek, predstavnik republiškega odbora. Na tem sestanku so izvolili iniciativni odbor za ustanovitev društva, določili datum ustanovnega občnega zbora in se dogovorili, da bodo na ustanovnem občnem zboru predstavili problematiko na področju dela z duševno prizadetimi, o številu kategoriziranih v obeh občinah (150 otrok) od tega jih je bilo 65 vključenih v predsednica republiškega odbora DPDNRO, Rudi Sušnik - delegat republiškega odbora in Bruno Kocbek - predsednik ljubljanskega društva. Dogovorili so se, da bo sedež društva na Homcu in izvolili so prvi upravni odbor. Za predsednico so izvolili Vido Hafner, tajniške posle pa je prevzela Ema Škerjanc, blagajničarka pa je bila Ljudmila Rojnik. V odboru je bilo še šest staršev. Sprejeli so program dela, seveda pa so najprej morali urediti vse potrebno za registracijo društva. Prvotno je bilo delo usmerjeno predvsem v pomoč šoli na Homcu, zato so bile prve akcije usmerjene v zagotavljanje kar najboljših pogojev za delo šole pri usposabljanju. Tako je društvo zbralo sredstva za opremo delavnice za tehnični pouk in gospodinjske učilnice. Pričeli so urejati seznam prizadetih otrok in odraslih oseb iz obeh občin ob pomoči patronažnih sester in aktivistov. V letu 1968 so bile speljane prve akcije za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji. V letu 1970 so pričeli z uvajanjem kartoteke duševno prizadetih in organizirali letovanje za otroke in starše v Vrsarju. Pomagali so pri razstavi izdelkov učencev POS. V letu 1971 je bilo sklicano posvetovanje o problematiki POŠ, saj dotedanji prostori niso več zagotavljali primernih pogojev za normalno delo pri usposabljanju otrok motenih v duševnem razvoju. V letu 1973 je bila organizirana mobilna služba, vsi člani so pričeli prejemati „NAŠ ZBORNIK" V letu 1974 so bili na pobudo društva organizirani pri POŠ oddelki za delovno usposabljanje, kar je bilo ponovno velika pridobitev pri skrbi za zmerno in težje duševno prizadete, ki so se tako lahko vključili v primerno obravnavo. V letu 1975 so organizirali obdaritev otrok ob novem letu na domu. V letu 1977 so na pobudo društva ustanovili oddelke za predšolske otroke v WZ Domžale-Kamnik. Otroci in starši so pričeli letovati v okviru Zveze društev, ponovno pa je bila podana pobuda za ustanovitev delavnic. V letu 1978 je bil podpisan samo-upravni sporazum za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji v Mengšu. Starši in otroci so se še naprej vključevali v vse oblike usposabljanja staršev preko Zveze društev Slovenije. V letu 1980 pa je pričela z delom posvetovalnica za starše. V društvu so nenehno iskali nove oblike dela, tako da bi v društvu delovalo kar največ staršev. Navezali so stike z društvom iz Kranja in Gornje Radgone. V letu 1982 so organizirali tudi prvo Novoletno srečanje staršev z zabavnim programom V letu 1983 so navezali stike z društvom na Reki in organizirali samostojno letovanje v Nerezinah na Lošinju. Naslednje leto so letovali v Runkah pri Puli, obiskali Reko, kjer so izmenjali nekatere izkušnje pri delu v društvu. V letu 1985 so ponovno organizirali piknik za otroke in srečanje izvršnih odborov društev iz Kranja, Nove Gorice, Celja in domačega društva, na katerem so se dogovorili, da bo to vsakoletna oblika dela z izmenjavo izkušenj pri organizaciji društvenega dela. Vseskozi je potekalo usposabljanje staršev z zanimivimi predavanji strokovnjakov s področja zdravstva, šolstva in socialnega dela. Seveda se v tem kratkem zapisu ne da opisati izredno plodnega in humanega dela društva v teh 20 letih, opisali smo le najpomembnejše. Čas po volitvah pomeni za Občinsko konferenco SZDL Domžale in njene organe čas, v katerem skušamo v skladu s programom uresničiti vrsto zastavljenih nalog, h katere uresničitvi pa po različnih poteh pristopajo ne le organi, temveč vsi delovni ljudje in občani. SEKCIJSKE OBLIKE Že v preteklih letih je OK SZDL Domžale dajala poseben poudarek sekcijskemu načinu dela in na tak način skušala v različne razprave pritegniti kar največ zainteresiranih delovnih ljudi in občanov. Tudi v letošnjem letu so se te oblike pokazale kot zelo uspešne, na kar kaže zlasti udeležba in kvalitetna razprava tako na problemski konferenci o nadaljnjem razvoju PTT v naši občini kakor tudi na konferenci o programiranju in financiranju dejavnosti organizacij za tehnično kulturo v občini Domžale. Do počitnic planiramo še dve podobni obliki in sicer je že sklicana problemska konferenca na temo PROBLEMATIKA KMETIJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA V OBČINI Domžale, v mesecu juniju pa bomo izpeljali tudi podobno obliko o varstvu našega okolja. VEČ NADZORA Predsedstvo OK SZDL Domžale je na eni izmed svojih sej razpravljalo tudi o poročilih Uprave za inšpekcijske službe v naši občini. Njihovo delo je ocenilo kot uspešno, pri tem pa je izpostavilo nekatere probleme kot: - ustrezno kadrovsko pokritje nadzora nad vlečnicami in žičnicami ter prometom, - čimprejšnje ustrezne spremembe odlokov o varstvu zelenih površin in okolja nasploh, - ob poročilih predlagati aktivnosti vseh zadolženih za posamezna področja, - zagotoviti več nadzora nad izvajanjem ukrepov, ki so posledica odločb s strani UIS (več konkretnih hitrih sankcij), - večje sodelovanje UIS s krajevnimi skupnostmi, - izdelava konkretnih programov posameznih DO v zvezi z varstvom okolja in zagotovitev spremljanja izvajanja teh programov s strani IS SO, — čimprejšnja sanacija starih, podi-rajočih se hiš, ki često ogrožajo prometno varnost in varnost delovnih ljudi in občanov. NNNP86 Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki tudi v. naši občini že potekajo aktivnosti, za katere smo se dogovorili v okviru NNNP 86. Tako so že izdelani posamezni programi npr. Uprava inšpekcijskih služb je že' pripravila konkretne programe tako pri zagotavljanju higijenske neoporečnosti pitne vode, zaščiti javnih vodovodnih objektov, kot pri spremljanju ustreznega transporta in skladiščenja nevarnih snovi. Podoben program je bil sprejet tudi za področje vodnogospodarskega inšpektorja ter področje zagotavljanja ustrezne varnosti pri delu z vnetljivimi tekočinami . KO za SLO in DS, ki koordinira vse aktivnosti na tem področju, je ob tej Obvestilo: PRESELJENA OBČINSKA KADROVSKA ... ( Občinska kadrovska služba, ki je imela svoje prostore na Ljubljanski 94 (nad foto MAJHENIČ) se bo zaradi rušenja preselila v upravno zgradbo skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69 (I. nadstropje — desno). Od 9.6.1986 dalje nas tako dobite na naslovu: Skupščina občine Domžale, Ljubljanska 69 ali na tel. 721-022. OBČINSKA KADROVSKA SLUŽBA priložnosti pozitivno ocenil tudi letošnje tekmovanje MLADINA V SLO INDS. USPOSABLJANJE DELEGATOV Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje je ocenil doslej opravljeno usposabljanje evidentiranih in predlaganih delegatov, posebno skrb pa je namenil obravnavi in dogovorom o konkretni izvedbi PROGRAMA DRUŽBENOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA ČLANOV DELEGACIJ v prihodnjih 4 letih. Ta program je podoben prejšnjim, le da večji poudarek daje: - dograjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja - družbeni lastnini, - obravnavi možnosti, dilem in problemov družbenega razvoja in procesa planiranja, ' - vključevanju v mednarodno delitev dela, . - predstavitvi pogojev za prehod v mednarodno delitev dela. Dogovorili smo se, da bomo ob upoštevanju dosedanjih izkušenj iz dela šole samoupravljanja stari program le dopolnili in posebno skrb namenili konkretnemu usposabljanju za delo v delegacijah in delegatskih skupščinah. Že v mesecu juniju naj bi bilo izvedeno usposabljanje za vse vodje delegacij, kakor tudi za delegate družbenopolitičnega zbora. SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI V SKUPŠČINI V skladu z dopolnjenimi samoupravnimi akti Kulturne skupnosti Domžale imajo svoje delegatsko mesto tudi samostojni kulturni delavci, ki so se zbrali na seji razširjenega Sveta za kulturo in kljub slabi udeležbi sprejeli dogovor o svojem vključevanju v delo Kulturne skupnosti v naši občini. Obenem pa je bil sestanek tudi priložnost za širšo razpravo o problematiki stanja različnih kulturnih in podobnih objektov, ki jih v naši občini ni malo, imajo pa precej skupnega: pomanjkanje finančnih sredstev za obnovo in včasih celo redno vzdrževanje, premajhna izkoriščenost prostorov in često nedorečena uporaba posameznih delov teh objektov. Svet je skupščini Kulturne skupnosti Domžale predlagal, da se na osnovi temeljito izdelane analize stanja vseh objektov skupaj z vsemi uporabniki teh prostorov zagotovi dolgoročno in ustrezno vzdrževanje in uporaba teh objektov. Na osnovi razprave na problemski konferenci, ki je bila dne 23. aprila 1986, so se izoblikovali sledeči SKLEPI oz. STALIŠČA: Sredstev je premalo Delegati na problemski konferenci se zavzemajo za dosledno uresničevanje predvidevanj, na kateri sloni Samoupravni sporazum o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Ljubljana za obdobje 1986-1990, saj bodo edino na ta način realizirani planski cilji. Delegati tudi sprejemajo informacije o težkem družbenoekonomskem položaju PTT dejavnosti, katero je dokaj natančno obrazložila direktorica Podjetja za PTT promet Ljubljana. Nove zahteve - nova tehnologija Glede na neenakopraven status PTT dejavnosti v primerjavi z drugimi infrastrukturnimi dejavnostmi ter glede na bistveno zaostajanje na tem področju na svetu in v Evropi, nesistemski način združevanja sredstev uporabnikov za razširjeno reprodukcijo, težke naloge, ki čakajo PTT v bodoče (prenos podatkov, kabelska televizija, moderna tehnika na centralah ipd.), naj delegati občine Domžale na zboru republiške skupščine zahtevajo, da le-ta čimprej obravnava problematiko PTT dejavnosti v Sloveniji ter uresničevanje zakonodaje s tega področja. Potrebni tudi novi kadri V okviru republiške SIS za PTT promet ter Območnih SIS za PTT promet kot tudi znotraj PTT podjetij je treba zagotoviti tak sistem financiranja, ki bi zagotavljal ustrezne kadre tehničnih in drugih profilov po kvaliteti in količini, saj so kadri prvi pogoj za uspešno delo na področju telekomunikacij. Na zadnjem mestu Na osnovi pregleda telefonskih priključkov na 100 prebivalcev v ljubljanski regiji problemska konferenca ugotavlja, da se občina Domžale nahaja na zadnjem mestu od 14 občin, ki jih zajema PTT Ljubljana s 7.73 telefoni na 100 prebivalcev, ob tem da je povprečje za ljubljansko VPRAŠALNIK ZA TELEFONE Ali želite telefonski priključek? VPRAŠALNIK O NOVI AVTOMATSKI CENTRALI V DOMŽALAH TER GRADNJA TELEFONSKEGA OMREŽJA V OSREDNJEM DELU OBČINE DOMŽALE Na podlagi stališča na problemski konferenci Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja PTT omrežja v občini Domžale", ki jo je organizirala Občinska konferenca SZDL Domžale, dne 23.4.1986, Podjetje za PTT promet Ljubljana in Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale pristopata k akciji gradnje prizidka k PTT objektu, dobave in montaže nove avtoma tske centrale, s kapaciteto 5000 številk ter gradnjo krajevnega kabelskega omrežja v osrednjem delu občine Domžale. Območje, ki ga naj bi predvidoma zajeli v akcijo je sledeč: domžalske KS, KS Vir, KS Dob, KS Krtina, KS Trzin, KS Preserje, KS Radomlje, KS Homec — Nožice, KS Rova, KS Jarše — Rodica. Udeleženci akcije — bodoči telefonski naročniki bomo morali združiti sredstva kot sledi: — občani 200.000 din/številko v 6 obrokih -obrtniki in delovne organizacije: 400.000 din/številko v 6 obrokih. Predvidoma naj bi se prvi obrok pričel plačevati junija 1986. Omenjeni zneski predstavljajo revalorizirani znesek tistega iz akcije „ 1000 telefonov" v osrednjem delu občine Domžale, Bodoči telefonski naročniki bi predvidoma telefonski priključek dobili v letih 1988—1989. Natančnejši termin bo opredeljen po ugotovitvi dejnnskng? interesa po novih telefonskih številkah na podlagi ankete, ki jo objavljamo po novih telefonskih številkah na podlagi ankete, ki jo objavljamo v Občinskem poročevalcu ter je odvisna od akcije združevanja sredstev ter dinamike izgradnje prizidka k PTT objektu, montaži nove avtomatske centrale in izgradnje omrežja. Podrobnejše poročilo in sklepi s problemske konference bodo objavljeni v naslednji številki poročevalca. VPRAŠALNIK - ALI ŽELITE TELEFONSKI PRIKLJUČEK PREDVIDENA JE IZGRADNJA TELEFONSKEGA OMREŽJA V OSREDNJEM DELU OBČINE DOMŽALE INTERESENTI (priimek in ime): ......................... NASLOV: .....-..................................... Izjavljam, da sem zainteresiran za pridobitev telefona ter, da sem pripravljen sofinancirati razširitev telefonskih kapacitet v avtomatski telefonski centrali Domžale ter izgradnjo telefonskega omrežja v občini Domžale in sieer: a) kot občan — individualni interesent sem za telefonski priključek pripravljen prispevati znesek 200.000,00 din v 6 enakih mesečnih obrokih (junij 1986 — november 1986) b) kot delovna organizacija oziroma obrtnik 400.000,00 din v 6 enakih mesečnih obrokih (junij 1986 - november 1986) Datum vloge za telefon na PTT Domžale: ................... Število naročenih telefonskih številk:..................... Podpis: Opombe: — Izpolnjeni vprašalnik dostavite na Samoupravno komunalno interesno skupnost Domžale, Ljubljanska 76, Domžale, najkasneje v 14. dneh po izidu Občinskega poročevalca. — Dodatne informacije dobite na Delovni skupnosti SIS materialne proizvodnje Občine Domžale, Ljubljanska 76, Domžale (telefon: 721-919, 722022, 723-378, 721-555, 723-289) pri tov. Bajčevi. regijo 21,11 telefonov na 100 prebivalcev. Število telefonskih priključkov se je od leta 1980-1985 v regiji povečalo za 48,3%(oz. 37,2% gledano na 100 prebivalcev), v občini Domžale pa le za 23,7%(oz. 15,7% gledano na 100 prebivalcev). Telefonska potrošnja: porabimo največ impulzov Ugotavlja se tudi, da je število porabljenih impulzov na naročnike v občini Domžale najvišje v ljubljanski regiji, če izvzamemo občino Ljublja-na-Center, saj imamo v občini Domžale 18.817 impulzov na naročnika, ob tem da je povprečje v ljubljanski regiji 14.840 impulzov na naročnika. Neusklajen razvoj telefonije v regiji Iz predhodnih dveh ugotovitev kot tudi relativno zelo razvitega gospodarstva ter male obrti v občini Domžale je razvidno, da gre za izrazito neusklajen in neenakomeren razvoj PTT zmogljivosti v ljubljanski regiji in v okviru Območne SIS za PTT promet Ljubljana, za kar so odgovorni v PTT Ljubljana kot Območni SIS za PTT promet Ljubljana, saj domžalska občina kljub zaostanku na področju telefonije že v letu 1980 (Domžale 6,68 telefonov na 100 prebivalcev, Litija 4,43, Kamnik 6,83, Logatec 6,46, cela ljubljanska regija 20,45) ni bila ustrezno zastopana po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976-1980. Območna SIS za PTT promet in PTT TOZD Domžale morata prevzeti vso odgovornost tako za dosedanji razvoj tega področja kot za 100% realizacijo plana 1986-1990. Sami že prispevamo Ugotovljeno je bilo, da so občina Domžale, občani in gospodarstvo občine Doržale v preteklosti vlagali znatna sredstva (tudi v primerjavi z ostalimi občinami v regiji), saj so tako npr. sfinancirali praktično v celoti sedanji objekt pošte v Domžalah ter zgradili z lastnimi sredstvi številna kabelska omrežja. V času pričetka akpije „1000 telefonov v osrednjem delu občine Domžale" pred leti je prispevek občanov (60.000 din/številko) oz. DO in obrtnikov (100.000 din na številko) bil najvišji v urbanih sredinah (mestih), medtem ko so znašale dajatve oz. prispevki občanov v predelih izven centrov bistveno več tako v denarju kot delu. Očitno je bilo v obdobju 1981-1985 planiranih in vloženih premalo lastnih sredstev Območne SIS za PTT promet ter PTT Ljubljana. Lahko bi bilo še bolj kritično Stanje na področju telefonije bi bilo v občini Domžale še bolj kritično, vkolikor med srednjeročnim obdobjem 1981-1985 ne bi stekla akcija „1000 telefonov" v osrednjem delu občine Domžale s precej visoko finančno udeležbo občanov, bodočih telefonskih naročnikov. Čisti računi o posameznih občinah in njihovih prispevkih Pogoj občine Domžale za sprejem srednjeročnega plana Območne SIS za PTT promet Ljubljana za obdobje 1986-1990 je priprava analize razvitosti telefonskega omrežja v posameznih občinah ljubljanske regije ter kriterijev za sovlaganje v gradnjo objektov in krajevnih kabelskih omrežij. Osnova za tako analizo in kriterije mora biti število telefonov na 100 prebivalcev, število impulzov na telefonskega naročnika, tehnološke danosti, nerealizirani planski dokumenti Območne SIS za PTT promet v obdobju 1976-1980 ter 1981-1981. Nujen prizidek in nova avtomatska telefonska centrala Pogoj za nadaljni razvoj telefonije v občini Domžale je gradnja prizidka in nove avtomatske centrale v Domžalah ob sočasni izgradnji telefonskega omrežja v osrednjem delu občine Domžale, ki ni bil zajet v okviru „1000 telefonov" v osrednjem delu občine Domžale, kar mora biti osrednja planska naložba tudi v okviru Območne SIS za PTT promet Ljubljana glede na dokazano zaostajanje občine Domžale na področju telefonije. Telefonija v občini Domžale namreč postaja že omejitveni faktor nadaljnjega gospodarskega razvoja v občini Domžale. Novih 5000 številk - ob starih 3000 številkah Kapaciteta nove STC Domžale v novem prizidku Domžale bo že v 1. fazi 5000 telefonskih številk, ob tem da se do izgradnje večih koncentrator-jev v občini Domžale zadrži tudi obstoječa telefonska centrala s kapaciteto 3000 številk. Tehnološki pogoj za funkcioniranje nove centrale v Domžalah je vezan rta funkcioniranje nove tranzitne centrale v Ljubljani, ki bo začela delovati koncem leta 1987. Nuja: delo pričeti takoj V primeru, da ne pričnemo takoj z gradnjo prizidka k PTT objektu ter ne naročimo nove telefonske centrale, v občini Domžale do leta 1990 ne bomo mogli pridobiti nobene nove telefonske številke. Gradnja prizidka je vezana na sofinanciranje (po predlogu PTT Ljubljana naj bi 70% bila združena sredstva v okviru občine Domžale - 30% sredstev PTT Ljubljana), medtem ko bo avtomatsko centralo v celoti financiralo PTT Ljubljana oz. O SIS Ljubljana. Glede na stanje in razvitost telefonije v občini Domžale, zahtevane kriterije iz točke 8, se apelira na PTT Ljubljana ter Območno SIS za PTT promet, da se zniža domžalski delež lastne udeležbe za gradNjo objekta v Domžalah. Realno vrednotiti investicijsko vred nost V planskih dokumentih — srednjeročnem planu O SIS Ljubljana za obdobje 1986-1990 je potrebno realno vrednotiti investicijsko vrednost prizidka v Domžalah, nove telefonske centrale ter izgradnjo kabelskega omrežja v KS Homec— Nožice, KS Preserje, KS Radomlje, KS Rova, KS Jarše, ter v starem Trzinu ter konkretno opredeliti delež združenih sredstev ter lastna sredstva PTT oz. O SIS za PTT promet. Podpora sledečim aktivnostim: Problemska konferenca daje pod poro sledečim aktivnostim v zvezi z razširitvijo PTT kapacitet na območju ATC Domžale: -združenem delu (in eventuelno občanom) iz občine Domžale se ponudi sporazum o povišanem deležu prispevka ob ceni impulza (cca 50%) namensko za izgradnjo prizidka k PTT objektu v Domžalah (investicijska vrednost več kot 600.000.000 din) ter razširitev PTT kapacitet na območju občine Domžale s priporočilom, da se takšen način združevanja vpelje tudi v drugih občinah ljubljanske regije (po modelu kranjske ter nekaterih drugih regij). Glede na to, da je izgradnja omenjenega objekta pogoj za razvoj telefonije v občini Domžale, naj bi združevanje sredstev veljalo za vse delovne organizacije v občini Domžale, - za potrebe gradnje telefonske zmogljivosti (prizidek) ter izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja za podr-očje osrednjega dela občine Domžale se določi prispevek občanov in delovnih organizacij bodočih telefonskih naročnikov v sledečih višinah: . občani 200.000 din/številko v 6 obrokih (od 1. junija do decembra 1986) . obrtniki in delovne organizacije 400.000 din/številko možnost priklopa na novo telefonsko centralo bi bila podana v letih 1989-1989, — za vodenje akcije glede združevanja sredstev s strani občanov, obrtnikov in delovnih organizacij se pooblasti Samoupravno komunalno interesno skupnost Domžale in DS SIS materialne proizvodnje Domžale, ki sta že doslej vodila znotraj občine Doržale akcijo „1000 telefonov". Za gradnjo prizidka je koordinativno telo med občino Domžale in PTT Ljubljana že formirani gradbeni odbor, - takoj se objavi anketni list v Občinskem poročevalcu občine Domžale, na podlagi te akcije se ugotovi konkretni interes občanov in DO za pridobitev telefonskih številk in naka-ž e pripravljenost po združevanju sred stev v predhodno opredeljenih višinah, — pogoj za uspešnost nove akcije je priključitev vseh 1000 številk v osrednjem delu občine Domžale najkasneje do 30.6.1986, za kar so prisotni dobili zagotovilo od najodgovornejših predstavnikov PTT Ljublja- na. Nobene številke za ... Ugotavlja se, da najmanj do leta 1990 ne bo možno pridobiti nobene nove telefonske številke na območju, ki ga pokrivajo centrale v Mengšu, Lukovici,Trojanah,Moravčah zaradi ; zasedenosti domžalske avtomatske centrale na eni strani, kot tudi zasedenosti posameznih krajevnih central. Zaradi tega morata Območna SIS za PTT promet ter PTT Ljubljana ob aktivni vlogi Izvršnega sveta Občine Domžale voditi vse aktivnosti za pripravo povečave omenjenih central in zagotovitev prostorskih možnosti za nove kapacitete, ki pa se naj bi povečale v začetku 1990-1995. Nekateri se bodo napajali tudi iz Črnuč Področje Dragomlja, Male Loke, Bišča, St. Pavla se bo napajalo preko avtomatske centrale Črnuče ob znatnem finančnem angažiranju občanov (blizu 200.000 din) pri izgradnji krajevnega kabelskega omrežja. Ta. akcija bi potrebovala širšo družbeno podporo tudi s finančnega vidika, vendar drugih virov ni kot eventuelno s prodajo sproščenih telefonskih številk (cca 30) iz ATC Domžale ter fimčne pomoči s strani KS (eventuelno iz sredstev viška samoprispevka - 0,5%). Ko bi se le držali dogovorov S strani PTT Ljubljana se zahteva, da se v bodoče ne vršijo več prostozračni priključki in gradi omrežje drugače kot v kabelski izvedbi, kar velja predvsem za urbane sredine. Takšna izvedba kvari izgled okolja, poleg tega pa predstavlja za PTT večje stroške vzdrževanja. Zahteva se, da se priključke kablira v najkrajšem možnem času. Izboljšati storitve dostave Glede dostave pisemskih pošiljk ter časopisov je potrebno zahtevati večjo disciplino s strani dostavljačev, saj je na njihovo delo vrsta pripomb. Konferenca smatra, da vodstvo Podjetja za PTT promet Ljubljana TOZD DOMŽALE pri razreševanju te problematike ni bilo v preteklosti dovolj dosledno, vodstvo PTT TOZD Domžale je odgovorno za dostavljanje vseh pošiljk. Občinski poročevalec z naslovom vsakemu gospodinjstvu Dostavo Občinskega poročevalca je potrebno razrešiti na način, da se nanj nalepi naslov ter dostavlja na domove kot tiskovine. PTT Domžale in Občinski poročevalec kot tudi občani so dolžni zasledovati funkcioniranje dostave ter v primera nepravilnosti tudi pismeno obveščati vodstvo TOZD PTT Domžale. Novi tajnik se predstavi Po trikrat ponovljenem razpisu za dela in naloge tajnika v mengeški krajevni skupnosti je bil končno izbran Martin Ogrinc, znanci ga poznajo kot Dareta, naš občan, pet let pa tudi že krajan Mengša. Trenutno mu sicer še teče poizkusna doba, toda vse kaže, da jo bo dobro prestal in da bo mengeška krajevna skupnost dobila svojega pravega tajnika. Ob tem sva se na kratko pogovorila, da bi ga spoznali tudi vsi Mengšani, Ločani, Dobenčani in Topolci. — Predstavi se nekoliko podrobneje, prosim! Rojen sem v Sp. Jaršah, leta 1953, po osnovnem poklicu sem ključavničar, dvanajst let sem bil zaposlen v mengeškem Hidrometalu, zadnjih šest let kot tehnolog-normi-rec. V Mengšu na Slamnikarski živim že dobrih pet let, tako da počasi postajam pravi Mengšan. — Kako pa je s tvojo družbenopolitično preteklostjo? Ker vem, da ima človek prav na krajevni skupnosti precej opravka s tem, naj razložim nekoliko podrobneje: vsa leta v službi sem opravljal veliko družbenopolitičnih funkcij, od samoupravljalskih v delovni organizaciji do delavske kontrole in predvsem v sindikatu, štiri leta sem bil tudi v občinskem sindikatu, deloval sem. tudi v občinskem komiteju ZK in tako naprej: vsekakor sem bil ves čas družbenopolitično aktiven in mi je tudi ta plat našega življenja dobro poznana. — Ali si spremljal v zadnjih letih delovanje mengeške krajevne skupnosti? k napredek tKlOVSkO POStinS^a DO NAPREDEK BBhk. n so1' °- đomža/e Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA :•££ objavlja ■8S proste delovne naloge: M M 1 • POSLOVODJA SP v Veleblagovnici P Pogoji: _ poslovodska šola — dve leti delovnih izkušenj $8 — izmensko delo 8£ •S-j: 2. ŠIVILJA v Veleblagovnici za 4 ure dnevno Pogoji: — KV šivilja 8$: — eno leto delovnih izkušenj 3. PRODAJALKE v Veleblagovnici in SP v Veleblagovnici S$ Pogoji: S$ - KV prodajalka Š?i — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo :•:•:;: Komisija za delovna razmerja H TOZDPREHRANA :•:•:;• objavlja proste delovne naloge: 1. 3 PRODAJALKE v SP Kidričevi za nedoločen čas Pogoji: « - KV prodajalka :•:•:;• — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo :•:$: Komisija za delovna razmerja |$ TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM {•S; objavlja proste delovne naloge: li 1. VODJA RESTAVRACIJE POŠTA za nedoločen čas •8$ Pogoji: •:?■: — hotelska šola — dve leti delovnih izkušenj ||§ — izmensko delo — zdravniški pregled za živilsko stroko $$ 2. NATAKAR Pogoji: Hl — ^v nata'. v Priimek in ime, naslov Štev. Št.dr. točk članov Opombe 55. FORJAN ŠTEFKA Pelechova 35, Radomlje 53 4 Induplati Jarše 56. KOROŠEC JOŽICA Tovarniška 23, Radomlje 52 2 Ljublj. mlekarne Ljubljana 57. MIJAILOVTČ ĐURĐIJA Ljubljanska 138 Domžale 51 3 Lek Mengeš 58. VURUŠIČ NADA Pelechova 35, Radomlje 51 2 Induplati Jarše 59. DIMOVA STANKA V. Vlahoviča 4/B, Domžale 51 1 Toko Domžale 60. S VRTAN ANA Bukovčeva 37, Vir, Domžale 50 4 Zdravstveni dom Domžalt 61. FRANETIČ DAMJAN V. Vlahoviča l/D, Domžale 59 3 Adria-Airways Ljubljana 62. LAHOVECIDA Detelova 1, Domžale 50 3 Srkov.usnj.šola Domžale .63. GABROVEC JUSTINA Slamnikarska 21/C, Mengeš 48 3 Avtomontaža Ljubljana 1. BRNABIČ MARIJA Ljubljanska 101, Domžale 2. ZAKRAJŠEK IRENA Zupančičeva 11, Domžale 3. RAMIČ KADIR Prevoje 84, Lukovica 4. ŽIVIČ MARIJA Mavsarjev trg 5, Domžale 5. BENCINA MARKO Ljubljanska 81, Domžale 51 3 OD 27.617.-din 3 OD 34.198.-din 4 Iz tega stanovanja se je izselila v sol.stan. BANFIČ 4 Iz tega stanovanja se je izselil v sol.stan. HUSKIČ 1 Ne živi na naslovu, kjer je stalno prijavljen in ni zaposlen NEKOMPLETNA VLOGA PRISPELA PO ROKU 1. PUCKO LILJANA Ljubljanska 89, Domžale Kaj ti je hišica! (da si tak podrta ...) S to narodno pesmijo bi danes radi opozorili na eno izmed „znamenitosti" naše občine, ki je bolj ali manj prisotna skoraj v vsaki izmed naših krajevnih skupnosti. V nekaterih pa bi lahko organizirah kar prava „lepotna" tekmovanja med podrtijami ah polpodrtijami, ob cestah in sredi vasi, od katerih bo marsikatega sčasoma resno ogrožala mimoidoče. Ob tem lahko zapišemo, da so razvaline gradu na Brdu prava lepotica proti različnim polpodrtim hišam, ki „strašijo" mimoidoče in jih opozarjajo na svoj skorajšnji konec. Že zdavnaj nihče niti ne stanuje v njih, niti se ne zanima za njihovo stanje, one pa propadajo in celo nikogar ni, ki bi jim pri tem pomagal. Odpadajo ometi, pada strešna opeka, stekla na oknih so že zdavnaj sama ali pa ob pomoči zunanjih sil (koga? ) popokala, tudi marsikateri okenski okvir je že vzel slovo od svoje nekdanje gospodarice. Vrata so navadno široko odprta in gostoljubno vabijo, da se v nekdanjih hišah oglasijo nepovabljeni, med njimi so največkrat potepuški psi in mačke, mesto za svoje gnezdo najde tudi kakšna ptica, najčešči gost pa je navadno veter, nepovabljeni pa se oglasijo tudi sneg in dež, vsi skupaj pa po svojih močeh skušajo prispevati k odpravljanju teh „znamenitosti". Žal pa pri tem zaman pričakujejo pomoč lastnikov teh lepot ali pa celo prispevek širše družbene skupnosti, da bi jim pomagali pri dokončni ureditvi, ki bi se v večini primerov imenovala podiranje. Odločiti pa se bo vendarle treba, bolje danes kakor jutri, kaj bomo s temi hišami, ki to sploh več niso? Jih bomo podrli, jih skušali na kakšen način urediti (je sploh način? ), ali pa bomo vse skupaj prepustili času, da ob pomoči naravnih sil to zadevo nekako uredi. Morda pa bo potrebno počakati, da bo komu od pristojnih ali pa celo nepristojnih za te podrtije (če pristojnih še ni, morda je to lepa prilika za ustanovitev kakšnega organa? ) pade s strehe teh podrtij kakšna opeka ali celo del ostrešja, jih razsvetli in povzroči kakšne aktivnosti . . . 2 Toko Domžale Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu HELENA KERČ,l.r. Tekmovanje lovcev v počastitev občinskega praznika domžalske občine Lovska družina Lukovica je izvedla pri svojem domu na Čevcah, v nedeljo, dne 25.5-1986 tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za člane lovskih družin domžalske občine. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom Skupščine občine. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale. S svojim obiskom ga je počastil tudi predsednik SO Domžale tov. Primožič. Tekmovanja se je udeležilo preko trideset lovcev strelcev, kateri so se pomerili v ekipni in posamezni konkurenci v streljanju na dvajset glinastih golobov. REZULTATI: -ekipno: 1. LD Pšata - 54 golobov (Gabrič Milan 19, Vagaja Andrej 19, Kovic Drago 16), 2. LD Domžale - 48 golobov (Kovic Marjan 20, Močnik Jože 16, Marčun Janez 12), 3. LD Lukovica - 44 golobov (Kersnik Mitja 18, Kavka Tone 16, Pavlin Janez 10) -posamezno: 1. Kovic Marjan LD Domžale 20 golobov, 2. Gabrič Milan LD Pšata 19(10), 3. Vagaja Andrej LD Pšata 19(7), 4. Rakef Janez LD Mengeš 19(6). Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, posamezniki pa medalje in praktične nagrade- Po končanem tekmovanju pa so pripravili člani LD Lukovica tekmovanje na izpadanje, katerega se je udeležil tudi predsednik SO Domžale tov. Primožič. -Zmagal je Kosmač Drago ml. iz LD Moravče, pred Loboda Matjažem iz LD Pšata in Vahtar Jožetom iz LD Mengeš. Lovska družina Lukovica se pokrovitelju tekmovanja SO Domžale zahvaljuje za pokale in medalje. Lovcem lovskih družin domžalske občine pa za lepo udeležbo in prijetno vzdušje z željo: DOBIMO SE V DOBOVJAH 1987! LOVSKI POZDRAV! Kovic Marjan Sprejem otrok v dva vrtca za šolsko leto 1986/87 Končno lahko objavimo namesto dolgih kolon odklonjenih otrok za vrtec Mengeš, ki so se vrstile precej let, dolgo kolono sprejetih otrok brez kolone odklonjenih. Komisija za sprejem otrok v sestavi: Leb Tilka, Javh Nada, Lomovšek Katjuša, Sitar Marta, Vidmar Milan in Jerman Mija, dne 16.4.1986 ni imela težkega dela. Za novi vrtec, ki bo predvidoma odprt s 1.9.1986 je komisija sprejela 119 otrok. Od tega premestitev otrok in sicer: premestitve iz drugih vrtcev občine Domžale (Rodica, Preserje, Trzin, Domžale, Vir, Količevo),kamor so jih morali starši voziti tudi po več let ter premestitve iz vrtca Zoranimi Mengeš, ker imajo ti starši novi vrtec v bližini oz. so otroci stari do 2,5 let. Vsi otroci do 2,5 let bodo namreč v novem vrtcu, ker kuhinja v vrtcu Zoranina ne ustreza za pripravo obrokov za najmlajšo starostno skupino. V novem vrtcu bo 124 otrok v starosti od 1-7 let. Ostalo je 5 prostih mest za dojenčke. V vrtcu Zoranina Mengeš bo ukinjena dojenčkova skupina. Tako bodo tu ostale 4 skupine otrok v starosti od 2,5 — 7 let, t.j. 91 otrok. Komisija je sprejela v vrtec Zoranina 47 otrok (novosprejeti in premestitve) in tako skupine napolnila. V družinska varstva je komisija sprejela 7 novincev in sta oba napolnjena. Predvideva se, da vsi starši novo-sprejetih otrok varstva ne bodo sprejeli, saj so bile nekatere prošnje stare že po 6 let. Tako bo najbrž prostor tudi za tiste mengeške otroke, katerih starši so pozabili vložiti prošnjo za sprejem v zahtevanem roku. Na sklep komisije za sprejem otrok v WO se starši lahko pritožijo na Svet WO občine Domžale, Savska 4, Domžale v roku 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Novosprejeti in premeščeni otroci iz drugih vrtcev občine Domžale v novi vrtec Mengeš: Beber Martina, Ikič Denis, Aleš Simona, Jež Gregor, Car Peter, Praštalo Maja, Barle Primož, Mlakar Deja, Zorman Maja, Stojanovič Goren, Jularič Mato, Gabrovec Žaneta, Zec Šerif, Mohar Klemen, Bistan Barbara. Robavs Barbara, Prijatelj Barbara, Hribar Nives, Jeraj Katja, Rems Špela, Pire Dejan, Robavs Anja, Markovič Rok, Markovič Anja, Rakef Gregor, Železnik Jaka, Frol Peter, Praprotnik Mojca, Paunov Kliment, Vrhovnik Alen, Predojevič Dejan, Žibert Mojca, Plevelj Gašper, Hribovšek Mateja, Zupan Meta, Burgar Tadej, Mežnaršič Aleš, Mlakar Vesna, Vek Maruša, Dedek Mraz za vse otroke enak! (ALI PA TUDI NE!) Morda bo kdo izmed bralcev celo mislil, da se je urednik zmotil, pa* ni tako, le poročilu Koordinacijskega odbora za uresničevanje samoupravnega sporazuma o novoletnih praznovanjih v naši občini ob rob bi radi nekaj zapisali! Že nekaj let je od tega, kar smo ga podpisali (samoupravni sporazum seveda) in bili zelo veseli, ker je bilo videti, da bo kljub, slabi praksi (večino sporazumov namreč podpišemo, uresničujemo pa je ne) zaživel in bo osnova za tisto, kar vsi pričakujemo že vrsto let: DEDEK MRAZ NAJ BI BIL ZA VSE OTROKE V NAŠI OBČINI ENAKO BOGA T! (ali pa reven!) Pa ni bilo tako. Nekateri ga niso podpisali, drugi so ga podpisali, plačali prispevka pa ne, spet tretji so ga podpisali, prispevek plačali, pa organizirali še lastno obdarovanje, variant je bilo toliko, da bi jih komaj spravili na papir, učinek sporazuma pa kljub včasih zelo „kratkim" finančnim sredstvom pa ob velikem prizadevanju Zveze prijateljev ml adine, zadnji dve leti pa se ji je pridružilo tudi Turistično društvo Domžale, enak: vsi otroci od dveh do 7 let so dobili skromna darila in bili deležni kvalitetnih kulturnih prireditev, večina je obiskala tudi novoletni sprevod dedka Mraza v Domžalah, bila prisotna ob prireditvah v kinu in knjižnici, pa še kaj bi se našlo. Na žalost pa osnovni cilj samoupravnega sporazuma, ki smo si ga zastavili še vedno ni dosežen. Naši otroci so bili še vedno različno (odvisno od možnosti DO) obdarovani, nekateri so se (zlasti starši) razveselili novoletnih bonov, s katerimi se da kupiti še pa še, za večino pa lahko trdimo, da se je razveselila predvsem prireditev in darilc, ki jih je omogočil samoupravni sporazum. Kaj mislite, če bi v lešnjem letu začeli drugače? Najprej bi bilo seveda potrebno, da samoupravni sporazum podpišejo vse delovne organizacije in skupnosti. Res je, da ga bo potrebno tudi spremeniti, vendar osnovni cilj mora ostati: ZA VSE OTROKE BO DEDEK MRAZ ENAK! Če bomo hoteli to doseči, se bomo morali seveda odločiti, kaj bomo z našimi obdaritvami v delovnih organizacijah in skupnostih? Vprašati se moramo, če so resnično vse po vrsti potrebne? Bi ne bilo morda bolje, če bi z denarjem, ki ga namenjamo za to, razveselili tudi drugih otrok: morda bi vrtcu nakupili igrače, morda bi prispevali za lažje organiziranje šole v naravi, ali pa omogočili različne ekskurzije u čencem naših osnovnih šol, ki so postale že prava redkost. Morda bi razmi sijali o opremi katere izmed učilnic naših osnovnih šol ali pa kaj podobnega. Verjemite, da je možnosti še in še, samo odločiti se je potrebno. Odločitev pa je predvsem vaša, delavci v združenem delu! Povprašajte, kaj je z uresničevanjem samoupravnega sporazuma v vašem delovnem okolju. Ali ne bi kazalo, da bi tudi vaša delovna organizacija prispevala del sredstev, ki ob veliki pomoči različnih prostovoljcev pomenijo še več, pomenijo tisto, za kar smo se pred leti dogovorili: DEDEK MRAZ ZA VSE OTROKE V NAŠI OBČINI ENAK! Saj ste za to! Morda tudi ne- Tako je to, da! (V.V.) Merčun Melita, Behrič Enisa, Kališnik Tina, Posavec Anže, Smrekar Simon, Kržin Luka, Pogačar Vesna, Porič Edin, Gubane Lea, Predojevič Darjan, Poljanšek Tilen, Ravnjak Maja, Jeraj Simon, Kovač Petra, Drljača Milorad, Podgoršek Lora, Rakef Martina, Hribar Irena, Turenšek Tjaša, Urbane Gašper, Zrim Maja, Zorman Primož, Bokalič Jakob, Hribar Karmen, Kržin Gašper Brancelj Jure, Solina Tadeja, Krakar Boštjan, Žibert Robert, Bevc Natalija, Delič Ljeposava, Penca Aleksander, Bergant Katarina, Rakef Miha, Merčun Janez, Koželj Kaja, Tekavec Miha, Arh Matevž, Kolner Miha, Tomšič Gašper, Drljača Mio-drag, Omovšek Blaž, Hribar Aleš, Vek Viljem, Dornik Andrej, Naglic Urška, Gajič Goran, Vidovič Bor, Zupan Špela, Paunova Suzana, Posavec Gregor, Prijatelj Katja, Simič Jasmina, Simič Adrijana, Javh Miha, Frol Katja, Pečnik Helena, Cerar Špela, Grmek Miha, Železnik Tomaž, Mohar Janez, Novak Tomaž, Novak Maja, Pucelj Simona, Roglič Jure, Mejač Matej, Bolta Janko, Mežnaršič Mitja, Benda Brigita, Vidmar Marko, Kovač Aleksandra, Janežič Vesna, Rakef Saša, Tratnjek Estu, Kašnik Lavra, Gajič Sašo, Zarnik Katja, Marčen Sebastjan, Šegula Bojan. Novosprejeti in premeščeni otroci iz drugih vrtcev občine Domžale v vrtec Zoranina Mengeš: Dornik Anja, Milovanovič Petar, Nastran Tilen, Habjan Rok, Hribar Vesna, Gradišek Marko, Mustafič Elvis, Milic Dorin, Mlakar Aleš, Zupan Anararija, Flajšman David, Kompare Sebastjan, Jerič Katja, Jakopič Tadeja, Lemič Sašo, Lagoja Petra, Fleishman Eva, Golob Neža, Kobilšek Saša, Šinigoj Urška, Urbanija Helena, Fleishman Urban, Drešar Gregor, Anžin Katja, Avbelj Klemen, Grilj Miha, Urbane Meta, Nešič Suzana, Bizjak David, Zijal Andreja, Mesanč Sebastjan, Gole Tine, Zabret Urška, Višnjič Daniel, Sinko Polona, Sreba-čič Gašper, Jerič David, Abunar Doroteja, Tarmon Sandro, Šimenc Nevenda, Rojnik Špelca, Volkar Mojca, Lesjak Tomaž, Mohar Iztok, Bizjak Andrej, Vrhovnik Matevž, Ručigaj Tina. Novosprejeti v družinsko varstvo Mengeš: Vrhovnik Špela, Šoper Tina, Gimo-na Aleš, Selak Spela, Miljevič Sandra, Miklavčič Mateja, Urankar Nina. Uprava WO PRED ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO: Bliža se čas poklicnih odločitev za osmoolce. Odločila sem se, da učence Osnovne šole Martin Koželj - Dob povprašam po njihovih željah in odločitvah glede poklica. ALENKA MARKOVIČ, 8. razred: Odločila sem se za poklic tekstilnega tehnika, šolala pa se bom na tekstilni šoli v Kranju. Kljub temu, da sem si poklic že izbrala, pa mislim, da o poklicu tekstilnega tehnika nisem dobro obveščena. Rada bi, da bi nam v šoli in drugje kaj več povedali o vseh poklicih. DRAGICA JERAK, 8. razred: Veseli me poklic administratorja oziroma administrativnega tehnika. Ta poklic mi ugaja zaradi stika z ljudmi in zaradi dela samega. Veselijo pa me še nekateri poklici, v katerih pa mislim, da ne bi bila tako uspešna kot „bom" lahko v tem. M AR JETKA PIRNAT, 8. razred: Sem še v dvomu, za kateri poklic naj se odločim. Zelo me veselita frizerski in tekstilni poklic. Kljub vsemu, pa se bom verjetno odločila za poklic tekstilnega tehnika. MARTA OREHEK, 8. razred: Najbrž se bom odločila za poklic v zdravstveni smeri.. Glede obveščenosti osmošolcev pa moram reči, daje poprečna, saj bi nas lanko bolje seznanili s.poklici, ki jih bomo ali naj bi jih opravljali. Mislim, da bi se to lahko popravilo in bi nas morali "bolj obveščati, čeprav se tudi sedaj tov. Kovačič trudi z nami. Danica Stražar, Skocjan 3, Dob i Naši storitveniki MARTINA SREBOTNJAK, pedikerstvo in kozmetika: „Prav v teh dneh sem odprla salon za pedikerstvo in kozmetiko in sicer v hiši staršev v Dobu, Kidričeva 20. Strankam ponujam usluge nege obraza in dekolteja, pedikuro in manikuro, telesno masažo, odpravljam pa tudi celulitis. Stranke se lahko naročijo tudi po telefonu 721-905, pripravljena pa sem starejšim občanom in drugim priti tudi na dom. Pa še delovni čas: v ponedeljek in sredo delam od 13. do 19. ure, torek in četrtek od 7. do 13. ure, v petek pa od 7. do 19. MARJANA TAJČ-IGLIC, dež-nikarstvo: „Ko sem se morala umakniti s svojo dejavnostjo iz centra mesta zaradi gradnje objekta SPB-1, sva si z možem uredila delavnico v Ulici Urha Stenovca 4, kjer tudi sprejemam stranke in opravljam usluge dežnikarstva. Popravljam praktično vse vrste dežnikov, saj so sedaj postali že zelo dragi. Rada pa bi opozorila na to, da strankam lahko tudi obnovim senčnike (jih preoblečeni) in postorim druga popravila. Veliko težav pa je z materiali, ki jih primanjkuje." ^^^^^^^^^^ Jure Podgoršek, servis športne opreme V Masljevi ulici 6 v Domžalah (to je v tisti ulici, koder se gre tudi na Kurivo) deluje Jure Podgoršek, prvi, ki se je v Domžalah lotil različnih servisnih storitev športne opreme. Njegovo delo je sezonsko: poleti opravlja vsa vzdrževalna in popravljalna dela na kolesih, pozimi pa ima nenehno v rokah smuči, vezi in vse, lar je s tem zimskim športom v zvezi. „Moje prvo delo so seveda smuči. Storitve, ki jih opravljam, občani že poznajo, novo pa je menda to, da smuči tudi shranjujem preko zime, zaščitim vezi in jih ob letu oz. ob p rvem snegu strankam pripravim za uporabo. Čez leto ta dela opravljam po stari ceni. Kolesa so bolj poletni artikel. Popravljam zlasti turistična in enostavna kolesa, za razne specialke pač ni rezervnih delov. Ker se ljudje vse bolj množično ukvarjajo tudi s tenisom, sem se lotil tudi servisiranja teniških loparjev. Pa še to: pred turistično, navtično sezono bom začel servisirati tudi manjše Tomosove izvenkrmne motorje T-3, 5; T—A in razna druga manjša opravila počitniške opreme. Uradne ure so v torek, sredo in četrtek od 15. do 18,30 ure, v ponedel-jek in petek pa od 10. do 13. ure in od 15. do 16.30 ure." i ! NOVI SODNI PROSTORI ... Temeljno sodišče Ljubljana - enota Domžale, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana — enota Domžale ter sodnik za prekrške občine Domžale so dolga leta doslej delovali v izredno utesnjenih delovnih pogojih stavb SO Domžale. Pred dnevi pa so svečano odprli nove poslovne prostore v objektu SPB—1, Ljubljanska 76, kjer so poskrbeli za normalne delovne pogoje za vse. Na svečanosti, ki jo je z uvodno mislijo začela Helena Bele—Vrhovec, vodja enote Temeljnega sodišča Ljubljana — Enota Domžale, je v slavnostnem govoru spregovorila predsednica Vrhovnega sodišča SRS Francka Strmole. Poudarila je pomembnost pridobitve za sodno ustanovo ter izboljšanje specifičnega težkega sodnega delovanja. Milan Marolt, predsednik IS, pa je opozoril na to, da imamo v občini ob urejenih prostorskih pogojih za že omenjene službe (veljali so 170 milijonov dinarjev) pred sabo prednostno nalogo - gradnjo nove Postaje milice. V nadaljevanju je spregovoril tudi Ivan Kopač, nakar so si navzoči ogledali nove prostore. I V ovkiru dela Občinske konference SZDL Domžale je bila v mesecu maju organizirana in izvedena tudi problemska konferenca na temo „PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ TEHNIČNE KULTURE V OBČINI DOMŽALE", ki je bila zelo dobro obiskana. V kvalitetni razpravi, v kateri so poleg predstavnikov ZOTK iz naše občine, sodelovali tud predstavniki skupščin SIS, predstavniki družbenopolitičnih organ zacij, Štaba TO, Sekretariata za LO, ZOTK Slovenije ter člani Koor dinacijskega odbora za družbene organizacije in društva, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Aktivno delo vseh društev in organizacij v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo v občini Domžale je širšega družbenega pomena tako z vidika vzgoje mlade generacije in tehničnih področjih, kot z vidika interesnega združevanja in koristnega preživljanja prostega časa tako mladih kot starejših, še posebnega pomena pa je prispevek ZOTK na področju SLO in DS. Na njegovo pomembnost kaže 5000 članov te organizacije, med katerimi je veliko mladih, ki jim ta dejavnost pomaga tudi pri poklicnem usmerjanju. Posamezni člani ZOTK so dosegli tudi velike tekmovalne dosežke tako v občinskem kot republiškem in drugih merilih. Zato je potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva, ki bodo dovolj visoka za pokrivanje vseh stroškov osnovne dejavnosti vseh organizacij in društev v okviru ZOTK v naši občini. 2. Za leto 1985 se predlaga, da se na osnovi realizacije programa ZOTK v letu 1985 ter na osnovi predlaganega finančno ovrednotenega programa dejavnosti za leto 1986 v okviru Koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela ob valorizaciji programov posameznih SIS zagotovi potrebna sredstva in omogoči nemoteno dejavnost ZOTK v letu 1986. 3. Udeleženci problemske konference predlagamo, da se za prihodnje glede na to, da je dosedanji družbeni dogovor potekel, sistemsko uredi financiranje dejavnosti ZOTK (zagotovljeni program). Predlagamo, da se to financiranje uredi po enem izmed naslednjih principov: financiranje se zagotovi enotno v okviru ene izmed SIS in sicer na osnovi predlaganega programa in njegove realizacije se določi % prispevne stopnje, ki bo omogočil realizacijo s programom opredeljene dejavnosti ZOTK v posameznih letih, da se financiranje razreši v obliki predlaganega družbenega dogovora. 4. Posameznim organizacijam v ovkiru ZOTK se priporoča, da na csrovi svobodne menjave dela (dogovorjeni program) dogovarjajo z zainteresiranimi uporabniki o njihovem finančnem sodelovanju pri izvajanju posameznih aktivnosti. 5. V okviru finančnih sredstev za izvajanje zagotovljenega programa ZOTK je potrebno zagotoviti tudi sredstva za nakup potrebnih materialnih sredstev, ki naj omogočaj o * mladim stik z najsodobnejšo tehniko in njihovo kar najmnožičnejše vključevanje v delo ZOTK. 6. ZOTK se bo še v večji meri vključevala v program življenja in dela osnovne šole, prizadevala pa si bo tudi za sode lovanje z učenci v usmerjenem izobraževanju. Pri tem pa je potrebno: — zagotoviti, da bodo posamezni krožki, v katerih poteka interesna dejavnost, organizirani izven delovnega časa po možnosti v prostorih OŠ, ker ZOTK le tako lahko zagotovi sodelovanje ustreznih mentorjev, — zagotoviti je potrebno tesnejše sodelovanje Klubov mladih tehnikov, še zlasti pa večjo povezanost i n strokovno sodelovanje učiteljev tehnične vzgoje v OŠ in usmerjenem izobraževanju, — zagotoviti je potrebno ustrezno sistemsko razrešitev nagrajevanja mentorjev interesnih dejavnosti, — tudi v sodelovanju z Občinsko izobraževalno skupnostjo je potrebno v okviru dogovorjenega programa zagotoviti ustrezna finančna sredstva, ki bodo omogočila nakup primernih materialnih sredstev za potrebe dejavnosti ZOTK. 7. Občinski konferenci ZSMS Domžale se predlaga, da se v večji meri poveže z Zvezo organizacij za tehnično kulturo in da v tem sodelovaniu oosebno skrb nameni vključevanju delavske mladine v dejavnosti tehnične kulture. 8. Skupščine SIS, li so zainteresirane za delo ZOTK in tudi namenjajo del sredstev za njeno dejavnost naj v programe uvrstijo tudi obravnavo poročil in programov dejavnosti ZOTK. 9. ZOTK v občini Domžale daje ZDTK Slovenije pobudo, da v ustreznih organih proučijo možnost, da tudi ZOTK v naši republiki dobi del sredstev, ki se zbirajo od iger na srečo. 10. Treba je zagotoviti, da bodo tudi v dolgoročnih prostorskih planih opredeljene površine, ki so nujno potrebne za dejavnost posameznih društev s področja telesne kulture. Pri tem je potrebno zagotoviti, da bo na tem področju več koordiniranega dela posameznih društev in krajevnih skupnosti pri načrtovanju potrebnih površin (npr. za motocross stezo, avto-drom ipd.) ter več strokovnega sodelovanja tudi s strani upravnih organov. Dogovorjene in sprejete investicije v te površine bi morale najti mesto tudi v programih posameznih SIS. 11. Glede na ugotovljene slabe oz. neprimerne prostorske pogoje za redne dejavnosti posameznih društev (npr. radioamaterji), problerrtska konferenca predlaga, da glede na veliko število različnih možnosti, ki jih nudijo tako kulturni kot delavski in drugi domovi, pa tudi prostori (snovnih šol v posameznih KS, vsi zainteresirani poiščejo rešitve za zagotavljanje ustreznih prostorov tudi posameznim društvom v okviru Z)TK. 12. Različne prireditve, kijih organizirajo društva v naši občini naj se časovno usklajujejo oz. koordinirajo v okviru posameznih zvez in na tak način zagotavljajo primerno razporeditev prireditev. 13. V okviru občine in ustreznih SIS (zlasti Občinsko telesno kulturno skupnost) se mora zagotoviti dosledno uresničevanje določil dokumentov, ki urejajo status vrhunskih športnikov. 14. Dejavnost posameznih društev, ki so združena v okviru ZOTK naj najde mesto v okviru enotnega finančno ovrednotenega letnega programa Zveze organizacij za tehnično kulturo, ki naj nasproti svojim finanserjem nastopa kot celota. Sklepi so torej sprejeti, zavezujoči tako za člane ZOTK kot za družbeno skupnost oz. njene posamezne dejavnike,' ki morajo z ustreznimi sredstvi omogočiti nemoteno delo 5000 članov Zveze organizacij za tehnično kulturo v naši občini. Zanimiv letalski miting: Uspešen let Modre ptice Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica iz Domžal je pod vodstvom prizadevnega predsednika Janka Naglica priredilo v Radomljah mednarodni modelarski miting in sicer v nedeljo, 25.5.1986. Ob tej priložnosti so tudi svečano odprli asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, ki jo je s svečanim prerezanjem traku odprl predsednik Obrtnega združenja Domžale Marjan Smolnikar. Prireditev so pripravili v počastitev dneva zmage, dneva mladosti, praznika občine Domžale ter 40-letnice ljudske tehnike. Po pozdravnih besedah predsednika M)dre ptice Janka Naglica je spregovorila predsednica OK SZDL Vera Vojska. Podčrtala je pomen obletnic, ki jih letos praznujemo, posebej pa se je ozrla na razmah in razvoj organizacije Ljudske tehnike v naši občini. V njih se ta čas združuje že blizu 5000 delovnih ljudi in občanov, med njimi veliko mladih. Organizacije in društva so v okviru Ljudske tehnike v 40 letih dela in aktivne prisotnosti v družbenem in družbenopolitičnem življenju marsikaj storile. -Opazen je naposled športni korak naprej, rezultati tudi v mednarodnem razredu niso majhni. Mnogo republiških in državnih prvakov je že zraslo v njihovih vrstah, ob množici tistih, ki sicer niso prvaki, vendar enako prizadevni, pa se tudi v prihodnje kažejo dobri obeti za vsestranske uspehe. Sledil je prikaz mnogih modelov, njihovega delovanja. Veliko zanimanja so vzbudili raznovrstni modeli (eno in dvokrilni), pa zmajar z ,Jetalskim" programom, helikopter in druge modelarske posebnosti različnih velikosti in kategorij. Kljub sorazmerno močnemu vetru do nesreče ni prišlo, kar je nov kamenček k mozaiku, ki skupno kaže na velik uspeh mitinga. Kaj je ob mitingu takega, kar človeka še posebej ob tem navduši? Neverjetna zagnanost, navdušenstvo mladih, pa tudi potrpežljivost, brez katere ni uspeha v tem zanimivem in lepem športu. Uspdije velik, zanimanje med občani za to prireditev pa je sedaj že tradicionalno veliko. To zanimanje, množica obiskovalcev pa je porok in vzgib za prizadevne organizatorje, da bodo take prireditve na lepem, sedaj že asfaltiranem poligonu še organizirali. B.M. Član Modre ptice Jože Benda tik pred tekmovanjem s svojim modelom. Mali intervju Konjiček, ki vzame ves čas,.. Razgovor z nastopajočim na mitingu, članom Modre ptice Jo zetom Bendo: Tukaj, na današnjem mitingu nastopam z modelom dvokrilca v kategoriji F3A. Model Veifahrer je domače gradnje in sem z njim dokaj uspešen. Naš hobby nam vzame mnogo časa, pravzaprav ves prosti čas. Ne boste verjeli - včasih je treba delati tudi do 4. ure zjutraj. Takšnih mitingov in drugih nastopov (denimo tekmovanj) se udeležujem zelo rad, tako da v eni sezoni nastopim petnajstkrat in tudi še večkrat. Tudi denarno je udeležba na teh tekmovanjih precej hudo breme, saj tekmovalci sami financiramo svoje nastope. Klub Modra ptica prispeva gorivo, poskrbela pa je tudi stezo in podobno . .. Moram pa ob tej priložnosti pohvaliti izredno velik delež, ki ga je našemu delu in tudi za organizacijo današnjega mitinga prispeval Janko Naglic, naš neutrudni predsednik. KULTURA IH HUlTURfiE PRIREDITVE Uspelo pevsko srečanje moških pevskih zborov Liederkranz Rudenau in MPZ Radomlje_ Pesem nas združuje Majski večer, v četrtek 22. maja v Radomljah, je bil lep. Vse popoldne, večer in noč so bili v znamenju petja, prepevanja. Takega, občutenega, iz srca poslanega petja, ki ne pozna meja in pregrad med ljudmi, ki izniči vse, kar so ljudje na silo postavili med sabo. Šlo je za prvo pevsko srečanje dveh zborov: Moškega pevskega zbora Liederkranz iz bavarskega mesta Rudenau ter domačega moškega pevskega zbora Radom I je. Gosti, ki so med najbolj znanimi moškimi pevskimi sestavi v ZR Nemčiji, so nastopili pod vodstvom gospoda Edmunda Branda, domačini pa pod vostvom zborovodkinje Katarine Arčon-Žavbi. Pravzaprav se je prijazen poletni večer začel že zgodaj popoldne s sprejemom gostov v središču Radomelj; dobrodošlico so gostom iz Nemčije domačini pripravili na dvorišču gostilne Šporn, koder so jim -kot se za pevce spodobi — to dobrodošlico zaželeli kar s pesmijo. V enakem jeziku so gostje odpeli svojo pesem, nakar je sledil po pozdravni besedi predsednika MPZ Radomlje Janeza Cerarja, kulturni spored. Le tega so na otroško prisrčen način z rajanjem pričeli najmlajši Radomljani v rdečih ruticah, nadaljevali pa člani mengeške folklorne skupine. Veliko odobravanje' so poželi, saj so si mnogi izmed gostov želeli te trenutke ohraniti na filmskem traku ali na fotogra-fiji. Koncertu, ki je minil v radomeljskem kulturnem domu, so prisluhnili ob množici domačinov tudi mnogi javni in kulturni delavci. Uvodoma se je predstavil moški pevski zbor Radomlje s štirimi pesmimi — Jakoba Ježa Igraj kolce, Ubalda Vrabca Pomladni pozdrav, Emila Adamiča Vasovalec in Završki fantje. Dobrodošlica mladih in radomeljskih pevcev — gostiteljev v Radomljah. Folklorni nastop — pozdrav mengeških folkloristov. i S4h* vJ*rar I%"|? Gostje so nato zapeli šest pesmi (Jutranja zarja, Preko livad, Večerni mir, Bela in rdeča vrtnica, Sonce ugaša v morju ter Pozdrav v slovo). Njihovo petje odlikuje dovršena zli-tost glasov, ki je zlasti očitna v lepi barvi tenorjev ter mojstrski artikulaciji. Radomeljski pevci so koncertu dodali še šest pesmi, izmed katerih bi težko izbrali najbolje izvedeno-Morda Štajerskega fantiča. Gostje pa so nato zapeli še šest izbranih pesmi, med njimi tri dalmatinske . Njihovo zanimivo izvedbo so poslušalci seveda bučno pozdravili. Skupen nastop obeh zborov, ki je bil višek večera, je temu glasbenemu dogodku dal poseben čar. Skupno ubrano petje slovenskih pesmi je marsikomu priklicalo razmišljanje, kako malo je ob pesmi treba, pa se ob sočloveku počutiš človek: ne glede na to, da sta oba iz dveh različnih svetov. Ploskanja in priznanj nad uspelimi izvedbami ni hotelo biti konca. Priložnostno darilo so ob domačinih podarili gostom tudi predstavniki ZKO in Kulturne skupnosti občine Domžale, vsi skupaj pa so na prijateljskem večeru pri Špornu strnili gostovanje pevcev in srečanje s tistim NASVIDENJE na povratnem obisku v Riidenau-u. Skupni nastop obeh zborov je vzbudil v vseh prepričanje, da poti med ljudi dobre volje niso tako vsaka sebi... Nekaj zanimivosti o zboru Liederkranz (Rudenau — ZR Nemčija) MOTO ZBORA - PETI -POMENI RAZUMETI SE Kraj Rudenau leži nekako v sredini med Stuttgartom in Frankfurtom. Za bolj zahtevne geografe pa je treba povedati, da leži ob neposredni bližini Miltenberga ob reki Mein, oziroma mesta Wethei-ma. Gostje Liederkranza so bili na potovanju že od 17. maja, pa do 23. maja. Med svojim potovanjem so si ogledali Avstrijo, Benetke in Slovenijo. Ker pa so vsi navdušeni pevci - so si že pri načrtovanju potovanja po Sloveniji omislili koncert z nekim podobnim zborom. In tako so gostovali v Radomljah. Zbor je bil ustanovljen že leta 1898 pod imenom pevsko društvo Liederkranz, kar po naše pomeni venček pesmi. Če na hitro izračunamo, je zbor dosegel že častitljivo starost, to je polnih 88 let. Ves ta čas so se seveda menjavale generacije, osnovna želja po kvalitetnem petju pa je ostala. Tako se zbor danes lahko pohvali, da je eden najbolj znanih na bavarskem področju. Na osnovi njihovega znanja in pevskih kvalitet je zbor leta 1975 povabila centralna pevska zveza New Yorka. Tam je gostoval v šestih večjih mestih, kjer so jih kritiki in umetnostni zgodovinarji odlično ocenili. Poleg tega je zbor prirejal koncerte tudi že v Španiji in Švici, po raznih krajih svoje domovine in večkrat na radiu. Že od leta 1963 se z vodenjem zbora ukvarja Edmund Brand, predsednik ali kot mu pevci sami pravijo, duša zbora pa je Erich Meixner, ki je mijnogrede tudi tovarnar na področju barvanja volne. Zbor šteje 45 pevcev, vsi pa so iz kraja Rudenau. Zal na potovanju niso bili in na koncertu tudi niso sodelovali vsi pevci, ker so bili nekateri zaradi službenih obveznosti zadržani. Rudenau šteje le 750 prebivalcev in bi ga lahko primerjali z Radomljami. Zato pa so domačini Rudenaua še toliko bolj ponosni na svoj številni in kvalitetni moški zbor. /A 1 Člani pevskega zbora Liederkranz iz Rudenaua Nepričakovana gostoljubnost Ob priliki gostovanja pevcev iz Rudenaua v Radomljah smo poiskali nekaj pevcev in eno izmed spremljevalk, da nam povedo svoje vtise o gostovanju v naši občini. Izredno prijazni, komunikativni ljudje, pevci, ki so gostovali že širom Evrope in Amerike, niso mogli prehvaliti prijateljskega pevskega vzdušja na skupnem koncertu ter naše gostoljubnosti. Tole so povedali: g. EDMUND BRAND, pevovodja: Prvič sem tu, pa sploh še nisem slišal za Radomlje. Neverjetno sem presenečen nad dobrimi , gostoljubnimi ljudmi. Povem vam, takega prijateljstva še v Nemčiji nisem našel. Navdušen sem nad dobro harmonično ubranostjo obeh zborov in nad zapetimi pesmimi. Posebej me je zavdušilo imenitno dirigiranje vaše pevovodkinje (Katarine Arčon-Žavbi — op. M.B.). HORST KRIEGBAUM, pevec: V Jugoslaviji sem prvič, nikakor pa ne zadnjič. Kaj vse smo na poti doživeli, videli! Poseben vtis je name napravilo prijateljstvo, posebej tukaj. Koncert je na vsej črti uspel, kdo bi si mislil, da bo naše petje tukaj naletelo na tak odmev. 16 pesmi smo zapeli in povem lahko, da odnašam nazaj v Nemčijo, kjer delam kot farmacevt, najlepše vtise in spomine. REINER DoRR, pevec: Kar z mešanimi občutki sem šel na pot, saj v vaši državi še nisem nikoli bil, pri nas pa je slišati marsikaj. Kaj naj rečem drugega, kot vse najlepše. Veste, mi pevci kaj dobro čutimo ali nas poslušalci poslušajo samo z ušesi ali tudi s srcem ... Izredno všeč mi je bila Postojnska jama. Sicer jih imamo tudi mi v Nemčiji, ampak tako lepe pa ne! Tudi v Lipici je bilo čudovito. HERMANN BETZ, pevec: V domačem kraju, delam kot profesor matematike in fizike na gimnaziji, pravzaprav še nikdar nisem našel časa za obisk Jugoslavije, Slovenije. Tu smo srečali vesele, preproste ljudi, če po pravici povem, tega ni nihče pričakoval. Ko sem sedaj bežno videl to deželo, vam lahko rečem samo eno — še bom prišel! Doslej sem hodil na Norveško, odslej bom letoval pri vas. CHRISTINA BROCKEL, spremljevalka: Nisem sicer pevka, petje pa spremljam z vsem srcem. Ko smo se odpravljali sem(tu je tudi moj mož), sem si rekla — pač nič posebnega. Pa je vse to nekaj posebnega .. . Koncert je uspel čez vse, navdušilo me je skupno petje. Posebej želim ob teh doživljajih, o katerih bom seveda obširno pripovedovala doma dvema hčerama, pohvaliti vašo izredno dirigentko. ERICH MEIXNER, pevec, predsednik zbora: Pravzaprav sf$s vse začelo lani, ko smo srečali tukajšnjega domačina Matijo Cerarja. Pred tem obiskom smo nastopali že marsikje, tako v Ameriki, Španiji, Švici. Nekako na dve leti navežemo stike s kakim zborom. Letos smo tako zahvaljujoč Matiji Cerarju navezali stike z Radomljani. Zame je večer neverjetno doživetje. Posebno skupno petje, zlitost, harmonija, spojenost glasov. Za te občutke, ki jih nisem občutil le kot pevec temveč kot človek, v imenu vseh pevcev izrekam iskreno — lepa hvala! M. Brojan KK Krumperk vabi: 2. KOLO TEKMOVANJA TA R MAC TARMAC TEKMOVANJE 2 KOLO TURNIR EMONA s sodelovanjem ekip iz KOROŠKE KRUMPERK-sobota 14. in nedelja 15. junija 1986. I I Deset let dobskega prepevanja Jubilant — Zbor Jožef Virk iz Doba. Razstavi v galeriji Napoleon na rob Osteklenela estetika Zlate Fonove Galerija pri vodnjaku v Restavraciji Napoleon v Lukovici je sredi maja odprla že četrto razstavo. Po fantazijskih portretih Mika Simčiča, pokrajinah in lovskih motivih Ferda Mayerja, kozmičnih razmi-šljanjih Vere Terstenjak Jovičič, ki so bile izrazito slikarske razstave, je sedaj na ogled zanimiva razstava vitrajev oblikovalke iz Dragomerja ZLATE FONOVE. Okna iz barvnih stekel in svetilke so delane v sodobni tehniki vitrajev „Tiffany", imenovane po ameriškem izumitelju te tehnike. Razstava priča, da Zlata Fonova ni le oblikovalka, ampak da s polno močjo vlaga v svoje delo svoj umetniški izraz in izpoved, pa naj si gre za okna, v katerih upodablja cvetove in ptice, ali pa za svetilke, v katerih pridejo do izraza čudovite barvne kombinacije, nekatere med njimi pa nosijo v sebi tudi cvetove ali metuljčke. Razstavljena dela se zelo lepo vklapljajo v značilen ambient te galerije in prinašajo prav posebno vzdušje. Vsak razstavljeni eksponat je delo' zase in tako tudi vsak nosi svoje ime. Zlata Fonova namreč vsako svoje delo namenja prav za poseben prostor in za ljudi, ki v tem prostoru živijo. Vsekakor je zanimivost tudi, da je v svetu sodobni vitraj zelo razvit, da pa se pri nas zelo redko srečujemo z njim in tako je pričujoča razstava tudi prva razstava sodobnega vitraja pri nas v Sloveniji. In morda bo prav ta razstava pripomogla približati sodobni vitraj ljubiteljem likovne umetnosti. Ogledate si jo lahko do 15. junija. Tomaž Bole ! GROBLJE 1986 - INSTRUMENTALNI KONCERTI torek, 3. junija 1986 ob 20. uri GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Darko Linarič — 1. violina Romeo Drucker - 2. violina Cveto Demšar — viola Miloš Mlejnik — violončelo PROGRAM: W. A. Mozart, A. P. Borodin, M. Ravel torek, 10. junija 1986 ob 20. uri KOMORNI ORKESTER DOM ŽALE-KAMNI K dirigent: Tomaž Habe Jože Falout — rog Andreas Sfetez — rog Janez Petrač - flavta PROGRAM. G.Ph- Telemann, J.K. Dolar, A. Vivaldi, B. Ipavec.J. Golob, T. Habe torek, 17. junija 1986 ob 20. uri Michael Kofler — flavta Ervvin Kropfitsch — klavir PROGRAM: J.S. Bach, F. Poulenc, G. F. Faurš, J. Golob, F. Martin torek, 24. junija 1986 ob 20. uri Veronika Škerjanec — oboa, Igor Škerjanec — violončela Aci Bertoncelj — klavir PROGRAM: A. Vivaldi, D. Škerl, R. Schumann, L.v. Beethoven torek, 1. julija 1986 ob 20. uri Primož Novšak - violina Aci Bertoncelj — klavir VEČER BEETHOVNOVIH SONA T ZA KLA VIR IN VIOLINO Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost občine Domžale \ i Pred dnevi so v novem kulturnem domu v Dobu svečano praznovali 10 let organiziranega pevskega življenja PD Jožef Virk iz Doba. Ta prireditev, ki so se je udeležili mnogi kulturni delavci občine, je bila namenjena tudi praznovanju 80-letnice kulturne dejavnosti v Dobu. V okviru slavnostnega koncerta se je prvi predstavil Domžalski oktet, ki ga že ves čas vodi Karel Leskovec. Zapeli so pet pesmi in sicer Jenkovo Zlravico, Oblaki so rdeči, Triglav, Teče mi vodica ter Pet maljonovjen pu... Oktet Tosama se je pod vodstvom Avgusta Potočnika prav tako predstavil s petero pesmimi in sicer Prešernovo Zdravljico, Ubalda Vrabca Puabi pojo, dalmatinsko Plovi, plovi, Kaj bi te vprašal ter prekmursko ljudsko Tam gde se čuje iz gaja .. . Slavjenec - mešani pevski zbor PD Jožef Virk iz Doba je zapel več pesmi. Pod vodstvom Karla Leskovca, ki zbor vodi vse od njegove ustanovitve, smo bili priče ubranemu intonančno dobro zastavljenemu pevskemi prizadevanju, katerega rezultati so za kraj — kakršen je Dob - prav vzpodbudni. Ne le uspeh na koncertu, sedaj tudi že tradicija, narekujeta, dobskim pevcem perspektivo, da na začeti poti vztrajajo in v zbor pritegnejo tudi še mlade ljudi. Dobski pevci so zapeli še osem pesmi v rednem sporedu (Slovenska dežela, Spov ptičke pojo, Prišel ljubik je pod okno, Kej me b'š tTcu zamjero, RaSti rožmarin, Z nobenim purgar-jem, Venite rož'ce moje, O Podjuna), dve pa za nameček. Solista v dobskem mešanem zboru sta bila Metka Blejc (sopran) in Marjan Potočnik (bariton). Ob tem uspelem koncertu in ob desetletnici zbora ter 80 letnici kulturnega delovanja v Dobu velja vnovič poudariti in pohvaliti ogromen trud kulturnih in drugih javnih delavcev v kraju, da so uspeli v današnjih • časih zgraditi tako lep kulturni dom. Ta dan bo zagotovo pomenil osnovo in vzpodbudno za še pestrejše.bogatejše in raznovrstnejše oblike kulturnega delovanja. To in pa uspeh pevskega dela je poudaril tudi dr. Miro Stiplovšek ob Pevovodja zbora Jožef Virk iz Domžalskega okteta Karel Leskovec med svojimi pevci. koncu v priložnostni besedi, ko je dobske kulturne delavce pozdravil kot predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Domžale oz. tudi v imenu drugih kulturnih ustanov. Jubilantom je seveda zaželel srečno ustvarjalno pot v drugo desetletje ... B. Predstavljamo najnovejši ansambel, rojen Pod mengeško marelo: Pozor, prihaja Marela! Ansambel Marela se je prvič predstavil širši javnosti letos na zabavnoglasbeni prireditvi Pod mengeško Marelo, te dni pa se že vrtijo na Radiu Ljubljannovi posnetki, ansambel pripravlja svojo veliko ploščo in kaseto, veliko nastopa po Sloveniji in tudi izven naših meja, odlično pa se je odrezal tudi na prireditvi „V Domžalah se dobimo". Če vse t o seštejemo, najdemo tudi vzrok, da predstavimo najnovejši slovenski domači ansambel tudi bralcem v naši občini. Franc Kompare, ti si vodja, ustanovitelj in nasploh duša ansambla. Zakaj je nastala Marela? Dolga leta sem igral pri različnih ansamblih, nazadnje pri ansamblu Vita Muženiča, vendar sem ugotavljal, da ne znamo potegniti iz vsega skupaj nekaj več, zato sem se odločil za samostojno pot. Petindvajset let izkušenj v tej glasbi, veliko nastopov po vsej Zahodni Evropi, Združenih državah Amerike in Kanadi, precej organizacijske vneme vložene v prireditev Pod mengeško marelo, ves čas spremljanje dogajanja na glasbeni sceni. .. vse to meje pripeljalo do tega, da sem zbral okoli sebe odlične glasbenike, „našla" pa sva se tudi z kapelnikom Mengeške godbe s Francijem Lipični-kom, ki piše izbirno in drugačno domačo glasbo, a s svojim ansamblom pred leti ni prodrl zaradi prezasedenosti in drugih dolžnosti. Kakšna je torej „nova" glasba Marele? Glasba ni nova, je pa drugačna. Sloni na godbenem zvenu, po melodiji in tekstih je blizu slovenskemu človeku, njegovi veseli in otožni duši, sicer pa bazira na lahkotnem svingu, na katerega se da plesati tudi modernejše plese. Pozavna in podobni „modemi" inštrumenti niso noben kič, kot je slišati pri nekaterih drugih ansamblih, saj slonijo vsaj na „pleh muziki", če že ne na evropski oz. ameriški glasbi. Kdo so torej veseli Marelarji? Naj grem po vrsti: harmoniko, klaviature in trobento igra Robi Smolnikar, Primož Kosec, ki je prej igral pri ansamblu Tineta Stareta, igra klarinet, saksafon, frajtonarico in tudi poje, dela pa tudi pri dokončni izdelavi skladbe, Janez Avhelj obvlada bas, pozavno in baskitaro. Franc Vidic baskitaro, kitaro in tudi poje, z njim prepeva njegova žena Jožica Vidic. ki obvlada tudi klaviature, pri petju pa je eden izmed glavnih stebrov tudi Dušan Kobal, znan že prej od Muženičev, dobro pa igra tudi na bobne in baskitaro, sam pa sem seveda še naprej trobentar. Igramo tako svoj program, vse z Lipičnikovo glasbo, nekaj drugih priljubljenih skladb in zadnji zabavni program; torej za staro in mlado. „V Domžalah se dobimo" ste se tudi dobro odrezali... Sem svobodni umetnik in čutim odgovornost do občine, da zaigramo. zastonj tudi ob takšnih srečanjih. Mislim, da bi se morali izkazati kdaj drugič tudi drugi. Nasploh pa bi radi popravili vtis s prireditve za onkološki inštitut, ko nismo nastopili zaradi tehnično nesprejemljivih ovir. Kaže, d nas ljudje tudi v domači občini najbolje poznajo po skladbi Kamniške planine, ki se je odlično uvrstila na Lojtrci domačih skladb. Torej bomo o Mareli še veliko slišali? Vsekakor. Rad bi poudaril samo še to, da ne gre za naključje, ampak smo se dobro pripravili na vzpon, vztrajno trikrat tedensko vadimo, skupaj smo dobri glasbeniki, torej* uspeh ne sme izostati. Do zime moramo posneti dvanajst skladb, izšla bo plošča in kaseta pri Kasetni produkciji RTV Ljubljana, nastopali bomo doma in onkraj Karavank, o drugih načrtih pa vas bomo sproti obveščali. Ivan Sivec larela« uspešno - - pod nmrelt. Najboljši mladi športniki šolskih športnih društev na skupni sliki. Ob zaključku tekmovanj za ŠŠD: v Sport v osnovnih šolah je množičen... r Ob zaključku tekmovanj za ŠŠD v šolskem letu 1985/86, je potrebno povedati nekaj besed o športnem utripu na osnovnih šolah. Program šolskega športa za učence OŠ izvajamo v 10 ŠŠD, oziroma vseh osnovnih šolah. Ocenjujemo, da je v ure programa ŠŠD vključeno okoli 2500 učencev predvsem predmetne stopnje. Na osnovi programov ŠŠD ugotavljamo, da je dejavnost organizirana v 9 športnih panogah, ki potekajo v okviru 116 vadbenih skupinah. Povprečno je v skupinah 22 učencev. ZTKO Domžale je pred šestimi leti opredelila prednostno usmeritev za delo v ŠŠD, košarka, atletika, gimnastika, streljanje, z letošnjim letom pa še namizni tenis. Praksa kaže, da je najbolje organizirana košarkaška dejavnost - povprečno 4 skupine na 9 osnovnih šolah. Pri košarki se je pričelo z delom tudi na razredni stopnji, V okviru programa mini košarke. Nedvomno je položaj košarke v šoli odraz kadrovske in organizacijske sposobnosti Same osrednje košarkaške organizacije, oziroma obeh nosilcev v občini - KK Pomžale (moški), in TVD Mengeš (ženske). Relativno ugodno je stanje v atletiki in gimnastiki, pri slednji prevladuje program fca dekleta, Slabša je situacija pri streljanju p namiznem tenisu, čeprav prostorski Pogoji omogočajo uspešen razvoj obeh panog. Dejavnost na področju rokometa, odbojlce, nogometa, je na večini šol Organizirana občasno, največkrat tik pred Občinskimi prvenstvi. Izvajanje programov vodi preko 70 strokovnih delavcev, večinoma zunanjih, kar je tudi normalno, ker ne moremo in ne smemo pričakovati, da bodo vse naloge zmogli samo učitelji telesne vzgoje, ki so že tako ali tako močno obremenjeni z osnovno dejavnostjo. Tudi na področju strokovnega kadra ugotavljajo, da je situacija najbolj ugodna pri košarki, ki skrbi za redno usposabljanje in izobraževanje vseh vrst strokovnega kadra (inštruktorji, trenerji> sodniki). Pred dvemi Jeti smo organizirali (pri ZTKO) tečaj za •nstruktorje namiznega tenisa, ki ga je končalo 10 udeležencev, oziroma tečaj za •inštruktorje streljanja z 8 udeleženci. Za usposabljanje atletskih strokovnih delavcev skrbi AK Domžale. Medtem ko samo število strokovnih kadrov,,niti ni tako vprašljivo, se postavlja vprašanje kvalitete, ker ugotavljamo da dobimo predvsem „tehnologe" manj pa vzgojitelje, kar pa nam mora biti bolj Pomembno. Pri oceni šolskega športa ne moremo mimo uspešnosti, ki jo nekatere ekipe oziroma posamezniki dosegajo j na višjih tekmovanjih. V letošnjem letu so košarkarji - SPI -dosegli 2. mesto v republiki mladi strelci pri OS Edvard Kardelj Trzin pa so dosegli dva Prva mesta pri dekletih kot fantih. Pri obeh uspešnih skupinah moramo Poudariti vlogo obeh osrednjih kolektivov, m skrbi za dobro strokovno delo -Košarkarskega kluba Domžale (trenerja Gorjan Lado, Nelc Edo) in Strelska družina Tine Kmetic Franc Brečko. Nedvomno je k relativno ugodnem stanju na področju šolskega športa, vplivala odločitev ZTKO, da za šolski šport izloča Preko 15% vseh sredstev, ki jih prejema od TKS Domžale. Medtem, ko pri ŠŠD - oziroma samih Sekcijah prihaja do izraza bolj ali manj kvaliteta, smo del sredstev namenili množičnemu programu, ki naj se razvija v okviru športne značke. Tu je še dosti stvari nedorečenih, vendar pa ugotavljamo, da je v prvih razredih situacija zelo ugodna, npada pa v višjih razredih, predvsem na predmetni stopnji se nikamor ne premaknemo. To spoznanje nas mora voditi razmišljanju kaj in kalco bomo spremenili sedanjo relativno slabo odzivnost za programe na Novoustanovljeno kotalkarsko društvo: predmetni stopnji, predvsem tudi iz razloga, da je kvalitetnih dosežkov sposobna le peščica, zaradi nje pa ne smemo zanemariti večine. Ravno to pa se je v preteklosti - ne samo pri nas - prevečkrat dogajalo. Pred koncem šolskega leta — v juniju -se bo sestal strokovni svet za šolski šport, ki bo detajlno analiziral izvajanje programov v ŠŠD , izvajanje občinskih prvenstev SŠD, ter pripravil predloge za še boljše delo v naslednjem šolskem letu. Svet bo sprejel koledar tekmovanj ki ga bomo posredovali vodstvom šol, kar jim bo v pomoč, pri enovitem planiranju dela v šoli in izven nje. Pravimo, da ni športa brez tekmovanja, zato je ob koncu potrebno prikazati kako so se posamezne šole uvrstile v letošnjih tekmovanjih. Prilagamo tabelo, ki prikauje uspešnost posameznih šol, kjer pomeni 10 točk 1. mesto, vsako nižje mesto pa manj točk. Ranko Cukrov Vabljiv šport na koleščkih V Domžalah smo bogatejši še za en športno-rekreativni klub, saj že od novega leta deluje kotalkarsko-drsalni klub Domžale, ali kot ga na kratko imenujemo KJDKD. Nekaj staršev, katerih otroci so drsali in kotalkah pri ljubljanskih klubih, se je odločilo, ko so postali naši občani, da bi bilo s to lepo izrazno dejavnostjo poskusiti tudi v Domžalah. Ta odločitev je imela dve pozitivni posledici, saj smo dobili nov klub in nekaj zelo dobrih, v veliki večini že izoblikovanih tekmovalcev. Prav ti. pa naj bi bili glavni prenašalci kotalkar-skih veščin na našo mladino. Člani našega kluba so tekmovalci zveznega razreda, ki izpolnjujejo kriterije tudi za udeležbo na tekmovanjih evropskega in svetovnega formata. Violeta Mordej, je bila večkratna državna in republiška prvakinja, v lanskem letu pa je bila kot naša občanka proglašena za športnico naše občine. Kuret Iztok, prav tako večkratni državni in republiški prvak, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka. Težak Suzana, je prav tako tekmovalka v jugoslovanski reprezentanci. V perspektivni razred pa sta uvrščeni tudi mladi tekmovalki Čož Simona in Podgornik Petra. Zelo uspešno smo rešili tudi problem trenerskega kadra, saj se je za delo v našem klubu odločil Silvo Švajger, znani drsalec in kotalkar, udeleženec evropskega in svetovnega prvenstva ter večkratni državni prvak, ter Ahlin Nace dolgoletni telesnokul-tumi delavec kot kondicijski trener. Trenutno smo si zastavili dve nalogi: množičnost med mladimi in delo na vrhunski kvaliteti in dosežkih posameznih tekmovalcev, teh, ki jih že imamo in onih, ki jih želimo pridobiti izmed udeležencev na tečajih. Oboje že prav lepo teče, saj tekmovalci vestno trenirajo v hali Komunalnega centra v Domžalah, kjer pa poteka tudi začetni tečaj kotalka-nja. S kar precejšnjo bojaznijo smo šli v organizacijo prvega tečaja za najmlajše. Ze prvi dan vpisa se je pokazalo, da je bila bojazen odveč, saj se je tečaja udeležilo več kot 100 otrok iz WZ in iz osnovnih šol. Za vse tiste, ki sedaj niso bili sprejeti v tečaj, bomo organizirali nove tečaje. Če bomo lahko zagotovili prostor in kadre bomo tečaje organizirali že v mesecu juniju, sicer pa v začetku septembra. Starši in otroci so pokazali izjemen interes za to zvrst rekreacije svojih otrok in ta interes je naš klub dolžan zadovoljiti v največji možni meri. Pravi užitek je namreč gledati otroke s kakšno živahnostjo in veseljem sodelujejo z vaditelji in obvladujejo nove veščine na koleščkih. Začetki so povezani tudi s precejšnjimi problemi, naš problem številka ena, so prav gotovo sredstva, kajti sredstev od ZTKO je malo, zato bomo morali materialno plat za delo kluba zagotavljati predvsem s svojo dejavnostjo, kar pa prav gotovo ne bo enostavno. Zaenkrat se vsa naša dejavnost odvija v HKC, ki pa ni ravno poceni. Zato je prednostna naloga gradnja ustrezne plošče, kjer bi v poletnih mesecih potekala vadba in tečaji. P.M. Kaj govorijo rezultati? PRVENSTVO 1985/86 ŠŠD V GIMNASTIKI SPE — posamezno 1. Berlic Mareja OŠ MB 37,6 točk 2. Urbancl Suzana OŠ MB 37,0 točk 3. Adlešič Petra OŠ MB 36,1 točk MPE — posamezno 1. Hameršak Barbara OŠ ŠB 35,5 točk 2. -4. Zorman Polona OŠ MB 35,1 točk 2.-4. Urbanija Marta OŠ RČ 35,1 točk 2.-4. Mesner Veronika OŠ RČ 35,1 točk SPI - posamezno 1. Hameršak Sandi OŠ ŠB 37,3 točk 2. Govc Uroš OŠ ŠB 36,7 točk 3. Hace Gregor OŠ ŠB 35,9 točk MPI — posamezno 1. Andrič Goran OŠ ŠB 35,7 točk 2. Novak Sašo OŠ ŠB 35,6 točk 3. Halb Sandi OŠ MK 33,9 točk Vseekipno 1. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade 695,4 točk 2. ŠŠD OŠ Matija Blejc 660,3 točk 3. ŠŠD OŠ Martin Koželj 651,3 točk PRVENSTVO ŠŠD V ATLETIKI 1985/86 - REZULTATI St. H-tek 1000 m 1. Iglic Robert - 2.49,4 OŠ RČ 2. Petrič Aleš - 3.06,8 OŠ JBT 3. Pogačar Janko - 3.07,4 OŠ JK St. PI - tek 300 m 1. Colarič Jure-41,6 OŠ ŠB 2. Pajnič Tomaž - 41,8 OŠ MB 3. Leskovišek Aleš - 42,0 OŠ ŠB St. PI - tek 100 m 1. Ciglar Tomaž - 12,6 OŠ MK 2. Arnuž Mark - 12,7 OŠ JBT 3. Budaij Robi - 13,1 OŠ ŠB St. PI - štafeta 4 x 100 m 1. ŠŠD OŠ J. Broz Tito - 50,5 2. ŠŠD OŠ Šlandr. brigade - 50,5 3. ŠŠD OŠ Matija Blejc - 51,5 St. PI — skok v daljavo 1. Semprimožnik Jože - 5.64 OŠ JBT 2. Podbevšek Sebastijan - 5.40 OŠ JBT 3. Gliha Ernest - 5.37 OŠ JK St. PI — skok v višino 1. Pajnič Matej - 1.60 OŠ MB 2. Gliha Ernest - 1.50 OŠ JK 3. Zver Boštjan - 1.50 OŠ VP St. PI — suvanje krogle 1. Martine Rok - 11.52 OŠ JBT 2. Janežič Borut - 11.44 OŠ VP 3. Rak Mitja - 11.24 OŠ MB St. PI — met žogice 1. Krobot Viktor - 65.02 OŠ ŠB 2. Sesek Ciril-58,68 OŠ RČ 3. Klemene Herman - 56.34 OŠ JBT St. PE - tek 100 m 1. Repanšek Irena - 14.2 OŠ RČ 2. Gregorc Lučka - 14.2 OŠ JBT 3. Basta Mira - 14.3 OŠ ŠB St. PI - tek 300 m 1. PečnikUrška-51,0OŠMK ' 2. Medic Tatjana - 51,3 OŠ MB 3. Močnik Renata - 51.4 OŠ VP St. PE - tek 600 m 1. Antonin Mojca - 1.54,7 OŠ JK 2. Ogorelc Katja - 1.56,7 OŠ RČ ' 3. Žekar Mateja - 1.57,2 OŠ RČ St. PE - štafeta 4 x 100 m 1. ŠŠD OŠ Matija Blejc - 57,6 2. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade - 57,7 3. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito - 58,8 St. PE - skok v daljavo 1. Rudof Klavdija - 132 cm OŠ JBT 2. Podbevšek Karmen - 130 cm OŠ ŠB 3. Pevec Andreja - 125 cm - OŠ JBT St. PE - skok v daljavo 1. Drolc Alenka - 3.98 OŠ RČ 2. Kveder Adrijana - 3.97 - OŠ JK 3. Čož Nataša - 3.83 OŠ MB St. PE - met žogice 1. Pavšek Sabina - 48.10 OŠ JK 2. Jeras Petra - 46.46 OŠ JBT 3. Osolin Anka - 42.16 OŠ RČ MPI - tek 60 m 1. Hameršak Sandi - 8,3 OŠ ŠB 2. Maravič Goran - 8,7 OŠ JV 3. Marolt Boštjan - 8,7 OŠ RČ MPI - tek 300 m 1. Zupančič Aleš - 45,0 OŠ ŠB 2. Grojzdek Marjan - 46,3 OŠ JBT 3. Zore Marko - 47,9 OŠ JK MPI - tek 600 m 1. Barbič Andrej - 1.40,4 OŠ EK 2. Šimenc Roman - 1.41,7 OŠ MB 3. Kukša Niko - 1.47,3 - OŠ MK MPI — met žogice 1. Osolnik Damjan - 54,52 OŠ MB 2. Petkičič Dragan - 54,24 OŠ RČ . 3. Tisaj Darko - 47,50 OŠ MB MPI - višina 1. Pajnič Matej - 1.60 OŠ MB 2. Zivulovič Dušan - 1.35 OŠ ŠB 3. Grešak Luka - 1.35 OŠ RČ MPI — skok v daljavo 1. Sečen Sašo - 4.41 OŠ ŠB 2. Cevc Ambrož - 3.60 OŠ RČ 3. Kos Roman - 4.31 OŠ MB MPI — met krogle 1. Prosenc Marjan - 10.77 OŠ JBT 2. Grudnik Erik - 9,80 - OŠ JBT 3. Bistan Dejan - 9,60 OŠ MB MPE - 60 rit tek 1. Mozetič Majda - 9,0 OŠ JBT 2. Kosmatin Barbara - 9,1 OŠ ŠB 3. Urbanija Petra - 9,2 OŠ RČ MPE - 300 m tek 1. Bokalič Sonja - 49,4 OŠ MB 2. Rožič Katarina - 50,2 OŠ MB 3. Jerič Nataša - 30,3 OŠ ŠB MPE - tek 600 m 1. Peterka Irena - 1.57,2 OŠ JK 2. Flerin Sabina - 2.00,0 OŠ MB 3. Jeretina Barbara - 2.00,4 OŠ JBT MPE — skok v višino 1. Kašpar Petra - 1,25 OŠ ŠB 2. Voglar Bernarda - 1,20 OŠ JK 2. Lukek Dunja - 1,20 OŠ JBT 2. Vahtar Lidija - 1,20 OŠ MB 2. Vrhovnik Meta - 1,20 OŠ MB MPE - skok v daljavo 1. Golob Petra - 4,11 OŠ JBT 2. Kovačič Maša - 4,04 OŠ RČ 3. Šušnjara Jasna - 3,98 OŠ ŠB MPE - met krogle 1. Prelovšek Martina - 8,40 OŠ RČ 2. Smole Katarina - 8,16 OŠ JBT 3. Brojan Anja - 7,96 OŠ ŠB MPE — met žogice 1. Soler Mateja - 38,78 OŠ JBT 2. Jemc Jana - 35,90 OŠ EK 3. Mihelčič Mateja - 34,06 OŠ JV Ekipno - MPI/MPE 1. ŠŠD OŠ Matija Blejc 2. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade 3. ŠŠD OŠ Janko Kersnik Ekipno SPI/SPE 1. ŠŠD OS Matija Blejc 2. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade 3. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito Vseekipno 1. ŠŠD OŠ Matija Blejc 2. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade 3. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito /////////////////^^^^ I Tekmovanje v mini I košarki i Že več let je KK Domžale eno izmed košarkarskih društev v slovenskem prostoru, ki najbolj načrtno dela z najmlajšimi kategorijami igralcev. V igri, ki jo imenujemo mini košarka, pa igrajo prav najmlajši, namreč učenci v starosti od 8 do 11. let. Tako so se 20.2.1986 zbrale ekipe petih osnovnih šol naše občine na tekmovanju v mini košarki v organizaciji KK Domžale. Učenci z osnovnih šol Venclja Perka, Krašnja, Trzina, Mengša in Šlandrove brigade iz Domžal, skupaj jih je tekmovalo več kot 90, so se pomerili za pokal KK Domžale. Zmagovalec je bila ekipa OŠ Venclja Perka iz Domžal, ki je v finalu premagala OS Krašnja. Tekmovanje je pokazalo, da si najmlajši takšnih prireditev močno želijo, pa tudi starši, ki so si tekmovanje ogledali v velikem številu, so bili izredno zadovoljni. KK Domžale I I -V/////////////////////M^^^ Uspehi naše konjeniške ekipe: Krumperk zopet državni prvak Konjeniški klub Krumperk je lansko tekmovalno sezono okronal z dosedaj največjim uspehom. Tako je mlada ekipa jahačev s Krumperka pod vodstvom trenerja Čika osvojila vse možne ekipne naslove na republiškem in državnem prvenstvu za leto 1985. Na republiškem tekmovanju, ki je imelo dve koli in sicer 19.5.1985 na Krumperku in 11.8.1985 v Komendi si je juniorska ekipa kluba v sestavi Tina Slovnik, Robi Bambek, Sandi Smolnikar izborila že četrtič zapored naslov ekipnega republiškega prvaka v preskakovanju zaprek s 112 doseženimi točkami prek KK Ljubljana in KK Maribor. Najboljši posamezni plasman je imela Tina Slovnik ; s konjem Santo Marijo, kije med posamezniki osvojila e. mesto, medtem ko je bil Robi Bambek z Wellerjem na 4. mestu, Sandi Smolnikar z Ronom pa na 6. To mlado ekipo je na državnem prvenstvu Jugoslavije, kije bilo 22. in 23.6.1985 v Zagrebu in 16. in 17.8.1985 v Beogradu, zelo uspešno zastopala barve kluba in v skupnem plasmaju osvojila naslov juniorskega ekipnega državnega prvaka v preskakovanju ovir z le 86 točkami pred KK Graničarjem s 142,25 točkami in KK Ljubljano s 179,25 točkami. Tina Slovnik je bila s S. Marijo v izredni formi in ubranosti ter je le za dve točki zgrešila naslov državnega mladinskega prvaka, medtem ko sta bila Bambek na 7. in Smolnikar na 8. mestu, prav tako dokaj uspešna. Za tem jedrom ekipe pa raste nov rod mladih jahačev, ki se že resno vključuje v tekmovalne vrste, kot so Gorazd Kušar, Monika Kušar, Irena Habe, Rajka Hauptman, Polona Šareč, Polde Miš, Sašo Berdajs, Primož Jeretina, Damjana Gostič, ADela Uršič, Mateja Omahna ter Robi Seško. Tudi ti mladi jahači, ki sedaj tekmujejo v kategoriji mladih konj in jahačev, kažejo, da bodo nosilci bojev bodočih prvenstev. Nič manjše uspehe ni dosegla seniorska ekipa v sestavi Matjaž Čik s konjem Aronom, Marko Brojan s kobilo Anito, Aci Slavič s Ronom in Tomo Mali s Saro. Slavič in Mali sta šele prišla iz JLA in se jima žal pozna daljša odsotnost in zamenjava konj. Ta seniorska ekipa je bila najboljša na republiškem prvenstvu v Mariboru in OBČINSKO TENIŠKO PRVENSTVO V okviru prireditev v počastitev občinskega prazmk.i je potekalo 24. in 25. maja odprto prvenstvo Domžal v tenisu. Pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale in v brezhibni organizaciji Teniškega kluba Domžale se je med seboj pomerilo 42 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov na igriščih Mengša in Domžal. Lepo, sončno vreme je pritegnilo številne gledalce, ki so burno pozdravljah vsako uspelo potezo igralcev, predvsem seveda domačih. A kljub tej podpori so prva mesta osvojili gostje. Prva tri mesta so osvojili igralci iz Kamnika. Zmagal je nadarjeni mnogo obetajoči komaj 15-letni Jurij Lah, ki je v finalu ugnal svojega klubskega tovariša Toneta Jerasa. Dvoboj je trajal skoraj polne ^3 ure, pri čemer je prava poletna vročina prispevala svoj delež. Zmagovalec je prikazal izvrstno igro ter pokazal polno mero zbranosti in dobre psinične pripravljenosti, saj je po izgubljenem prvem setu uspel preobrniti potek igre v svojo korist in zasluženo zmago. Teniška prireditev je v celoti izjemno uspela, potekala organizacijsko brezhibno in v zadovoljstvo tako igralcev kot tudi gledalcev. Želimo si še veliko podobnih prijetnih trenutkov ob mladih igralcih belega športa. REZULTATI: - četrtfinale: Jeras : Svoljšak 6:1,6:1, Stiftar: Svetlin 6:l,w.o., Lah : Kovačič 6:1,6:1, Vengust : Golob 7:5,6:2 -polfinale: Jeras : Štiftar 6:2,6:2, Lah ! Vengust 6:3,1:6;7:6, - finale: Lah: Jeras 2:6,6:3,7:5 - za 3. mesto: Vengust Stiftar 6:1,6:1. Predsednik Teniškega kluba Domžale Miran Kraševec Komendi, saj je v končnem plasmaju Matjaž Čik zasedel 2. mesto, Marko Brojan pa 5. mesto. Na državnem prvenstvu, ki je bilo v Zagrebu in Beogradu, pa je Matjaž Čik dosegel v skupnem plasmaju 2. mesto, Marko Brojan pa 6., tako je KK Krumperk osvojil naslov državnega seniorskega prvaka v preskakovanju za leto 1985. Resne priprave vseh članov ekip in juniorske vrste čez celotno zimo in 10-dnevne priprave v Lipici, so poleg dobre kvalitete konj in zagnanosti jahačev predvsem pa trenerja Čika zagotovilo, da se bodo rezultati tudi v letošnji sezoni pokazali. Tako lahko tudi letos pričakujemo od naštete mlade vrste ob pomoči ostalih članov kluba, dobre športne rezultate, vsaj enakovredne lanskim in lepe prireditve na jahališčih ob gradu Krumperk. Klub je kot prvi in edini v Jugoslaviji sprejel nosilstvo in organizacijo mednarodnega TARMAC tekmovanja, ki bo potekalo v treh kolih na Krumperku. Prvo zelo uspelo tekmovanje v okviru tega tekmovanja je bilo 3. in 4. maja ter je privabilo najboljše jahače iz Jugoslavije. Tekma je pokazala zelo dobro pripravljenost naših konj in tekmovalcev in čeprav je to bila prva tekma sezone, so jahači KK Krumperka pobrali večino trofej. Naslednje tekmovanje TARMAC po zahtevnih propozicijah FEI (evropske konjeniške organizacije) bo 14. in 15. junija na Krumperku, kot zadnje kolo in obenem finale pa 30. in 31. avgusta tudi pri nas. Zahtevni boji so že 3. in predvsem 4. maja privabili na Krumperk številne gledalce, ki so bih zadovoljni z zanimivo tekmo, mi pa z ugotovitva-ri, da se tudi v naši občini vse bolj širi krog ljubiteljev tega plemenitega športa. dr. Habe F. Tek v Trzinu, uspela množična prireditev (na sliki: start tekmovalcev. Obvestilo za vse mlade, šoloobvezne in predšolske otroke: Aktivne šolske počitnice Toplo in sončno vre*me v zadnjih dneh, nas opozarja da bo kmalu nastopilo težko pričakovano poletje, čas šolskih počitnic, čas ko otroci vržejo knjige v kot, pozabijo na šolo in vsakdanje skrbi v zvezi z njo. Za starše pa ta čas pomeni tudi dodatne skrbi — kaj bo naš mali počel, ko bomo mi odrasli v službi, kajti vsi naenkrat ne moremo na dopust. Zveza tefesnokulturnih organizacij in Zveza prijateljev mladine Domžale, pripravlja pestro ponudbo aktivnosti za ta navidez brezskrbni čas. Organizirali bomo taborjenje, počitniške kolonije na morju, enodnevne izlete, dnevno varstvo s plavalnim tečajem na kopališču v Domžalah. Celoten program je usmerjen k delu in bivanju v naravi in vodi. Želimo vas seznaniti s programom na kopališču v Domžalah, torej programom dnevnega varstva s plavalnim tečajem. Program je namenjen predšolski in osnovnošolski mladini v starosti od 5 do 12 let, tako plavalcem kot neplavalcem. DELO BOMO ORGANIZIRALI V TREH IZMENAH: 1. izmena — od 30. junija do 11. julija 2. izmena — od 14. julija do 26. julija 3. izmena — od 28. julija do 8. avgusta Dnevni program: -vsak dan od 9. do 13,30 ure, smo prilagodili tako vremenskim razmeram, kot osnovnim smotrom — prilagajanju otrok na delo v skupini, dobrem brezskrbnem počutju, učenju plavanja, raznim igram, sprehodom, izletom, oziroma vsem tistim dejavnostim, ki bodo prijetno in koristno izpopolnili čas dela v skupini. Otroci bodo po starosti razdeljeni v manjše skupine, od 6 — 10 otrok, bodo delali pod strokovnim vodstvom vzgojiteljev in učiteljev plavanja. Starši bodo vprašali - kaj pa stroški? Stroške za bazen in strokovni kader bomo pokrili iz namensko planiranih sredstev za to množično dejavnost (ZTKO, TKS, ZPM), starši bodo zagotovili sredstva za stroške malice, ki dnevno znašajo 400 din, oziroma 8» Juniorski državni in republiški ekipni prvaki v preskakovanju zaprek v sestavi: Tina Slovnik, Robi Bombek in Sandi Smolnikar. Uspešni trener in tekmovalec Matjaž Čik s svojimi varovanci, mladimi člani ekipe KK Krumperk. Prvaki ŠŠD v namiznem tenisu — ekipa z osnovne šole Matije Blejca Matevža. $S I i Najboljši so izbrani: NAJBOLJŠI ŠPORTNIK - ŠPORTNICA V LETU 1985/86 ŠŠD OŠ: Josip Broz Tito - MARTINC Rok, PODPESKAR Marjeta, Šlandrove brigade - HAMERŠAK Sandi, HACE Eva, Olge Avbelj - LEVIČNIK Marko, Radomeljske čete - PETERLIN Pavle, ŽE KAR Mateja, Edvard Kardelj - JEMC Damjan, MUŠIČ Tatjana, Venclja Perka - DOVČ Klemen, PAVLI Vesna, Maritin Koželj - OGLAR Tomaž, ZANOŠKAR Simona, Jurij Vega -CERAR Borut, UŠTAR Polona, Matija Blejca - PAJNIČ TOMAŽ, ^ BURNIK Bojana, Janko Kersnik - GLIHA Ernest, SUŠNIK Urša I I 4000 din za 10 dni, kolikor traja ena izmena. Informacije in prijave bodo pri strokovni službi ZTKO (dvorana KC, Cukrov) telefon 721-015, do 27. junija, oziroma na kopališču od 30.6. dalje. Ranko Cukrov KOPALIŠKA SEZONA JE PRED VRATI Z novozgrajenim ,objektom na kopališču v športnem parku Domžale je ponudba telesnokulturnih storitev postala kvalitetnejša ter precej večja glede na pretekla leta. Telesnokulturna skupnost Domžale je kot upravijalec- celotnega športnega parka Domžale tudi za letošnjo sezono pri <-avila nekaj novosti, ne vseh, kot je bilo načrtovano, vendar dovolj, da bodo delovni ljudje in občani predvsem pa mladina še v večjem številu obiskali kopališče. Letošnje leto smo zamenjali vse cevi, ki povezujejo čistilno napravo z bazenom, nabavljena je bila nova avtomatska klorna postaja, dogradili smo betonske kinete in prišlo je do povezave med sončno ogrevano vodo v kolektorjih in vodo v bazenu (lansko leto je bila topla samo sanitarna voda) in bazen je dobil novo preobleko. To je samo nekaj večjih posegov v obnovi kopališča v Domžalah, ostala dela pa načrtujemo po kopalni sezoni v mesecu septembru in oktobru. Po sklepu skupščine telesnokulturne skupnosti Domžale /tako' zbora uporabnikov kot zbora izvajalcev, so bile dane usmeritve in prioritetni vrstni red obnove športnega parka (kopališče, kegljišče, stadion). Z zagotovitvijo sredstev v prispevni stopnji so dane osnovne možnosti profesionalnega upravljanja z vsemi objekti v športnem parku Domžale. Kljub precejšnjimi sredstvi pa bo še kako potrebna volja in delo neutrudnih športnih animatorjev in organizatorjev — nogometašev, atletov, tenisačev, kegljačev, balinarjev ter ostalih. Kopališka vrata se bodo predvidoma odprla v soboto 7. junija 1986, kopališče bo odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Cena bodo imeli pri ceni olajšave, v primeru slabega vremena bo upravljalec spremenil čas obratovanja. Za varnost kopalcev bo skrbel kopališki mojster, vendar naprošamo vse kopalce, da upoštevajo kopališki red. Tudi letošnje leto bo na kopališču odprt bistro nogometnega kluba Domžale, ki bo s svojo ponudbo pokrival gostinske storitve. M. G. Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 1986 Letošnje republiške revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju, desete po vrsti, so se udeležili kar trije zbori šolskega kulturnega društva Osnovne šole Josip Broz Tito: prvikrat dekliški zbor, v katerem prepevajo učenke srednješolke, pa jih želja po prepevanju še vodi na „staro" šolo, četrtič otroški zbor in kar šestič mladinski zbor. Večmesečne priprave zborov, mnogo trdega dela in odrekanja, osebna prizadevanja vsakega izmed pevcev pa tudi njihovih učiteljev in staršev, so le zadnje dejanje pred nastopom na takšni prireditvi, ki prikazuje najvišje poustavarjalne dosežke na področju mladinskega zborovskega petja v Sloveniji. Nastop na republiški reviji je cilj, potrditev visoke kakovosti, še zdaleč pa ne edini cilj in uspeh ne edino zadovoljstvo. Prepevanje v šolskem zboru je najprej in predvsem igra, priložnost za druženje, zabavo, veselje, priložnost za nastopanje, potovanje. Ob njem spoznavaš sošolce, prijatelje, nove kraje in ljudi. Petje postane del življenja, otrokov stalni spremljevalec. S pesmijo otroci odkrivajo sebe, drug za drugim in s Otroški pevski zbor osnovne šole Josip Broz Tito, ki ga zelo uspešno vodi Metka Pichler. Zbor bo sodeloval tudi na festivalu Kurirček v Mariboru in na mednarodnem festivalu v Celju. Vetrnica Na vetrnico ponosni smo lahko, saj dviga se visoko pod nebo, naj vsi vedo, da tam - TOPOLE - so. Včasih je črpala vodo; a zdaj nam zarjavela bo. Potrebno bi jo bilo obnoviti in vsaj za SPOMIN ohraniti! Naj vso okolico krasi — saj takšne daleč naokoli ni! Ne zastarela, dotrajana in zarjavela - pač pa - obnovljena in pomlajena. Spomeniško varstvo, Turistično društvo, Občina KJE STE V Topolah - prav gotov ne! Le kam bi se še treba obrniti? Rešiti, - je ne bi smeli pozabiti! S skupnimi močmi, morda jo - rešili bi. Naj veter vam pozdrav prinese, O, da le vetrnice nam ne odnese! Rozka Stefanič Popravek Na uspeli prireditvi ob dnevu prosvetnih delavcev (o tej prireditvi smo že poročali) so kulturni spored pripravili delavci Glasbene šole Domžale. Tako so v zanimivem glasbeno recitacijskem programu nastopih učitelji Glasbene šole Domžale Tone Savnik, Branka Bečaj, Maja Komel, Milka Živulo-vič, Sindija Kosenc, Miro Novak. Program, ki ga je vodila Katarina Arčon-Žavbi je z recitacijskimi vložki popestrila Marija Matičič. Povemo naj še, da so kulturni del sklenili s sklepnim nastopom združeni harmonikarji Doba in Mengša, ki sta jih uspešno pripravila Vera Kuster in Pavle Kosec. Ker je objava omenjenih podatkov ob članku izpadla, se vsem prizadetim in Glasbeni šoli -opravičujemo. Uredništvo. I MERCATOR-ETA fiJJTJ Živilska industrija • KAMNIK, Kajuhova pot 4 *5 j £ objavlja f prosta dela in naloge m MONTER OGREVALNIH NAPRA V Pogoji: - poklicna kovinarska šola J —i leto delovnih izkušenj * — 6 tednov poskusno deo. • Ponudbe sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. % poslušalci tko nevidne vezi, razdajajo dobroto, lepoto. Je v tem skrivnost, da zbori vedno znova navdušujejo poslušalce? Ni to čarodejna roka zborovodkinje, tova-rišice Metke, ki z neizmerno ljubeznijo in potrpežljivostjo vceplja otrokom željo in potrebo po prepevanju, pa tudi znanje. Kakšne nevidne niti so stkane med njo in šestdesetimi fanti, ki pojo v fantovskem zboru in redno hodijo k vajam, pa čeprav ob sedmih zjutraj? Je to le ljubezen do petja, želja po uspehu, ali nikoli do kraja odkrita skrivnost med ljudmi , ki se spoštujejo, se imajo radi, si zaupajo in se skupaj trudijo delo opraviti čimbolje? Vseh pet šolskih zborov se je pod vodstvom Metke PICHLER predstavilo na koncertu 28. maja v šoli Josip Broz Tito in znova navdušilo. Svojim staršem, učiteljem in gostom so predstavili tudi program z zagorske revije. K uspešnemu nastopu pevcem in dirigentki iskreno čestitamo. Otroškemu zboru, ki gaje strokovna žirija tokrat izbrala še za nastop na festivalu Kurirček v Mariboru in na mednarodnem festivalu v Celju, pa veljajo naše najboljše želje! Redni občni zbor FKK Mavrica: Med tehniko in kulturo Na rednem občnem zboru članov Foto-kino kluba "Mavrica" iz Radomelj je poročilo njihovega dolgoletnega predsednika Janeza Kosmača izvenelo precej kritično, ker letni plan ni bil v celoti izpolnjen. Nekaj manjša realizacija od predvidene gre predvsem na račun vedno dražjih aparatur in še bolj osnovnega potrošniškega materijala za izdelavo slik in filmov. Umetniška dejavnost radomeljskih filmarjev je kljub vsemu precej pestra. Po raznih krajih občine so prizadevni člani kluba s filmsko in dramsko sekcijo pripravili 13 predstav, na filmski trak pa posneli 24 prireditev v občinskem obsegu. Februarja so prikazali na Festivalu klubskega filma svoje najuspešnejše stvaritve, foto sekcija pa je pripravila še svojo razstavo slik. S svojimi igranimi filmi so sodelovali na treh festivalih amaterskega filma v ožji domovini in izven njenih meja, svoje slike pa so predstavili Škofjeločanom na zelo uspešni samostojni razstavi. Klub šteje nad 60 članov med katerimi je bolj aktivnih le dobra polovica, največ jih je v filmski sekciji, nekoliko nazaduje dramska sekcija, kjer pogrešajo predvsem fante. Kljub dvajsetletnemu delovanju se še vedno ukvarjajo s prostorskimi težavami, ne manjka jim niti finančnih, upajo pa na večjo podporo Občinske kulturne skupnosti in Zveze organizacij za tehnično kulturo, kamor po svoji dejavntsti nedvomno pripadajo. Po uspešno opravljenih izpitih so v svoje vrste pridobili 10 novih mladih članov za vse tri sekcije. Za letošnji plan so si zastavili med drugim še izdelavo štirih igranih filmov, postavitev vsaj dveh večjih foto razstav v občini in nastop dramske sekcije na raznih kulturnih prireditvah. Za svoje vzgojno in poučno delo med mladimi na področju tehnične in umetniške t er splošne kulture zasluži FKK Mavrica za svojo skromnost v požrtvovalnem in pomembnem delu pri ohranitvi video posnetkov večjo podporo skupnosti. S.B. ... VaiPiti n4vt/f» in ranhona p I v petek 13.6. od 9.—19. ure in v soboto 14.6. od 8. —14. ure NA PLOŠČADI VELEBLAGOVNICE Titov trg 1 DOMŽALE TGDO "NAPREDEK" TOZD Opremotehna, Veleblagovnica Domžale organizira v petek 13.6. in v soboto 14.6. SEJEM NOVE IN RABLJENE KAMP OPREME IN KOLES Na ploščadi pred Veleblagovnico boste lahko prodajali rabljeno ali pa kupili novo kamp opremo in kolesa. Na izbiro vam bodo: kolesa, motorji, šotori, vrtne garniture, kozmetika ter drugi pripomočki, ki jih boste potrebovali na dopustu, kampiranju, rekreaciji... Če še niste kupili vsega potrebnega za dopust^pridite. v petek 13.6. od 9.-19. ure in v soboto 14.6. od 8.-14. ure, dobimo se na ploščadi Veleblagovnice Domžale! Obiščite nas, izbira bo pestra, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne! V primeru slabega vremena pa se dobimo 20. in 21. junija ob istem času! j ON "TAM I Z"MENGEŠ Izdelovanje notranje opreme in pohištva r azpisuje KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 program oz. poklic Stop-zaht. poklica Štev. štip. Lesar širokega profila — mizar IV 4 ko vi no pasa r — paser IV 1 Prednosti pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1986. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 30. avgusta 1986 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 15. septembra 1986. Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave do 15- julija na naslov: „TAMIZ" Mengeš — Izdelovanje notranje opreme in pohištva, Blejčeva 46, 61234 Mengeš - „Tajništvo". K prijavi oz. vlogi za štipendijo (obr. DZS SPN-1 „Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic") je treba priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega polletnega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov,ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; Navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega vSR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Kolodvorska 6 61230 DOMŽALE razpisuje KOVINARSKO - PREDELOVALNO USMERITEV (V. stopnja) za odrasle za smeri: — tehnolog — energetik Pogoj za vpis je uspešno končana poklicna šola ustrezne smeri. Šolanje traja 18 mesecev. Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6 do 16.6.1986. Vse informacije dobite tudi telefonsko na številkah 721-082, 722-278. Vabljeni! I Mali oglasi r > Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Na relaciji Domžale—Moravče kupim zazidljivo parcelo. Interesenti naj se oglasijo na tel. 444-516 — popoldan. V redno delovno razmerje sprejmem nekvalificiranega delavca za delo v elektro delavnici. Plača po dogovoru. Informacije na tel. 721-764. Vzamem delo 314-288 - Avbelj ure. na dom. Tel. - od 7. do 15. Prodam 300 kosov strešne opeke, novomeške, rdeče barve, 15 levih 15 desnih zaključnih, 5 slemenjakov. DAM TUDI NA KREDIT. Šešet, Vegova 10, Domžale (pri Grabnar). V SPOMIN 12. junija mineva žalostno leto, odkar nam je kruta bolezen nenadoma vzela našega predobrega moža, očeta in dedka JANEZA ŠTRUKLJA Mikovega ata Za vedno boš ostal v naših srcih in misel nate ne bo nikdar pozabljena. Vsi tvoji. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se ljubezni moje in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 3. januarja je minilo 6 let, kar si zapustila moža in sina MARIJA OVCA iz Mošenika Ostala je neizmerna bolečina in praznina. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in se jo spominjate. Posebna hvala pa Pepci Majdič in vsem njenim, ki krasite njen grob in prižigate sveče. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očka KARLA HACETA se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so iskreno sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Avtoservisa in ZD Domžale TOZD SOZV. Žalujoča žena Alma s sinovoma. RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube MARIJE PAVLIN roj. Štrukelj se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se članom Gasilskega društva Stob, Društvu upokojencev Domžale za spremstvo ter pevcem iz Mengša za prelepe žalostinke. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za tolažilne besede pri pogrebnem obredu in g. organistu Mišu ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Domžale, maja 1986. Žalujoči: hčerki, vnukinja, pravnukinja, snaha, zet, sestra, bratje, nečakinje. nečaki in ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda MILANA KVASA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter delovnima organizacijama „TOKO" in „TERMIT" Domžale, vsem, ki ste nam ustno ah pismeno izrazili sožalje, nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi. Ne joka/te ob mojem grobu! Tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite! V SPOMIN MARIJI SUŠNIK Vrh nad Krašnjo Odšla si takrat, ko sonce je zašlo. Mineva tretje leto od tistega usodnega dne - a kot bilo bi včeraj - zame pravega življenja Več ni, ker v grobu spiš, mama ti! Kamnik, 1.6.1986 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE SRŠEN Žumprove Mici iz Loke pri Mengšu dolgujemo posebno zahvalo osebju Doma počitka v Mengšu za nesebično pomoč v času njene dolge bolezni. Iskreno se zahvaljujemo tov. Lužarjevi za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, gasilcem, nosačem ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, nam pa izrekh sožalje. Vsi njeni. V SPOMIN METODU KONČANU 30. junija bosta minili dve leti, odkar si nas za vedno zapustil. Čas beži, ne izbriše pa bolečine iz naših src. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in se kdaj ustavite ob njegovem zadnjem počivališču. Vsi njegovi. I I J p Video — t I Florjan 1 I Snema svečanosti, poroke, pomembne dogodke, predstavitve na ^ sejmih, izposoja video filme, presnemava in še in še ■ ^ Vse informacije 721-367. X 1 MIZARSTVO MA RJAN SMOLNIKAR Domžale, Zoisova 32 išče — 2 kvalificirana ali visokokvalificirana mizarja — 1 priučenega mizarja ali nekvalificiranega delavca. Ponudbena tel. 721-942 ali osebno. s S S AGROEMONA o.sub.o. Domžale TOZD PRAŠIČEREJA IHAN o.sub.o. Ihan 48, 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge NKV DELAVCA za dela v proizvodnji za nedoločen čas Pogoji: — končana osemletka — urejen kadrovski rok (moški) — poskusno delo 30 dni Delo je v 1 izmeni. Prostega stanovanja ni. Zaradi specifičnosti proizvodnje bo izbrani kandidat iz zdravstveno preventivnih razlogov pred sklenitvijo delovnega razmerja moral opraviti zdravstveni (živilski) pregled in pa podpisati izjavo, da doma ne redi prašičev niti ne stanuje pri rejcih prašičev. Kandidate prosimo, da pismene vloge pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba, 61230 Domžale. l 0 i i POTREBUJE za delo pri predelavi povrtnin ^ večje število DELAVK ter dva SKLADIŠČNA DELAVCA ^ Nudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po N; končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom I MERCATOR—ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK V, din/. - ^ Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne » organizacije. ^ Restavracija z garni hotelom "PRI KONŠKU"p.o. 61222 Trojane objavlja dodatni razpis za podelitev 1 KADROVSKE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1986/87 za poklic KUHAR (IV. stopnja zahtevnosti) v srednjem usmerjenem izobraževanju, gostinska usmeritev. kemična industrija Domžale Delovna skupnost skupnih služb RAZPISUJE za šolsko leto 1986/87 1 štipendijo za diplomiranega ekonomista 2 štipendiji za ekonomskega tehnika. Prijave z dokumentacijo sprejema kadrovska služba do 15. julija 1986. :•:•:•: ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, tete in sestrične ANČKE JERETINA iz Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, iskrene želje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sestram iz Doma počitka v Mengšu za nego, govorniku za poslovilne besede in župniku za pogrebni obred. Vsi njeni. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na njegovi zadnji poti našega nepozabnega CVETA JEMCA iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam, KO ZB NOV, skupščini in svetu krajevne skupnosti in gasilskemu društvu Trzin, mengeškim godbenikom, stobljanskim pevcem, praporščakom, tov. Adi Lovše in Tonetu Ipavcu za v srce segajoče -poslovilne besede, Franciju Mušiču, Ivanu Novaku, Ivanu Orlu in Marjanu Vidmarju za pomoč pri pripravah na zadnje potovanje dragega pokojnika, dragim Trzincem, darovalcem prekrasnega "cvetja in vencev, prijateljem in poslovnim sodelavcem, sorodnikom in znancem za vse izraze sožatia, kakor tudi vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob bridki izgubi, ki nas je tako nepričakovano zadela. JEMČEVI. Trzin, maj 1986 , ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica ANTONA URBANIJA iz Gorice pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrazili sožalje in besede tolažbe. Zahvaljujemo se dr. Đjuriću za pomoč. Posebna zahvala govornikom za tople besede slovesa ob grobu, praporščakom, pevcem gasilcem, čebelarjem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega očeta in mu darovali toliko lepega cvetja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno; in kratko je naše življenje in eno samo za večno. (Življenje-Kajetan Kovic) 5. junija bo minilo leto dni, odkar nas je tiho zapustila naša tovarišica in sodelavka IVICA TKALEC roj. Ribič. Hranimo jo v lepem spominu. Učenci in delavci OS Martin Koželj Dob. DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13 Komisija za delovna razmerja Doma počitka Mengeš objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 1 SREDNJO MEDICINSKO SESTRO za določen čas (za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu - Pogoji: — dokončana srednja šola za medicinske sestre — 3-mesečno poskusno delo 2. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK - BOLNIČARK za nedoločen čas Pogoji: — dokončana dvoletna šola za zdravstvene delavce — smer bolničar — 2-mesečno poskusno delo 3. VEČ BOLNIŠKIH NEGO VAL K - STREŽNIC za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — 2-mesečno poskusno delo 4. 2 KV KUHARJA za nedoločen čas Pogoji: — dokončana šola za gostinske delavce — smer kuhar — 2-mesečno poskusno delo 5. 1 KUHINJSKO POMOČNICO za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — 2-mesečno poskusno delo Kanidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM POČITKA MENGEŠ, Komisija za delovna razmerja, 61234 Mengeš, Glavni trg 13. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. i Komisija za delovna razmerja OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO DOMŽALE, Kettejeva 13 objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: dokončana osnovna šola poskusno delo 30 dni Kandidati naj pisne ponudbe oddajo v 8 dneh po objavi oglasa ^ tajništvu šole. i f^Pj TOSAMA Tovarna sanitetnega materiala n.sol.o. Vir, Šaranovičeva 35, Domžale Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, objavljamo prosto delovno mesto POKLICNI GASILEC Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - končana šola za poklicne gasilce pri RSNZ SRS - da je šofer B kategorije in da ima opravljen izpit za strojnika gasilskih črpalk in tečaj prve pomoči — natančnost — zanesljivost Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. © AGROEMONA o.sub.o. Domžale TOZD PRAŠIČEREJA IHAN o.sub. o. Ihan 48, 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja VABI k sodelovanju več DIJAKOV in ŠTUDENTOV za delo v proizvodnji v juliju in avgustu za določen čas 1 do 2 meseca Pogoji: — starost nad 15 let — zdravstvena sposobnost za opravljanje fizičnih del v proizvodnji (servisna dela) — zaradi narave dela pridejo v poštev moški kandidati — zaradi nevarnosti vnosa kužnih bolezni v TOZD kandidati ne smejo stanovati pri rejcih prašičev Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v bližini naše TOZD. Kandidate prosimo, da pošljejo pismene vloge v osmih dneh po objavi na naslov, Agroemona Domžale TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba, 61230 Domžale. n.sol.o., Ljubljana, Titova 38 TOZD MEHANIZACIJA n.sol.o. LJUBLJANA, Kajuhova 35 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge VZDRŽEVALCA (več delavcev) za delo v Mengšu Pogoji: strojni ključavničar, kovinostrugar, avtomehanik, avtoličar, ključavničar z 2-letnimi delovnimi izkušnjami in odsluženim vojaškim rokom. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s pogojem uspešno opravljenega 2-mesečnega poskusnega dela. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema SCT, Kadrovsko splošni sektor, Vošnjakova 8, Ljubljana, v roku 15 dni od objave v časopisu. ZTO - TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice: 1. PREM I KAČ, ZAVIRAČ, KRETNIK Pogoji: — končana osemletka — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 45.000 din, približni osebni dohodek na delovne mestu je 95.000.— 2. SPREVODNIK - VLA KO VODJA Pogoji: — končani program IV. stopnje zahtevnosti oz. poklicna šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika Usposabljanje traja 6 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 60.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu znaša 100.000.— din. 3. PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končani program V. stopnje zahtevnosti oz. 4-letna srednja šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka za čas usposabljanja zna ša 65.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 140.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg O F 7 do 30.6.1986. IZŽREBANCI PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE Uredniški odbor je na svoji redni seji dne 21. maja 1986 izžrebal nagrajence prvomajske nagradne križanke. Izmed 98 prispelih rešitev, so imeli „največ sreče": 1. Gostič Anton, Lukovica 6, 2. Oražem Anica, Ljubljanska 80, Domžale, 3. Habjan Frančiška, Ljubljanska 26, Domžale, 4. Tim Lužar, Postojnska 14, Ljubljana, 5. Oražem Marija, Ljubljanska 80, Domžale, 6. Žnidaršič Vinko, Pod-lož 1, Stari trg, 7. Stošicky Štefka, Lukovica 25, 8. Irena Gosar, Zajčeva 23, Komenda, 9. Kržan Gena, Murnova 5, Mengeš, 10. Milevoj Ema, V. Vlahoviča 2c, Domžale. Nagrajencem iskreno čestitamo, vsem ostalim pa želimo več sreče prihodnjič! Knjižne nagrade bodo izžrebanci prejeli po pošti. Uredništvo PISMA BRALCEV Trdim: neupravičeno Že skoraj tri leta sem lastnik nedograjenega lokala v SPB-2 v neposredni bližini Minute. Kljub temu, da ni bila v moj neizdelan lokal spuščena niti ena sama kalorija toplote (radiatorja ni in ga še nikoli ni bilo), me terjajo za plačilo stroškov centralnega ogrevanja, posledično pa tudi objavite v Občinskem poročevalcu med dolžniki — neplačniki. Poudariti želim, da sem v svojem življenju doslej vse račune za dobavljeno robo vedno v roku t.j. takoj poravnala, enako počnem še sedaj. Ne morem pa se strinjati s tem, da bi plačevala nekaj, česar nisem dobila. i M H 1 1 I S?: I 1 1 m B M M m m >::» m II M I m m m m !*•*:*! M $8 m :':•:•: mmmmmmmmmmmmmmmmm$ Vpis šolskih novincev j Osnovne šole občine Domžale razpisujejo vpis šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1986/87 obiskovali pripravo na šolo (malo šolo). Vpis bo v prostorih vseh osrednjih šol: — v petek, 6. junija 1986 od 8. do 12. ure in — v soboto, 7. junija 1986 od 8. do 12. ure. Šole bodo vpisovale otroke po odloku o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/85). Obiskovanje priprave na šolo je v letu pred vstopom v šolo po zakonu obvezno, zato morate starši: -OBVEZNO vpisati otroke, rojene v času od 1.3.1980 do 28.2.1981, — POGOJNO oz. neobvezno pa lahko vpišete tudi otroke, rojene v času od 1.3. do 31.8.1981. K vpisu pripeljite otroka in prinesite: — izpisek iz matične knjige rojstev, — zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenjih in — enotno matično številko občana (otroka). Starši, vpišite vse otroke, ne glede na to, kje bodo obiskovali pripravo na šolo. STARŠI, NE POZABITE! VPIS NOVIH UČENCEV V GLASBENO ŠOLO DOMŽALE: Na matični oddelek v Domžalah bomo vpisovali: — v pripravnico — vse tiste učence, ki bodo v šolskem letu 1986—1987 obiskovali 1. razred osnovne šole — vi. razred nauka o glasbi - učence, ki bodo v šolskem letu 1986—87obiskovali 2. razred osnovne šole. Opozarjamo starše, da bomo letos zaradi izredno velikega zanimanja za vpis v glasbeno šolo, vpisovali samo zgoraj omenjene letnike otrok. Vpis bo možen samo po uspešno opravljenem ritmično—melodičnem testu. Na ostale oddelke Glasbene šole Domžale, to je: Mengeš, Radomlje, Dob, Brdo in Moravče bomo vpisovali učence samo v 1. razred nauka o glasbi, to je učence, ki bodo v šolskem letu 1986/87 obiskovali 2. razred osnovne šole. Sprejemni izpiti bodo: — oddelek Domžale, 23. junija ob 15. uri, —oddelek Mengeš, 24. junija ob 15. uri, — oddelek Radomlje, 24. junija ob 17. uri, — na oddelkih: Dob, Brdo in Moravče pa v času rednih letnih izpitov. Datum izpitov bo objavljen na oglasnih deskah po oddelkih. Na oddelka Doršale in Mengeš bomo vpisovali tudi učence za izrazni ples od 6. leta starosti dalje. DRUŠTVO RAČUNALNIŠKIH DELAVCEV (preberite, če se ukvarjate z računalništvom, če v njem vidite nadaljnji razvoj in bi v njem radi sodelovali) Na problemski konferenci o razvoju računalništva v naši občini je bil med drugim sprejet sklep, da se v okviru Občinske konference SZDL D&mžale ustanovi DRUŠTVO RAČUNALNIŠKIH DELAVCEV, ki naj bi zajelo vse delavce, ki živijo ali delajo na območju občine Domžale, se ukvarjajo z računalništvom. Če želite postati član Društva računalniških delavcev izpolnite spodnjo prijavnico in jo posredujte Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70, 61230 Domžale, kjer dobite tudi vse ostale informacije! Pričakujemo vas! Podpisani od rež i (ime, priimek, kraj prebivališča, DO, v kateri si zaposlen-a) Hvala! Podpis Osss 1 m m i i m m m m. m 1 :•:•:•: I m m 1 m i m I Kalorije ali joule (saj je vseeno) je pač porabil ali izpustil skozi okno nekdo drug in ta naj pač plača. Brez moje krivde mi je bila z objavo storjena škoda, saj nisem dolžnik. Tega ni nikjer v svetu, da se terja plačilo za nekaj, česar nisi dobil. Tako se z ljudmi ne dela! . .. Sicer razumem težave upravljalcev s stavbo, ogrevanjem, vzdrževanjem, vendar ... Na mojih plečih se ta družbeni paradoks in zagate financiranja ogrevanja ne morejo prelamljati... Marica Smolnikar Levstikova 7, Preserje ,' Recimo bobu bob in šoli oštarija Občinski poročevalec, 19.2.1986. Odločba o določitvi volišč. Zap. št. vol. 58. Bivša šola Poleg Kebra. Zap.št vol. 66. Center srednjih šol Domžale. Ne bom se spuščal v pravopisni napaki: bivš(k)a in Poleg (z veliko začetnico). Bolj me zanima, kateri svetnik je od mrtvih obudil Center srednjih šol, ko pa je to že več kot leto dni Srednia kovinarska in usnjarska šola. Všeč mije, da končno ugotavljamo, da bi morala biti stavba nekdanje 1. osnovne šole že davno bivša. Še bolj me veseli, da smo nehali šole imenovati po nekih nepomembnih brigadah in revolucionarjih, ampak jih lepo poimenujemo po najbližji kulturni ustanovi Še najbolj pa mi je všeč daljnovidnost (je nova šola iz samoprispevka že zgrajena? ), ki je kovinarsko šolo proglasila že za rajnko, čeprav se v njej vsak dan zvrsti več kot 600 učencev. Ah pa mogoče računamo, da bo po ekonomski šoli tudi kovinarska postala bivša? ! Igor Lipovšek-Lenasi Nekateri menijo drugače: Uredništvu Občinskega poročevalca Odgovor na članek »VLJUDNOST PA TAKA" Tov. Hribar M. radi bi vam odgovorili na vaš kritični članek objavljen v Občinskem poročevalcu, s katerim blatite ime naše trgovine in nas prodajalke. • Članek je poln kritike. Manjka mu vaš poln naslov (ne vemo kako so odgovorni v uredništvu „prezrli" to malenkost). V Ihanu je priimek Hribar pogost in tudi Marija ni ena sama. Vaše soimenja-Hnje se z vami ne strinjajo in so zaradi vašega šikaniranja prizadete, prav tako tudi naše stalne stranke. Za vaš nemoten prihod v trgovino ne moremo skrbeti prodajalke. Kaj se dogaja pred trgovino,ni naša skrb. Lahko trdimo, da ste naša prva stranka, ki nam očita naša nevljudnost in nezaloženost trgovine. Večina naših strank, ne samo iz Ihana, tudi iz širšega območja domžalske občine, dobi v naši trgovini vse, tudi prijazno besedo. Z našimi uslugami so zadovoljne. Vsi zaposleni imamo po statutu DD pravico do pol-urnega počitka med delovnim časom (lahko to imenujete tudi malica). V trgovini je malica med delom in ni nič čudnega,