Leto 1894,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 10. julija 1894.
(Obsega štev. 137,—141.)
i:i7.
Zakon z dné 22. junija 1894.1.
° obratovanju železnice Levöv—Črnovci—Sučava *aračun države, o eventuvalnem odkupu te želez-n'Ce po državi in pa o napravi več lokalnih železnic v Bukovini.
zgoraj omenjenega dogovora c. k. priv. družba za železnico Levöv-Örnovci-Jassy v nominalnem znesku 10,000.000 gl. a. v. ali 20,000.000 kron z zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 12G.) ustanovljene vrednote, in katero je »od
I.	dné januvarja 1894. 1. počenši obrestovati brez vsakega davčnega kolkovnega ali prislojbinskega odbitka s štirimi odstotki na leto ter povrniti v 62 letih.
%
$ pritrdilom obéli zbornic državnega zbora Uka?-ujem takö:
Člen lil.
Odobruje se nastopni, po ministerstvih j
■	*°'ln,y> in finance s c. k. priv. družbo za železnico 1 OQ ^rnovci-Jassy na Dunaju dné 8. marca
■	' _ • I- sklonjeni dogovor o obratovanju železnice
~ Trnovci — Sučava za račun državo in o vzpre-1111 investicijskega posojila imenovane družbe, in •	' u|nkem naj se obrat imenovane železnice od
dné
vodil ianuvarja 1894. 1. počenši, ki se je do sedaj ,la račun dr užbe, vodi za račun državi.
ta . dt^' Se daje oblast, prevzeti za državo, da ju nostn'e'!'* 1 ^a^a’ °brestovanje in razdolžbo pred-tta posojila, ki ga mora vzprejeti po členu Vlil
(Slovenisch.)
Iz izkupila, ki se doseže po oddaji obligacij zgoraj navedenega prednostnega posojila, treba je poleg stroškov za nove papirje in drugih stroškov za oddajo najprej poplačati investicijske stroške, napravljene državnemu poroštvu na dolg s postavljanjem v obratne račune železničnih prog Levov—Črnovci in Črnovci—Sučava do časa, ko se posojilo odda, v znesku, ki je bil do konca 1893. leta oveden s 2,400.000 gl. in ki ga bo prej ko mogoče določiti natančno.
Na ta način državi idočo vsoto je uporabiti v delovito založbo stroškov za gradnjo železnice iz Halicza v Oströw (Tarnopol) s kriloma v Brzežane in Podhajce, ki jo je po zakonu z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 9. iz leta 1894.) napraviti na državne stroške.
Po tém ostajajoči del izkupila novega prednostnega zajma je s fruktifikacijskimi obrestmi vred,
81
ki prirastejo, smatrati za investicijski zaklad v založbo stroškov za nove in razširne stavbe, za pomnožitev vozil in ostale nabave za železnico Lev6v— črnovci—Sučava in pa v dobavo glavnice za obrt-nijske in postranske železnice, ki se s to železnico staknejo v Vzhodni Galiciji in Bukovini.
Uporabo tega investicijskega zaklada v navedene namene je zahtevati ustavoma, pri čemer služi v založbo izkupilo oddanih obligacij, ki se v državni proračun dotičnega leta vpostavlja kot izredni dohodek.
Za leto 1894. sc dovoljuje vladi v založbo investicijskih stroškov za imenovano železnico posebni kredit 200.000 gl., čegar pokritba naj se opravi tako, kakor je spredaj povedano.
Člen IV.
Vladi se že sedaj daje oblast, da se pri nabavi glavnice za nastopne lokalne železnice, katere je v Bukovini, izvzemši pod št. 4. omenjeno železnico, napraviti s pravilno raztečino, namreč:
1.	od Lužana ali kakega drugega primernega mesta glavne železnice črez Kocman v Zaleszczyke, eventuvalno v stik s progo Kalinowszczyzna—Za-leszczyki vzhodnogaliških lokalnih železnic,
2.	od primernega mesta glavne železnice v Seret,
3.	od primernega mesta bukovinskih lokalnih železnic (Radôvccv ali Čudina) v gorenjo sučavsko dolino do Straže, oziroma Brodine, naposled
4.	za lokalno železnico z ozko raztečino iz Nepolokôvcev v Vižnico, eventuvalno v Kuty,
vdeležuje takö, da prevzame osnovnih glavnic obstoječe delniške družbe bukovinskih lokalnih železnic, eventuvalno nove delniške družbe, ki se napravi za zgoraj omenjene lokalne železnice, v največinskem znesku 1,500.000 gl. vkupe po polni nominalni vrednosti.
Potrebščine za vplačilo na te osnovne delnice je založiti takö, kakor je zavkazano v členu III., iz izkupila obligacij novega prednostnega posojila (člen II.), ki se oddadö.
Člen V.
Vdeležba državnega zaklada pri dobavi glavnice za lokalne' železnice v Bukovini, navedene v členu IV., zvezana je s pogojem,
1.	da vojvodina bukovinska prevzame iz deželnih sredstev osnovnih delnic bukovinskih lokalnih železnic ali delniške družbe, ki se napravi za zgoraj omenjene nove lokalne železnice, v nominalnem znesku 500.000 gl. vkupe po polni nominalni vrednosti, in
2.	da se dobava ostale glavnice za gradnjo teh lokalnih železnic, kolikor se ne opravi takö, da deležniki prevzamejo osnovne delnice po polni nominalni vrednosti, zagotovi brez obremenila države z izdajo prednostnih papirjev (prednostnih obligacij, prednostnih delnic) delniške družbe, ki prevzame izvršitev železnic, — eventuvalno s poroštvom dežele.
Osnovne delnice, katere prevzamejo država, dežela in deležniki, in za katere se za časa gradnje ne plačujejo obresti, imajo še le, ko se založijo potrebščine za plačilo štiriodstotne dividende hi po-črtežne razdolžne kvote glavnice prednostnih delnic pravico do dividende in počrtežne razdolžbe.
Osnovnim delnicam, katere prevzame država in gledé katerih se po pravilih glasovalna pravica ne smé omejevati na največinsko število glasov ali pa nasproti posestnikom prednostnih delnic, dodclč naj se iste pravice, kakor ostalim osnovnim delnicam.
Porazdelitev osnovnih delnic, katere prevzameta država in dežela, na posamezne v členu IV. navedene lokalne železnice naj po mčri potrebščine opravi trgovinsko ministerstvo v porazumu z deželnim odborom vojvodine bukovinske.
Člen VI.
Vladi sc nadalje daje oblast, da se, zmisloma uporabljajoč v členu V. (četrtem in petem odstavku) ustanovljena določila, vdeležuje pri dobavi glavnice za lokalno železnico, katero bo napraviti od postaje Ickany na železnici Levöv — Črnovci—Jassy v Su-čavo, takö, da prevzame osnovnih delnic v največinskem znesku 50.00Ü gl. po polni nominalni vrednoti, če:
1.	vojvodina bukovinska iz deželnih sredstev zagotovi à fonds perdu ali proti osnovnim delnicam al pari znesek 12.000 gl. (ki ga ni vračunjati v znesek 500.000 gl., oznamenjcn v členu V., št. 1.), in če
2.	mestna občina Sučava zagotovi dobavo ostale glavnice za gradnjo brez nadaljnega obrenie-
! nila državnega zaklada.
člen VII.
Vplačila na osnovne delnice, katere po členu IV. m VI. prevzame država, opraviti je po méri potrebščine za gradnjo posameznih prog, vendar še le s tistim časom, ko bo po mnenju vlade in po dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovljeno, da se bo držal dopustilom vstrezni rok za gradnjo in da se bo izhajalo s proračunjenimi glavnicami za gradnjo.
Plačila države se opravljajo proti nekolkovanim prejemnim potrdilnieam, in skrbeli je za to, da se plačani zneski uporabijo samo za gradnjo in opremo železnic, oznamenjenih v členu IV. in VI.
Člen Vlil.
V členu I. oznamenjeno železnico mora državno npravstvo obratovali v svoji upravi, in obrat se smé na kakega zasebnika ali kako družbo prenesti sainö na podstavi zakona, ki se o tem izdd.
dopustilu vstrezne odkupne rente, ozirajoč se na zakonito davčno in pristojbinsko prostost.
Člen X.
Za dogovor, naveden v členu P, in za prenose imovine, vloge, vpise, napravke, pogodbe in drugačne listine, ki se napravijo vsled njega in po vslcd eventuvalne izvršitve državne odkupne pravice gledč na železnici Levov— Črnovci in črnovci—Sučava, dodeljuje se prostost od pristojbin in kolkov.
Prav tako se za izdajo in vknjižbo novega prednostnega posojila 10,000.000 gl. a. v. ah 20,000.000 kron, ki se odda po členu VIII. tega dogovora, nadalje za akte in listine, ki se o ti priložnosti naredč, všlevši tudi zastavimo listino, dodeljuje prostost od pristojbin in kolkov, kakor tudi glede kuponov tega posojila prostost od dohodarine, ki jo je plačevati za nje, in pa od kuponskih kolkovnin.
V	členu IV. in VI. oznamenjene železnice naj °hraluje ali družba, ki prevzame njih dovršilev, v svoji upravi, ali pa naj jih na podstavi obratne Pogodbe, ki se sklene z državnim upravstvom, obra h',je država za račun družbe.
V	poslednjem slučaju je moči, ne krateč upo-rabe ge dalje idočih, po zmislu vsak čas veljajočih 'zakonitih določil po upravnem potu pripustnih ugod-
I 'sh, povračilo obratnih stroškov, katero naj družba 'l Upravstvu državnih železnic, preračunih tudi po-hr'*k z nekim določenim odstotnim postavkom kos-n,atih dohodkov.
Člen IX.
Člen XI.
Tu zakon stopi v moč z dnem razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 22. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurinhrand s. r. Plener s. r.
Dogovor,
zdi primeren, •'ene država,
Pri lem more za plačilo odah da sama plača, prevzeti
Vladi se daje oblast, državno odkupno pravico B «le železničriih prog Levov—Črnovci in črnovci—
, u,'ava po nastopu dopustilu vstreznih rokov za od-, UP Po zmislu dopustilnih določil izvršiti v času, ki se ji kupne
°ht'i‘stovanje 'n razdolžbo obstoječih štiriodstotnih Piednoslnih posojil, izdanih po družbi, počenši z od-P°in železnice, ali pa za namene povračila teh Posojil izdati nove državne zadolžnice, ki jih je J ‘z t io zavarovati na železnicah in katere je brez jakega odbitka obrestovati s štirimi odsotki največ '1 odplačati v dobi, dokler traja dopustilo.
^	\ obeh slučajih pak ne srne poprečno letno
erne’ katero država prevzame, presegati zneska
sklenjen na Dunaju dné 8. marca 1894 1.
med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med upravnim svétom c. k. privil, družbe za železnico Levöv Črnovci—Jassy z druge strani o obratovanju železnice Levöv—Črnovci—Sučava za račun države in o vzprejemu investicijskega posojila imenovane družbe.
(lien I.
G. k. priv. družba za železnico Levöv — Črnovci—Jassy privoljuje v lo, da se sedaj po c. k. generalnem ravnateljstvu avstrijskih železnic za račun
družbe vojeni obrat po Najviših dopustilnicah z dné 11. januvarja 1864. 1. in z dné 15. maja 1867. 1., napravljenih železnic iz Levova v Crnovce in iz Črnovcev v Sučavo v še ostali dobi dopustila, oziroma do evenluvalnega, dopustila vstreznega odkupa teli železnic (Člen VII.) vodi po določilih pričujočega dogovora za račun države.
Člen II.
C. k. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic bo torej v členu II. oznamenjeni želez-nični progi, dokler jih država ne odkupi dopustilo vstrezno, počenŠi s 1. dnčin januvarja 1894. 1. do časa, ko izteče dopustilo, obratovala za račun države ter v imenu družbe na podstavi tega dogovora železnico imela z vsem premičnim in nepremičnim pristojstvom, vštevši tudi vozila, porabno gradivo in vsakovrstne zaloge.
V porazumu se priznava, da manipulacijski zaklad 90.000 gl., ki ga je o svojem času, ko je država prevzela obrat teh železnic za račun družbe, ta izročila c. k. generalnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, ostane sicer v upravi imenovanega generalnega ravnateljstva, da pa ga bo družbi s 1. dném januvarja 1894. 1. obrestovati s štirimi odstotki.
G. k. državno upravslvo bo listine, črteže, knjige, račune, ki jih ima ono in ki se nanašajo na c. k. priv. družbo za železnico Levé v — črnovci— Jassy, v dobi, kakor jo predpisujejo določila trgovinskega zakonika, hranila takč, da bo upravnemu svetu, eventuvalno v slučaju likvidacije družbe likvidatorjem njenim brez zadržka mogoče, rabiti jih.
Člen III.
G. k. priv. družba za železnico Le vö v — Črnovci — Jassy ostane vknjižena v lastninskem listu železniško-knjižnega vložka, ki se je pričel pri c. k. deželnem sodišču v Levovu.
Ona ostane tudi, ko bo država obrat železnic prevzela za svoj račun, posestnica železnic in k njiju obratu spadajočega trdnega in premičnega gradiva, kolikor mora to kot sestavina knjižne enote poroštvovati prednostnim upnikom, in pa v obsegu, kakor ga ustanavljajo pogodbe in zakoni, sama in
edina dolžntca za prednostna posojila, ki se železnice knjižno držč.
Počenši s 1. dném januvarja 1894. 1. pripade državi sami ves dobiček, kar ga doseže iz obrata v členu I. oznamenjenih železničnih prog.
Nasproti prevzame država razen tistih, ki se nanašajo na prednostna posojila družbe, vse sedaj obstoječe in odslej nastajajoče dolgove, zaveznosti, stroške in bremena, kolikor se nanašajo na obrat v členu I. imenovanih železničnih prog, da jih sama in edina plača, in z zgorenjim omejilom stopi država v vse iz obrata zgorenjih prog izvirajoče pravne zaveznosti in pravne spore družbe na svoj lastni račun.
Zlasti bolé c. k. državno upravstvo gledč železničnih prog. imenovanih v členu I.:
1.	redni stroški za vzdržavo in obrat;
2.	vsi izredni stroški, zlasti za razširile stavbe in nove nabave;
3.	izguba, ki morda nastane iz obrata železnic, in pa vse nevarnosti in vse izredne nezgode;
4.	vsi davki in vse javne davščine, ki jih je plačevati od posesti in obrala železnic, vštevši tudi pristojbinski namestek, todaizvzemši davke in pristojbine, katere morajo plačevati posestniki davku in pristojbinam zavezanih obligacij prednostnega posojila iz leta 1884., in pa stroški za beležbo obstoječih družbenih prednostnih obligacij na javnih borzah, kolikor so se ti stroški dosedaj postavljali v poroštveni račun;
5.	pristojbina za državni nadzor.
Stroški za upravo druge imovine družbene in pa stroški za nagrado upravnega svéta, preglede-valnega odbora, potem pisarnic na Dunaju in v Londonu, stroški za odkup kuponov družbenih prednostnih obligacij in delnic, potem stroški za žrebanje in povračilo družbenih papirjev in kuponske kolkov-nine, davki, ki jih je plačevati od imovine družbe, pokojnine, katere mora plačevati družba iz svoji'1 sredstev, in sploh vsi tisti stroški, katere postavljati v obratni, oziroma poroštveni račun dosedaj ni dovolilo c. k. državno upravstvo, morajo se tudi v bodoče zalagati samö in edino po družbi.
Nasproti se c. k. državno upravstvo kakor doslej stroška za napravo računskega poročila, potem stroškov za glavni zbor in pa za žrebanje papirjev vdeležuje s tremi petinami vseh stroškov, katere bo družbi poplačali, kadar predloži dotični račun.
Člen IV.
Prednostnim upnikom c. k. priv. družbe za železnico Levöv — Črnovci—Jassy, zlasti posestnikom prednostnih obligacij, katere je železnična družba izdala dosedaj, pridržujejo se izrečno v pol-nem obsegu vse pravice, ki so si jih pridobili. Vlasti se s pričujočim dogovorom nikakor ne ruši na korist prednostnih upnikov obstoječe, zastavno-pravno poroštvo v členu I. oznamenjenih železničnih Prog za obrestovanje in razdolžbo na njih vknjiženih Prednostnih posojili in pa knjižni vrstni red teh posojil med seboj.
Prav lakö ostane družba v obsegu, določenem v Pogodbah in zakonu, osebna in stvarna dolžniea Za prednostna posojila, katera je vzprejela, in v tem razmerju se smč kaj izpremeniti samô s privolilom vPravičencev, oziroma zakonitega njih zastopa.
Družba je dolžna, da plačila, katera ji po zmislu Pričujočega dogovora zagotovi država, uporabi pred Vsem za odplačilo dolžnih obresti in dolžno razdolžbo Prednostnega posojila.
Člen V.
Kod odplalo za to, da se obral v členu I. ozna-rr>enjenih železnic prepusti državi za račun poslednje, j°de c. k. državno upravstvo vsled §. 10. v Najviši °pustilnici z dné 11. januvarja 1804. 1., oziroma *7. v Najviši dopustilnici z dné 15. maja 1807.1. P° državi poroštvovani letni čisti donos 1,500.000gl.
srebru za progo Levov — Črnovci in letni čisti do-J.l0's 700.000 gl. v srebru za progo Črnovci—Su-.' a proti kolka prostim prejemuim potrdilnicam 'jZP a^evalo družbi počenši s 1. dnem januvarja 1 '*'• h do preteka dopustilne dobe za dotično e ogo, eventuvalno do dopustilu vstreznega odkupa beznic.
v Spredaj omenjeni znesek 700.000 gl. za progo a rn°v<;‘ Sučava se izplačuje takö, da se dné 15. a ln 15. oktobra računskega leta dajejo delna a< 1 a v v*šini potrebščine, ki pride na to progo za
obrestovanje in razdolžbo, pri čemer naj se potrebščina oveduje po načelih, ki so se dosedaj uporabljala pri dodeljevanju poroštvenih, oziroma kuponskih naprednin.
Na progo Levöv—Črnovci pripadajoči znesek 1,500 000 gl. se družbi izplačuje dné 15. januvarja leta, ki pride prvo za računskim letom, ostali znesek pak, kar ga še manjka po obračunu danili delnih plačil za progo črnovci—Sučava, 15. dné aprila vsako leto za preteklo računsko leto.
Gledé proge Levöv—Črnovci na dobo od 1. dné januvarja do 31. dné avgusta 1956. 1. in gledé proge Črnovci—Sučava na dobo od 1. dné januvarja do 14. dné maja 1857. 1. pro rata temp oris pripadajoče kvote zgorenjih letnih zneskov se družbi v izplačilo nakažejo ob spredaj navedenem, izteku dopustilne dobe za dotični progi vstrezajočem končnem roku.
Člen VI.
Ko se skleneta obratna, oziroma poroštvena računa obeh prog družbenih za leto 1893. in ko se dadö poroštvene naprednine, ki po teh računih še gredo družbi, naj se več ne delajo poroštveni računi gledé železnic, oznamenjenih v členu I.
Ker se plačila, katera je družbi dajali odslej (člen V.), nedajejo več na podstavi obratnih računov, ne štejejo sc tudi več za poroštvene naprednine in jih zato tudi ni več pripisovati poroštvenemu dolgu, ki se je nabral dosedaj.
Člen VII.
S pričujočim dogovorom se nikakor ne ruši pravica c. k. državnega upravstva, v členu I. ozna-menjeni železnici odkupiti po zmislu dotičnih določil v Najviši dopustilnici z dné 1 I. januvarja 18641., §. 25., 26. in 19., in pa v Najviši dopustilnici z dné 15. maja 1867. 1., §. 24., 25. in 20.
Člen VIII.
G. k. priv. družba za železnico Levöv—Črnovci—Jassy prevzame dolžnost, da na zahtevo c. k. državnega upravstva in po načinih, kakor jih to odobri, oziroma ukaže, v poplačilo že narejenih in [ v založbo še nadalje potrebnih investicijskih stroškov
vzprejme s štirimi odstotki v a. v. brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka obrestno in v 62 letih (računeč od 1. dné januvarja 1894. 1.) povratno prednostno posojilo v nominalnem znesku desetih milijonov (10,000.000) goldinarjev a. v. ali dvajset milijonov (20,000.000) kron; to prednostno posojilo se na železnicah, v členu I. navedenih, knjižno zagotovi z vrstnim redom po prednostnem posojilu, ki se ju sedaj drži, in obreslovauje in počrtežno razdolžbo njegovo z letninami 438.543 gl. a. v. ali 877.086 kron prevzame država, da ju sama plača.
Iz izkupila prednostnega posojila, ki ga je vzprejeti, kakor je spredaj povedano, iz katerega je zalagati tudi stroške novih papirjev in drugačne stroške oddaje tega posojila, poplačajo se najprej investicijski stroški, napravljeni na dolg obratnega, oziroma poroštvenega računa v členu 1. oznamenje-nih železničnih prog do časa, ko se posojilo oddâ, v znesku, ki je bil do konca 1893. 1. oveden s 3,400.000 gl. in ki ga bo prej ko mogoče določiti natančno.
V porazumu se priznava, da je iz tega izkupila takoj v gotovini povrniti družbi tudi še zastale investicijske obroke.
Iz prebitka izkupila novega prednostnega posojila, kar ga potem še ostane, se za investicijske namene spredaj oznamenjenih železničnih prog, zlasti za nove in razširne stavbe, pomnožitve vozil in druge nabave, kakor tudi v dobavo glavnice za obrtnijske in postranske železnice, ki se z železnicami staknejo, napravi poseben pričuvni zaklad, čegar uprava in namenu vstrezna uporaba se pridržuje samö in edino c. k. državnemu upravstvu.
Pri tem se c. k. državnemu upravstvu pridržuje odločiti, ali naj se v zgoraj navedene namene novo prednostno posojilo za napravo posebnega investicijskega zaklada oddd precej vse, ali pak naj sc delni znesek tega posojila izloči od tega, da bi se oddal takoj in se samo po méri nastajajoče potrebe prodaja po partijah.
Zgorenjo poplačilno vsoto blizu 3,400.000 gl. zobrestimi vred, ki pripadajo za njo, odpisati je družbi od dolga poroštvenih naprednin z vrednoto plačilnega dneva, pri čemer je c. k. državnemu upravstvu pridržano, da ta znesek po svojem razsodku porazdeli na obe železnični progi.
Člen IX.
Ta dogovor je potem, ko se po zakonarstvu odobri, v železniškoknjižnih vložkih, pričetih za železnični progi, oznamenjeni v členu I., vpisali na lastninskem listu kot dodatek tam podanim, podjelbi do vse knjižne enote idočim pravicam in njih ome-jilom.
Ta vpis naj se zlasti napravi, da se postavijo na videž omejila dopustilu vstreznih pravic družbe, katera nastanejo po pričujočem dogovoru.
Družba privoljuje v to, da bodi c. k. državno upravstvo, ne krateč pravic prednostnim upnikom, vpravičeno, prodati zemljišča, ki se morejo za obrat pogrešati, ali pa k tem pridobiti novih zemljišč v te namene, ter vsa za to potrebna pravna dejanja opravili namesto in v imenu družbe, toda no na njene stroške.
Člen X.
Po mčri tega dogovora nastajajoče izpremembe se zabeležijo v trgovinskem vpisniku, oziroma predrugači se vstrezno tamkaj podana, na prevzetbo v členu I. oznamenjenih železničnih prog v državni obrat se nanašajoča opomnja.
tl len XI.
Stranki pogodnici se temu odrekata, da bi ta dogovor zastran prekrška izpodbijali nad polovico vrednosti.
Člen XII.
Pričujoči dogovor, kakor tudi po njem potrebne vloge, vpisi, napravici, pogodbe in drugačne listine se oprostč kolkov in pristojbin.
Prav tako se za izdajo in vknjižbo prednostnih obligacij, omenjenih v členu Vlil. tega dogovora, in pa za akte in listine, ki se o tem povodu napravijo, vštevši tudi zastavbno listino, dodeljuje prostost od kolkov in pristojbin in pa prostost od kuponskih kolkovnin.
Člen XIII.
Gledč kakih sporov, izvirajočih iz te pogodbe! stavita se stranki pogodnici pod sodstvo c. k. trg0' vinskega sodišča na Dunaju ter se v tem oziru ze-dinjujeta na sumarno postopanje.
Člen XIV.
Pričujofii dogovor, ki se napravi v dveh isto-pisih kolka in pristojbin prosto, zadobi obvezno '»oč za železnično družbo s pritrdilom občega zbora njenih delničarjev, katerega je sklicati najkes-neje do konca marca 1894. L, za c. k. vlado pak '• zakonarskiin odobrilom, katero naj se zahteva le potem.
Ako bi se to odobrilo ne dalo do konca 1894. leta, ni družba več vezana na dogovor.
13$.
Zakon z dne 26. junija 1894.1.
° pogodovanju vinskih nasadov glede zemljarfne.
S pritrdilom občil zbornic državnega zbora ukazujem lakö:
§• 1. 1
Ako se v okolišu kake krajne občine, za kale-rega se je izdala prepoved na podstavi §. 1. in 4. v Zakonu z dnč 3. aprila 1875. I. (Drž. zak. št. 61.), Zemljišča ali deli zemljišč s površino najmanj ene ' utrti hektarja, kateri niso bili prej zasajeni s trtami, u^ttienijo vinarstvu in zasadé z domačimi trtami, 'zivajo šestletno zemljarinsko prostost, tekočo od ctu> katero pride prvo po končanem nasadu, deset-L'tfio prostost pak, ako se vsaj na polovico zasadč ■ arnerikanskimi trtami. Ako se pak trte v tem času ustranijo, nastopi s pričetkom leta, katerega so bile sh'anjene, zemljarinska dolžnost vnovič.
§• 2.
, bhi se pridobi davčna prostost, naj se v tistem ", ko se je zasadba končala, liajdaljo do konca ,neseca decembra pri davčnem uradu ali pa pri ,skem uradniku poda naznanilo, da se je Zl rnli‘šče odinenilo vinarstvu.
■ bbekoračba tega roku provzroči, da začne kat na Prostost za ostalo Irajno dobo še le z letom, er° Pride prvo potem, ko se je naznanilo dalo.
§• 3.
kale ^fUS.*^ev v'r'arslva glede onih zemljišč, za etn se je zahtevala šestletna, oziroma desetletna
davčna prostost, naj se prav tako pri davčnem uradu ali inčrskem uradniku naznani do konca tistega leta, katerega seje vinarstvo na tem zemljišču opustilo.
Ako se naznanilo ne dà v tem času, predpiše naj se zemljarina za vsa leta, v katerih je bilo zemljišče davka prosto.
V tem zakonu zahtevana naznanila se morejo dajati po vsakem zemljiškem posestniku osebno ali pa za enega ali več posestnikov po zastopniku, katerega je preskrbeti s kolka prostim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku, kateri se šteje za pooblaščenca posestnikov.
§. 4.
Po preteku davčne prostosti naj se vinarstvu odmenjena zemljišča obdačijo po onem dobrotnem razredu vinarstva v cenilnem okraju, oziroma cenilnem okrožju, ki vslreza resničnemu razmerju. V določilo dobrotnega razreda naj se uporablja v točki II. ukaza finančnega nlinisterstva z dné 20. decembra 1885. 1. (Drž. zak. šl. 4. iz I. 188(1.) glede premembe obdelovanja določeno postopanje s tem razločkom, da o uvrstitvi zemljišča v dotični dobrotni razred odločuje deželno finančno oblastvo in daje proti njegovemu odločili! dovoljen rekurz na finančno ministerstvo.
§• 5.
Ako se v peščenih pokrajinah, katere spoznč c. k. poljedelsko ministerstvo za sposobne za vinarstvo, nasadé vinski nasadi, uporabljajo se o njih določila tega zakona tudi tedaj, kadar manjka pogoj, povedan v §. 1 , odstavku 1. za dovolilo davčno prostosti, vendar z omejilom, da naj se zemljarinska prostost razteza samo na šest let.
§. (i.
Izvršitev lega zakona se naroča Mojima ministroma za poljedelstvo in finance.
Na Dunaju, dnč 26. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Falkenliayn s. r. Pl oner s. r.
Kos L- 1*1. Hazpis finančnega ministerstva z dné 2. julija 189*.
1»».
Zakon z dné 26. junija 1894.1.
o odpisu zemljarine vinogradom, katere je okužila trtna uš (Phylloxera vastalrix).
S pritrdflom obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§■ 1.
Ako se je na podlagi člena I. v zakonu z dné d. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.), posestniku po trtni uši okuženega vinograda dovolil odpis zemljarine, ostane ta odpis v veljavi, dokler se dru-gači ne vkrene, ne da bi posestnik moral vsako leto prositi za to, da se obnovi odpis zemljarine.
§■ 2.
Ako vinogradni posestnik zahteva nadaljen odpis zemljarine, prositi mora za to redno pred trgatvo, vsakakor pak ob času, ko je še mogoče, z ovedbo na mestu samem popolnoma poistiniti obseg škode.
§• 3.
Kadar se je po trtni uši okužen vinograd, kateremu se je odpisala zemljarina, nasadil vnovič s trtami popolnoma ali deloma, ali kadar la vinograd, ker se je kako drugači nasadil, daje kak donos, tedaj je vinogradni posestnik dolžan o dovršeni na-sadbi najdalje do konca leta, katerega se je nasad opravil, pri davčnem uradu ali pa pri merskem uradniku podati naznanilo o tem ali osebno, ali pa za enega ali več njih po zastopniku, kateri naj se preskrbi s kolka prostim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku, kateri se šteje za pooblaščenca posestnikov. Ako se to naznanilo ne opravi, provzroči to izgubo zemljarinskega odpisa za do-lično leto.
§. 4.
Izvršitev tega zakona naroča se Mojemu linanč-nemu ministru.
Na Dunaju, dné 26. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graotz s. r.	Plcnor s. r.
f
140.
Ukaz ministerstev za notranje stvari in trgovino z dné 1. julija 1894.1.
o prepovedi „vinske esencije“, katero nareja firma Karl Philipp Pollak v Pragi.
Ker se „vinska esencija“, katero nareja (irma Karl Philipp Pollak v Pragi, po strokovnem mnenju višega zdravstvenega svéta v svoji sestavi bistveno ne razločuje od „vinskega izlečka“, kateri se je prepovedal z ministerskim ukazom z dné 2. maja 1892. 1. (Drž. zak šf 72.), in ker se zastran njenega škodljivega učinka na prebavila kaže ta esencija za zdravlju škodljivo, prepoveduje se splošno njeno narejanje, prodajanje in speČavanje po zmislu določila §. 6. v ministerskem ukazu z dné 1. maja 1866. I. (Drž. zak. št. 54.).
Uacqiiehcm s. r.	VVurnibraml s. r.
141.
Razpis finančnega ministerstva z dné 2. julija 1894. 1.,
da se c. k. veliki carinski urad v Češki Lipi pooblašča, upati dospele uvozne carinske zneske.
C. k. véliki carinski urad v Češki Lipi se uvrščuje med tiste vélike carinske urade, katerim je dana oblast, da smejo dospele uvozne carinske zneske upati po določilih minislerskega ukaza z dné 15. januvarja 1862. 1. (Drž. zak. št. 6.).
Plener s. r.