PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Dovču pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 115 (13.648) Trst, sobota, 19. maja 1990 Ministrski svet sprejel nove ukrepe proti državnemu primanjkljaju Že danes bodo podražili naftne derivate, pitno vodo in slatino Kubični meter vode se bo podražil za tristo, steklenica slatine pa za sto lir Sindikat in opozicijske stranke kritično ocenjujejo gospodarski manever . RIM — Ministrski svet je včeraj zjutraj odo-"II nove finančne ukrepe, katerih namen je (Janjsati državni primanjkljaj za nekaj več kot I odstotkov. Poleg tega pa je ministrski svet prejel gospodarski načrt za triletje 1991-1993, ki V?1 bi vzpostavil trdnejše ravnovesje med državni stroški in notranjim bruto proizvodom. Poviški, s katerimi bo vlada zajezila izdatke, J. nanašajo predvsem na naftne proizvode in ™n, vodo, tokrat se bodo zvišale tudi cene mi-eralne vode, višji bodo stroški za nekatere obeske storitve (javno čistočo), s prihodnjim le-0ln pa bo stopil v veljavo ukrep o sprostitvi cen a nekatera zdravila. Ze z današnjim dnem se bo Jošala cena plinskega olja za ogrevanje, ki bo aslej stalo 866 lir liter, medtem ko se bo cena Punskega olja za vozila znižala za šest lir (za uer bomo odšteli 910 lir proti sedanjim 916). 60 Danes v Gorici odkritje obeležja žrtvam taborišč i '4 NA 8. STRANI lir več bo stalo utekočinjeno olje (GPL) za gospodinjstva, 185 lir GPL za vozila, bencin za kmetijstvo se bo povišal za 149 lir, petrolej za isti namen pa bo dražji za 130 lir. Cena metana se bo povišala za 85,5 lire za gospodinjstva, medtem ko bo metan za industrijske namene dražji za 20 lir. Uporabnike bo najbolj prizadela višja cena vode, ki, kot rečeno, tokrat zadeva tudi vse vrste mineralne vode. Pitna voda bo odslej dražja za 300 lir na-kubični meter, medtem ko bo steklenica slatine dražja za sto lir. Vlada je odobrila tudi neke vrste davčni odpust za davkoplačevalce, ki v preteklosti niso redno ali sploh niso plačevali davkov za smeti. Kršitelji bodo tako lahko plačali 90 odstotkov zaostalih stroškov, pristojne občinske službe pa bodo v tem pogledu odslej strožje. Ministrski svet je dosegel tudi dogovor o ceni za nekatera zdravila, ki bo do konca zamrznjena, sprostila pa se bo že 1. januarja 1991 Za 10 odstotkov se bo podražil kolkovani papir za civilno rabo (od sedanjih 5 tisoč na 5.500), kolek za sodne akte bo dražji za 300 lir (3.300 lir proti sedanjim 3 tisoč), največja podražitev pa se nanaša na kolek za šolske dokumente, ki se bo podražil za kar 3.300 lir. Njegova cena, 700 lir, je ostala nespremenjena od leta 1974. Odslej pa bo dražje tudi dopisovanje, saj bo znamka za navadno pismo stala 750 lir proti sedanjim 700. Mnenje strank in sindikatov RIM — Vladni gospodarski manever so nekatere stranke večine, predvsem PLI in PRI pozitivno ocenile, saj menijo, da bo njegov učinek ugodno vplival na splošen gospodarski položaj. Zlasti dobre so bile ocene za gospodarski načrt za prihodnje triletje. Mnenje opozicije je popolnoma nasprotno: zeleni mavrice so izredno kritični zlasti do podražitve mineralne vode, ki je po njihovem mnenju postala že nenadomestljiva dobrina zlasti na jugu, kjer kronično primanjkuje pitne vode. Za komuniste so sedanji ukrepi z gospodarskim načrtom vred nesprejemljivi in brezciljni kot sicer vsa dosedanja finančna »krpanja« koalicije. Nezadovoljni pa so tudi sindikati, ki menijo, da bodo podražitve prizadele predvsem najšibkejše sloje, državni primanjkljaj pa se z njimi ne bo bistveno zmanjšal. Na včerajšnjem prvem delovnem sestanku Slovenska vlada razpravljala o odvzemu orožja teritorialcem BOGO SAMSA ^ LJUBLJANA — Včeraj so se prvič sestali p^.1 Uove slovenske vlade. To je bil šele ptj, delovni sestanek, zasedanje vlade pa bo tlec^uji teden. Najprej so se dogovorili o b0(j0terih zanimivih podrobnostih: nazivali se “Sospod« in »gospa«, med seboj se bodo doq ’ Sedeli pa po vrstnem redu, kot se bodo PoLVorili. Predaja poslov s prejšnjo vlado cijspja nadvse korektno, na visoko civiliza-be j ravni. Ministri so ugotovili, da vse služ-ie jjjj čilega sveta dobro delujejo, toda oseb-da Premajhne plače, kar ne zbuja upanja, kovj., Prioli v državno upravo vrhunski stro-Peter] ' Predsednik izvršnega sveta Lojze fon , 6 °° imel vsak torek pol ure odprt tele-dre j9 Pogovore z državljani, od 8.30 do 9. 224,qj2 ko bodo mirne duše klicali številko rožitvSrednje je bilo seveda vprašanje o razo-diste/ ‘erit Ukaz tt9?621 danša je povedal, da je bil izdan torek, koncentracija orožja v vo- teritorialne obrambe. Obrambni mi- jašnicah pod kontrolo JLA mora biti opravljena danes. Ukaz je šel preko poveljstva teritorialne obrambe in o njem ministrstvo uradno ne ve nič. Orožje je po večini last občin in celo podjetij, ki so ga kupila z lastnimi sredstvi. V mnogih občinah je zato prišlo do težav; orožja, municije in druge opreme niso hoteli izročiti. Vsa skladišča so bila v Sloveniji zaščitena in varovana in ni bilo nobenega primera, da bi kdo skušal vdreti ali celo odnesti orožje ali strelivo. Izvršni svet je ugotovil, da se ta dejavnost ujema s časom vzpostavljanja nove oblasti in ima zato nedvomno politični prizvok, veliko škode pa lahko naredi tudi turistični sezoni. Izvršni svet meni, da ni treba biti plati zvona, potrebno je trezno ravnanje. Predlagal je predsedstvu republike, da zadeve z orožjem, varovanjem in premeščanjem uredi. V torek se bo sestala zvezna vlada, kateri bo predsedoval Ante Markovič, ki je v Iraku zbiral zaostale dolgove in pri tem proti pričakovanjem uspel. Med njegovo odsotnostjo pa je novi zvezni predsednik »zakuhal« znane obtožbe, ki lahko Jugoslaviji izredno škodujejo. Zvezna vlada je z velikimi mukami in izrednimi napori prepričala svet, da hodi po poti demokratizacije, večstrankarskega sistema in spoštovanja človekovih pravic, zdaj pa so grožnje z izrednim stanjem in posebnimi ukrepi vse to ogrozile. Očitno bo prišlo do spora med zvezno vlado in zveznim predsedstvom in ta vprašanja bodo prišla na dan že na torkovi seji. Stvari bodo dobile širše razsežnosti na zasedanju zvezne skupščine, ko bo 29. maja predsednik Jovič prebral referat o varnostnem položaju in ustavni ureditvi in zahteval ustrezno ukrepanje. Pri vsem tem je kočljivo vprašanje obrambnega ministra Kadijeviča, ki je bil prisoten na zveznem predsedstvu, katerega strokovne službe so pripravile informacijo o varnostnem in političnem položaju, vendar ga na sejah vlade ni več. Vlada se počuti močno, ker je izvedla nekatere bistvene reforme in predvsem ustavila inflacijo, njen gospodarski program se izvaja. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Mnenje italijanskih slavistov Manjšina? Slovenska! Sen. Spetič proti zavlačevanju z razpravo o zaščitnem zakonu RIM — V Furlaniji-Julijski krajini ne živijo Slovenci in prebivalstvo slovanskega izvora, pač pa samo in izključno Slovenci, ki govorijo v slovenskem knjižnem jeziku ali pa v raznih slovenskih narečjih. To je edino znanstveno pravilno stališče, medtem ko je vsakršno umetno ločevanje z znanstvenega in kulturnega vidika povsem neutemeljeno. To je v skrajni sintezi stališče, ki ga je Vsedržavno združenje italijanskih slavistov AIS včeraj izročilo in orisalo ministru za deželna vprašanja Maccanicu v zvezi z vladnim »Zakonskim predlogom z ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezika tržaške in goriške pokra-ne in prebivalstev slovanskega izvora videmske pokrajine«. Dokument sta ministru Maccanicu v imenu AIS izročila profesorja dalTAgata s pizanske univerze in Colucci z rimske univerze. Pred srečanjem z Maccanicom sta se predstavnika AIS sešla tudi s sen. Stojanom Spetičem. Dokument italijanskih slavistov bi moral dokončno rešiti problem umetne delitve Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini na več delov. Združenje slavistov ga je pa izdelalo, da bi na ta način prispevalo k znanstveno in kulturno utemeljeni razpravi v zvezi s tem vprašanjem. V svojem stališču italijanski slavisti poudarjajo, da je znanstveno neutemeljeno ločevati (kot piše v vladnem osnutku) med »slovenskim jezikom« in »krajevnim narečjem slovanskega izvora«. V vsem slovanskem svetu, pravijo slavisti, ni niti enega narečja ali govorice, ki ne bi pripadala enemu od slovanskih nacionalnih jezikov. Slovenci pa govorijo približno 40 narečij, ki jih lahko razdelimo v 7 osnovnih skupin, med katerimi je tudi primorska skupina. In prav tej skupini pripadajo vsa narečja, ki jih govorijo Slovenci videmske, goriške in tržaške pokrajine, kot so dokazali številni raziskovalci, med katerimi tudi italijanski slavisti. Narečja, ki jih govorijo Slovenci v videmski pokrajini, so arhaična, vendar gre za posledico zgodovinskih in administrtativnih dejavnikov, zaradi katerih so bili Slovenci videmske pokrajine ločeni od nacionalnega telesa. Prisotnost besed italijanskega in furlanskega izvora pa je posledica bližine teh narečij z jezikom povsem drugačnega izvora. Zaključek italijanskih slavistov je jasen: posebne značilnost narečij videmske pokrajine in njihov posebni zgodovinski razvoj ne more biti utemeljitev za umetno ločevanje od slovenskega jezika in ostalih slovenskih narečij. Prav zato je z znanstvenega in kulturnega vidika nevzdržno tudi ločevanje med Slovenci videmske in Slovenci goriške ter tržaške pokrajine. Profesorja dalTAgata in Collucci sta v imenu AIS izrazila zaskrbljenost zaradi zavlačevanja z razpravo o zakonskih osnutkih za zaščito Slovencev. In res kaže, da se je v tem postopku nekaj zataknilo. Pred približno enim mesecem, ko je senat sprejemal besedilo o vrnitvi izvirne oblike poitalijančenim slovenskim priimkom in imenom, sta se predstavnik vlade in KD javno obvezala, da bo pospešen postopek za razpravo o zaščitnih osnutkih. Sedaj pa kaže, da je poročevalec v ustavni komisiji senata vrnil mandat in da bo treba poiskati drugega poročevalca. Senator Stojan Spetič je vse zapreke ocenil kot ponovno zavlačevanje in zaradi tega protestiral tudi pri predsedniku komisije sen. Elii. Obenem pa je tudi zagotovil, da bo komunistična skupina naredila vse, kar je v njeni moči, da se problematika zaščitnega zakona premakne z mrtvega tira. Huligani »na delu« za Baggia Dobrodošlica vsedržavnemu vodstvu ARCI % k ji* P°trditvi, da nogometaš Baggio odhaja v ruhnili .enJus so v Firencah pred sedežem Fiorentine °Kaj hudi neredi med prenapetimi navijači In pripadniki sil javnega reda ACE MERMOLJA Predsednik ZSKD Izbiri, da se v Trstu sestane vsedržavni svet konfederacije ARCI, so botrovali trije temeljni razlogi. Prvi je ta, da sta Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina ob meji in da sta prav zato odprto okno na Vzhod, kjer se danes dogajajo spremembe, ki bodo imele nenavadno močan vpliv na vso Evropo. Drugi razlog je, da živi v Trstu in deželi slovenska narodna skupnost, ki je lahko danes bolj kot kadarkoli prej sprejemno-oddaj-na postaja med Slovenijo in širšo Jugoslavijo ter Italijo. Tokrat lahko igramo to svojo vlogo brez vsakršne retorike, saj doživljamo Slovenci v "zamejstvu" v prvi osebi, kar se dogaja v naši matični Sloveniji in lahko na ta dogajanja tudi sami vplivamo. Tretji razlog za zasedanje je v tem, da je Zveza slovenskih kulturnih društev postala enakopravni član konfederacije ARCI. Zamisel, da bi imela konfederacija svoje vsedržavno zasedanje v Trstu je namreč nastala v Rimu, ko so se odvijale proceduralne formal- nosti za vstop. Zasedanje je jasno znamenje, da je vsedržavna organizacija ARCI razumela zahteve, strahove in upanja slovenske organizacije in da smo se pogovarjali povsem enakopravno in dejansko našli iskrenega zaveznika. Viden in otipljiv dokaz tega so tudi slovenske izkaznice ZSKD, ki veljajo hkrati tudi kot izkaznice ARCI. V kolikih italijanskih organizacijah je slovenščina enakopravna? Osrednja tema vsedržavnega zasedanja bodo spremembe v vzhodnih državah, odnosi med Zahodom in Vzhodom ter vloga "ljubiteljskih" organizacij v teh nenavadnih procesih. ARCI je namreč organizacija italijanske civilne družbe, ki združuje ljudi različnih interesov, od mirovnikov, naravovarstvenikov do ljudi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko strukturo. Ni stranka in niti ustanova, hoče pa dati glas vsem tistim, ki želijo spregovoriti svojemu okolju in širši družbi brez "težkih" posrednikov, kot so lahko stranke ali inštitucije. Prav gotovo bo glas civilne družbe vedno bolj pomemben tudi v vhodnih državah in v sami Sloveniji. Parlamentarni sistem, ki ga sestavljajo stranke je naj učinkovitejša osnova demokracije, vendar stranke ne morejo in ne smejo "pokriti" vseh potreb in glasov, saj je konkretna družba sestavljena iz interesov, ki niso samo politični; civilna družba se mora izražati tudi izven posredniške vloge strank, ali pa vladajočih inštitucij. To dokazujejo tudi "uspehi" organizacij kot so ARCI, ACLI in druge. Sama konfederacija ARCI šteje milijon in pol vpisanih, sodeluje pa pri pomembnih vsedržavnih in mednarodnih manifestacijah, kot sta bila rimski pohod proti rasizmu in novoletna mirovna manifestacija v Jeruzalemu. Danes in jutri se bodo ljudje iz vse Italije razgovarjali o globokih mednarodnih in evropskih procesih, v tem kontekstu se bomo lahko enakopravno predstavili tudi Slovenci; razložili bomo svoje probleme in hkrati prispevali k temu, da bo razprava bogatejša. Morda je tudi to droben kamenček nove Evrope, ki jo želimo graditi vsi in enakopravno. Želja naj bo tudi voščilo in dobrodošlica vsem, ki bodo prišli v Trst na zasedanje ARCI. Sporazum bo začel veljati 1. julija po potrditvi obeh parlamentov Podpisali sporazum o denarni, socialni in gospodarski uniji med ZRN in NDR BONN — Zgodovinski dan v Bonnu: v palači Schaumburg sta finančna ministra obeh Nemčij v navzočnosti šefov obeh vlad Kohla in de Maiziera podpisala sporazum o denarni, gospodarski in socialni uniji med ZRN in NDR. Sporazum bo začel veljati 1. julija, potem ko ga bosta potrdila še oba parlamenta. Besedilo sporazuma, ki je bilo v dokončni podobi oblikovano šele sinoči, objavlja ves zahodnonemški tisk. 'Gre za poldrugo časniško stran teksta, katerega jedro tiči v tretjem členu prvega poglavja: »Podlaga gospodarske unije je socialno tržno gospodarstvo kot gospodarska ureditev obeh pogodbenih strani.« V tej točki tiči bržkone tudi sporočilo za vse tiste države, ki prestopajo iz »komandnega« v tržno gospodarstvo in ki se skušajo vključiti v evropske gospodarske povezave: te bodo namreč še dolgo časa pod določujočim vplivom načel, ki jih z včeraj parafirano pogodbo sprejema tudi Nemška demokratična republika. Ta sprejema do popolne združitve obeh Nemčij tudi temeljno zahodrjonemško pravno ureditev, ki ureja v pogodbi zajeta področja; dalje pristojnost zahodnonemške bundesbanke kot neodvisne osrednje banke; zahodnonemška načela ureditve bančnega sistema; trg, zasebno pobudo in zasebno lastništvo; obveznost, da bo tudi s proračunsko politiko pospeševala prilagajanje gospodarstva tržnim razmeram; odpravo subvencij; ukrepe za varstvo okolja; svobodo sindikalnega delovanja; zahodnonemška izhodišča za socialno in pokojninsko zavarovanje ter socialno zaščito; ter zahodnonemški davčni sistem, tega pa menda že v začetku poletja ne glede na dejstvo, da tudi v ZRN niso vsi zadovoljni z »džunglo« najrazličnejših, tudi arhaičnih davščin. Iz kratkega povzetka vsebine pogodbe je moč razbrati, da gre za prvi korak pri likvidaciji vzhodnonemškega sistema in prevzemanju zahodnonemške ureditve. V zameno za to bo NDR dobila s 1. julijem zahodnonemško marko. Že pred dvema dnevoma pa so v Bonnu oklicali ustanovitev posebnega sklada, v katerega bodo vložili 115 milijard mark in iz katerega bodo do leta 1994 finansirali primanjkljaje v vzhodnonemškem državnem proračunu. Do konca tega leta naj bi znašal ta primanjkljaj 33, do konca prihodnjega leta pa 53 milijard mark, od česar naj bi tretjino pokrili s posojili, ki bi jih smela najemati samo vzhodnonemška vlada. Medtem ko se v sami NDR povečujejo razhajanja glede zamisli - zdaj ji je naklonjen tudi Kohl, naj bi decembrske volitve v Bundestag organizirali že kar kot prve vsenemške volitve, pa se zagovorniki te zamisli pojavljajo zdaj tudi v vrstah opozicijske zahodnonemške socialne demokracije. Razlog, zaradi katerega se tudi del SPD zdaj ne postavlja več po robu Kohlovi naglici, pa je volilnotaktične narave: tudi Oskar Lafontaine, ki bo na naslednjih volitvah nastopil kot socialnodemokratski tekmec krščanskega demokrata Kohla, naj bi bil mnenja, da se dobri učinki združitve do decembra ali januarja še ne bodo mogli pokazati in da politika združevanja Kohlu ne bo prinesla tistega volilnega bonusa, ki ga pričakuje. Medtem ko vzhodnonemški socialni demokrati ta rok še nadalje zavračajo, češ da ne bo moč opraviti vsega dela, potrebnega za izvedence sistemov, se krščanskodemokratski premier de Mai-ziere še noče izreči, češ da zadeva še ne stoji na dnevnem redu. Odločni kritiki hitrega združevanja in danes parafiranega sporazuma pa ostajajo reformirani vzhodnonemški komunisti, ki v sedanjem procesu vidijo pot v podreditev NDR zahodnonem-škim političnim monopolom. • Slovenska vlada o odvzemu orožja NADALJEVANJE S 1. STRANI Dosledno se zavzema za demokrati' zacijo in bo tudi na torkovi seji na posreden način priznala legitimnost novoizvoljenih slovenskega in hrvaš' kega parlamenta. Vlada je prepričana, da se bo gospodarska reforma nadaljevala. Dinat je trden, valutne rezerve naraščajo in junija se ne bo zgodilo nič dramatičnega. Cene so že sproščene, plače p° veliki večini tudi, državnih nadzorstev ni. Ne tiska se več dinarja. Napočil je čas za izvajanje resnične gospodarske reforme in zato tudi prihaja do nelikvidnosti in težav v podjetjih kar pa je v resnici le gospodarsko nujna preureditev. V zveznih vlad: krogih obstajata trden optimizem prepričanje, da se bodo lahko z no ma, demokratičnima vladama, si vensko in hrvaško, resno pogovo in tudi dogovorili na zdravih tem* Ijih. To pa je prava podlaga Jugos vije, ne pa grožnje in prazno roži nje z orožjem. V tem kontekstu L resnični problem, kdaj bo Srbija la; ko izvedla volitve, ki morajo biti tu' v tej republiki demokratične. Papež slavil 70-Ietnico VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj proslavljal 70. rojstni dan. Ob tej priliki sta bili vatikanska pošta in telefon dobesedno paralizirana zaradi številnih čestitk. Kot je povedal vatikanski glasnik dr. Navarro, je bilo čestitk mnogo več kot za božič in veliko noč. Navarro je tudi dejal, da je nemogoče sestaviti točen spisek oseb, ki so papežu Wojtyli zaželele srečo, vendar je dejal, da gre za številne državne poglavarje z vzhoda in zahoda, severa in juga. Pred vrhom napredek MOSKVA — Sovjetska zveza in Združene države Amerike so si zavihale rokave in obe državi se pospešeno pripravljata na vrh Bush - Gorbačov, ki bo konec meseca v Washingto-nu. To potrjuje tudi včerajšnje srečanje ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja in sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova v Moskvi, kjer sta se državnika pogovarjala kar pet ur, ob baltiškem vprašanju pa sta največ pozornosti posvetila vprašanjem razorožitve. Po pogovorih z Gorbačovom se je ameriški državni sekretar sestal z novinarji, katerim je povedal, da so si v ZDA s tem obiskom še okrepili prepričanje, da predstavlja Mihail Gorbačov edino možno alternativo za »vladanje« v Sovjetski zvezi. V zvezi s pogovori o razorožitvi je Baker dejal, da je bilo storjenih nekaj »majhnih korakov« na poti do podpisa sporazuma o skrčenju strateškega jedrskega orožja (START), vendar pa se šef ameriške diplomacije ni hotel preveč zaleteti in napovedati, da bi lahko do podpisa tega sporazuma prišlo že na bližnjem ameriško-sovjetskem vrhu. Baker pa se je včeraj pred odhodom iz Moskve sestal tudi z litovsko ministrsko predsednico Kazimiero Prunski-ene, ki je ameriškega gosta seznanila z vsebino četrtkovih pogovorov z Gorbačovom in Rižkovom. Prunskiene je v odnosih SZ - ZDA sovjetska voditelja seznanila s pripravljenostjo Litve, da začasno zamrzne vse sprejete zakone, odkar je Litva 11. marca proglasila neodvisnost. Gorbačov in Rizkov naj bi litovski ministrski predsednici priznala, da ta pripravljenost predstavlja korak proti normalizaciji odnosov, istočasno pa sta potrdila znano stališče Moskve, da bodo gospodarske sankcije preklicane šele takrat, ko bo litovski parlament umaknil sklep o proglasitvi neodvisnosti. Medtem pa je včeraj v Vilniusu prišlo do prosovjetskih demonstracij. Proti sklepu o neodvisnosti je protestiralo nekaj tisoč državljanov ruske narodnosti. Med manifestacijo so se nad množico dvignili vojaški helikopterj1 iz katerih so metali letake, ki so op0' zarjali na »nevarnosti, ki jim grozij* od špekulantov in kapitalistov.« Da ne bi prišlo do neredov pa je predsednik litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis pozval prebivalce, naj ne reagirajo na izzive. Zaskrbljenost Moskve pa ob baltn' kih republikah zdaj povzroča tudi največja sovjetska republika Rusija. Tatf zdaj poteka kongres ljudskih poslaf cev, ki so včeraj z ovacijami pozdrav1" li rusko zastavo, kar kaže, da se tudiv Rusiji prebujajo želje po večji samo5" tojnosti. Včeraj dan policije Ob prisotnosti številnih civilnih, vojaških oblasti in navadnih državljanov so včeraj slovesno proslavili dan policije. Predsednik republike Cossiga je tudi odlikoval deset pripadnikov operativnih varnostnih enot NOCS (AP) Demos in HDZ postavila temelje svojega bodočega sodelovanja OTOČEC — Srečanje med Demosom in HDZ se je v četrtek zvečer zavleklo precej pozno v noč in končalo z uradnim skupnim sporočilom, katero je predsednik Demosa Jože Pučnik obrazložil izredno številnim jugoslovanskim novinarjem, ki so na sklepe in razgovor s protagonisti srečanja potrpežljivo čakali do zadnjega. Dr. Pučnik je predvsem ostro komentiral izjavo predsednika dr. Bori-sava Joviča in še zlasti javno sporočilo predsedstva SFRJ. Jovič zanika legitimnost slovenskih in hrvaških volitev, predsedstvo SFRJ pa ocenjuje vzpostavitev parlamentarne demokracije in pravne države kot nevarnost za teritorialno in politično integriteto države in izpodkopavanje ustavne ureditve. Odločno so protestirali tudi zaradi odvzemanja orožja teritorialni obrambi, glavni del sestanka pa je bil posvečen izmenjavi izkušenj in gledišč na vseh področjih državnega in političnega življenja. Predsednik HDZ Franjo Tudjman je odgovarjal jasno, umirjeno in argumentirano. Zastavili smo mu več vprašanj: Slovenija in Ftrvaška bosta izdelali svoji ustavi, vsaka po svojih potrebah, toda na ravni strokovnjakov in politike se bosta konzultirali in ustavi uskladili. To je. izredno pomembna stvar, saj se na tak način med republikama že ustvarja resničen odnos sode- lovanja in tesnih povezav. Na vprašanje, kako je glasoval predstavnik Hrvaške Šuvar, ga je predsednik Tudjman branil z argumenti, češ da je v torek oponiral Jovičevemu uvodnemu govoru, v sredo pa so na seji govorili drugače, kot izhaja iz uradnega sporočila, ki so ga pripravili upravni funkcionarji zveznega predsedstva. Na vprašanje ali je možno izredno stanje, je Tudjman jasno in odločno odgovoril: »Ne, ker je kaj takega nemogoče izvesti v dveh republikah.« To je povedal v generalskem tonu, nato pa politično nadaljeval, da bi nekaj podobnega pomenilo razpad celotnega sistema in da je politično neizvedljivo. V vlado ne bodo vključili predstavnika srbske stranke, ker bo to enobarvna vlada HDZ, toda trudili se bodo, da pritegnejo strokovnjake, ki so lahko seveda tudi Srbi. V vodstvu predsedstva sabora pa bodo tudi predstavniki srbske stranke, ki je kandidirala na hrvaških volitvah. Delegaciji sta se dogovorili za nadaljnje sodelovanje in za trajne oblike posvetovanj raznih vprašanjih. Na Otočcu se je na najvišji strankarski ravni obeh volilnih skupin ustvarilo trdno zavezništvo, ki bo takoj po izvolitvi predsedstva in hrvaške vlade dobilo tudi državno-vladne oblike. B. S. Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO. SCELTA DEL DICHIARANTE PER LA DESTINAZIONE DELL OTTO PER MILLE DELL IRPEF n scella FIRMARE in UNO degii spari sotfostantn Unione Chiese cristiane avventiste del 7° giorno Assemblee dl Dio in Italia Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da bi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za- devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740,101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu- janje kar največjega angažk ranja duhovnikov do bližnje' ga, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mami' li, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvo' ja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izja^J- ITALIJANSKA KATOLIŠKA CERKEV CEI Italijanska škofovska konferen<: Ob izjavi Majorja in negotovosti glede marke ZRN Funt, dolar in lira narasli francoski frank pa upada Dolar se je včeraj spet občutno popravil, francoski frank pa je vnovič zdrknil do spodnje nihalne meje EDS nasproti liri in prisilil Banco dltalia k ustreznemu nastopu na fiksingu. Zeleni bankovec je kotiral v Milanu 1-213,3 lire (v četrtek 1.206,3) in v Frankfurtu 1,6505 marke (1,6385). Delno ga je podprl drugi zaporedni poskok funta šterlinga (z 2.042,25 na 2.052,5 lire) zaradi izjav britanskega finančnega ministra Johna Majorja, iz katerih se da sklepati, da bo funt kmalu vstopil v evropski denarni sistem. Sicer pa se je dolar učvrstil spričo priprav na denarno združitev Nemčij oz. negotovosti glede DM in gospodarstva ZRN. Nemčiji sta zdaj podpisali Ustrezno pogodbo in marka je padla v Milanu s 736,015 na 735,240 lire. Banca dltalia je kupila 240 milijonov od skupno tretiranih 579 milijonov frankov, ker je frank ponovno str- moglavil do najnižje dovoljene nihalne meje 218,13 lire; v četrtek je kotiral 218,21 lire zaradi govoric o znižanju italijanskih obrestnih mer, ki pa jih je včeraj dopolnil prav zakladni minister Carli rekoč, da bo treba prilagoditi nominalne obresti evropskemu standardu. V vsem tem tednu je Bankitalia kupila nekaj več kot 1,5 milijarde frankov: kapital se pač izogiba franka in se usmerja v Italijo, kjer so se medbančne obresti celo še povzpele. Lira se je okrepila nasproti belgijskemu franku (35,563 lire proti 35,572 dan prej) in nizozemskemu forintu (653,86 lire proti 654,4), ecu pa je prešel od 1.506 na 1.507,9 lire. Banca d lta-lia je tudi dala v obtok za 1.250 milijard lir likvidnih sredstev, da bi malce ohladila nekam pregreto tržišče, a hkrati pomagala bankam plačati 6.000 milijard zakladniških kreditnih pisem (CCT), ki so jih kupile v četrtek. Po študijski analizi zavodov BNL in Eurostata Banke - leta 1993 bo 22.000 filial več RIM - Danes je v Italiji 15.500 bančnih podružnic, leta 1993 pa jih bo 21-22.000. To piše v študiji Bance nazionale del lavoro, ki sloni na analizi Eurostata in navaja, da se bo italijanski bančni sistem na ta način močno približal evropskemu standardu. Pomnožitev "okenc" bo mogoča po zaslugi Bance dltalia, ki je marca sprejela zadevno navodilo EGS in delno sprostila odpiranje filial. Po številu le-teh Italija zaostaja ne le za_ Z. Nemčijo, Francijo in V. Britanijo, ampak tudi za Španijo. Študija BNL sicer svari pred naglico, ker je treba sočasno zboljšati kakovost storitev. ZRN ima nad 44.000 filial, Španija 34.000, Francija 25.000 in V. Britanija 20.600, toda številčna primerjava ni dovolj verodostojna; vemejšo sliko bi dobili, če bi primerjali razmerja med notranjim bruto dohodkom in številom okenc ali med številom prebivalcev in številom okenc ali pa, ko bi vzeli v poštev množico "teoretičnih okenc", se pravi povpraševanje po tovrstnih storitvah. Slednje pa kaže, da bi potrebovala Italija 5.000 novih okenc nasproti Angliji, 6.500 nasproti Franciji in kar 13.500 nasproti Z. Nemčiji. To število bo sicer odvisno tudi od bodočih koncentracij med bankami. Predstavništvi openske posojilnice in tržaške stanovske organizacije sta včeraj podpisali sporazum o tesnejšem sodelovanju Ožje vezi med HPO in Združenjem trgovskih potnikov Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter Združenje trgovskih Potnikov iz Trsta sta podpisala vCeraj sporazum o nadaljnji po-Sdobitvi in raztegnitvi že itak Plodnega sodelovanja. Gre za to, da bi bili lahko trgovski potniki deležni še ugodnejših pogojev Prt koriščenju poslovnih storitev °penske denarniške zadruge. Stanovsko združenje trgovskih Potnikov sta zastopala pri podpisu sporazuma predsednik Ulri-c° Bianchi in ravnatelj Attilio Bardella, HPO pa predsednik Pavel Milič, podpredsednik Karlo Guštin, ravnatelj Klavdij Brajnik in podravnatelj Aldo Strain. . Na sliki (foto Magajna): Milič ln Bianchi med podpisom. M Banca Agricola J Kmečka banka Gorica in Vlada hoče oklestiti pogodbeno najemanje mladih delovnih moči RIM — Ministrski svet je v sklopu davčne politike za zajezitev državnega primanjkljaja sklenil udariti tudi po malih in srednje velikih podjetjih, s tem pa tudi po mladih, ki iščejo službo. Napovedal je namreč 25-odstotno skrčenje števila mladih delovnih moči, ki jih zaposlujejo tvrdke na podlagi začasnih pogodb (contratti di formazione e lavoro). Toda omejitev velja samo za podjetja v severni in srednji Italiji in ne za ona na Jugu, poleg tega pa prizadene v prvi vrsti manjše firme, saj odpade na te nič manj kakor 70% vseh tovrstnih zaposlitvenih pogodb. Podjetniški krogi so seveda reagirali negativno. »Težko je razumeti, kako bi bilo mogoče ozdraviti javni deficit z varčevanjem pri zaposlovanju mladih ljudi, ko pa bi na ta način istočasno prizadeli sam razvoj proizvodnih dejavnosti in zaposlenostno raven,« naglaša na primer predsednik odbora za malo industrijo pri Pokrajinskem združenju industrijcev v Vidmu Alvise Pet-rucco in dodaja: »Ukrep ne velja za južna podjetja in vendar ni mogoče misliti, da bo prispeval k mladinskemu zaposlovanju na Jugu, kajti težko je verjeti, da bi zredčenje zaposlitev v severnejših predelih države omogočilo zaposlitev ustreznega števila mladih v južnih predelih.«’ Vladno določilo je hud udarec tudi malim in srednjim industrijskim podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini. Začasno zaposlovanje - pri katerem imajo, podjetniki v prvih 18 mesecih olajšavo, da vplačujejo samo 50% socialnih dajatev skrbstvenemu zavodu INPS, mladega uslužbenca pa lahko odpustijo, če jim ne ustreza, brž po izteku pogodbe - je tod zelo razvito. V videmski pokrajini so aktivirali na primer v letošnjem januarju 796 in v februarju 840 takšnih začasnih pogodb, od tega pa jih je odpadlo 642 na dekleta - kar je toliko bolj razveseljujoče, ker je mladinska brezposelnost še bolj zaznavna ravno na področju ženske delovne sile. Med januarjem in koncem septembra 1989 je število mladih, sprejetih v službo po' tem sistemu v Furlaniji, naraslo za 7,5% s 4.176 na 4.493, a od vsakih 10 mladih, ki so dobili, službo s terminsko pogodbo v industrijskih podjetjih v vsej deželi FJK, se jih je 5 zaposlilo v. Furlaniji. Odstotni delež pogodbeno zaposlene mladine v videmski pokrajini na celotnem številu mladih, ki so bili sprejeti v službo, je znašal v 1988. letu 57,8%, v letu 1989 pa že 66,7% in je potemtakem prekosil deželno povprečje, ki se suče okoli 60,5%. Vladni odlok, trdi Petrucco, bo zavrl rast zaposlenostne ravni in usposabljanje kvalificiranega osebja, ki je jamstvo za proizvodno kakovost in vzpon konkurenčnosti. Poimensko najemanje ljudi podjetniku ne potlači le cene dela, ampak mu še omogoča, da sam izbere mladega človeka, ki mu najbolj ustreza. Problem je izzval svoj čas hudo kri, ker so sindikati menili, da gre za protisocialno prakso, češ, kaj pa bo s tistimi, ki so na čakalnih seznamih uradov za delo. Naposled je prevladal pragmatizem, ki nagrajuje sposobnejše elemente in odklanja podporništvo. Zdaj hoče vlada spet nazaj, a ne iz usmiljenja do čakajočih na prvo službo. D. G. NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE V TRŽAŠKA BORZA I1 P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V ^jBADNE KOTACIJE generali............ D°yd ............... sa?risp; ;;;;;;;;;; mJ risP- ^ • JJontedison ........ ^"•edison risp...... Ni! riSp.'::::::::: risp. ne ............ ?n|a risp'.' !....... fr 'isp. nc.......... R"as=ente ........... Ri"ascente priv...... p aas<*nte risp...... p e>tiuda $[pmuda risp.:::::: !lp risp/;;.......... cas>°gi...:.......... 15.5. 18.5. 40800 42350 14800 15600 11450 11950 24000 25200 12900 13500 17750 18550 8800 9450 1941 1977 1218 1250 2680 2850 2750 2790 2200 2210 2583 2640 2590 2630 1780 1700 7300 7400 3910 3950 3850 3950 3350 3430 1810 1820 1720 1669 1565 1495 356 352 4635 4600 15.5. 18.5. Fidis....................... 8050 8300 Gerolimich................... 111 111 Gerolimich risp............... 95 95 SME ......................... 4050 4150 Stel....................... 6010 6335 Stel W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp................... 5290 5530 Tripcovich ................. 14550 14800 Tripcovich risp. nc.......... 7000 6900 Att. Immobiliari ............ 5330 5450 FIAT ....................... 10265 10400 FIAT priv................... 7415 7530 FIAT risp................... 7470 7560 Gilardini.................... 4970 5030 Gilardini risp............... 4030 4100 Dalmine ..................... 414 410 Marzotto.................... 7330 7100 Marzotto risp............... 7610 7350 Marzotto risp. nc........... 6220 5930 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 15000 15500 ____________________________18.5. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,65 +0,05 BTP maj 1990 10,5%.......... 100,00 +0,20 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,70 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,75 + 0,15 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 99,95 + 0,35 CCT ECU 1985/93 9% 95,60 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,00 + 0,62 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,50 + 0,37 CCT ECU 1985/93 9,75% : . 97,90 —0,20 CCT april 1992 10% 96,55 —0,10 CCT julij 1992 IND 99,15 + 0,05 CCT januar 1991 IND 100,10 + 0,05 CCT julij 1993 IND 98,30 —0,10 š* MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 18.5. spr. % V^t??AjNDUSTRIJA - KMETIJSTVO ? !var . 14149 —1,05 + 0,67 + 0,31 + 0,80 e 'dania Can9r,Sp 6540 ^gVALSTVO - BANČNIŠTVO Allearr 3 Ass Assitaila ASS’risp’ por' ' ’ O O C CD O T CM N §3? La»i^rilQ • mm GenB; , ■ ord' ■ • 15790 itai?a a!i Asa ' Abenifr 100° 42450 14990 lap°ndianaspa i Ll'>yd Addente 59800 22395 15500 Tor0 'Sp' P0« CPrd- 9^110 fc Pol priv ~ v- 17-Mn BanCo l,aliana . . Čredi? daRorna ■ 5150 931ft frrbanca'ano ^obnadapriV’ 2700 47300 22195 C^^OgSTRIJA - CEMENT L'6: .rt- Bur, j-fespres-9® ord........... 13140 2K“ Cer,1eruirEd',0riale..... 17200 6611 3885 —043 —0,33 + 0,08 + 0,11 + 1,90 + 0,74 —0,70 + 1,13 + 0,84 + 0,43 + 0,98 + 1,51 + 2,51 + 1,17 + 0,30 —0,35 + 0,98 + 0,35 + 0,37 —0,21 —0,27 + 0,47 —5,04 + 1,18 + 0,39 —0,26 18.5. spr. % Italcementi............. 139500 +0,58 Unicem.................. 29480 —0,07 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 5480 — Enimont .................... 1448 +1,90 Fidenza Vetrar 1000 ........ 4605 +3,48 Italgas .................... 2758 +0,29 Mira Lanza . .,............ 71950 — Montedison 1000 ............ 1971 +1,76 Montefibre.................. 1205 +0,84 Pirelli .................... 2849 +2,37 Pirelli risp................ 2791 +0,04 Recordati.................. 12650 +1,61 Saffa'..................... 10940 +0,23 SniaBPD .................... 2640 +2,92 SniaFibre .................. 1850 +0,27 Snia Tecnopolimeri....... 6485 —0,99 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE _________________ Rinascente.................. 7359 —0,07 Standa .................. 33000 —1,05 Standa risp. port.......... 13010 +0,58 Alitalia cat. A............. 1790 —0,50 Alitalia priv............... 1439 +1,34 Italcable.................. 21430 +0,14 SIP ........................ 1647 —1,08 SIP risp. port.............. 1450 —0,89 Sirti...................... 13250 +0,38 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_________________ Ansaldo Trasporti .......... 5750 —0,35 Tecnomasio.................. 3971 +0,66 Bastogi...................... 352 +0,57 18.5. spr. % Bonifiche Siele 28800 —0,69 Bonifiche Siele risp 9500 — CIR - Comp. Ind. Riunite . 5595 —0,09 CIR risp 5597 —0,67 Cofide SpA 4888 —0,24 Comau Finanziaria .. 4604 —0,13 Editoriale SpA 3680 + 2,36 Euromobiliare 6950 + 2,21 Ferruzzi Agric 2595 + 1,03 Fidis 8250 —0,63 Fimpar 3306 + 0,24 Finarte 7450 + 0,74 Fiscambi Holding 5250 + 1,92 Fiscambi risp 2310 + 0,22 Fornara 3530 + 2,17 Gaic 24000 — Gemina 2311 —0,86 Gemina risp 1477 + 1,10 Gerolimich . 111,25 — Gerolimich risp. port. . . . 95 — IFI priv 29950 —0,43 IFIL fraz 7885 —1,19 IFIL risp. port. fraz 4701 + 1,12 Italmobiliare . 214700 —0,83 Pirelli & C 10150 + 2,27 Riva Finanziaria 8850 + 2,25 Saes SpA 3975 + 0,73 Schiapparelli 1269 —0,08 Sisa 3250 + 2,52 SME 4130 + 0,76 SMI Metalli 1980 —0,95 SMI Metalli risp 1409 + 0,50 SOGEFI 3860 + 3,49 Štet 6240 —1,34 Štet risp. port. 5570 —0,27 Tripcovich 14800 — 18.5. spr. % CCT december 1990 IND . 100,35 —0,20 CCT februar 1991 IND .... 100,00 —0,10 CCT februar 1997 IND .... 94,40 + 0,27 CCT januar 1993 CV IND . . 98,10 — CCT marec 1991 IND 100,00 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND 97,45 — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,35 + 0,10 CCT avgust 1992 IND 99,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND 99,40 — CCT avgust 1990 IND 100,10 —0,05 CCT avgust 1991 IND 100,35 —0,05 CCT avgust 1995 IND 95,50 —0,10 CCT avgust 1996 IND 95,50 + 0,05 CCT april 1991 IND 100,55 + 0,05 CCT april 1995 IND 95,55 + 0,05 CCT april 1996 IND 96,00 — CCT december 1990 IND . . 100,85 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,50 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 96,75 — 1» 18.5. spr. % Tripcovich risp. nc 6890 —1,57 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5447 + 1,81 Calcestruzzi 18300 + 0,55 Cogefar 7725 —0,32 Del Favero 10110 + 2,33 Grassetto SpA 22000 + 0,05 IMM Metanopoli 2066 + 0,15 Risanamento Napol! 52000 — Vianini 6550 + 0,23 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3650' + 1,39 Danieli & C 12170 —0,25 Data Consyst . . . . 10650 + 0,28 Fiar SpA . . . . 20280 + 0,40 Fiat . . . . 10390 + 1,02 Fiat priv 7540 + 1,21 Fiat risp 7560 + 0,60 Franco Toši . . . . 34650 + 0,43 Gilardini 5250 —0,20 Magneti Marelli 1984 + 0,46 Merloni 2610 —1,88 Necchi ord 3699 + 0,52 Olivetti ord 7110 —0,91 Olivetti priv 4840 + 1,49 Pininfarina 15750 — Rodriguez SpA . ... 12700 + 3,25 Safilo 15400 + 0,89 Safilo risp . . . . 14700 — Saipem 2960 + 0,44 Saipem risp 3290 + 4,44 Teknecomp . 1520 + 4,11 18.5. spr. % CCT december 1996 IND . , 94,75 + 0,16 CCT februar 1991 IND 100,75 —0,05 CCT februar 1992 IND 100,15 + 0,20 CCT februar 1992 9,8% . . 101,70 — CCT februar 1995 IND .... 98,90 — CCT februar 1996 IND 96,70 + 0,05 CCT februar 1997 IND 94,45 + 0,21 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND ..... . 100,80 —0,05 CT januar 1992 IND 100,30 — CCT januar 1992 11% 98,70 — CCT januar 1993 IND 98,55 + 0,10 CCT januar 1996 CV IND . . 100,10 — CCT januar 1997 IND 94,45 + 0,27 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 96,75 — CCT julij 1990 IND 99,95 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,45 —0,05 CCT julij 1995 IND 96,65 + 0,05 CCT julij 1996 IND 96,60 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,70 —0,05 CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 95,95 — CCT maj 1996 IND 96,30 — CCT maj 1997 IND 94,45 + 0,47 CCT marec 1991 IND 100,55 + 0,05 CCT marec 1995 IND 95,95 —0,05 CCT marec 1996 IND 96,70 + 0,05 CCT marec 1997 IND 94,30 + 0,27 CCT nov. 1990 IND 100,35 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,80 —0,05 CCT nov. 1991 IND 100,55 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 99,40 — CCT nov. 1995 IND 95.95 —0,05 CCT nov. 1996 IND 94,20 + 0,16 CCT oktober 1993 IND 98,95 + 0,10 CCT oktober 1990 IND ... . 100,05 —0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,45 —0,05 CCT oktober 1995 IND 95,85 — CCT oktober 1996 IND ... . 94,15 + 0,21 CCT sep. 1990 IND 100,15 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,45 + 0,10 CCT sep. 1995 IND 95,70 —0,05 CCT sep. 1996 IND 95,45 + 0,10 CTS marec 1994 IND 77,95 — CTS april 1994 IND 77,65 + 0,13 ED SCOL 1975/90 9% .... — — ED SCOL 1976/91 9% 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,50 — REDIMIBILE 1980 12% . ’. . 104,50 + 0,10 RENDITA — 35 5% 69,00 — Predvpisi na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah Le 369 dijakov v prvih razredih srednjih šol Praznik policije tudi v Trstu Pod geslom sodelovanja z državljani Posebno slovesno je bilo na OŠ France Bevk Mladi bralci včeraj prejeli bralne značke Predvpisi v nižje srednje šole Šola 1. razred 1988/89 1. razred 1989/90 predvpisi 1. r. 1990/91 I. Cankar 39 34 26 Sv. Č. in M. 26 19 18 F. Erjavec 10 22 11 S. Kosovel 47 34 33 S. Gregorčič 35 23 34 F. Levstik 35 28 25 I. Gruden 26 18 21 SKUPNO 218 178 168 Predvpisi v višje srednje šole Šola 1. razred 1988/89 1. razred 1989/90 predvpisi 1. r. 1990/91 Klasični licej 11 9 10 Znanstveni licej 54 45 59 Trg. teh. zavod 71 61 50 - odd. za geometre 12 3 7 Pedagoški licej 8 17 25 Vzgojiteljska šola 3 4 0 Ind. poki. zavod 55 42 50 SKUPNO 214 181 201 Po predvpisih v osnovne šole in vrtce objavljamo danes podatke o predvpisih v prve razrede slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. Takoj naj opozorimo, da niso dokončni, kajti rok vpisov zapade šele pred začetkom novega šolskega leta. Razlike med vpisi in predvpisi so za te šole pomembne, saj se je lani v poletnih mesecih tako na nižjih kot višjih srednjih šolah pridružilo predvpisom še okrog 25 vpisov. Z obveznim nadaljevanjem študija na nižjih srednjih šolah se je vsekakor odločilo doslej 168 dijakov. Če to število primerjamo z vpisi v prejšnjih letih, lahko ugotovimo, da se je obseg prvošolcev v samih treh letih znižal za 95 enot. Negativni trend je najbolj opazen na nižjih srednjih šolah I. Can- kar pri Sv. Jakobu in S. Kosovel na Opčinah. Bolj tolažilni so podatki o predvpisih na višje srednje šole, kjer se je število prvošolcev že sedaj povzpelo nad 200. S primerjanjem teh podatkov s številom dijakov, ki so se v šolskem letu 1987/88 vpisali v prvi razred nižjih srednjih šol, lahko ugotovimo, da se za nadaljevanje študija na višji srednji šoli še ni odločilo 62 dijakov. Iz objavljene razpredelnice je razvidno, da bo pedagoški licej (bivše učiteljišče) ponovil lanski exploit. Solidno je število bodočih realčanov in dijakov zavoda J. Stefan, posebna omemba (žal v negativnem smislu) pa gre vzgojiteljski šoli, kjer prihodnje leto ne bo »novincev«. Pojav je po vsej verjetnosti treba pripisati »novemu čaru« preusmerjenega učiteljišča. N. F. »Skupaj med ljudmi, usmerjeni v bodočnost« je bilo geslo letošnjega praznika državne policije, ki praznuje 138-letnico ustanovitve. Praznik so letos — tako kot lani — priredili na dvorišču šole policijskih pripravnikov pri Sv. Ivanu, udeležile pa so se ga najvišje civilne in vojaške oblasti naše pokrajine. Pomen letošnjega gesla je po branju sporočil predsednika republike, predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje zadeve in vsedržavnega poveljnika policije orisal tržaški kvestor Servidio, ki je podčrtal, da je policija v službi državljanov in da se dejansko spoprijema z vsemi problemi sodobne družbe, od narkomanije in prekupčevanja z mamili do izseljencev iz držav tretjega sveta itd. Ker so problemi sodobne družbe čedalje bolj zapleteni, pa se mora policija primerno opremiti, zato da jim bo kos. Zato je potrebno mednarodno sodelovanje, je dejal, policija pa potrebuje tudi pomoč in zaupanje državljanov. Kvestor je nato pohvalil tržaško policijo, ki je v sodelovanju z jugoslovansko milico ustvarila prvo mednarodno koordinacijo za boj proti mamilom: obe sta si bili v vzajemno pomoč in sta skupaj dosegli bleščeče rezultate. Pohvalne besede je izrekel tudi sodstvu, sredstvom javnega obveščanja in sindikatom policije. Po obračunu enoletnega dela (ki smo ga že objavili pred dnevi) so po-strojene policijske enote uradno pozdravile prefekta De Feliceja, ki je osebno izročil najzaslužnejšim policistom priznanja ministra za notranje zadeve in vsedržavnega poveljnika policije. Vsa priznanja so podelili za uspešen boj proti mamilom, največ priznanj pa sta prejela podkvestor in šef letečega oddelka Padulano (dve pohvali in častno priznanje) in inšpektor Scozzai (pohvalo in častno priznanje). Ostala priznanja so prejeli podkvestor Di Palma, podkomisar Giusto, inšpektorja Magnani in Chiaradia ter podin-špektorja Manuela Dalvise in Buso. Na koncu je skupina policijskih agentov izvedla poseg v pomoč človeka, ki mu je zastalo srce. Tržaški policisti so namreč prvi v Italiji obiskali tečaj za pomoč v takih primeri. Na slovenskih šolah po Tržaškem je bila včeraj slovesna podelitev bralnih značk mladim knjižnim moljem. Podelitev bralnih značk naj bi predstavljala pomemben trenutek v bralni kulturi mladih in najmlajših, ki se v svojem razumskem življenju začenjajo »spopadati« s knjigo, z njeno vsebino, njeno simoblično vrednostjo in z njeno tehnično uporabo. Težko je reči, kaj danes pomeni mladim bralcem bralna značka, dejstvo pa je, da se je po tolikih letih njena duhovna vrednost spremenila in bo potrebno najti nove poti in nove spodbude, da bodo otroci začutili in doživeli knjigo kot nepogrešljivo stopničko na poti k izobraževanju. Nujno bo začeti upoštevati tudi hudo konkurenco, ki jo za knjigo predstavljajo televizija, video kasete, kasete in druga sodobna tehnično izpopolnjena sredstva, poseganje po katerih je nedvomno veliko manj naporno kot poseganje po knjigi. Kakor koli že, včerajšnje srečanje s slovenskimi pesniki, pisatelji, ilustratorji in glasbeniki je bilo kot doživetje in zanimivost poglavje zase. Na osnovni šoli France Bevk na Opčinah je bilo srečanje med učenci, starši, profesorji in slovenskimi ustvarjalci prisrčno in pristno. Janez Bitenc, Branka Jurca, Matjaž in Jelka Šmit, Berta Golob, Neža Maurer, Jože Šmit, Anton Ingolič, Marija Lucija Stupica, Vitan Mal in Ljubka Šorli so ob predstaviti Drage Lupine, ki je srečanje za bralno značko organizirala že dvanajsto leto zapored, doživeli prisrčen in spontan aplavz. Deklice šolske folklorne skupine, ki jih vodi Anka Kocjančič, so jim za dobrodošlico zaplesale splet tržaških plesov, nato so jih pozdravili Luka Peric in Igor Lakovič v imenu učencev, ravnateljica Sonja Križmančič v imenu šole in Peter Suhadolc v imenu staršev. Le-ta je med drugim dejal, da se s tem srečanjem pričenjajo proslave ob 100. obletnici Bevkovega rojstva. V imenu gostov se je prisrčno in z njemu lastno prefinjenostjo in poglobljenostjo zahvalil Anton Ingolič. Po kratki pogostitvi so se gostje razpršili po šolah, po nova mlada prijateljstva, znanstva in po nove mlade bralce, (ris) Na sliki (foto Križmančič) skupina slovenskih ustvarjalcev, ki so se včeraj na openski osnovni šoli France Bevk udeležili srečanja ob podelitvi bralnih značk. Program srečanja ARCI v našem mestu Danes ob 9.30 se bo v gledališču Miela začelo dvodnevrio zasedanje vsedržavnega sveta združenja ARCI, katerega pobudniki so državno in deželno vodstvo ARCI ter Zveza slovenskih kulturnih društev. Kot smo že poročali, bodo osrednja tema zasedanja mednarodni odnosi združenja ARCI med procesi demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi, predvidena pa je tudi udeležba slovenskih, hrvaških in koroških kulturnih delavcev in amaterjev. Po pozdravih predstavnikov oblasti je ob 10. uri na dnevnem redu uvodno poročilo, ki mu bodo sledila poročila in posegi tujih gostov in predstavnikov združenj, državnih in deželnih vabljenih osebnosti ter predstavnikov drugih organizacij in javnih ustanov. Popoldanski del programa pa ob 15.30 predvideva prost obisk v Tržaški knjigarni, nato pa bo ob 17. uri v Domu pristaniških delavcev okrogla miza z naslovom »Državljani nove Evrope: strateška vloga ljubiteljstva in združevanja kot nosilca solidarnostnih vrednot v novih mednarodnih odnosih«. Ob 19.30 so predvideni zaključki. Jutrišnji del zasedanja se bo ob 9.30 začel s poročilom o iniciativah v korist Palestine in o odnosih med Severom in Jugom. Ob 11.30 bo sledilo poročilo o oblikah koordinacije združevalne stvarnosti v Evropi, ob 13. uri pa bodo zasedanje zaključili. Srečanje s pesnikom Markom Kravosom v gledališču Miela »Besedi vrniti izvirni lesk« "Pesniški avtoportret s pokušnjo poezije", je bil naslov kulturnemu veče- ru, ki šta ga organizirala Narodna in študijska knjižnica in Inšt vansko filologijo filozofske fakultete v Trstu v prostorih gledališča Miela. Protagonist večera je bil naš tržaški pesnik Marko Kravos, ki je sam povedal marsikaj o svoji pesniški ustvarjalnosti in o vzgibih, ki ga vodijo, da ustvarja, da piše, da spregovori o svojem poklicu pesnika, ki je že postal, kot je sam povedal, njegov osnovni poklic, torej dejavnost, ki ga opredeljuje v prostoru in času. Večer je pomenil posebno doživetje, saj se ne dogaja pogostoma, da pesnik sam opravi analizo lastnega pesniškega dela, ga predstavi s svojega estetskega gledanja. »Tudi sam bi rad ugledal svojo zavedno in nezavedno podobo, svojo izvirnost, svoje mesto v kronologiji slovenske lirike in svojo soodgovornost za njeno vitalnost,« je v uvodu povedal Marko Kravos. Potem je predstavil svoj pesniški portret, v katerem je orisal osnovne nagibe, ki mu narekujejo pisanje pesmi, njegovo zavestno in ljubosumno opredeljevanje za ljudsko in antično izkušnjo v poeziji, njegova vodila pri pisanju pesmi, njegovo iskanje cim bolj učinkovitih sredstev, ki naj izrazijo svet in izzovejo percepcijo današnjega človeka tako na čutni, kot na podzavestni ravni, predvsem glede vsebine, ki naj jo pesmi nosijo. »Rad imam besede in očaran sem od njihove vsebine, zvena in od možnosti, da se prerodijo v vedno nova življenja. Zato bi rad obdal besedo z največjo častjo, ji ustvaril najboljše pogoje, da bi ji v pesmi tako spet in spet omogočal izvirni lesk in radoži- vost,« je Kravos med drugim povedal. »Tuja in zoprna mi je misel, da bi bila lahko poezija orodje, ali sredstvo za spreminjanje sveta. Življenje je vredno življenja, če je skladno z naravo sveta in časa in poezija se mora polnokrvno vključevati v ta naravni red.« Pesnika je občinstvu najprej predstavila prof. Ljudmila Cvetek-Russi, nato pa je o Kravosov! poeziji spregovorila prof. Marija Pirjevec. »Kravoso-vi poeziji se po mojem na mnogih mestih prilega Župančičevo geslo "Naravnost in po pravici povef'. To velja tako za sporočilnost njegovega pesniškega zapisa, kot tudi za jezik, ki skoraj nikjer ne zapušča izpovedne semantike in ne prehaja k osamosvajanju zvočnega m vizualnega gradiva,« je začela predstavitev. »Radikalni modernizem je tuj Kravosov! liriki, kot je tuj skoraj vsej poeziji, ki je zrasla na zamejskem zahodu. Njegova modernistična pesem je v svoji Drevi na Zamejski odprti tribuni o SKGZ Drevišnja Zamejska odprta tribuna na TV Koper-Capodistria bo posvečena Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi, njeni vlogi v zamejski stvarnosti, njenim problemom in prizadevanjem za resnično prenovo v skladu z zaključki decembrskega občnega zbora v Čedadu. Na vprašanje SKGZ: kam in kako? bodo odgovarjali zgodovinar Jože Pirjevec, odgovorni urednik Mladike Marij Maver in novinar in kulturni delavec Ace Mermolja. Vodil bo Vojmir Tavčar. Začetek ob 19. uri. (Foto Križmančič) jasnosti in vsebinski polnosti še vedno oprta na klasiko in slovensko folklorno tradicijo, obnovljeno seveda in preoblikovano za današnjo rabo.« Potem ko se je dotaknila idejne vsebine njegovih lirskih izpovedi, je Pirjevčeva zaključila svoj poseg z besedami: »Pesnikova lirika je idejno in stilno večplastna - skratka Kravosova. To je pa tudi privilegij njegove pesniške izpovedi, ki zmore združiti čim več idej na čim manjšem prostoru, čim več vsebine v čim krajšem času, vesolje stisniti, bi lahko rekla, v orehovo lupino.« Ta lep kulturni večer je dopolnila razstava Kravosovih knjig in recital nekaterih njegovih pesmi. Lepa je bila zamisel, da je njegove poezije podala prav sestra Milica, ki jim je dala pravšnjo vsebino, včasih veselo, prešerno, drugič otožno - takšno pač, kot jo je imel v mislih pesnik sam, ko je pesem ustvarjal. V italijanščini je nato lepo povedala tri Kravosove pesmi še Sabina Brocchi. Mislimo, da je kulturni večer lepo uspel in bi bilo morda prav, če bi v prihodnje pripravili še takšna srečanja z našimi literati, je bilo mnenje organizatorjev, ki so nam že napovedali novo predavanje. V prostorih NŠK bo namreč v četrtek, 24. maja, predavanje prof. Jožeta Toporišiča o Novostih slovenskega pravopisa. Med organizatorji predavanja bo tokrat tudi Slavistično društvo Trst - Gorica. Dan kasneje pa bo prof. Boris Paternu zaključil ciklus dvajsetih predavanj o sodobni poeziji, ki so potekala za štu: dente Inštituta za slovansko filologijo, (ni) Na sliki (foto Križmančič) srečanje z Markom Kravosom v gledališču Miela. ------- tržno obvestilo--- KREM01/1 Rakasta obolenja kože Zagorelost m vsako ceno Sončno sevanje povečuje tveganja NEW YORK — Porast števila primerov kožnega raka, na katerega je opozorila zvezna raziskava v Združenih državaha Amerike, je znova pritegnil pozornost na hud problem »ozonske luknje« v vsej njegovi nevarnosti. Raziskovalci naj ne bi imeli več dvomov v prepričanju, da sta oba pojava povezana. Oženje ozonske plasti, ki ščiti Zemljo pred nevarnimi sončnimi sevanji, povzroča tako tudi večje tveganje za tiste, ki se izpostavljajo sončnim žarkom. Vendar se na tej fronti že nekaj premika za to, da bi pred temi hudimi tveganji zaščitili vse tiste, ki si za vsako ceno želijo zagorele polti. Neka multinacionalna družba, ki ima sedež tudi v New Yorku in je članica Skin Cancer Foundation, ene najbolj prestižnih ustanov za raziskovanje in prevencijo kožnega raka, je oblikovala novo serijo proizvodov za sončenje, ki vsebujejo tri specifične filtre. Te sončne pregrade so oblikovane prav z namenom, da zaščitijo pred škodljivimi sončnimi žarki- Ta posebna zaščitna sredstva za sončenje, ki jih v Ameriki prodajajo v lekarnah, dovoljujejo zdravo zagorelost in jih je mogoč6 najti tudi v Italiji. Izdeluj6 jih multinacionalna družba Korff, in sicer v dveh razli^ nih verzijah: za otroke (ki s _ bolj izpostavljeni nevarno5 tim sončnega sevanja) iu z odrasle. Ze dvakrat nesklepčnost zaradi prenizkega števila svetovalcev KPI in SSk obsojata pomanjkanje razprave v skupščini tržaške KZE Razprava v skupščini Krajevne zdravstvene enote je že eno leto dejansko zamrznjena, čeprav bi potrebo-vali problemi, kot so klestenje finan-čnih prispevkov, krčenje števila postelj in reorganizacija zdravstvenih služb poglobljeno in široko javno debato. Na to so opozorili včeraj na tiskovni konferenci komunistični svetovalci Pessato, Panizon in Pacorjeva, ki So pomanjkanje javnega soočanja o zdravstvenih vprašanjih označili kot “Ugrabitev« informacij, za katero sta odgovorni predvsem najštevilčnejši skupini — socialistična in demokris-tjanska. Zaradi odsotnosti številnih ujihovih predstavnikov je bila skup-ščina že nekajkrat nesklepčna, tako da bo moral odobriti proračun v višini 400 milijard lir (!) komisar. Tako rav-Uanje je neodgovorno, ocenjujejo ko-Uiunisti, saj ima prebivalstvo pravico, ba se vsi njegovi predstavniki izrečejo o zdravstvenih načrtih, poleg tega pa Pomanjkanje diskusije šibi trdnost tržaških stališč v odnosu z deželnimi oblastmi. Predsednik Rossini, je pojasnil vče-raj Pessato, je predložil že dva doku-■Uenta — programski načrt in poročilo 0 proračunu — nihče pa se o njiju še Ul izrekel, tako da ni dano vedeti, kaj sodijo politične sile. Včerajšnja tiskov-Ua konferenca je torej bila tudi prilož-uost, da so komunisti izjasnili svoja stališča. Rossinijev proračunski dokument je za KPI v glavnem sprejemljiv, vendar 2 osnovnima kritikama, ki se tičejo zdravstvenih okrajev in izboljšanja kakovostni zdravljenja v bolnišnicah. V svojem poročilu predsednik KZE le Površno omenja odpiranje zdravstve-Uih okrajev, je ugotavljal Panizon, Uledtem ko je ta postavka ključnega Pomena za izboljšanje javnih zdravstvenih storitev. Bolnišnice bi morale uuditi le visoko specializirane posege, ^sa preostala zdravstvena področja (Preprečevanje bolezni, zdravstvena Vzgoja, ambulantne službe, pediatrija, oskrba ostarelih itd.) pa bi morala biti ecentriranega značaja. Nujno je tudi, 7r, P°udaril Panizon, da se socialni in ■ !Xs‘veni aspekt povežeta in da to-J 'Jbčina ter KZE delujeta vsklajeno, ar J6 danes prava utopija, saj leva roka ne ve, kaj dela desna. Precej podrobno se je Panizon nato zaustavil ob vprašanju, kako povečati učinkovitost bolnišnic in izboljšati kvaliteto zdravljenja. Vsi vemo, je ugotavljal, da pacienti čakajo na izvide tudi 10 dni, kar je dvakrat negativno: ležanje v bolnišnici ni prijetno za nikogar, s finančnega vidika pa je to nepotreben strošek. To stanje bi lahko izboljšali z večjo kontrolo kvalitete zdravljenja, (čas hospitalizacije, možnost ambulantnih pregledov itd.), za katero naj bi bili zadolženi tako odgovorni za posamezni oddelek kot zdravstveno vodstvo. Posebno nadzorno vlogo naj bi imeli pacienti sami prek Razsodišča za pravice bolnikov, za katerega med drugim pripravljajo zakon, ki mu bo dal pečat uradno priznanega organa. O drugih pomanjkljivostih Rossinijevega poročila (premalo pozornosti onesnaženju okolja in okvirnim načrtom za ostarele, mladino ter žensko populacijo) pa je včeraj spregovorila svetovalka Ester Pacor. Globoko zaskrbljenost in obsodbo glede položaja v Krajevni zdravstveni enoti je včeraj v tiskovni noti izrazila tudi svetovalska skupina SSk. »Odgovornost nosijo v prvi vrsti stranke, ki upravljajo to ustanovo, in sicer KPI, PSI, KD in PLI-PRI. V tej mandatni dobi smo se na skupščinah samo sve- tovalci SSk dosledno posluževali pravice o rabi slovenščine in jo branili pred napadi z vseh strani. Nihče ni obsodil sramotnih izjav socialistov, da je nesklepčnost na prvi proračunski seji onemogočila show glede rabe slovenščine,« ugotavlja načelnik svetovalske skupine SSk Gombač, ki nato poudarja, da je nesklepčnost preprečila razpravo o stanju zdravstva v trenutku, ko sta na obzorju klestenje izdatkov in krčenje storitev. »Uprava komunistov, socialistov, krščanskih demokratov in liberal-republikancev je povzročila mrtvilo in nazadovanje v tržaškem zdravstvu, kakršnega ne pomnimo v zadnjem desetletju. Prišlo je do okrepitve strankarskih vplivov na škodo izvedencev, še zlasti pa je zaskrbljujoče dejstvo, da ni bilo mogoče razpravljati o stanju javnega zdravstva, preventive in zaščite okolja,« piše Gombač. SSk opozarja nadalje predsednika KZE in odgovorne pristojnih tehničnih uradov na njihovo neposredno odgovornost za preventivne varnostne ukrepe v Središču za znanstvene raziskave in sinhrotron, skladišče naftnih derivatov ter kemijske obrate, ki jih načrtujejo na območju miljske občine. Nota se zaključuje s trditvijo, da Miljski zaliv postaja katastrofalna ekološka točka. N. F. Zanimiva razstava ob osnovnošolski olimpijadi »Sledovi naše preteklosti« Danes ob 10. uri bo v borovem športnem centru pri Sv. Ivanu v Trstu sklepna slovesnost letošnje osnovnošolske olimpijade. Med krajšim kulturnim sporedom bodo organizatorji - Športna šola Trst - nagradili najboljše posameznike in šole, udeležence celoletnih tekmovanj na raznih področjih. Ob tej priložnosti naj opozorimo na razstavo, ki jo je pripravil odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ob natečaju Športne šole, katerega je ta razpisala med učenci osnovnih šol z naslovom »Sledovi naše preteklosti«. Učenci so zbrali veliko število raznih predmetov, fotografij, dokumentov, časopisnih izrezkov, etnografskega materiala in drugih eksponatov. Vse to je nazorno pripravljeno na razstavi, ki si jo je v vsakem primeru vredno ogledati, saj zbrani eksponati dokazujejo, da je pri naših družinah še mnogo takih stvari, ki pričajo o naši preteklosti in prisotnosti na tem prostoru in katere bi vsekakor morali ohraniti tudi našim zanamcem. Učencem, ki so eksponate zbirali, njihovim mentorjem-učiteljem in odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu lahko za zanimivo razstavo res čestitamo, (boj) Stališče člana komisije Sklada Budina Proti načrtu za delitev sredstev Sklada za Trst S tolikih strani kritiziran osnutek razdelitve sredstev iz Sklada za Trst, ki je tačas v razpravi ustanov in gospodarskih in sindikalnih organizacij, ni po volji niti deželnemu svetovalcu KPI in članu komisije Sklada Milošu Budinu. Osnutek, ki ga podpirajo člani komisije iz vrst SSk in KD - pravi Budin v tiskovni noti - ohranja staro logiko razdeljevanja sredstev v korist nekaterih velikih industrijskih iniciativ v pokrajini, medtem ko zanemarja malo in srednjo industrijo, ki na Tržaškem kažeta novo življenjskost, in predvsem ne upošteva dovolj potrebe po okrepitvi sistema storitev in infrastruktur, ki so potrebni za uravnovešen razvoj tržaškega gospodarstva. Predlog za razdelitev sredstev Sklada za Trst po Budino vem mnenju zanemarja tudi nekatere velike tradicionalne ali nove ekonomske enote, kot sta npr. pristanišče in Center za znanstvene in tehnološke raziskave, ki sta temeljnega pomena za prihodnost Trsta. Uporaba starega načina posegov Sklada za Trst po Budino vem mnenju pomeni tudi nerazumevanje današnjega časa, ko bolj živahna in kapilarna industrijska dejavnost dobiva konkretne spodbude v odnosih z evropskim vzhodom in s približevanjem Evrope leta 1992. V tem novem družbenem in gospodarskem okviru se bo namreč vloga naše pokrajine okrepila. Predlogi KD in SSk znotraj komisije Sklada za Trst - nadaljuje Budin - so v popolnem nasprotju z vsem tem, povrhu pa jih označuje razprševanje posegov tudi v ostalih sektorjih in neskladnost z ocenami, ki slonijo na zaslugah. Te kritike, ki prihajajo z več strani, pa niso naletele na posluh pri članih komisije Sklada iz vrst KD in SSk - zaključuje nota - ki z močjo večine vztrajajo pri svojih stališčih. Prve diplomiranke na pedagoški akademiji v Kopru Včeraj so učiteljice Sonja Božič, Ve-rena Buzzi, Vera Cescutti, Ana Grav-nar, Ema Krizmančič, Milojka Paoletti, Karolina Visentin iz Gorice ter Tiziana Križmančič, Elena Škabar in Nadja Škabar iz Trsta prejele v Kopru diplomo pedagoške akademije. Odbor Sindikata slovenske šole jim iz srca čestita ter jim vošči, da bi z enako voljo, vztrajnostjo in trmo izpeljale do konca pedagoški visokošolski študij na koprski enoti Univerze Edvarda Kardelja/ Zaostruje se sindikalni spor v nekdanji rafineriji Aqiula Zaostruje se sindikalni spor med uslužbenci bivše rafinerije Aguila in vodstvom podjetja Monteschell, ki je prevzelo čistilnico in namerava v Žav-Ijah urediti večja skladišča za plin. Do novega spora je prišlo na včerajšnjem sestanku, na katerem so predstavniki Monteschell povedali, da niso še dobili dovoljenj za gradnjo zgoraj omenjenih skladišč, kar bi lahko prejudiciralo vse načrte tega podjetja v tukajšnji stvarnosti. Vodstvo Monteschell je vsekakor napovedalo, da zaradi teh zamud ne bo plačalo delavcem predujme za dopolnilno blagajo kot piše v sindikalnem sporazumu. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so stališče podjetja ocenile kot izsiljevanje na račun uslužbencev, ki seveda niso krivi za velike zamude pri izdajanju uradnih dovoljenj za gradnjo skladišč. Sindikati zato ostro zavračajo zadržanje Monteschell in dodajajo, da so nekateri delavci že štiri leta v dopolnilni blagajni. Glede tega so že napovedali takojšen poseg pri predsedniku deželnega odbora Adrianu Bia-suttiju, od katerega bodo zahtevali, naj poseže pri vodstvu podjetja za izvajanje sindikalnega sporazuma. V torek, 22. maja, pa bo ob 10. uri skupščina vseh delavcev bivše rafinerije. Časopisa že dva dni ni v kioskih Točne vzroke smrti pa bo morala potrditi obdukcija Stavka novinarjev Piccola iz protesta proti lastništvu Prevelika doza heroina je verjetno povzročila smrt 31-letnega fanta ?aradi stavke novinarjev tržaški jjhevnik II Piccolo danes že drugič za-P°vrstjo ni izšel. Za zaenkrat dvod-levn0 stavko so se uredniki odločili četrtkovi sindikalni skupščini, za V Pa 50 pustili vprašanje odprto. Sj uskovnem sporočilu uredniškega jUuikalnega odbora je rečeno, da so y ''lriarji oklicali stavko v protest pro-kjfsti ukrepov založniškega podjetja, hor Prilikl sodnih akcij ni pokazalo jjUhialnega odnosa zaupanja, kakršen jejJRural vedno veljati med novinar-had 'r zal0žniR0m' Novinarji Piccola -ščit ^uie not;a ‘ se čutijo premalo za-np,,ene pri opravljanju svoje vsakod-ne poklicne dolžnosti, še zlasti kar p . eva obravnavanje in odgovornost kro ^Jjbolj občutljivih dogodkih iz Rted 'x6' Protest " zaključuje nota WQniškega odbora - predstavlja vr-stvg obdobja velikega nezadovolj-iiajj v vrstah uredništva, ki se mora ŽpRfestano spopadati z ukrepi, kakr-tisj.s? krčenje števila novinarjev in težav 6v' kar lo še bolj šibi že sicer a° zaščito avtonomije časopisa, btnr) ko.nkretni vzrok za tako dras-Va jj odločitev novinarskega kolekti-sled^lcc°la Ro*- je stavka, pa je na-SodjJ1: v četrtek je bil na tržaškem ju n cj?. Proces proti bivšemu direktor-direin^ eola Paolu Francii, ki ga je Ntirr,ur bednika II Meridiane Franco Pisnih? obtožil obrekovanja na časo-trije v ,?Iraneh. Inkriminirani so bili Odeval- cco*u objavljeni članki, ki so direktni ESeb°. Franca Paticchia. Bivši ?a ni ni brancia se četrtkovega procent* Poslal ^ osebno, pač pa je sodni-OdgovnT* Plsmo' v katerem prevzema ha člani?051 za Prva dva inkriminira-n^klania ■' medtem ko jo za tretjega piccoln„ ln navaja ime avtorja, člana n, t/ai uredništva. t-0rriGr„ da včeraj ni izšel niti ?'diožniši,01, i.ordenone, ki sodi v isto 0 blso (grupo Monti) in ki ga tiskajo v Piccolovi tiskarni. Novinarji pordenonskega dnevnika se sicer niso pridružili stavki in so kolegom od Piccola izrekli solidarnost, medtem ko je direktor Giorgio Zicari umaknil svoj podpis s časopisa, da bi tako preprečil izid dnevnika v nepopolni otjliki. Cor-riere di Pordenone namreč v okviru skupne založniške hiše uporablja za svoje notranjepolitične in mednarodne strani del Piccolovega materiala. V Kraški galeriji Srečanje na Krasu V repenski Kraški galeriji bodo drevi ob 20.30 odprli razstavo »Srečanje na Krasu«. Razstavo prireja zadruga Naš Kras v v sodelovanju z združenjem tržaških grafikov Gruppo associ-ativo incisori. Na ogled bodo dela skupine italijanskih in slovenskih umetnikov in sicer Franca Degrassija, Renate de Mattia, Maura Israela, Edija Žerjala in Bruna Ponteja, ki bodo predstavili najnovejša dela na kraško tematiko. Sodeloval bo tudi prof. Lojze Spacal. Razstava v Repnu bo odprta do 17. junija. Na ogled bo ob sobotah popoldne ter ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30. Manj kot dva meseca po zadnjem primeru smrti zaradi prevelike doze mamil se preiskovalci ukvarjajo z novo sumljivo smrtijo, ki naj bi jo povzročil heroin. V četrtek popoldne je namreč umrl 31-letni Alan Tom Sossi iz Ul. Risorta 5, ki ga je policija poznala kot uživalca heroina in ki je že večkrat imel opravka s pravico zaradi posesti mamil. Mladi mož naj bi umrl že v popoldanskih urah, vendar se je mati zavedela, da ni več pri življenju šele okrog 22. ure, ko je poklicala Rdeči križ. Dežurna zdravnica Roberta Dycintio mu seveda ni mogla več pomagati in je le potrdila njegovo smrt. Vzroke smrti pa bo razkrila šele obdukcija, ki naj bi jo opravili v prihodnjih dneh. Alan Tom Sossi, ki se je v zadnjem letu zdravil pri centru za pomoč narkomanom CMAS, da bi se odvadil mamil, naj bi si usodno dozo heroina vbrizgal v četrtek popoldne, ko se je vrnil z dela. Sossi je namreč delal v Arzenalu sv. Marka in je v četrtek opravil jutranjo izmeno (od 6. do 14. ure). Domov se je vrnil po 15. uri, ko ni bilo nikogar doma. Mati Giulia Sal-mi se je vrnila namreč le nekaj ur za njim. Ko je pogledala v sinovo sobo, je fanta zagledala na postelji, vendar je Alan Tom Sossi pomislila, da počiva. Zato ga do večera sploh ni motila. Šele okrog 22. ure, ko jo je začelo skrbeti, da sin tako dolgo spi, ga je šla poklicat. Takrat pa se je z grozo zavedela, da sin ne more več odgovoriti na njene klice. Deželni tajnik KPI podpira Occhetta Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je bil eden izmed najbolj vidnih krajevnih voditeljev »fronte za ne«, je na nedavnem zasedanju strankinega centralnega komiteja precej nepričakovano podprl politično linijo vsedržavnega sekretarja Occhetta. Viezzi je v krajši glasovalni izjavi podčrtal, da tajnikovo poročilo pušča odprte možnosti za poglobitev razprave, danes pa se bo treba sporazumeti o načinu izvajanja načrtovanih političnih izbir. Viezzi je pred Oc-chettovim predlogom za globoko prenovitev KPI pripadal tako imenovanim meljoristom (notranji desnici) in je svoj-čas glasoval proti Occhettovi izvolitvi za tajnika. Do manjšega političnega potresa je pred kratkim prišlo tudi znotraj svetovalske skupine KPI v deželni skupščini. Mesto načelnika skupine je prevzel Occhettov pristaš Vi-demčan Renzo Travanut, ki je nasledil Tržičanu Paolu Pa-dovanu, pristašu »fronte za ne«. Strankin deželni kongres bo na sporedu jeseni. Posebno zanimiv pa bo razvoj dogajanj v Trstu, kjer sta na pokrajinskem kongresu prevladali komponenti, ki nasprotujeta Occhettovi politični usmeritvi. V kongresni dvorani velesejemske ustanove Danes vsedržavno zasedanje o eksperimentiranju z živalmi V kongresni dvorani velesejemske ustanove bo danes vsedržavni posvet na temo »Eksperimentiranje z živalmi -problem znanosti in trpljenja«. Srečanje, na katerem bodo načeli vrsto vprašanj, ki se prvenstveno nanašajo na znanstveno raziskovanje in na uporabo živali pri raznih poskusih, prireja Občina Trst v sodelovanju z deželno delegacijo Zveze proti vivisekciji LeAL. Na posvetu, ki ga bo vodil občinski odbornik za ekologijo Bettio, bodo strokovanjaki in ljubitelji živali iz vse Italije - med katerimi naj omenimo igralko Leo Massari, astronoma Margherito Hack, poslanca Publia Fiorija in tržaškega pretorja Piervaleria Reinottija - obravnavali številne vidike odnosa med človekom in živalmi, še zlasti glede na nove miselne tokove, po katerih gre živalim priznati pravico do življenja. Na zatožni klopi bo predvsem vivisekcija, ki jo odločno zavračajo vsi ljubitelji živali v prepričanju, da si lahko znanstvene vede naberejo dovolj potrebnih dokazov o pravilnosti svojih izsledkov na drugačne načine. Kot rečeno, dežurna zdravnica ni mogla ugotoviti vzrokov Sossijeve smrti. Agenti, ki so prav tako prihiteli v Sossijevo stanovanje, pa so v kopalnici našli moško torbico, v kateri je bila rabljena, a skrbno očiščena in pomita injekcijska igla. Zaradi tega in z ozirom na Sossijevo preteklost so agenti sklepali, da si je vbrizgal preveliko ali »nevarno« (zastrupljeno) dozo heroina, ki ga je ubila. Vzroke smrti bo seveda potrdila šele obdukcija, ki pa je namestnik državnega prav-dnika še ni naročil. Na Centru za pomoč narkomanom CMAS nam sicer niso hoteli povedati podrobnejših informacij o Alanu Tomu Sossiju. Kaže pa, da se je v zadnjem letu skušal iztrgati začaranemu krogu heroina. Zdravljenje naj bi bilo sila težavno tudi zato, ker je bil v zadnjih mesecih v depresivnem stanju. Prav pred dvema mesecema se je namreč ločil od žene, tako da so bili njegovi psihološki obrambni mehanizmi veliko šibkejši kot sicer. V takem stanju bi si lahko torej vbrizgnil tudi nekontrolirano dozo heroina. Kot je znano, pa je tudi normalna doza heroina usodna po daljšem obdobju abstinence. Ni izključeno med drugim, da na tržaškem »tržišču« z mamili ponujajo heroin, razredčen z drugimi strupenimi snovmi, kakršna sta striknin ali arzenik. Tako razredčen heroin naj bi ubil na primer zadnjo tržaško žrtev mamil, in sicer 24-letnega Alessandra Baissera, ki je umrl 16. marca letos. Da bi s svojimi umazanimi posli zaslužili čim več denarja, skušajo razpečevalci namreč »pomnožiti« količino heroina, ki ga imajo na razpolago, in ga pomešati z drugimi brezokusnimi snovmi. Sossijeva smrt je torej druga letošnja smrt zaradi heroina, število smrti, ki jim botruje mamilo, pa tudi v našem mestu tragično narašča. Od leta 1979 do danes je v Trstu umrlo zaradi heroina enajst oseb, po obdobju relativnega miru (v letih 1985, 1986 in 1987 k sreči ni bilo nobenega podobnega primera) pa se je število žrtev heroina nevarno pomnožilo, pa čeprav se Trst k sreči sploh ne more kositi z drugimi velikimi italijanskimi mesti, kjer so take smrti na žalost že vsakdanja stvar. B. G. Na Proseku zlati jubilej patra Franca Husuja Jutri bo na Proseku v župnijski cerkvi sv. Martina izredna slovesnost. Domačin, p. Franc Husu, klarentinec, duhovnik, prevajalec, publicist, profesor, bo s svojimi domačimi in vaščani slavil zlati jubilej mašniškega posvečenja. Kronika jubilantovega življenja zapisuje postaje in odkriva delo in življenje, a vse resnice ne more povedati. Preveč je vsebine v vsakem življenju, da bi jo mogli zajeti v nekaj človeških besed. Življenje in mnogovrstno delo zlatomašnika p. Franca Husuja čudovito izražajo besede papeža Janeza Pavla II.: »Ljubite čas, v katerem živite, ne objokujte ga, vendar si tudi ne delajte nobenih utvar. Vsak čas ima svoje poslanstvo, življenje pa, ki smo ga prejeli, je veliko bogastvo, ki ga moramo darovati drugim!« P. Franc Husu izhaja iz družine vrtnarja in cerkovnika, ki je poznal kar pet jezikov. Rodil se je 20. februarja 1915 kot prvi od osmih otrok. Pet let osnovne šole je obiskoval na Proseku, z enajstimi leti je odšel v šole h kla-rentincem v Antrodoco, Albano Lazia-le in je po štirinajstletnem šolanju bil posvečen duhovnik, 17: februarja 1940. Na vseh postajah svojega duhovniškega in redovniškega življenja je z ljubeznijo razdajal bogastvo darov, ki mu jih je naklonil Bog: v Rimu na raznih klarentinskih postojankah vsega skupaj 35 let, v malem semenišču v Galbiateju (Milan) in v Liernu (Como), dvakrat v Palermu in od leta 1986 je predstojnik skupnosti v Altamuri (Bari). Na tem mestu ne bi omenjali drugega njegovega zelo plodovitega pisateljskega, publicističnega in uredniškega dela. Vendar pa bi radi omenili njegovo prevajalsko delo iz slovenščine v italijanščino, ki se ga je lotil z ljubeznijo, da ne bi zaradi oddaljenosti pozabil materinega jezika. Omenimo naj te prevode: polovico prevoda Jurčičevega romana "Deseti brat", Pater Franc Husu Prešernov "Krst pri Savici" (1972), ki ga je pilil kar osem let, Prešernove "Poezije" (1976), enajst Cankarjevih črtic o materi (1977) in v tednu po zlati maši bo v Trstu predstavitev Gregorčičevih "Poezij". Župnijska skupnost sv. Martina na Proseku z veseljem in radostjo pričakuje svojega velikega sina in se pripravlja na nedeljsko praznovanje. Jubilejna - zlata maša bo ob 10. uri. Pri maši bo govoril dr. Stanko Janežič iz Maribora. Poleg domačega pevskega zbora bodo pri maši sodelovali tudi skavti, ki bodo po maši pripravili srečanje - intervju z zlatomašnikom v župnijski dvorani. Saj mlade Prosečane zanima bogato življenje jubilanta, o katerem je Ognjišče zapisalo leta 1978: »Pisatelj pater Franc Husu ni hotel pozabiti slovenščine!« Prisrčno vabljeni k zlati maši in prigrizku po maši, ki ga bodo domači pripravili za vse udeležence jubilejnega slavja! Župnijska skupnost sv. Martina - Prosek V Lonjerju razstava domačih vin Kolesarski klub Adria Rešim in Kulturno društvo Lonjer-Kati-nara prirejata danes in jutri, 19. in 20. maja, vsakoletno, tokrat že trinajsto razstavo domačih vin, na kateri sodelujejo vinogradniki iz Lonjerja, Podlonjerja in s Katinare. Otvoritev razstave bo danes ob 17. uri v društvenih prostorih v Lonjerju, še prej pa bo poskrbljeno, da se bodo zabavali najmlajši, saj bodo ob 15. uri prispeli v Lonjer Pohajači pote-pači, takoj nato pa se bodo lahko udeležili slikarskega ex tempore. Še pestrejši bo spored v nedeljo, ko bo ob 10. uri na sporedu že 24. izvedba kolesarske dirke za pokal Lonjerja, ki se bo odvijala na krožni progi v Dolini s končnim vzponom iz Boljunca do Lonjerja, popoldne pa bo od 17. ure dalje poskrbljeno za pester kulturni spored, ko se bo s svojo "frajtonerco" predstavil Maurizio Marchesich, Vanča in Tonca pa bosta povedali marsikatero pikro v zabavo vseh. Seveda pa bo oba dneva poskrbljeno za zabavo, tokrat z mladim openskim ansamblom Zvezde, ki se bo predstavil v večernih urah. R. Pečar Na Kontovelu slovo od dr. Učija Corazze Zadnje dni aprila so se Kontovelci poslovili od dr. Učija Corazze, uglednega in spoštovanega domačina, ki so ga imeli zaradi njegovega dobrega značaja vsi zelo radi. Bil je sin preproste družine, ki pa je storila vse, da je lahko študiral v Bologni in tam tudi doktoriral iz agronomije. Tam si je ustvaril tudi družino, nato pa se vrnil domov, kjer je bil nekaj časa na Kontovelu, nato pa je za kratek čas poučeval na nižji srednji šoli na Opčinah. Kasneje je služboval še v Pordenonu in nato še v Piemontu. Rad je obiskoval rodni Kontovel ter je njegova zasluga, da obvladata sin in hčerka, ki nista doraščala, niti študirala v našem okolju, prav dobro slovenščino. Zahrbtna bolezen jga je iztrgala družini, tako da ni dočakal niti upokojitve. Vsi vaščani izrekajo mami Rožini, ženi Liliani, hčerki Lauri in sinu Marku ter drugim sorodnikom iskreno sožalje. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v Ricmanjih (Žrebčevo) danes, 19. maja, ob 20. uri in jutri, 20. maja, ob 18. uri Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s skupino Le fruste di Romagna, Banda S. Paolino - Aguileia (Videm) in pihalni orkester IMPOL iz Slovenske Bistrice in folklorna skupina LIP iz Slovenskih Konjic. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu. KD Lonjer-Katinara in KK Adria priredita RAZSTAVO DOMAČIH VIN Danes, 19. t. m., ob 15. uri obisk "Pohajačev potepačev", ob 16. uri slikarski ex tempore za otroke Jutri, 20. t. m., ob 10. uri kolesarska dirka za 24. pokal Lonjerja, ob 17. uri harmonikar Maurizio Marchesich ter Vanča in Tonca iz Boljunca. Oba večera ples z ansamblom gledališča VERDI Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeve L'ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters. Ponovitve bodo 22., 24., 27., 29. in 31. t. m. ter 2., 5., 7. in 10. junija. TEATRO CRISTALLO -LA CONTRADA Gledališče za mladino V ponedeljek, 21. t. m., ob 10. uri bo na sporedu premiera igre, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole z naslovom NEVE BIANCA. Pravljico je napisala in režirala Luisa Crismani. koncerti GRAD SV. JUSTA - Cortile delle Mi-lizie Danes, 19. t. m., ob 18.30 bo na sporedu koncert keltske glasbe s skupino GWENCH'LAN. Koncert je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s krožkom Maritain in ANCO-LOM. Udeležencem bodo ponudili aperitiv. Vstop prost. MALI PEVCI NA RADIU TRST A Jutri, 20. t, m., ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala DRUGI DEL PRVEGA POLFINALNEGA GLASBENEGA SREČANJA MALI PEVCI ki ga je posnela v Kulturnem domu v Trstu 2. maja letos. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca bodo nastopili: Giulia Chendi, Irena Jelerčič, Vera Repini, Barbara Gropajc, Silvia Carboni, Andrej Graho-nja, Verena Čevdek, Klementina Koren, Loretta Ambrosig in David Ban-delli, ob spremljavi kitarista Daria Pertota pa Karol Hrovatin. Gosta oddaje: animator Sten in Kraški trio. Oddajo vodita Maja Lapornik in Livijo Valenčič. mali oglasi včeraj - danes Danes, SOBOTA, 19. maja 1990 PETER Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 2.29 in zatone ob 14.27. Jutri, NEDELJA, 20. maja 1990 BERNARDIN PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najnižja -22 cm, ob 6.41 najvišja 6 cm, ob 12.08 najnižja -24 cm, ob 18.59 najvišja 43 cm. • VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb narašča, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Francesco Cechet, Tonino Aceti. UMRLI SO: 69-letni Ernesto Lantier, 82-letna Anna Zerbo vd. Bisiachi, 67-let-ni Ruggero Mason, 79-letna Giovanna Segalla por. Merzek, 65-letni Mario Bo-nan, 88-letna Paola Micali, 68-letni Fede-rico Zennaro, 74-letna Carolina Sicur, 83-letna Maria Mergon por. Stevani, 71-let-ni Giovanni Goloica, 77-letna Nives Gigli, 78-letna Ofelia Gradara. OKLICI: delavec Giovanni Nicolella in gospodinja Anna Mercato, uradnik Stefano Flore in uradnica Marzia Guada-lupi, bolničar Roberto Ardito in bolničarka Elena Persico, uradnik Marino Decol-le in uradnica Tiziana Tamaro, šofer Fa-usto Serban in prodajalka Antonella Fer-reri, šofer Maurizio Suklan in uradnica Nevia Pescatori, varilec Maurizio Corti in uradnica Rita Milazzi, elektrikar Celestino Morgan in socialno-zdravstvena delavka Emma Lionetti, čuvaj Giovanni Lauricella in gospodinja Claudia Enza Titone, delavec Paolo Giacca in uradnica Antonella Cosmi, uradnik Riccardo Cec-chini in uradnica Federica Hirst, trgovec Zef Prennushi in uradnica Cristina Co-ral, bolničar Adriano Marchesic in bolničarka Michela Battiston, težak Corrado Cattarossi in v pričakovanju zaposlitve Elena Sanzin, delavec Vincenzo Fontana in prodajalka Adriana Buzzai, agent JV Mauro Padovani in študentka Alessan-dra Ferri, podjetnik Franco Tabacco in gospodinja Giulia Polonsky, slaščičar Fa-bio Radoslao in poklicna bolničarka Francesca Veggian, delavec Fulvio Coci-ani in uradnica Arianna Zavaldi, uradnik Marco Cicchese in gospodinja Anita Udovičič, prodajalec bencina Fabrizio Paludan in vajenka za poklicno bolničarko Morena Orel, uradnik Paolo Pecchi in delavka Monica Sandrin-Levi, kovinar Walter Torelli in gospodinja Elena Grin-berg, barist Marino Krmac in delavka Donatella Potleca, uradnik Sergio De Mori in uradnica Nevia Damiani, uradnik Roberto Destradi in frizerka Savina Marši, prodajalec Gianfranco Scrobe in gospodinja Bruna Mihovilcevich, uradnik Giuseppe Lubrano in uradnica Or-nella Tarantino, geometer Roberto Gal-perti in uradnica Milena Čuda, prodajalec Massimo Braulin in uradnica Antonella Farina, prodajalec Sergio Trinco in prodajalka Arizona Gorupec, elektrikar Bruno Guastini in igralka Liliana Deca-neva, zdravnik Roberto Piunti in zdravnica Maria Giavitto, avtoličar Roberto Cok in trgovka Daniela Crevatin, zdravnik Maurizio Battaglia Parodi in uradnica Cristina Cucich, lekarnar Adriano Marzini in univerz, študentka Chiara Bledig, inženir Claudio Bortolosso in uradnica Marinella Gremese, finančni podčastnik Leonardo lannotta in Anna D'Angelo, uradnik Michele Ruzzier in šolnica Laura Visentin, elektrikar Sergio Germetti in blagajničarka Marina Stoc-ca, težak Milan Furlanič in Maria Grazia Rodriguez, finančni stražnik Walter Scin-tu in gospodinja Ter.esa Muscas, elektrikar Marino Gorela in uradnica Elena Stocola, financar Raffaele Cesario in šolnica Cristina Testa, uradnik Luciano Re-ini in uradnica Cristiana Pison, vrtnar Mario Obersnel in upokojenka Albina Bertok. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Via Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Dragemu očetu EMILIJU MILKOVIČU iz Trebč za 80. rojstni dan želiva polno zdravja in veliko sreče njegova Giuliano in Suzana šolske vesti Učenci osnovne šole Alojz Gradnik -Repen tabor vabijo na PRIJATELJSKO SREČANJE, ki bo danes, 19. t. m., ob 20. uri v šolskih prostorih. Program bo obogatil Godalni kvartet Glasbene matice. Letos poteka obletnica poimenovanja šol 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Koko-ravec v Saležu. Ob tej priliki vabita šoli na PRIREDITEV, ki bo na šoli v Zgoniku v petek, 25. t. m., ob 15. uri. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 19. t. m., na prvi zabavni klubov dijaški kviz z naslovom SPRAŠEVANJE BREZ CVEKOV. Začetek ob 18.30. V ponedeljek, 21. t. m., bo gost Druš tva slovenskih izobražencev pesnik in publicist iz Vidma AURELIO CHIAN-TONI, ki bo skušal odgovoriti na temeljna vprašanja o furlanskem narodu, njegovi usodi in prihodnosti. Predstavil ga bo časnikar Piero Villotta. Začetek ob 20.30. Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Trnovci 21. t. m. pred gostilno Suban, v Šempolaju 24. t. m. pri cerkvi, v Prečniku 28. t. m. na Kržadi (Šemec), v Praprotu 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša. KD Lipa priredi v torek, 22. t. m., ob 20.45 v Bazovskem domu KONCERT DOMAČEGA MePZ LIPA. Za razvedrilo bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni! razna obvestila Župnija Boljunec sporoča, da bo jutri, 20. t. m., ob 16. uri maša v cerkvici na Pečah. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o pripravi praznika vina, ki bo v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Istočasno sporoča, da se nadaljujejo pripravljalna dela v Hribenci v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo od 9. ure dalje. Prosimo za številno udeležbo. Drugo srečanje Malalanov - priložnost, da se ponovno srečamo - bo v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v Trebčah pri kalu (Drnača). Za informacije tel. na št. 211688, 212811 ali 213041 ob večernih urah. izleti PD Kolonkovec prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 817380. SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojsternik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitviška jezera. Cena izleta 100.000 lir. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk, in št. 200679 - Mirka Kosmina, od 20. do 21. ure. Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 6. junija izlet v Kanalsko dolino z obiskom Doma Mangart in Belopeš-kih jezer. Vpisovanje bo 29. t. m. od 9. do 10. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik pri Domju št. 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. V PREBENEGU na št. 24 sta odprla osmico Gabrijela in Boris Bandi z odlično belo in črno kapljico. ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi med tednom (tel. 200939), kolesa mo-untain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč. PRODAM tovornjak-prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127. PRODAM lado nivo, prevoženih 20.000 km. Tel. 200691. PRODAM tovorno dvigalo (vericello). Tel. 327240. PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popolnoma na novo pobarvan, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju, za 3.500.000 lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367. V RONKAH prodam embalirano slamo. Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanskih urah. SI KOVAČ? Potrebuješ premog? Pridi k Hrovatiču na Col št. 51. Tel. 327262. IŠČEM 55/60-letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889. IŠČEM hišno pomočnico v Križu, dvakrat tedensko. Tel. 220313 v večernih urah. IŠČEM vajenko za sezonsko delo v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sezonsko delo". LASTNIK jadrnice nudi možnost trem ali štirim osebam za dvo/tritedensko križarjenje na otok Mljet junija meseca. Informacije na sedežu JK Čupa v Sesljanu, tel. št 299858, ob sobotah od 16. do 19. ure. JK ČUPA išče reditelja za sedež v poletnih mesecih. Interesenti naj se javijo ob sobotah od 16. do 19.*ure na tel. št. 299858. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA. V galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Piera MARUS-SIGA. , V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Razstavljene so grafike 16 slikarjev. V Mladinskem domu v Boljuncu bo še jutri odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: danes od 16. do 18. ure in jutri od 10. do 13. ter od 16. do 18. ure. Vstop prost. V občinski galeriji na Trgu Unitž bo do 26. t. m. odprta razstava Tiziane VI-SENTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU. V Kraški galeriji bodo danes, 19. t. im ob 20.30 odprli razstavo originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattia, Maure Israel, Edija Žerjala in Bruna Pon-teja z naslovom »Srečanje na Krasu« 5 prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, bodo danes, 19. t. m., ob l* 7 8' uri odprli razstavo kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. kino ARISTON - 18.00, 22.00 Sogni, r. A. Ku-rosawa. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Non sianio angeli, i. Robert De Niro, Sean Penn EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 I* Decalogo, r. K. Kiezlowski. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmaf« V - II mito, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole aU' che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ore coO' tate. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Mio car« dottor Graesler. , GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti cO* parla, i. John Travolta. , MIGNON - 16.30, 22.15 Due di tropp® Mark Harmon, Leslie Ann VVarren. EDEN - 15.30, 22.00 Aula 69 - lezione o sesso, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Harry ti preše" to Sally. „ LUMIERE - 17.00, 22.15 A spasso ^ ALCIONE - 18.00, 22.15 I favolosi Baker' i. Jeff in Bo Bridges, Michel Pfeifer RADIO - 15.30, 21.30 Folli notti di P1" cere,porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom - 18. letom O □ menjalnica 18. 5. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar..... 1213,30 1200- Nemška marka....... 735,23 732- Francoski frank.... 218,13 216- Holandski florint ... 653,86 651- Belgijski frank.... 35,563 35- Funt šterling....... 2052,50 2020.- Irski šterling..... 1971,90 1960- Danska krona....... 192,67 190- Grška drahma....... 7,445 7- Kanadski dolar..... 1029,80 1000- -T-T T TC W A ,, r-rc FIXING BANKOf TUJE VALUTE MILAN T^S‘ 7 (r Japonski jen ....... 7,943 ^ Švicarski frank..... 863,30 ^ 188' Avstrijski šiling.. 104,489 Norveška krona..... 189,35 Švedska krona ..... 201,37 * 75O Portugalski eskudo . 8,314 ^ ^5 Španska peseta ..... 11,785 ^..- Avstralski dolar... 922,90 Jugoslov. dinar . ECU............. 1507,40 - BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 04 Agencija Domjo Agencija Rojan Novo in staro v Saint Vincentu Joan Baez, Joe Cocker (na sliki). Bob Geldof in Paul Young ter italijanski pevci Luca Carboni, Fabio Concato, Toto Cutugno, Eros Ramazzotti, Ron, Enrico Rugoeri in drugi bodo med protagonisti letošnje glasbene prireditve Saint Vincent '90, ki ji bomo lahko sledili v neposrednem prenosu nocoj in naslednjo soboto ob 20.30 po prvi državni mreži RAL Oddajo bo vodil Fabrizio Frizzi, med častnimi gosti pa bodo Roberto D'Agostino, Maurizio Ferrini in Marisa Laurito. Organizator Marco Ravera obljublja, da bo letošnji Saint Vincent popolnoma drugačen od običajnih poletnih popevkarskih revij, predvsem ker bo poln svežine. Poleg novih uspešnic bodo vsi udeleženci vsak na svoj način v živo zapeli najbolj znane melodije, ki so se uveljavile v 27 letih te prireditve. film sobota 22.15 TMC La truffa che piaceva... (kom.) nedelja 20.30 Rete 4 Fratello sole sorella luna (biog.) ponedeljek 20.40 Canale 5 Da grande (kom.) torek 20.30 TMC Cercando la Garbo (dram.) torek 21.40 RAI 1 Toto le Moko (kom.) sreda 22.50 RAI 2 La maschera (kom.) četrtek 20.30 Odeon L'ultima onda (dram.) četrtek 1.05 RAI 2 L’angelo sterminatore (dram.) petek 20.30 Rete 4 Furia bianca (pust.) petek 0.40 RAI 2 Cane dl paglia (dram.) glasba sobota 10.20 RAI 3 Peter Maag dirigira Mozarta nedelja 9.05 RAI 3 Pavarotti v 01ympia Hallu nedelja 17.00 TMC Koncert Phila Collinsa nedelja 23.05 Rete 4 Pretre dirigira Berlioza ponedeljek 0.35 Italia 1 Koncert Vasca Rossija šport nedelja 14.10 RAI 3 Motociklizem: VN Italije nedelja 19.30 TV-Kp Odbojka WL: Italija-ZDA torek 22.20 Rete 4 Nogomet: Anglija-Urugvaj sreda 20.00 TMC in 20.10 RAI 1 Nogomet: Milan-Benfica petek 20.30 TV-Kp Odbojka WL: Italija-Francija ali ponedeljek 18.55 RAI 1 Nagrajevanje v Cannesu ponedeljek 20.05 TV-Lj 1 Filmi AGRFT torek 21.05 TV-Lj 1 Razprodaja družbene lastnine ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Film: L arma della gloria (vestern, ZDA 1957, r. Roy Rowland, i. Stewart Granger) 8.30 Dokumentarec o prehrani 9.00 Dokumentarec v angleščini 9.30 TV film: Clandestine per la luna (pust, ZDA, r. Andrew McLag-len, i. Lloyd Bridges) 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik in Prizma 14.30 Sobotni šport: mednarodno teniško prvenstvo Italije 16.30 Sedem dni v parlamentu 17.00 Ob nog. prvenstvu: Un rriondo nel pallone - Urugvaj 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Podelitev nagrade Mozart 90 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Festival poletnih popevk: Saint Vincent '90 23.00 Dnevnik in Posebnosti TG 1 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Ehrengard (dram., It. 1982, r. Emidio Greco, i.J.P.Cassel) RAI 2_________________________ 7.00 Otroški variete: Patratac 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.15 Izobraževalna oddaja: Ignazio Silone 10.45 Evropski dnevi 11.15 Nanizanka: Cuore e batticuore 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.50 Film: Susanna ha dormito qui (kom., ZDA 1954, r. Frank Tas-hlin, i. Dick Powell 15.30 73. giro (2. etapa) 17.00 Žrebanje lota 16.05 Rotosport: vaterpolo, golf in košarka - play off 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Film: Una botta di vitta (kom., It. 1988, r. Enrico Oldoini, i. Alberto Sordi, Bernard Blier) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Variete: Eurolotto 24.00 Nočni šport: boks Kalamati-Her-nandez, golf in bilijard RAI 3______________ 10.20 Koncerti RAI 3: Peter Maag dirigira skladbe Amadeusa Mozarta (Simfonije št. 10 v G-duru K 74, št. 30 v D-duru K 202, št. 25 g-molu K 183), 11.30 Pred 20 leti 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.35 Videosport: tenis - Davisov pokal za časnikarje, motociklizem -VN Italije (125 ccm, iz Misana), rugby Cagnoni-Mediolanum (polfinale play offa, 2. polčas), mednarodno teniško prvenstvo Italije (moški, iz Rima) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera 20.00 Aktualno: Volta pagina 20.30 Tednik o pustolovščinah med pustolovščino in spominom: Alla ricerca delFarca (vodi Mino Da-mato) 23.30 Nočni dnevnik 23.50 Tednik: Alla ricerca delFArca (2. del) Se zadnjič tednik o pustolovščinah Na tretji državni mreži bo nocoj (ob 20.30) še zadnjič na sporedu vsaj v tej sezoni Damatov tednik Alla ricerca delVArca. Voditelj oddaje je seveda nadvse zadovoljen z letošnjim nizom. Preko 4 milijone gledalcev, preverjena formula sicer izredno dolge oddaje in galerija osebnosti, ki jih je uspel pripeljati v studio, nudijo Minu Damatu dovoljšnje jamstvo, da se lanko še enkrat loti uspešne oddaje tudi oktobra, ko je predvidena nova serija. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Gara TV 12.40 Kvizi: II pranzb e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Dok.: Larca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: La corrida 23.10 Debata o novem TV zakonu 0.10 Aktualno: Sfoghi 0.55 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.15 Nanizanka: Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 California, 17.05 Vero-nica, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Dimmi la verita (kom., ZDA 1961, r. Harry Keller, i. Sandra Dee, John Gavin) 22.25 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.55 Vesti iz parlamenta 23.40 Aktualno: Regione 4 23.55 Film: Ouota perisgo-pio! (vojni, ZDA 1958, r. Gordon Douglas, i. James Garner) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.35 Dok.: Jonathan . 13.20 Rubrika: Calciomania 14.20 Variete: Musiča e! 15.30 Rubrika: Leonardo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Nanizanki: LJncredi-bile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Guerriero ameri-cano (pust., ZDA 1985, r. Sam Firstemberg, i. Michael Dudikoff, Ste-ve James) 22.30 Superstars of Wres-tling 23.00 Veliki boks 00.10 Filma Williama Die-terleja: Marco il ribel-le (dram., ZDA 1938, i. Henry Fonda; 1.40 Al tuo ritorno (kom., ZDA 1944, i. Shirley Tem-ple, Ginger Rogers) ODEON_______________ 8.30 Nanizanki: Arthur re dei britanni, 9.30 Qu-attro in amore 10.30 Aktualno: Il Leonardo 13.00 Rubrike: Odeon šport, 13.30 Caccia al 13, 14.00 Forza Italia, 15.30 Top motori 16.00 Branko in zvezde 16.15 Nadaljevanki: Colori-na, 17.15 Senora 18.15 Variete: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Nan.:Sherlock Holmes 20.30 Nadaljevanka: Senora 21.30 Aktualno: Veronica Castro (3. del) 22.30 Film: Indians (vestern, ZDA 1975, r. R. Hef-fron, i. John Whitmore, Sam Elliot) 0.30 Nanizanka: I classici deli’ erotismo TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 10.30 Nanizanki: Societa a irresponsabilita illimi-tata, 11.20 Ai confini dellArizona 12.20 Rubrika o motorjih 12.55 Šport show: nogomet Argentina-Anglija (SP '86); 13.30 mednarodno teniško prvenstvo ZRN - polfinale ženske; 73. kolesarska dirka po Italiji (2. etapa) 16.45 Dok.: Megawatt 17.30 TV film: Una strana coppia (vestern, ZDA 1974, r. Larry Hagman) 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Code name Eme- rald (krim., ZDA 1983, r. Jonathan Sanger, i. Max Von Sydow, Horst Bucholz) 22.15 Film: La truffa che pia-ceva a Scotland Yard (kom., VB 1966, i. War-ren Beatty) 24.00 Mednarodno teniško prvenstvo Italije (povzetki) TELEFRIULI__________ 10.55 Nanizanki: L’albero delle mele, 12.00 Love story 12.30 Rubrika: Motor News 13.00 Nanizanka: Lo zio d'A-merica 13.30 Tednik: Tigi 7 (pon.) 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič Box 17.30 Rubrika: Italia ore 6 18.00 Nadaljevanka: Sapore di gloria 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: I miei problemi con le donne (kom., ZDA 1983, i. Burt Rey-nolds, Kirn Basinger) 22.30 Proza: Cheri 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________ 8.30 Nemščina: Alles Gute (9.lekcija) 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Lonček kuhaj, 9.25 ZBIS Mlada Breda, 9.40 Ciciban, dober dan, 9.55 Ku-Ku, 10.10 Aliče v deželi risb, 10.25 nanizanka Ovčar Hobo, 10.50 Zgodbe iz školjke, 11.20 doku-menatrec Camel Trophy, 11.55 Naša pesem '90 12.25 Video strani 14.40 Glasbena oddaja: Tribute to Benny Goodman (pon. 1. dela) 15.25 Pred SP v nogometu: Italija '90 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Emil in detektivi (mlad., ZDA, r. Peter Tewksbury) .18.30 Dok. oddaja: Vaš zelenjavni vrt 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Nadaljevanka: Grehi (5. del) 23.10 Film: Do kože (krim., ZRN 1986, r. Peter .Schulze Rohr, i. Armin Mueller, Wolf Dietrich Berg) TV Koper 10.00 Dokumentarec: Čampo base 11.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 12.00 Golden Juke Box 13.45 Sottocanestro, 14.30 Play off 15.00 Hokej - prvenstvo NHL 16.00 Odbojka WL: Italija-ZDA 17.45 Tednik o motokrosu: Supercross 18.45 TVD Novice 19.00 ZOT - Zamejska odprta tribuna 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Košarka: prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.15 Rubriki: Speedy in Juke Box 23.15 Dok.: Čampo base (pon.) 23.45 Calciomania, 0.45 Fish Eye TV Ljubljana 2________________ 15.00 Videonoč (pon.) 19.00 Danes skupaj 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Arthur (kom., ZDA 1981, r. Steve Gordon, i. Dudley Moore) 21.55 Kronika TV festivala Neum '90 23.25 Tenis: MP Jugoslavije (prenos) ■ RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.20 Melodije; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Zgodba za popotnico (A.Rebula Tuta); 18.40 Orkestralna glasba; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Mer-kurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; i7.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesi; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Za mlade poslušalce; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 18.40 Mi in vi; 19.00 Znameniti podpisi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU f OSEBNOST TEDNA -n--—-— Sammy Davis jr. »Nikoli se ni vdal svoji usodi, do zadnjega trenutka je ponavljal, kako bo kmalu spet pel.« Neverjetna življenjskost, o kateri po njegovi smrti pripoveduje bližnji prijatelj, je bila glavna značilnost in prava.gonilna sila Sammyja Davisa jr., »prvega temnopoltega enookega Žida«, kot se je sam rad označeval. Pevec, plesalec, komik, igralec, trobentar, imeniten show-man, ki je kljub nespodbudnemu prigovarjanju starejših kolegov nadaljeval pot v svetu spektakla in se na njej uspešno uveljavil. O globoki človeškosti, trdni volji in zanesljivi poklicnosti spregovori že naslov njegovega življenjepisa, Yes / Can: in res je - tudi z dobro mero ironije - dokazal, kako zmore marsikaj, kljub svoji nelepi zunanjosti. Sammy je bil nizke postave, živahnega, a neprivlačnega obraza, poleg tega pa je od leta 1955 zaradi prometne nesreče bil brez levega očesa. Rodil se je v New Yorku 8. januarja 1925, že kot 5-letni deček je z očetom Sam-myjem Davisom in stricem Willom Masti-nom stopal po odrskih deskah. Po vojni pa je doživel prve uspehe. Po vaudevillskih predvojnih gledališčih so bili sedaj na vrsti modni nočni lokali. Leta 1956 je debiti-ral v broadwayskem musicalu, skoraj istočasno se je začela tudi njegova filmska pot. V 70. in 80. letih se je Sammy Davis jr. posvetil predvsem televiziji, njegova pevska kariera pa je doživela še nov vzpon. Evropskemu občinstvu se je zadnjič predstavil aprila lani, na turneji The Ultimate Event z Lizo Minelli in Frankom Sinatro (na sliki). INDIANS — Indian Story — Indijanska zgodba, ZDA 1977. V soboto, 19. maja, ob 22.30, na Odeon. Vestern. Neobičajno kritičen vestern režiserja Richarda Heffrona prikazuje eno od številnih zamolčanih poglavij iz zgodovine osvajanja ameriškega Zahoda. Z zgodovinsko natančnostjo in obenem z dobrim občutkom za spektakel predstavlja Heffron legendarni lik Poveljnika Jožefa, sposobnega in modrega glavarja rdečekožnega plemena Preluknjanih nosov, ki se je izjemno uspešno postavil po robu osvajalski nadutosti vojnega aparata belih zavojevalcev. Poleti 1877, ko čete generala Howarda skušajo odgnati Preluknjane nosove daleč stran od rodnega Oregona, se Poveljnik Jožef odloči za beg v Kanado skupaj s preživelimi starčki, otroki in ženami ter s spremstvom le 300 mož. Na tisoč milj dolgi poti Indijanci vzdržijo napade kar štirih ekspedicijskih čet ter zmagajo 15 bitk, preden jih belci zajamejo zaradi mraza in lakote. / ""N VIDEO NOTES Oddaja:.:.-....■.: Postaja: ______________ Ura:___________________ V__________________ J ITALIJANSKE TV MREŽE j RAI 1_________________________ 7.00 Nanizanka: II sogno dei Novak 7.00 Pravljica: Žaba princ 8.45 Dok. oddaja: Kvarkov svet 9.25 Maša in nabožna oddaja 12.25 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV, nato športne vesti 14.10 Film: II pili felice dei miliardari (glas., ZDA 1967, r. Norman To-kar, i. Fred McMurrey) 16.05 Glas. variete: Tam Tam Village 16.50 Gala predstava: Expo jdonna Eu-ropa 1990 17.50 Športne vesti 18.00 Risanka: Albertone 18.25 90. minuta 18.50 Film: Max sei il massimo (kom., ZDA, r. Vincent McEveety, i. Jeff Cohem, Cassie Yates) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Un ragazzo di Calabria (drani., It. 1987, r. Luigi Comen-cini, i. Gian Maria Volonte) 22.30 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Sabljanje RAI 2_________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.15 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da Due (2. del) 15.30 Šport: 73. giro (3. etapa), avtomobilizem, motociklizem - VN Italije, golf 18.50 Nanizanka: Le strade di San Francisco - Chi troppo vuole... 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.40 Nanizanka: Hunter - Visite a do-micilio 23.00 Večerni dnevnik in vreme 23.20 Oddaja o židovski kulturi 23.55 Izobraževalna oddaja: Velike kulturne ustanove - Inštitut za knjižno patologijo 0.25 Glasbena oddaja: Nagrada Ten-co '89 | RAI 3___________________________ 9.05 Recital: Luciano Pavarotti iz dvorane 01ympia Hall v Miin-chnu (Rossini, Cilea, Puccini, Verdi, Bixio, De Curtis; dir. Emerson Buckley, 1. del) 9.50 Tednik za mlade 11.30 Film: Piccole volpi (dram., ZDA 1941, r. William Wyler, i. Bette Davis, Herbert Marshall) 13.25 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Motociklizem: VN Italije 15.00 Tenis: mednarodno prvenstvo Italije (moški) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Nogometne tekme B lige 20.15 Šport: Girosera 20.30 Film: Piange al mattino il figlio del cuculo (dram., It. 1988, r. Gianni Bongioanni, i. Giulio Brogi, Ilaria Occhini) 23.10 Nočni dnevnik 23.40 Filmske novosti 23.50 Deželni nogomet Nedeljski kotiček za zvezde rock glasbe Kotiček nedeljskega popoldanskega sporeda zasebne mreže TMC je vedno posvečen velikim zvezdam rock glasbe. Tokrat je na vrsti Phil Collins (na sliki), ki je bil poleg Petra Gabriela duša slovite skupine Genesis. Angleški glasbenik se mudi na dolgi turneji po Evropi in Ameriki: za to priložnost bo TMC danes ob 17. uri predvajala posebno oddajo s posnetki z njegove najnovejše plošče But Seriousiy, vmes pa bodo tudi starejše pesmi in kratek intervju. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE S____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: L’arca di Noe 10.00 Rubrike: Block-Notes, Il mondo del bebe, 10.15 Prevention, 10.30 Il girasole, 11.00 Polli-ce verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Anteprima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: Film d'amore e d'anarchia, ovvero: Stamattina alle 10 in Via dei Fiori nella nota časa di tolleran-za... (dram., It. 1973, r. Lina Wertmuller, i. Mariangela Melato) 17.00 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. Il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Film: Vacanze in America (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzinai, i. Jerry Gala, Edwige Fenech) 22.30 Aktualno: Cannes 1990 23.15 Variete: Nonsolomoda 23.45 Italija sprašuje 0.45 Nanizanka: La premi-ata agenzia Whitney RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Rubrika: Veliki golf 10.30 Aktualno: Money 11.00 Rubrika: Gara TV 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Aktualno: Regione 4 12.30 Iz parlamenta 13.15 Debata o novem TV zakonu 14.15 Odlomki: 10 e lode 15.00 Film: Duello nelLAt-lantico (vojni, ZDA 1957, r. Dick Powell, i. Robert Mitchum) 17.00 Variete: Gioca e pasta 17.30 Nanizanka: Fox 18.30 Film: Immersione ra-pida (vojni, ZDA 1953, r. Lew Landers, i. Do-rothy Malone) 20.30 Film: Fratello sole so-rella luna (biog., It. 1971, r. Franco Zefirel-li, i. Graham Faulkner, i. Giudy Bowker) 23.05 Koncert: Georges Pretre, dirigira Filharmonijo milanske Scale (Berlioz) 0.05 Film: L'isola del pec-cato (pust., ZDA 1951) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja 10.30 Rubrika: Leonardo 11.00 Nanizanka: Luomo di Singapore 12.00 Rubrika: Viva il mon-diale (pon.) 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.10 Glasbena oddaja: Be BopaLula (pon.) 15.00 Nan.: Chopper Sguad 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nan.: Tenente 0'Hara 20.30 Film: I professionisti (vestern, ZDA 1966, r. Richard Books, i. Burt Lancaster, Claudia Cardinale) 22.45 Boks: Whitaker-Nel-son (iz Las Vegasa) 23.50 Nanzanke: Star Trek, 0.50 Ai confini della realta, 1.20 Chopper Sguad ODEON______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanki: Arthur re dei britanni, 9.30 Qu-attro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Aktualno: USA Today 15.00 Obnova nadaljevanke: Rosa selvaggia 16.16 Nad.: Colorina 17.00 Obnova nad.: Senora 18.00 Nanizanka: Biancane-ye a Beverly Hills 18.30 Hollywood movies 19.00 Filmske novosti 19.30 Dok.: Diario di Soldati 20.00 Branko in zvezde 20.30 Film: I cavalieri di Nord-Ovest (pust., ZDA 1949, r. John Ford, i. John Wayne) 22.30 Variete: Cena in časa Odeon 23.30 Italijanske reportaže 24.00 Aktualno: Avtoceste 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 11.30 Morski športi 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Montecarlo, vmes motociklizem - VN Italije (sidecar) 13.00 Dok.: Kilimanjaro 14.15 Šport: SP v motokrosu - 250 ccm, 15.20 VN v motociklizmu, 16.00 motokros 1.7.00 Koncert Phila Collinsa 17.30 73. giro (povzetki) 18.00 Film: Il giocp delLa-more (kom., ZDA 1959, r. George Marshall, i. Debbie Reynolds) 20.00 TMC News 20.30 V sodelovanju s CBS 21.30 Film: Conoscenza car-nale (kom., ZDA 1971, r. Mike Nichols, i. Jack Nicholson, Candice Bergen) 23.30 Rubrika: Golf club 24.00 Mednarodno teniško prvenstvo Italije TELEFRIULI_________ 10.20 Nanizanka: L'albero delle mele 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: Love story 12.30 Rubrika: Italia a Cin-guestelle 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nan.: Tenente 0'Hara 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Un leone nel mio letto (kom., ZDA 1965, i. Tony Rendall) 22.30 Nanizanka: Il brivido e lavventura 23.00 Športne vesti 23.30 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 0.10 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1_________________ 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja: Živ žav, 9.45 nanizanki Poltrona express, 9.55 Noro, norejše, norišnica 10.10 Nad.: Grehi (pon. 3. dela) 11.00 Nanizanka: A16 A16 11.25 Alpski večer 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 14.10 Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffri-on, i. Alain Prost, 6. del) 14.55 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Otroška oddaja: Pojmo s ptički 17.05 Film: Divja dvajseta leta (krim., ZDA 1939, r. Raoul Walsh, i. James Cagney, Humphrey Bogart) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Balkan ekspres (G. Mihič, i. Bata Živojinovič, 9. del) 20.55 Zdravo 22.15 Dnevnik in vreme 22.40 Nad.: Shaka Zulu (J. Sinclair, r. William C. Faure, i. Henry Cele, Edward Fox, 5. del) TV Koper_______________________ 10.00 Juke box (pon.) 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis 13.00 Fish Eye, 13.45 Supercross 14.45 Košarka - prvenstvo NBA (pon.) 16.15 Tenis: turnirji ATP (pon.) 17.15 Golden Juke Box 18.50 TVD Novice 19.00 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 19.30 Odbojka WL: Italija-ZDA 22.15 TVD Novice 22.30 Športna oddaja: A tutto campo 23.15 Dok.: Speciale Campo Base 0.45 Juke Box TV Ljubljana 2_______________ 10.00 Oddaja za JLA in film Prostovoljci (Jug.) 14.00 Športno popoldne, vmes tenis -finale MP Jugoslavije (iz Umaga) in jahanje (iz Lipice) 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Drobno gospodarstvo, 20.30 Najlepša jutra so zjutraj 21.05 Tenis: MP Jugoslavije (prenos) 21.50 Športni pregled RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska drama: Alamut (Vladimir Bartol; ponovitev zadnjega dela); 14.54 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Napoved sporedov za naslednji dan in zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.p0 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna glasbena igra; 18.00 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program -glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 18.30 Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športni pregled. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba. FILMI NA MALEM EKRANU i FILM TEDNA Deček h Kalabrije UN RAGAZZO Dl CALABRIA, It. 1987 Režija: Luigi Comencini □ Scenarij: Ugo Pirro, Francesca Comencini, Luigi Comencini □ Fotografija: Franco di Giaco-mo □ Montaža: Nino Baragli □ Scenografija: Ranieri Cochetti □ Glasba: Antonio Vivaldi □ Igrajo: Gian Maria Volon-te, Diego Abatantuono, Therčse Liotard, Santo Polimeno TV premiera, v nedeljo, 20. maja, ob 20.40, na RAI1 Dramatični film. Leta 1960, med Olimpijskimi igrami v Rimu, sledimo zgodbi malega »naravnega« športnika v zakotni kalabrijski vasici. »Deček iz Kalabrije« Mimi (Santo Polimeno) čuti v sebi neizmerno ljubezen do teka, zato strastno in skoraj fanatično teče vsepovsod, po gorskih stezah, neobljudenih pašnikih in ogradah. Pri tem pride do ostrega nasprotovanja s strani Mimijevega očeta Nicole (Diego Abatantuono); le-ta namreč ves dan gara za svojo družino in se boji, da bi prevelika ljubezen do športa odtegnila Mimija od šole. To se delno tudi zgodi, toda mali tekač, opogumljen od navijanja in nasvetov priletnega šoferja Feliceja (Gian Maria Vo-lonte), naposled zmaga prijavno tekmo za veliki finale Mladinskih iger v Rimu, ki naj bi potekal na isti progi, na kateri je bil zmagovit »fant iz Etiopije«, Abebe Bikila... Luigi Comencini je eden redkih italijanskih ustvarjalcev, ki se je Uspešno ukvarjal z mladinskim filmom, od začetnih korakov (dokumentarec Otroci v mestu, 1946), preko TV ankete Otroci in mi (1970) in nepozabne ekranizacije Collodijevega Ostržka, do dramatičnih izrezov sodobne krize v družinskih odnosih Voltati Eugenio in Cer-casi Gesti. V vseh teh delih se pretresljivo spajajo prizadetost in igrivost, čustvenost in rezkost, liričnost in razžaljenost, skozi katere se zrcalita otroški in odrasli svet. I PROFESSIONISTI — The Professionals — Profesionalci, ZDA 1966. V nedeljo, 20. maja, ob 20.30, na Italia 1. Vestern. Skupina ameriških pustolovcev, ki so se borili za Pancha Villo, dobi v Mehiki nov »posel«. Njihov bogati rojak Earl Bellamy jim ponudi čedno vsoto zato, da odkrijejo in mu spet privedejo izginulo mehiško ženo Claudio Cardina-le, ki jo je ugrabil razbojnik Jack Palance. »Profesionalci« Burt Lancaster, Lee Marvin, Robert Ryan in Woody Stroode pa kmalu spoznajo, da je domnevni zločinski ugrabitelj v resnici mehiški rodoljub, ki še ni odložil orožja, in da je lepa Cardinale pobegnila skupaj z njim prostovoljno, da bi se rešila prisilne zveze z bogatim Amerikancem. Angažirani režiser Richard Brooks je tudi v tem delu (podobno kot v filmu Lultima caccia) izbral metaforo vesterna za svoj trezen in utemeljeno kritičen prikaz ameriškega kolonializma, ki je še prej kot drugod zavladal prav na jugu same Amerike. A VIDEO NOTES Oddaja: ............... Postaja: —.. .._____„__ Ura:___________________ \__________:_____________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Tao Tao 11.00 Nadaljevanka: Chateuvallon 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Arabski Emirati 13.30 Dnevnik - Tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Za najmlajše: L/albero azzurro 14.40 Risanka: Mali zmaj Grisu 15.00 Sedem dni v parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Risanka: Čebelica Maja 16.30 400 let - Kupola in arhitekt 17.30 Nabožna oddaja in kratke vesti 18.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 18.55 Nagrajevanje v Cannesu 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Sierra Charriba (vestern, ZDA 1964, r. Sam Peckinpah, i. C. Heston, R. Harris) 22.45 Dnevnik in filmi 23.05 Aktualno: Dentro la giustizia 0.05 Nočni dnevnik 0.20 Rubrika: Mezzanotte e d intorni | RAI 2_____________________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 8.00 Za najmlajše: L albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes ' 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.50 TV igra: L amore e una cosa me- ravigliosa 15.30 73. giro (4. etapa) 17.00 Kratke vesti in Odprti prostor 17.25 Videocomic 18.20 Šport in knjižne novosti 18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 23.00 Večerni dnevnik 23.10 Variete: Ritira il premio... 23.40 Knjižne novosti: Casablanca 23.45 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: La viaccia (dram., It. 1961, r. Mauro Bolognini, i. Jean Paul Belmondo, Claudia Cardinale) | RAI 3____________________________ 11.00 Tretji mednarodni salon knjige v Turinu 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Lo Zi-baldone del lunedi, 13.00 Roto-calco bambino (ured. Alfonso Del Vecchio in Sandro Lai) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: II trionfo dellOccidente - Čapitolazioni (13. del) 15.30 Videosport: bezbol - Mediola-num-World Vision, avtomobilizem, balinanje, atletika in rokomet Cividin-Ortigia 17.30 Nanizanka: Vita da strega 18.00 Nogomet in TV: II pallone nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Šport: Girosera 20.25 Nogomet - zaključek trofeje Mitropa Cup 22.30 Športna oddaja: Proces Mundia-lu (vodi Aldo Biscardi, 2. del) 24.00 Nočni dnevnik Za najmlajše modro drevo in petelin Dodo Poletje je že tu in z njim tudi nove TV oddaje. RAI je pripravila posebno polurno oddajo za predšolske otroke z naslovom L/albero azzurro, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka in sicer ob 8. na RAI 2 s ponovitvijo ob 14.10 na RAI 1. Vodila jo bosta Francesca Paganini in Claudio Madia (oba na sliki) skupaj s petelinom Dodojem, ki sta ga ustvarila Velia in Tinin Mantegazza. Oddaja bo posvečena igricam, pesmicam in raznim didaktičnim temam. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 - Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Film: Da grande (kom., It. 1987, r. Franco Amurri, i. Renato Poz-zetto, Giulia Boschi) 22.35 Variete: Rivediamoli 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanka: Lou Grant RETE4______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Nad.: Topazio 22.30 Debata o novem TV zakonu 23.30 Film: Ora e sempre (dram., It. , r. Mario Zampi, i. Pamela Brovn, Sonia Dresdel) 1.15 Nanizanka: Missione imposibile ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke 20.30 Film: The Believers -1 credenti del male (srh., ZDA 1987, r. John Schlesinger, i. Martin Sheen, Helen Shaver) 22.40 Nanizanka: Vincere per vincere 0.35 Rock opolnoči: Vasco Rossi 1.45 Nanizanka: Star Trek ODEON______________ 9.30 Nan.: Capitan Nice 10.30 Nanizanka 11.30 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Il testimone (dram., It.-Fr. 1978, r. Jean Pierre Mocky, i. Alberto Sordi) 22.45 Dok.: Diario di soldati 23.15 Film: La creatura di Frankenstein (srh., VB 1974, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing) TMC_________________ 8.30 Nanizanki: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: L annello di fuo-co (krim., ZDA 1961) 16.45 Variete: Girogiromon-do 17.45 Glasba: Clip Clip 18.00 Rubrika: Ženska TV 18.45 Igra: Il Paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Oltre il muro (dram., ZDA 1980, r. Michael Mann, i. Peter Strauss) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 23.00 Šport: 73. giro (povzetki), nogomet Francija-Brazilija (SP '86) 24.00 Film: Vendetta (dram., ZDA 1985, r. Edward Murphy, i. Richard Hatch) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: L'aIbero delle mele, 12.00 Love Story 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica, 13.30 Tenente OHara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La grande bariera 20.30 Nogomet: SP '82, Itali-ja-Nemčija 22.30 Nan.: Coronet Blue 23.30 Nočne vesti in News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE PLOŠČA TEDNA s TV Ljubljana 1_________________| 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe, 9.30 Mladinski pevski festival Celje '89, 9.40 Utrip, 9.55 Zrcalo, 10.10 Mernik 10.25 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Nad.: Shaka Zulu (5. del) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Klobuk, 18.25 pravljica Zaspanko, 18.40 Aliče v deželi risb 18.55 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Filmi AGRFT: Nerazumljivosti (M. Hočevar), Etuda za slovenske begunce (A. Muratovič), Špirit of Action (A. Košak), Prostor (potoleda (S. Podgoršek) 21.10 Osmi dan .21.45 Dnevnik in vreme 22.10 Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - Netopir (7. del) 23.00 Nad.: Shaka Zulu (J. Sinclair, i. Henry Cele, zadnji del) | TV Koper__________________________ 13.45 Oddaja o športu: A tutto campo 14.30 Juke Box 15.15 Veliki tenis (pon.) 16.45 Odbojka WL: Italija-ZDA (pon.) 18.15 Športna oddaja: 6. krog 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Informativna oddaja italijanske manjšine v Jugoslaviji 20.30 Golden Juke box 22.00 TVD Novice 22.15 Nočni boks 23.00 Košarka - prvenstvo NBA TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi __ 18.30 Dok.: Kulturna dediščina Židov v Bosni in Hrcegovini 19.00 Cannes '90: podelitev nagrad (prenos) 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 20.55 Oddaja o športu: Sedma steza 21.10 Koncert za Nelsona Mandelo 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A ■ 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse,. toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kan-tavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarska problematika; T4.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.26 Mladi val; 19.20 Napoved sporedov, nato lahka glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranja kronika in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Turistična oddaja: potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi. FILMI NA MALEM EKRANU Eros Ramazzotti IN OGNI SENSO Pred nekaj leti je italijansko občinstvo, v prvi vrsti pa najstnice presenetil Eros Ramazzotti, kantavtor in glasbenik nove generacije, ki je s pesmijo Adesso tu dosegel sam vrh festivala italijanske popevke v Sanremu. Po nekajletnem molku se mladi pevec spet oglaša na prizorišču lahke glasbe, ne samo v Italiji, temveč tudi po Evropi in drugod po svetu. V Doževi palači v Benetkah so pred kratkim pripravili slovesen sprejem za tristo novinarjev iz vse Evrope, za to pa je poskrbela družba DDD, ki je izdala tudi long playing ploščo In ogni senso. Verjetno jih je ta propagandna akcija stala težke milijone, baje pa so si že v predprodaji zagotovili milijonsko naklado primerkov. Ne glede na to je Ramazzotti nekoliko spremenil svoj način ustvarjanja, glasba in teksti so veliko zrelejši od prejšnjih, pa tudi pevec sam kot oseba učinkuje resneje in popolneje. LP plošča In ogni senso je terjala veliko sodelavcev (okoli 150), med temi zasledimo tudi zelo ugledna imena, kot sta Maurizio Bassi in Celso Valli, ki sta priredila vse pesmi, nato je še tehnični mojster Mike Jarret, ki je Erosu pomagal pri snemanju v londonskem studiu Abbey Road Studios. Naj omenimo mimogrede, da so se za snemanje albuma posluževali štirih različnih studiev: poleg že omenjenega v Londonu še v Milanu, v Bologni in v Miinchnu. Pesmi v albumu so: Se bastasse una canzone, C'e una strada in cielo, Amore contro, Dammi la luna, Taxy Story, Dolce Barbara, Amarti e Timmenso per me, Can-zoni lontane, Čara prof, Cantico, Oggi che giorno e, Andare... in ogni senso. LA VIACCIA — Zla pot, It. 1961. V ponedeljek, 21. maja, ob 0.20, na RAI 2. Dramatični film. Polnočni filmski spored na RAI 2, ki ga ureja filmski kritik in urednik programske strukture RAI 2 Claudio G. Fava, že več tednov uvršča med drugim spodbuden pregled prvih filmskih del italijanskega režiserja Maura Bologninija. Tudi La viaccia - podobno kot že videni filmi La notte brava (po Pasoliniju), II beiLAntonio (po Brancatiju), La corruzione (po Moravii) - izpostavlja najbolj značilen in pravzaprav osnovni avtorski predznak tega režiserja: kako je namreč Bolognini zelo občutljiv, zvest in pefinjen filmski prevajalec sodobne italijanske književnosti. Tako je po izvirni feljtonski predlogi Maria Pratesija nastal ta zanimiv izrez Firenc iz konca prejšnjega stoletja. Mladi Ambrogio (Jean-Paul Belmondo) se v bordelu zaljubi v lepo prostitutko Bianco (Claudia Cardinale); v obvezno nesrečnem epilogu se Eros usodno prevesi v Thanatos. K A VIDEO NOTES Oddaja: ............... Postaja:.______ ' Ura:___________________ V________________________/ ■i-o St sl RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Tao Tao 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Kolumbija 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Oddaja za najmlajše: L albero azzurro 14.30 Risanke: Mali zmaj Orisu 15.00 Italijanska kronika 15.30 Mladinska oddaja: Big! Dosje 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Košarka - play off 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Tednik: TG 1 - Sette 21.40 Film: Toto le Moko (kom., It. 1949, r. Carlo Ludovico Bragag-lia, i. Toto, Gianna Maria Cana-le) 23.05 Dokumentarna oddaja: Atlante -Vesolje, narava, zemlja, človek 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e d intorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.00 Za najmlajše: L albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in Irancoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.50 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.30 73. giro (5. etapa) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.20 Šport in Casablanca 18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: II vizietto (kom., It.-Fr. 1980, r. Edouard Molinaro, i. Ugo Tognazzi, Michel Serrault) 22.10 Večerni dnevni 22.20 Variete: Ritira il premio... 22.50 Dnevnik - dosje 23.40 Knjižne novosti: Casablanca 23.45 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: Dopo la prova (dram., Šve. 1983, r. Ingmar Bergman, i. Er-land, Josephson, Ingrid Thullin) RAI 3________________________ 11.00 Tretji mednarodni salon knjige v Turinu 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - O umetnosti in zdravstvu 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Dadaupma 14.30 Rubrika: Block-Notes - Gledališče za mlade 15.00 Izobraževalna oddaja: Ambiente-vivo 15.30 Videosport: ameriški nogomet, sabljanje, hoja 18.00 Nogomet in TV: II pallone nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Dokumentarna oddaja: La mia guerra - Ouando anche si amava 22.15 Film: La signora della porta ac-canto (dram., Fr. 1981, r. Francois Trufaut, i. Gerard Depardieu, Fanny Ardant, vmes (23.00) Dnevnik - nocoj 0.10 Nočni dnevnik STAJE Ko smo se tudi ljubili, vojni navkljub Nocoj ob 20.30 bo po tretji mreži RAI na sporedu zadnja oddaja iz dokumentarnega niza o drugi svetovni vojni, ki ga vodita Enza Sampo in Leo Benvenuti. Nocojšnjo tematiko razkriva že naslov Ko smo se tudi ljubili. Ljudje bodo spregovorili o žalosti, ki jopovzor-ča odsotnost ljubljenih oseb. Slišali bomo pripovedi o starših s sinom na fronti, o zakoncih, ki se dolga leta nista srečala, in o otrocih, ki so šele ob koncu vojne prvič videli očeta. • ZASEBNE TV PO CANALES______________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 TV film: II magistrate (dram., It. 1989, r. K. Miiller, i. Franco Nero, Julia Blake, 2. del) 22.40 Aktualno: L'eta negata 23.25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.15 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.35 Nanizanka: Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti 9.35 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Ve-ronica, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d’amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La bionda esplo-siva (kom., ZDA 1957, r. Frank Tashlin, i. Jayne Mansfield, Tony Ran-dall) 22.20 Nogomet: prijateljska tekma Anglija-Urug-vaj 0.20 Film: V sguadriglia Hurricanes (vojni, VB 1951, r. G. O Ferrall More, i. Jack Hawkins, Michael Denison) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Sinion, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Nanizanka: College 21.30 Variete: Candid Ca-mera Show 22.30 Glasbena oddaja: Be Bob a Lula 23.15 Šport: Settimana gol 0.15 Aktualno: Gara TV 1.05 Nanizanki: Star Trek, 205 Chopper Sguad ODEON______________ 9.30 Nan.: Capitan Nice 10.30 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Trasformers 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Truck drivers (pust., ZDA-Kan. 1977, r. Peter Carter, i. Peter Fonda, Jerry Reed) 22.30 Šport: Excalibur 23.00 Film: 6.000 km di pau-ra (dram., It. 1978, r. Albert Thomas, i„ Marcel Bozzuffi) TMC________________ 8.30 Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: Il club dei 39 (krim., r. Alfred Hitchcock) 16.45 Variete: Girogiromon-do 17.15 Glasba: Clip clip 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, i. Ann Bankroft) 22.20 Rubrika o motorjih 23.00 73. giro (povzetki) 24.00 Film: Shaft colpisce ancora (krim., ZDA 1972) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Love Story 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica, 13.30 Tenente OHara 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Rubrika: Šport e šport 23.30 Vesti in News TELE 4______________ TV Ljubljana 1________________| 9.00 Mozaik. Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin, 10.00 Kmečki upori na Slovenskem, 10.20 Dobro videti in biti dobro viden, 10.30 nemščina - Alles Gute (11. lekcija) 11.00 Oddaja o športu: Sedma steza 11.15 Mozaik. Osmi dan (pon.) 12.00 Video strani 14.30 Nemščina: Alles Gute (pon.) 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Nad.: Shaka Zulu (zadnji del) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj!, 18.00 Pogledi (pon.) 19.05 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Moja poslednja sanja (J. D'Ormesson, 5. del) 21.05 Aktualno: Razprodaja družbene lastnine 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Nad.: Skrivni predal (D. Thompson, i. Michelle Morgan, 1. del) 23.20 Video strani TV Koper_______________________ 13.45 Golden Juke Box 15.30 Nočni boks (pon.) 16.15 Juke box (pon.) 16.45 Košarka - prvenstvo NBA (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Tednik: Evropa, zakaj? 20.30 Veliki boks 21.45 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.30 TVD Novice 22.45 Juke Box 23.15 Rubrika: Eurogolf TV Ljubljana 2________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.05 Svet športa 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: film Šoah (dok., Fr. 1985, r. Claude Lan-zmann, zadnji del) ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Slovenski esej; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost;14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Radijski merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V stu-diu;18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ! i Gianfranco Funari »Res je, v kratkem bom odpotoval v ZDA,« je prešerno nasmejano (seveda bi ne moglo biti drugače!) rekel Gianfranco Funari in nadaljeval: »Snemali bomo v Ama-zonasu, Kanadi in New Yorku.« Tako se začenja nova poklicna pustolovščina enega najpopularnejših in obenem najbolj izzivalnih italijanskih TV voditeljev, ki se pripravlja na snemanje filmske nadaljevanke v štirih delih za ameriško televizijsko postajo. Scenograf je Frank Furi-no, eden od ustvarjalcev velenadaljevank Dallas in Dynasty, ob Funariju pa bo igral tudi Martin Landau, ki je nastopil v zadnjem filmu Woodyja Allena. »Čez približno mesec dni mi bo Furino v Milanu predstavil scenarij,« je dodal novopečeni filmski igralec, »zaenkrat vem le to, da bom v TV filmu poosebljal novinarja in da bo Landau moj nasprotnik.« Kako pa je sploh prišlo do te dokaj nenavadne ponudbe ameriških producentov? Funari trdi, da je to zasluga njegovih TV oddaj (A boccaperta, Aspettando mezzogi-orno...), ki se lahko ponašajo z zelo visoko gledanostjo. Zdi se, da je Funarija kdo »opazil« in to javil švicarski producentski hiši. »Ko so zvedeli, da sem se v preteklosti ukvarjal s kabaretom,« je dodal TV voditelj, »so mi takoj predlagali filmsko vlogo.« Nasmejanemu izzivalcu govornih varietejev italijanske državne TV mreže bo ameriška filmska izkušnja le krajši oddih. Po šestih tednih snemanja pa se bo začel pripravljati na novo TV sezono: baje mu pri RAI ponujajo nedeljski večerni pas... LA BIONDA ESPLOSIVA — Oh, For A Mani — Oh, za moškega), ZDA 1957. V torek, 22. maja, ob 20.30, na Rete 4. Filmska komedija. V tem že po samem naslovu »obetavnem« filmu nastopa edinstveni sex-symbol hollywoodske tovarne sanj, legendarna plavolaska z res »kolosalnimi« oblinami Jayne Mansfield, na višku svoje slave in tudi telesne forme. Izkušeni režiser burk Jerryja Lewisa Frank Tashlin je imel srečno roko tudi pri uprizoritvi te razigrane komedije, ki smeši dve osrednji področji spektakelske industrije: svet reklame in filma. Po vsakovrstnih poskusih prepričevanja filmska zvezda Jayne Mansfield sprejme vlogo v reklami za firmo kozmetičnih pripomočkov. V zameno pa od vsiljivega reklamnega agenta Tonyja Randalla zahteva, naj le-ta igra njenega ljubimca. »Amoralna« kupčija sproži kopico nevšečnosti za oba protagonista, vklenjena pač v spone in verige moralizma, ki je še kako prisoten tudi v navidez najsvobodnejših sredinah ameriške družbe. / A VIDEO NOTES Oddaja: _.....' - Postaja:''..: : ’ č;;::..,. . ..T:. Ura:______________________ V__________________________J RAI 1 L RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Robin Hood 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Tao Tao 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Belgija 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Oddaja za najmlajše: L'albero azzurro 14.40 Risanka: Mali zmaj Orisu 15.00 Mladinska oddaja: Big! Dosje 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Nanizanka: Cuori senza eta 18.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Vreme in dnevnik 20.10 Nogomet: finale pokala prvakov Milan-Benfica 22.00 Dnevnik 22.25 Športni variete: In bocca al lupo Italia! 23.50 Filmske novosti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e d'intorni 0.35 Jadranje 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.00 Za najmlajše: L albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Monografije in Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.30 73. giro (6. etapa) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Odprti prostor in Videocomic 18.15 Šport in Casablanca 18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Segreti di famiglia (dram., ZDA 1984, r. Jack Hofsiss, i. S. Powers, M. Stapleton) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Variete: Ritira il premio... 22.50 Film: La maschera (kom., It. 1988, r. F.Infascelli, i. Michael Maloney, Helana B.Carter) 0.25 Dnevnik, vreme in horoskop 1.10 Film: Michael Shaine va alFO-vest (krim.,ZDA 1941, i.L.Nolan) 11.00 Salon knjige v Turinu 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L uomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.10 Izobraževalne oddaje: Dadaum-pa, 14.30 La natura sperimentata, 15.00 Duccio e il restauro della Maesta degli Uffizi 15.30 Videosport: motonavtika in streljanje 17.30 Nanizanka: Vita da strega 18.00 Nogomet in TV: Il pallone nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Film: Pane, amore e... (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Sofia Loren, Vittorio de Sica) 22.20 Film: Pane, amore e gelosia (kom., It. 1954, r. Luigi Comenci-ni, i. Gina Lollobrigida, Vittorio de Sica) 24.00 Nočni dnevnik Kaj storiti proti pesticidom v hrani Nocojšnja oddaja o ekologiji in okolju Gala, ki je na sporedu po zasebni mreži Rete 4 ob 22.30, se bo ukvarjala z vprašanjem pesticidov. Vsakdo^ od nas zaužije s sadjem, zelenjavo, sirom in drugo hrano približno pet tisoč različnih strupenih kemičnih sestavin na dan. V nevarnosti so tudi otroci in zlasti novorojenčki, ki jim pesticidi prehajajo v organizem z materinim mlekom. Razni izvedenci nam bodo povedali, kako se lahko ubranimo teh strupov. m OO CM E} LU o: GO ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto 19.00 II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Nanizanki: Dallas, 21.40 Dynasty 22.40 Aktualno: Forum 23.25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show T.15 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.30 Filmske novosti 1.35 Nanizanka: Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroški spored 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Ve- ronica, il volto del-1'amore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Le sette citta d'o-ro (pust., ZDA 1955, r. Robert Webb, i. Richard Egan, Anthony Ouinn) 22.30 Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje 23.00 Film: Il sasso in bocca (dok., It. 1970, r. Giuseppe Ferrara, i. Giuseppe Di Bella) 1.00 Film: Odio per odio (vestern, It. 1967, r. Do-menico Paolella, Antonio Sabato, John Ire-land) ITALIA 1 7.00 8.30 14.30 14.35 15.30 16.00 18.00 20.00 20.30 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay T elevision Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo Otroška oddaja Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk, 19.30 Denise Risanke: Alvin Nanizanki: 1 ragazzi della 3. C, 21.30 Cin- que ragazze e un mi-liardario 22.30 Variete: Mai dire Mundial 23.30 Rubrika o ribolovu 0.10 Dok.: Jonathan 1.05 Nanizanki: Star Trek, 2.05 Choper Sguad ODEON 9.30 Nan.: Capitan Nice 10.30 Nanizanka 11.00 Igra: Špesa in vacanza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancane-ve a Berverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 TV film: Verso il grande sole (dram., i. Bill Hunter, zadnji del) 22.30 Hollywood movies 23.00 Film: La grande citta (dram., ZDA 1937, r. Frank Borzage, i. Spencer Tracy) TMC 1972, r. Paul Wendkos, i. Ed Asner) 16.45 Variete: Girogiromon-do 17.15 Glasba: Clip Clip 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Nogomet: za pokal prvakov Milan-Benfica (zDunaja) 22.15 Aktualno: Galileo 23.15 73. giro (povzetki) 24.00 Film: Fuga senza re-spiro (dram., ZDA 1982, r. Paul Glicker, i. Kenn Wahl) TELEFRIULI 8.30 Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh — 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 TV film: Una vacanza per ricchi (krim., ZDA 11.30 Nanizanke: L albero delle mele, 12.00 Love Story,12.30 Lo zio demenca, 13.00 La grande barriera, 13.30 Te-nente OHara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Nogomet: SP '86 - Itali-ja-Bolgarska 0.30 Nočne vesti in News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1 TV Koper 9.00 Spored za otroke in mlade: Nana, mala opica (3. del) 9.10 filmi AGRFT (pon.) 10.10 Nadaljevanka: Moja poslednja sanja (pon. 5. dela) 11.00 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Nad: Skrivni predal (1. del) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dok.: Živeti z naravo, 17.30 Po sledeh napredka 17.55 Spored za otroke in mlade: ZBIS Zlata ptica, 18.10 gledališka predstava V ozvezdju postelje 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Ženski na strehi (dram., Šved.1988, r. Carl-Gustaf Nyk-vist, i. Amanda Ooms, Helena Bergstrom) 21.35 Mali koncert: Slovenski kvintet trobil 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Video godba 22.55 Nad.: Skrivni predal (2. del) 13.45 Oddaja o nogometu: Settimana gol (vodi Gianluca Vialli) 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dok.: Speciale Čampo Base 17.15 Hokej - prvenstvo NHL (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Juke box 20.30 Košarka - prvensvto NBA 22.00 TVD Novice 22.15 Nočni boks 23.00 Tednik o motokrosu: Supercross 24.00 Golden Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Alpe Jadran 19.00 Dokumentrana oddaja: Vaš zelenjavni vrt (7. del) 19.30 Dnevnik 20.05 Finale PEP v nogometu: Milan-Benfica (z Dunaja) 22.15 Svet poroča 23.15 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriš-kem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (1. del); 17.27 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina Slovenije; 14.40 Merkurček; 15!00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Interpreti; 21.05 Knjige; 21.30 Odlomki iz opere Veronika Deseniška;; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba,- 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Arrigo Sacchi Bivši prodajalec čevljev iz Fusignana, fa-lirani nogometaš Arrigo Sacchi (44 let), tio drevi že drugo leto zapored neposredno s klopi, kot trener Milana, sledil finalu pokala prvakov. Bliskovitost njegove kariere je še danes predmet pogovorov med ljubitelji nogometa. Ko ga je milijarder Berlusconi 1987. leta poklical iz Parme in mu zaupal slovito ekipo, so bili mnogi prepričani, da Sacchi ne bo dolgo krmaril Milanove barke. Preveč živčen se je zdel, pa tudi malce nebogljen. Kako pa bo lahko karkoli vsiljeval nogometašem, če sam skoraj ne obvlada žoge, so si mislili. Pa so se res krepko zmotili. Ne le da se je v novem okolju odlično znašel, temveč je s seboj pripeljal za tradicionalistično usmerjeni nogometni svet kar revolucionaren koncept dela in prepričal še tako slavne ase, kakršni so Gullit, Baresi, Van Bas-ten in drugi, da ima prav. Na začetku mu ni bilo lahko, a rezultati, ki jih je dosegel, so premagali vsak poslednji odpor. Gotovo sta mu pri tem pomagali doslednost in načelnost. Znan je tudi po svoji resnosti, nepopustljivosti in strogosti. Toda strog je tudi do samega sebe. Prepričan je, da je v marsičem nezmotljiv (to mora biti vsak dober trener), a hkrati ve, kaj pomeni avtok-ritika. Skratka, Sacchi je eden tistih trenerjev novega vala, ki so pometli z mnogimi oguljenimi klišeji. Mogoče drevi z Milanom ne bo znova osvojil pokala, jasno pa je, da nima nikomur več kaj dokazovati. Svoj kotiček v Milanovi slavni zgodovini si je že zdavnaj priboril. PANE AMORE E... — Kruh ljubezen in..., It. 1955. V sredo, 23. maja, ob 20.30, na RAI 3. Filmska komedija. Režiser Luigi Comencini je leta 1953 realiziral nadvse zabavno komedijo Pane amore e fantasta z briljantnim parom Vittorio De Sica in Gina Lollobrigida, ki sta sladko in lahkotno podoživela vedrino južnoitalijan-skega podeželja. Po izjemnem uspehu te sredozemske vaške burke so sledile podobno uglašene nadaljevanke. V Risijevi varianti Pane amore e..., na sporedu nocoj, se bivši marešalo karabinjerjev Vittorio De Sica vrača v rodni Sorrento, da bi nastopil službo kot poveljnik mestnih redarjev. Toda njegovo hišo je »zasegla« temperamentna in očarljiva mlada vdova Sofia (Loren). Ob 22.20, vedno na RAI 3, sledi še Comencinijeva repriza prvega hita Pane amore e gelosia, v katerem vaško lepotico spet predstavlja zvedava in navihana Gina Lollobrigida. Obilo zabave torej vsem nostalgikom serije Kruh ljubezen in... VIDEO NOTES Oddaja:.... Postaja: .........:__ Ura:___________________ V________________________/ ČETRTEK 24.5 RA/ 1 RAI 2 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Tao Tao 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Koreja 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Za najmlajše: L albero azzurro 14.40 Risanka: Mali zmaj Grisu 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanska kronika 16.00 Mladinska oddaja: Big! Dosje 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in Kratke vesti 18.05 Košarka - play off 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Airport 77 (dram., ZDA 1077, r. Jerry Jameson, i. Jack Lemmon, Lee Grant) 22.35 Dnevnik 22.45 Aktualno: Droga - che fare 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e d intorni 7.00 8.00 8.30 9.30 9.55 10.00 13.00 14.00 14.50 15.30 17.00 17.10 18.40 19.45 20.30 22.05 22.15 23.45 0.20 1.05 Variete: Patatrac in risanke Za najmjajše: L albero azzurro Nadaljevanka: Capitol Dok.: Tavolozza italiana Knjižne novosti: Casablanca Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... Dnevnik in Diogenes Nadaljevanka: Ouando si ama TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 73. giro (7. etapa) Kratke vesti in Iz parlamenta Videocomic in šport Nan.: Le strade di S.Francisco Dnevnik in športne vesti TV film: II giudice istruttore -Simulazione di reato Večerni dnevnik TV film': Notte d incubo a Detroit (dram., ZDA , r. Michael Pres-sman, i. Richard Thomas) Variete: Ritira il premio... Dnevnik, vreme, horoskop Film: L angelo sterminatore (dram., Meh. 1962, r. Luis Bunu-el, i. Silvia Pinal) Boj za naslov italijanskega prvaka nogometu, ki bo zatem-prostora za druge ft«.............a športe. Ljubitelji košarke, denimo, lahko sledijo italijanskemu play oifu, v katerem se zagrizeno borijo ekipe Scavolini iz Pesara, Ranger iz Vareseja, Phonolalz Caserte in Vismara iz Cantuja, medtem ko so lanski zmagovalci, ekipa Philips iz Milana, izpadli v osminki finala. Nocoj ob 18.05 bo RAI 1 prenašala drugo finalno tekmo. | RAI 3_____________________________ 12.00 dok. oddaja: Meridiana - Si, se Italy, In viaggio nel Montefeltro, Di vino parlar toscano 14.00 Deželne vesti 14.10 Informativni oddaji: Dadaumpa in Rita da Cascia - Una rosa d’-inverno 15.30 Videosport: Nogometni planet, jahanje, hokej 17.30 Nanizanka: Vita da strega - Fur-to grosso con singhiozzo 18.00 Nogomet in TV: II pallone nella rete 18.45 Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda (vodita Giovanni Manto-vani in Michele Santoro) 23.30 Večerni dnevnik 23.35 Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste 24.00 Filmske novosti' 0.10 Nočni dnevnik ZASEBNE TV POSTAJE • L. J CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Kviz: Telemike 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanka: Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.:Una.vitada vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Ve-ronica, il volto del-1'amore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Forza 10 da Na-varone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Robert Shaw, Barbara Bach) 22.40 Avtomobilska oddaja: Cadillac 23.10 Rubrika: Veliki golf 0.10 Film: L uomo dai cento volti (krim., VB 1952, r. Guy Hamilton, i. Do-nald VVolfit, Mai Zet-terling) 1.45 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television' 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Arnold) 18.30 Lincredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Critters - gli ex-traroditori (fant., ZDA 1986, r. Stephen He-rek, i. Terece Mann, Don Opper) 22.10 Oddaja ob zaključku pokala prvakov 22.45 Tedensko potovanje: Isole comprese 23.15 Oddaja o Mundialu 23.45 Šport: Grand Prix 1.05 Nanizanki: Star Trek, 2.05 Ai confini della realta ODEON_______________ 11.00 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: L'ultima onda (dram., Avstral. 1877,r. Peter Wei, i. Richard Chamberlain) 22.45 Rubrika: Caccia al 13 23.15 Italijanske reportaže 23.45 Aktualno: Avtoceste 0.15 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC_________________ 9.30 Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: In punta di piedi (kom., 1960, r. Joshua Loghan, i. Anthony Perkins, Jane Fonda) 16.45 Variete: Girogiromon-do 17.00 Glasba: Clip Clip 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il sanguinario (krim., VB 1972, r. Douglas Hickox, i. Oliver Reed, Freddie Jones) 23.00 Šport: 73. giro (povzetki), VN Brazilije v motociklizmu (super bike), nogomet Belgi-ja-Španija (SP 1986) TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: L albero delle mele, 12.00 Love Story 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Nanizanki: Lo zio d’A-merica, 13.30 Tenente OHara 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nadaljevanka: Proget-to Atlantide 22.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 22.30 Rubrika: Italia a Cin-guestelle 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE4______________ TV Ljubljana 1________________ 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Stres naš vsakdanji, 9.45 Kulturna dediščina - Ivana Kobilca, 10.15 Alpe Jadran 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Nad.: Skrivni predal (pon. 2. dela) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Alpe Jadran (pon.) 17.12 Šolska TV (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Jesen v dolini ribnikov, 18.25 nanizanka Ovčar Hobo (10. epizoda) 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (E. Waugh, 4. del) 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.20 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Remington (krim., Slov. 1988, r. Damjan Kozole, i. Mario Šelih, Lara Bohinc) TV Koper______________________ 17.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Manjšine, bogastvo Evrope 20.30 Dok.: Speciale Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Tenis: povzetki turnirja v Umagu 0.15 Hokej - prvenstvo NHL: Chica-go-St. Louis TV ljubljana 2________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: 'Alo, 'alo 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Boj za obstanek 20.55 Mali koncert (Ruda Ravnik-Kosi in Božo Rogelja) 21.10 Dokumentarec: Ptice na Kosovu 21.40 Večerni gost 22.25 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Žvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Jugoslavija 1941 - 1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (2. del); 17.20 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkiirček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Sic transit gloria mundi Človeška beda se razkrije v najdelikat-nejših trenutkih. Medtem ko se producenti med seboj kregajo, kdo bo prvi predstavil film o pokojni zvezdi zvezd Greti Garbo, se nečaki (beri dediči) slavne (in bogate) igralke množijo kot gobe po dežju. Zadnji po vrsti je bil, kot sicer ostali, doslej neznan. Štiriinšestdesetletni Aake Frederik-son trdi, da je sin Svena Alfreda Gustaffso-na, brata švedske igralke. Če bodo njegove trditve odgovarjale resnici, bodo Aakeja priznali za najbolj neposrednega sorodnika Garbove, seveda skupaj z Grayem Reisfil-dom, ki se je rodil iz druge poroke Svena Alfreda Gustaffsona. Aake, ki živi v Oxelsundu, kakih sto kilometrov jugozahodno od Stockholma, se ponaša z rojstnim listom, po katerem naj bi bil sam priznani izvenzakonski sin Svena Alfreda in torej polbrat Graya Reisfilda ter nečak preminule igralke, ki ji je bilo v resnici ime Greta Gustaffson. Po pisanju dnevnika Soedermanlans Ni-heter naj bi Aake že leta 1957 vedel, da je nečak Grete Garbo, vendar nista, kot je sam izjavil, nikoli imela nikakršnih stikov, saj naj bi na ta način hotel spoštovati njeno željo po izolaciji. Takih ali drugačnih želja pa ne nameravajo soštovati zgoraj omenjeni filmski producenti, saj je že predviden film, ki bi med drugim opisoval ne prav platonska razmerja med »božansko« Greto in nekaterimi svetovno znanimi osebnostmi. Sic transit gloria mundi. REMINGTON, Jug. (Slov.) 1988. V četrtek, 24. maja, ob 22.20, na TV-Lj 1. Filmska kriminalka. Mladi slovenski režiser Damjan Kozole (1964) je s scenaristom Nebojšo Pajkičem napisal svojsko »nežno kriminalko«, ki pripoveduje zgodbe o Oskarju Kosu (Mario Šelih), nemirnem mladeniču naših dni. Protagonist nerazumljivo pobegne iz zapora pet dni pred iztekom kazni. Z dekletom Lano (Lara Bohinec) bežita v starem rdečem Chrayslerju proti Splitu, na trajekt za Italijo in odtod v Ameriko. Vendar morata čakati pet dni na ladjo, tačas ju začne od blizu zasledovati inšpektor Rozman (Ljuba Tadič). Na begu se jima pridruži še »tretji«, ekstravagantni fotograf Jan (Rasim Softič). Kozole je ob svojem drugem celovečercu opustil hladno črno-belo vzdušje in poetiko ljubljanske »alterscene«: podal se je v prozornost in žive barve Sredozemlja z (nemogočim) poskusom oživitve novovalovske estetike. / N VIDEO NOTES Oddaja:.. Postaja:............... Ura:____________________ V ________________________S / RAI 1 1 1 RAI 2 J i RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Robin Hood 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Tao Tao 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.45 Vreme in dnevnik 12.05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Urugvaj 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Za najmlajše: Ualbero azzurro 14.45 Kviz: II gioco piu bello del mondo 15.45 Mladinska oddaja: Big! Dosje 17.55 Iz parlamenta in Kratke vesti 18.05 Nanizanka: Cuori senza eta 18.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Magia d estate (kom., ZDA 1963, r. James Neilson, i. Hayley Mills, Buri Ives) 22.15 Dnevnik 22.25 Film: La mia citta (kom., ZDA, r. Gwen Amer, i. Glenn Ford) 23.15 Aktualno: Buon compleanno Nuova ERI, nato Dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanote e d intorni 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.00 Za najmlajše: L albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa me-ravigliosa 15.30 73. giro (8. etapa) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.20 Šport in Casablanca 18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Variete: ...e saranno famosi 22.30 Variete: Ritira il premio... 23.00 Večerni dnevnik 23.10 Aktualno: Diogenes 24.00 Knjižne novosti: Casablanca 0.05 Dnevnik, vreme, horoskop 0.40 Film: Cane di paglia (dram., VB 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dustin Hoffman) Vittorio Gassman kot igralec in režiser Soloklejev Kralj Ojdip zaključuje prvi del niza, ki ga je tretja državna mreža RAI posvetila gledališču mita in obenem tudi vsestranskemu italijanskemu igralcu Vittoriu Gassmanu. Drugi del bo na sporedu jeseni, obsegal pa bo še štirinajst tragedij. Postavitev, ki bo na sporedu danes točno opoldne, seveda na RAI 3, je režiral sam Vittorio Gassman, poleg njega bosta nastopila še Lea Massari (oba na sliki) in Tino Buazzelli. 12.00 Vabilo v gledališče: Poklon Gassmanu - Kralj Ojdip (Sofokles, r-i. Vittorio Gassman, i. Lea Massari, Tino Buazzelli) 14.00 Deželne vesti 14.10 Izobraževalne oddaje: Dadaum-pa, 14.30 Domenico Beccafumi, 15.00 II viaggio nel Montefeltro 15.30 Videosport: tenis - turnir ATP 17.40 Odprti prostor 18.00 Nogomet in TV: II pallone nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Aktualnosti: I racconti del 113 21.30 Film: Christine la macchina in-fernale (fant., ZDA 1983, r. John Carpenter, i. Keith Gordon, John Stockwell), vmes (22.15) Dnevnik 22.25 Kulturna oddaja: Babele - Parlia-mo anche d amore (vodi Corrado Augias; zadnja oddaja) 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.40 Variete: Campioni d'I-talia della risata (vodita Lorella Cuccarini in Luca Barbareschi) 22.40 Vriete: Rivediamoli 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.00 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanka: Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Furia bianca (pust., ZDA 1953, r. By-ron Haskin, i. Charlton Heston, Eleanor Parker) 22.20 Tednik: Ciak 23.10 Aktualno: Money 23.40 Film: Il teatro della morte (srh., VB 1966, r. Samuel Gallu, i. Chris-topher Lee, Jenny Till) 1.20 Nanizanka: Missione impossibile ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 LTncredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanka: Alvin 20.30 Nanizanka: Big Man 22.10 Rubrika: Calciomania 23.10 Nan.:Troppoforte 23.40 PlayboyShow 0.50 Košarka: prvenstvo NBA - play off 2.20 Nanizanka: Star Trek ODEON______________ 11.00 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 TV film: Body Business - Stregata dal petere (zadnji del) 21.30 Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport TMC________________ 8.30 Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: America America (kom., ZDA 1982, r. Alfred Sole, i. Tom Smothers) 16.45 Variete: Girogiromon-do 17.15 Glasba: Clip Clip 17.45 Aktualno: Zenska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 22.00 Rubrika o nogometu 23.15 Vesti: TMC News 23.30 73. giro (povzetki) 24.00 Film: Le toccabili (kom., VB 1987, r. Robert Freeman, i. Judy Huxtable) TELEFRIUL1__________ 11.30 Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Love Story 12.30 Velike razstave 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica 13.30 Tenente OHara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Proget-to Atlantide 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1 8.50 9.00 10.25 11.05 15.45 15.55 16.30 16.45 17.45 18.15 19.00 19.30 20.20 21.00 21.50 22.15 23.10 Video strani Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki - Tara II., 9.30 dokumentarca Boj za obstanek, 9.55 Ptice na Kosovu Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (pon. 1. dela) Video strani Video strani Žarišče (pon.) Dnevnik in poslovne informacije Mozaik. Tednik (pon.) Glasbena oddaja z MePZ Akord Spored za otroke in mlade: Ku-Ku, 18.30 nanizanki Poltrona Ex-press in Noro, norejše, norišnica Risanka in TV okno Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna Dokumentarna oddaja: V učilnici zgodovine Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (2. epizoda) Dnevnik in vreme Oči kritike Film: Smrt »Prijateljstva« (fant., VB 1987, r. Peter Wollen, i. Bill Paterson, Tilda Swinton) TV Koper________________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Tenis: turnirji ATP (pon.) 16.45 Košarka - prvensvto NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.30 Odbojka World League: Italija-Francija (iz Rima) 22.00 TVD Novice 22.15 Oddaja o košarki: Sottocanestro 23.00 Veliki tenis 0.30 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2________________ 16.45 Rally Saturnus 17.50 Studio Maribor 19.00 Alpski večer (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (iz Cankarjevega doma) 20.50 Premor 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (3. del); 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 .Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PROT f\OOU\ST \ Režiser o režiserju Po dolgih letih je slovenski film zopet prisoten na festivalu v Cannesu: čast je doletela film Umetni raj, ki pripoveduje o doslej malo znanem dogodku v življenju nemškega režiserja Fritza Langa, ki je zaslovel tudi v Hollywoodu. Med prvo svetovno vojno je bil mladi Fritz Lang prostovoljec v avstro-ogrski armadi; konec leta 1915 je nekaj časa stanoval v Ljutomeru pri dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in polihistorju, ki je bil sicer tudi eden izmed prvih filmarjev v avstro-ogrski monarhiji. Na njunem srečanju sloni fiktivna zgodba scenarista Branka Vučeviča o Langu in dr. Gatniku, ki jo je posnel 47-letni režiser Karpo Godina (na sliki), avtor številnih kratkometražnih filmov, med katerimi so najbolj znani Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk in Pogrešam Sonjo Henie, ter treh celovečercev Splav Meduze, Rdeči boogie in seveda Umetni raj, ki je doživel svetovno premiero v Cannesu. Godina je začel svojo dejavnost pri filmu kot izredno cenjen snemalec in izreden direktor fotografije, veliko je delal tudi v tujini. Sodeloval je z različnimi režiserji različnih filmskih zvrsti, zato dobro pozna filmski jezik, vse pojavne oblike v svetovnem filmu, vendar svojih filmov nikoli ne dela po vzorcih, temveč vedno išče svojo pot. Za Karpa Godino kot režiserja je značilna večjezičnost, ki je bistven element v filmu, saj sintetično ponazarja čas in kraj dogajanja, pretakanje kultur in običajev, in mu obenem daje svetovljanski nadih, ki ni običajen v slovenski kinematografiji. CHRISTINE LA MACCHINA INFERNALE — Christine, ZDA 1983. V petek, 25. maja, ob 21.30, na RAI 3. Znanstvenofantastični film. Ameriški režiser, scenarist, montažer in avtor glasbenih kulis John Carpenter je dobro znan vsem ljubiteljem znanstvene fantastike in tudi zgolj fantastičnega filma. Zato so mnogi naslovi v njegovi filmografiji (od Napada na 13. policijsko postajo do HalIoweena, od Megle do Bega iz New Yorka) postali takorekoč pravi kultni filmi. Tudi srhljiva zgodba o, skrivnostnem avtomobilu Christine spada v ta izbrani seznam. Sramežljivi mladinec Arnie (Keith Gordon), ki je izredno zaprte narave in ima zato velike težave v občevanju z drugimi, se strastno in pravzarpav morbidno naveže na... avto znamke Plymouth Fury '58. Christine pa ima za seboj zelo razburljivo »zgodovino«. Že med njeno izdelavo v tovarni se je delavec smrtno ponesrečil in tudi svojci njenega prejšnjega lastnika so umrli v čudnih okoliščinah... / — . VIDEO NOTES .... Oddaja:...^. ....^. Postaja:....' .. Ura:___________________ V________________________/ Svojo kariero je pričela kot jazz pevka, nato se je posvetila disko glasbi, širši italijanski javnosti pa je v brk mitom o odprtosti prebivalcev »škornja« postala obče znana šele letos, ko je v sodelovanju s skupino Pooh osvojila sanremski festival. Govorimo seveda o Dee Dee Bridgevvater (na sliki: na festivalu, medtem ko poje angleško verzijo pesmi Uomini soli - Angel O/ The Night). Rodila se je v Memphisu, v zvezni državi Tennessee, kot se ameriški pevki vsekakor spodobi. Dee Deč, ki je ohranila priimek svojega prvega moža, trobentarja Cecila Bridgevva-terja, se te dni znova mudi na turneji v Italiji. Ob njej se pojavlja devetčlanska skupina, ki jo spremlja med izvajanjem rock, soul in jazz repertoarja. V njem so pesmi kot Till The Next... Somewhere, ki jo je lani v Sanremu zapela z Rayem Charlesom, Angel Oi The Night ter najlepše pesmi Princea, Beatlov in skupine Neville Brothers. Dee Dee goji tudi ambicije, ki niso nujno vezane na samo glasbo. V kratkem bo ob Mariangeli Melato in Charlesu Aznavourju nastopila v televizijski nadaljevanki. Bridge-vvaterjeva se sicer ne bo popolnoma izneverila svojemu poklicu: odigrala bo namreč vlogo pevke, ki je po golem naključju vpletena v umor mafijskega kova. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Sik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-manfič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Čebulni sendvič Najprej sem bil lačen, potem sem si zaželel čebulnega sendviča, Je to kaj tako nenavadnega? Večina bo menila, da ni nič tako nenavadnega, če je človek lačen, prav tako pa se bo večina 2mrdnila nad čebulnim sendvičem. S pršutom ja, z mortadelo tudi, čeprav z zasko ali sirom. Se aajraje pa mešanega, malo tega, malo onega, nikakor pa ne s čebulo. Prav. Morebiti je tudi tu kanec resnice, vendar jaz sem si zaželel čebulnega sendviča in to za svoj denar. Poleg tega je čebula izredno zdrava, vsekakor bolj kot sušeno ®eso, razne sumljive salame, čudni namazi in Podobno. Vstopil sem v prvi bife in izrazil svojo željo. Dekle za šankom mi je odvrnilo, da takšnih sendvičev pri njih ne strežejo. »Zakaj?« sem vprašal. Ce bi šlo za kakšno versko, narodnostno, politič-110 ali rasno vprašanje bi se pritožil. Ona pa je Preprosto odvrnila, pri tem se je dokaj prijazno nasmehnila: »Zato, ker nimam čebule.« Pa sva opravila. Potem sem vstopil v gostilno, naročil dva deci in čebulni sendvič. »Kakšen?« je vprašal oštir v umazanem predpasniku. »Čebulni!« Pogledal me je, kot pogledajo zdravi bolne, uprl roke v boke in rekel: »Dejte no vi koga drugega zaje...!« »Oprostite, mirno sem naročil sendvič s čebulo, lahko dodate tudi salamo ali šunko, to pa še ni zaj...« »Si boste pa že morali najti koga bolj neumnega od mene,« je odvrnil in se obrnil. Mirno sem vstal in odšel. Odkrito povedano, lakota mi je skoraj popolnoma minila, želja po čebulnem sendviču pa popolnoma. Toda, kaj se hoče, trma je gibalo napredka. Zagrozil sem mu z inšpekcijo in se odpravil v nov lokal. Mlademu natakarju sem razložil, da sem pravzaprav vegetarijanec in da se hranim skoraj izključno s čebulnimi sendviči. »Žal šefe, ne bo nič, pravkar sem prodal zadnji čebulni sendvič. A ne Lojzka?« je vprašal kolegico. Pri tem je pomenljivo mežikal z desnim očesom in se režal kot predsednik društva debilov. »Poiščite si vaš vege, vege, kako že vegetarijanski lokal, tam vam ga bodo radi naredili.« Pri tem se je skoraj zadušil od smeha. Odšel sem, ne da bi se zahvalil, vegetarijanskih lokalov pri nas ni, zato sem se napotil proti domu. Bil sem besen, razžaljen in lačen. Od vsega tega še najbolj lačen. Doma ni bilo še nikogar, tudi tako je prav. Vstopil sem v kuhinjo in si pričel pripravljati dva velika čebulna sendviča. Naj vam izdam recept, saj je čisto preprost. Odrežete si kruh, potem na kolobarje narežete čebulo, najbolje je, če dodate panceto ali slanino. Nekateri izredni ljubitelji vse skupaj še potrosijo s papriko ali pa s poprom (beli je boljši od črnega!). Potem sem se mirno usedel,’pričel brati časopis, ko sta prišli domov žena s hčerko. Mala me je začudeno gledala. »Kaj pa delaš ati?« »Jem čebulni sendvič, kot gotovo vidiš tudi sama.« Brez besed je šla k mami. »Kaj počne atek?« jo je vprašala. »Ati pa je danes nekam čuden!« Odločil sem se, da ne bom več tako kmalu jedel čebulnih sendvičev, vsaj v javnih lokalih ne, niti doma pred pričami. Jedel jih bom kvečjemu, ko bom sam. Tudi vam svetujem, da si od časa do časa pripravite tak sendvič, je izredno dobra hrana, poleg tega pa tudi zdrav in ne pretirano drag. j' Tedenski pregovor: Kdor preveč objema, malo objame, kdor preveč grabi, malo zgrabi. (francoski) k° Spominski datumi: □ Pred 75 leti: 24. 5. 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. □ Pred 45 leti: 25. 5. 1945 so se v Devinu začeli pogovori med generalom Morganom in jugoslovanskimi vojaškimi predstavniki o demarkacijski črti med anglo-ameriško in jugoslovansko okupacijsko cono v Julijski krajini. A oncerti Ljubljana Cankarjev dom V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 21. jv ob 19.30: mednarodni mojstrski ciklus - koncert violončelista Miloša Mlejnika in pianista Reinerja Geppa (Britten, Chopin, Lipovšek, Schnittke). x V VELIKI DVORANI v sredo, 23. 5., ob 19.30: orgelski koncert ‘Miloša Laloševiča (Frescobaldi, Pachelbel, J. S. Bach, Sorkočevič, Liszt, Binički, Laloševič). V VELIKI DVORANI v četrtek, 24. 5., ob 20. uri: koncert angleš-Loga komornega orkestra Academy of St. Martin in the Fields, dir. iona Brown (Handel, Tippett, J. S. Bach, Vivaldi). V VELIKI DVORANI v petek, 25. 5., ob 20. uri: koncert Simfonič-Jtega orkestra RTV Ljubljana, dir. Martin Fischer-Dieskau, solista Monika Skalar - violina in Franc Avsenek - viola (Mihelčič, Mo-Zart, Zemlinsky). Festival . V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v torek, 22. 5., ob 20. uri: koncertni ciklus zborovske glasbe - Slovenski madrigalisti, dir. Matjaž Šček (Brahms, Poulenc, Williams). Videm Oratorij Della Purith (ob Stolnici) Nocoj, 19. 5., ob 20.45: koncert dua Giorgio Samar-Renato Della torre (Sonate Francesca Marie Veracinija). Palača Mantica (Ul. Manin 18) V sredo, 23. 5., ob 20.45: ciklus Mladi koncertisti - nastopa duo ■ Marussi - mezzosopran in G. Del Zotto - klavir (Schubert, Schu- Bzahms, Mahler). uditorium Zanon A DCetrtek, 24. 5., ob 21. uri: ciklus Mladi koncertisti - nastopa trio 1?' Ku.cli - klavir, N. Bulfone - klarinet in V. Zucchiatti - fagot (Mendelssohn, Glinka, Beethoven). PORDENON Katedrala sv. Marka V ponedeljek, 21. 5., ob 21. uri: orgelski koncert Sergia De Pieri-Ja (Pescetti, Moretti). župnijska cerkev v Ghiranu di Prala V četrtek, 24. 5., ob 21. uri: orgelski koncert Gianandrea Paulette 'Morandi, Lucchesi). CENTA Mbodvorana Margherita , Nocoj, 19. 5., ob 21. uri: v okviru sezone Contatto Musiča -*°hcert rock skupine Fuzztones. [gledališča |;jljbljana Pera SNG ..Nocoj, 19. 5., ob 19. uri: opera Seviljski brivec (Gioacchino Rossi-'' Bir. igor Švara (ponovitev 26. 5.). j.v torek, 22. 5., ob 19. uri: balet Labodje jezero (P. I. Čajkovski), Igor Švara. Isredo, 23. 5., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Švara. kci Petek. 25. 5., ob 16.30: balet Rozalinda (Strauss-Lunchberry), § r- Roland Hynd, solisti Irena Pasarič, Mojmir Lasan in Danila p ara, dir. Lovrenc Arnič. Cankarjev dom m OKROGLI DVORANI nocoj, 19. 5., ob 20. uri: Ob letu osorej fnard Slade), rež. Boris Kobal (ponovitve 20., 28. in 29. 5.). V OVALNI DVORANI v nedeljo, 20. 5., ob 21. uri: gledališka himna Brigade lepote, nastopa Gledališče Helios (ponovitve 23., 24. in 31. 5.; 1., 2. in 3. 6,) V SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 21. 5., ob 9. in 11. uri: Zlato jabolko, avtor in rež. Andrej Rozman, v sodelovanju s Plesnim teatrom Ljubljana in Gledališčem Ane Monro (ponovitve 22. in 23. 5. ob istih urah). Drama SNG Danes, 19. 5., ob 11.00: Mesec dni na kmetih (Ivan S. Turgenjev), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 24. 5. ob 19.30) Nocoj, 19. 5., ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 21. 5., ob 19.30: Vera ljubezen upanje (Odbn Von .Horvath), rež. Martin Kušej (ponovitev 25. 5., ob 20.30). V torek, 22. 5., ob 16. uri: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan. V sredo, 23. 5., ob 20.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič. MGL Nocoj, 19. 5., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovič), rež. Janez Pipan. V ponedeljek, 21. 5., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 22. 5.). V sredo, 23. 5., ob 15.30 in 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun (ponovitev 24. 5. ob 19.30). V petek, 25. 5., ob 19.30: Mefist (Klaus Mann), rež. Žarko Petan. NOVA GORICA Kulturni dom V MALI DVORANI v sredo, 23. 5., ob 16.30: otroška predstava Hura soncu in dežju (Hep Van Delft), rež. Marjan Bevk. PDG Nova Gorica V SOLKANU v četrtek, 24. 5., ob 20. uri: Smrtna past (Ira Levin), rež. Janez Pipan (ponovitev 25. 5.). AJDOVŠČINA Kulturni dom V ponedeljek, 21. 5., ob 20. uri: Razglašeni zbor (Alan Ayck-bourn), rež. Stanislav Moša. V četrtek, 24. 5., ob 10.30: otroška predstava Hura soncu in dežju (Hep Van Delft), rež. Marjan Bevk (ponovitev 25. 5.). VIDEM Palamostre V ponedeljek, 21. 5., ob 21. uri: Lazzaro (Luigi Pirandello), gostovanje Ljudskega gledališča iz Rima (ponovitev 22. 5.). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 22. 5., ob 20.30: koncert skupine Alpe Adria Ensemble (Schubert). V petek, 25. 5., ob 20.30: koncert Jess Trio Wien v zasedbi Johan-nes Kropfitsch - klavir, Elisabet Kropfitsch - violina, Stefan Krop-fitsch - violončelo (Smetana, Martinu, Dvoržak). V torek, 29. 5., ob 20.30: klavirski recital Dezsbja Rankija (Kurtag, Bartok, Liszt). V petek, 1. 6., ob 20.30: zaključni koncert ciklusa s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, dir. Gydrgy Gybrivani Rath (Brahms, Liszt). • Predprodaja vstopnic pri blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (tel. 0481/790470); v tržaški Agenciji UTAT (tel. 040/65700); pri goriški Agenciji Appiani (tel. 0481 /530266); v Vidmu pri Agenciji Gondoli (tel. 0432/25083). ^Horoskop od sobote, 19. maja, do petka, 25. maja 1990 OVEN (21.3.-19.' * T | — VI IN DELI Zvezde so vam pi I .jazne. Poskusi r.rv . čim bolje izkorist: šemtlVne vPLve Venere v v hr, ,znamenju in uspelo va ^ar SI želite. Brez večj oa J50?!® K°s delu, ki ste nr,„?a?alL Precejšnja je verje nc.l kakšnih prijetnih preš bn , nl' Pojdite v akcijo in i h, .ain žal. Nekoliko bolj m E>RTTnTa o bo sobota- VI I bo ris' Spoznali boste soro tetrtek°nUp9eteka ^ _____^ DVOJČKA (21.5.- | ‘j 20.6.) — VI IN I I DELO: Obeta se vam precej zanimiv in pester delovnik. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti, ki bodo spodbudile uresničitev zastavljenih ciljev. Poskusite čim bolje izkoristiti svoje veli- ke delovne sposobnosti. Rojenim od 12. do 16. 6. pretijo neprijetna presenečenja. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Ne nasedajte provokacijam! Bodite modri! Ugodna dneva bosta četrtek in petek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Vstopate v prav zanimiv in pester delovni teden, ki vas bo z marsikatero prijetno novostjo presenetil. Počutili se boste v formi. Pričakujete lahko uspeh vaših pobud in srečen potek začrtanega dela. Rojenim od 31. 7. do 3. 8. grozi možnost zapletov. Torek in sreda ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo povabil na zabavo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Večina zvezd vam še vedno ni prav naklonjena, zato se lahko zgodi, da teden ne bo izpolnil vseh vaših pričakovanj. Precejšnja je verjetnost kakšnih zastojev, sitnosti ali nepričakovanih stroškov. Bodite karseda preudarni v dejanjih, ker se vam lahkomiselnost lahko maščuje. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Pohitite, nekdo se je že naveličal čakanja. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. urnik mejnih prehodov NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: FERNETIČI BAZOVICA PESEK ŠKOFIJE LAZARET Prehodi druge kategorije: SEMPOLAJ - od 7. do 20. REPEN - od 7. do’ 20. SOCERB - od 7. do 20. OREH - od 6. do 21. MAČKOLJE - od 7. do 21. KOROŠCI - od 7. do 20. ČAMPORE - od 7. do 20. Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B DRAGA CEREJ GROPADA MAVHINJE ure ure ure ure NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO * JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO * ČAST. VERSA-VIPOLŽE * ŠTEVERJAN-HUM * SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA - od 7. - od - od - od - od - od 19. ure 19. ure 21. ure 20. ure 19. ure 21. ure 20. ure RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI ob nedeljah in praznikih odpirajo ob 9. uri - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. od 21. ure - od 7. do 20. ure - od 9. do 19. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 7. do 20. ure Ob nedeljah odpirajo prehode ob 8. Prehodi za dvolastnike: CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE uri. - od 8. do 21. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 19. ure - od 7. do 20. ure Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER - z obvestilom 48 ur prej PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) - od 9. do 22. ure Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA - od 8. do 19. ure PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) - od 8. do 18. ure ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 8. do 18. ure STARI MLIN - od 8. do 18. ure Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA PONTEMISECCO MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA SOLARIA (pri Dreki) • Na Tržaškem se bo urnik prehodov pri Orehu, Korošcih in Čampo-rah podaljšal junija; na Goriškem bosta od junija dalje prehoda pri Jenkovem in Steverjanu zvečer odprta uro več; na Videmskem urniki veljajo do konca septembra. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Napoved za vas še vedno ni - preveč ugodna. Precejšnja je verjetnost občasnega slabega počutja in spremenljivega razpoloženja. Vam nasprotna Luna in Mars vas lahko spravita v kakšne sitnosti. V prvi polovici tedna vam bodo zvezde bolj naklonjene. Sobota in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo bo hotel od vas nekaj nemogočega. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. * . . VODNAR (20.1,-18.2.) — VI IN DELO: Glede na to, da vam je prijazna Venera precej naklonjena, vam bo teden minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Precejšnja je možnost izrednega dodatnega zaslužka. Vaša prizadevnost bo poplačana. Rojenim od 28. do 31. 1. pretijo lahko sitnosti. Torek in sreda vam bosta za spoznanje manj po godu. VI IN DRUGI: Neka srčna želja se vam bo izpojnila. Ugodna bosta četrtek in petek. V - bik (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Na-I J poved je karseda ugodna. Pred vami in rioi J® izredno prijeten Uanri„ vno uspešen teden. rednr.611 P.0!°žaj zvezd bo iz-želpn Pozitivno vplival na za-tev Bela in na izpolni- le bntu Pričakovanj. Marsik-lUuditi® naPredovali. Ne za-ki Se f enkratne priložnosti, hi teri ar? bo Ponudila v sredi- sedli ,osti° Boste lahko do-dnev' Kar si želite. Ugod Va bosta torek in sreda. _____ RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Na-poved je za vas precej ugodna. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti za uresničitev vaših ciljev. Polni boste energije. Ugodni Mars bo spodbudil vaše ustvarjalne sposobnosti. Nasmehnila se vam bo sreča pri izredno pomembnih stvareh. V nedeljo in ponedeljek možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo spravila v zadrego. Ugodna bosta torek in sreda. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in delovno uspešen. Izkoristite pozitivne vplive Merkurja, Jupitra in Saturna in pri delu boste bistveno napredovali. Čas je primeren novim iniciativam. Obstaja precejšnja verjetnost pomembnih delovnih dosežkov. Le četrtek in petek vam lahko kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Spoznali ooste, da ima nekdo trdo kožo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Obeta se vam uspešen teden. Zvezde so vam precej naklonjene. Obstaja možnost pozitivnih sprememb in ugodnih novosti na delovnem področju. Možni so pomembni uspehi na ekonomskem področju. Z malo truda lahko dosežete najboljše rezultate. Muhast bo torek. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke med starimi znanci. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav gotovo uspeli izpeljati nekaj svojih načrtov. Sicer je precej verjetno, da vam zaradi neugodnega vpliva Venere in Jupitra ne bo šlo vse prav tako, kot bi želeli, vendar večjih ovir ne bo. Upoštevajte, da vam nedelja in ponedeljek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč lepim besedam, ki vam jih bodo izrekli. Ugodna bosta torek in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Zvez-de so vam ta teden V V precej naklonjene. Pozitivni vplivi Merkurja in Jupitra bodo pospešili uresničitev ciljev, ki ste si jih zadali. Izkoristite enkratno priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku tedna, in dobra sreča bo vselej na vaši strani. Četrtek in petek pa bosta nekoliko manj naklonjena dneva. VI IN DRUGI: Poskusite najti skupni jezik z nekom. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. 'Na posvetu SIULP razpravljali o zatiranju organiziranega kriminala Proti trgovcem z mamili je nujno boljše povezovanje policijskih sil V razpravi v pokrajinski komisiji za kulturo Načrt za novo ureditev vojnega muzeja na gradu Vsebinsko bogat in kakovosten posvet o mamilih, ki ga je priredil policijski sindikat SIULP, se je včeraj zaključil z obravnavo vprašanj v zvezi s trgovanjem z mamili. Posegli so nekateri zelo ugledni gostje, med temi sodnik Giovanni Falcone, znan zaradi preiskav o mafiji, referent za pravosodje pri KPI posl. Luciano Violante, vladni podtajnik za pravosodje sen. Franco Castiglione, šef centralne policijske službe za boj proti mamilom gen. Pietro Soggiu in vsedržavni tajnik SIULP Antonino Lo Sciuto. Potem ko so predvčerajšnjim obravnavali sporna določila novega zakona o mamilih, je včeraj problematiko policijskega delovanja proti trgovanju uvedel deželni predstavnik SIULP in načelnik tržiškega komisariata, dr. Ni-cola Žito. Obravnaval je našo deželno stvarnost ob meji, ki predstavlja nekakšna "naravna vrata" za prehod mamil iz Turčije proti Evropi. Žito je povedal, da se je ta pot trgovanja razvila od začetka 70. let dalje. Briljantne uspehe v zatiranju narkotr-govanja je dosegel kmalu zatem ustanovljeni tržaški oddelek Criminalpola, ki je omogočal koordinirano delovanje raznih policijskih sil. Ta oddelek pa so leta 1984 nerazumljivo ukinili. Danes obstaja centralna oblika koordinacije v Rimu, na krajevni ravni pa je stanje naravnost absurdno: kvesture, mejna policija, karabinjerji, finančna straža delujejo vsak zase, pri čemer prihaja do neskladij, škodljive konkurenčnosti in nasploh neučinkovitosti. »Pogosto izvemo eni za akcije drugih iz časopisov,« je povedal Žito. Lani so kvesture v Gorici in Trstu, 4. območje mejne policije in posebne enote finančne straže ustanovili skupno delovno skupino, ki je obrodila konkretne uspehe. Toda to sodelovanje ostaja le poskus posameznih enot, povsem pa manjka organizirana koordinacija, tako kot manjkajo tudi organizirane oblike sodelovanja s policijskimi organi sosednih držav, ki bi bili izredno učinkoviti pri zatiranju trgovanja. Opozoril je tudi na pomanjkanje specializiranega osebja: v naši deželi se samo 20 policistov stalno ukvarja z mamili. Veliko zanimanje je vzbudil poseg sodnika Falconeja, ki je pojasnil, kaj je pravprav mafija in kaj druge oblike organiziranega kriminala, ki trguje z mamili. Novi zakon o mamilih še ne uvaja zadostnih inštrumentov za zatiranje velikega trgovanja. Falcone je postavil vrsto predlogov za nadzorstvo nad investiranjem velikih kapitalov, ki so sad tega trgovanja, poudaril je potrebo po učinkovitejših sredstvih, koordinaciji in sodobnejših pravnih ter tehničnih inštrumentih za boj proti kriminalu, ki je še kako organiziran. S tem v zvezi je Violante navedel vrsto paradoksov. Potrebno je mednarodno sodelovanje, v Italiji pa se zdi nedosegljivo celo sodelovanje med policijo in karabinjerji. Vsi poudarjajo pomen bolj učinkovite represije orga- niziranega kriminala, parlament pa je izgubil več kot eno leto s prerekanjem glede kaznovanja uživalcev mamil. Ključnega pomena bi moral biti prav boj proti organiziranemu kriminalu, za to pa sta potrebni odprava raznih proceduralnih ovir in posodobitev preiskovalnih tehnik. Cilj preiskovalcev mora biti, da onesposobijo organizirani kriminal, kar je učinkovitejše (in seveda težje) kot pa zaplemba posameznih pošiljk mamil. V razpravo so posegli tudi predstavniki varnostnih organov iz Slovenije, Madžarske in Bolgarije. Predstavili so stanje v teh državah, kjer mamila niso zelo razširjena, obstaja pa nedvomno problem trgovanja. Tudi sami so se zavzeli za sodelovanje na mednarodni ravni, ki je proti mednarodno organiziranemu kriminalu nujno potrebno. Popoldne se je posvet zaključil s posegi podtajnika sen. Castiglioneja, načelnika centralne službe za boj proti mamilom gen. Soggiuja ter vsedržavnega tajnika SIULP Lo Sciuta. Castiglione je menil, da je kaznovanje uživalcev pomembna pridobitev za boj proti mamilom in se pri tem skliceval na izkušnje v ZDA. Zavzel se je tudi za boljše sodelovanje med policijskimi enotami. Pomen tega sodelovanja je podčrtal tudi Soggiu, ki je za razliko od dopoldanskih govornikov menil, da so novi predpisi učinkoviti tudi za boj proti organiziranemu kriminalu. Lo Sciuto je zaključil s pozitivno oceno posveta, ki sicer ni postregel s svetimi resnicami, je pa spodbudil koristne dvome in pomisleke glede kompleksne problematike, ki tako močno-raz-dvaja mnenja. Pokrajinski vojni muzej bodo v kratkem povsem na novo uredili na gradu, v prostorih palače Dornberg Tasso. Predvidoma bodo zbirke odprli že sredi prihodnjega meseca. O ureditvi zbirk je pred kratkim razpravljala stalna pokrajinska komisija za kulturo, ki je ocenila tudi predloženi načrt preselitve muzeja iz Attemsove palače na grad. Stalna muzejska zbirka naj bi bila tako urejena, da bi bila zanimiva z različnih zornih kotov. Tako naj bi bila zanimiva za poprečnega turista, in za tistega, ki se želi znanstveno poglobiti v dogajanja pred več kakor sedemdesetimi leti. Osnovno in skupno sporočilo, ki naj bi ga dobil obiskovalec pa je v strahotnosti in nesmisel- Slovesnost ob 138. obletnici ustanovitve državne policije V vojašnici Francesco Massarelli pri Rdeči hiši je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 138. obletnici ustanovitve korpusa državne policije. Udeležili so se je predstavniki civilnih in vojaških ter cerkvenih oblasti iz Gorice in celotne pokrajine. Posebej velja opozoriti na prisotnost delegacije organov za notranje zadeve iz Nove Gorice in na predstavnike policije iz ZRN, Avstrije in San Marina, ki se te dni mudijo v Gorici, na zboru Mednarodnega združenja policije. Prvič sta bila na slovesnosti uradno prisotna tudi prapora Goriške občine in Pokrajine. Slovesnost se je odvijala po ustaljenem ceremonialu: po položitvi venca pred spominsko obeležje v vojašnici, venec sta spremljala goriški prefekt Rosa in kvestor Torricelli, so udeleženci poslušali poročilo o opravljenih nalogah policije v lanskem letu na Goriškem, prisluhnili pozdravnim telegramom in poslanicam Predsednika republike, Ministra za notranje zadeve in poveljnika policije, ob koncu pa še izročitvi priznanj pripadnikom policijskega korpusa, ki so se posebej izkazali na področju preprečevanja kriminalne dejavnosti. V poročilu o opravljenih nalogah posameznih policijskih služb in celotnega zbora državne policije na Goriškem je kvestor dr. Angelo Torricelli uvodoma dejal, da je vsekakor ugoden obračun, ki ga označuje razmeroma nizko število hudih kaznivih dejanj, pripisati prizadevnosti pripadnikov policije, kakor tudi ugodnemu okolju omikanega sožitja, ki je bilo značilno za nekdanjo mittelevropo. Pri navajanju številčnih podatkov o ugotovljenih hudih kaznivih dejanjih in prekrških je dr. Torricelli dejal, da so pripadniki policijskega zbora v vsej pokrajini in v vseh službah, raziskovali 1473 kaznivih dejanj. V 522 primerih so bili storilci odkriti, sodnim organom pa je bilo prijavljenih 424 oseb. Posebno pozornost je kvestor namenil navajanju podatkov o vse širšem pojavu razpečevanja in uživanja ma- mil — ter nadzorstva nad legalnim in ilegalnim prehanjem meje ter bivanjem tujih državljanov na Goriškem. Pri preprečevanju razpečevanja mamil je bilo za dosego pomembnih rezultatov, z zaplembo večjih količin mamila in aretacijo razpečevalcev, odločilno sodelovanje s policijskimi organi v sosdenjih deželah, kakor tudi z drugimi službami v Italiji. Slovesnost se je sklenila z izročitvijo priznanj in spominskih kolajn. Na sliki: včerajšnja slovesnost (Foto Bumbaca) Spomenik kot opomin in spomin na žrtve nacističnih taborišč V Vipavi ulovili orjaškega krapa Izredna ribiška sreča se je v četrtek zvečer nasmehnila Marku Devetaku, mlademu športnemu ribiču iz Rupe. Na z ribami očitno zelo bogatem odseku Vipave, med Gabrjami in Pečjo, je ujel 10-kilogramskega krapa dolgega dobrih devetdeset centimetrov. Kar dobro uro si je fant prizadeval, da bi neobičajno veliko ribo le spravil na suho, kar mu je tudi uspelo. Novica je že v četrtek blisko.vito obšla vse vasi na območju sovodenjske občine in, kar je tudi razumljivo, še spodbudila zanimanje za športni ribolov. Na sliki (foto Klemše) Markp Devetak s krapom. Ne smemo pozabiti, kajti kdor pozablja, je obsojen da grozote ponovno doživi. To misel bodo od danes dalje brali vsi, ki bodo šli mimo spominskega obeležja v nacističnih uničevalnih taboriščih umrlih Goričanov. Danes ob 10. uri bodo namreč pred železniško postajo v Gorici odkrili trajno obeležje trpinom, ki so s tega mesta odhajali, strpani v živinske vagone, v Nemčijo in od koder se jih večina ni nikoli vrnila. Spomenik je nastal na pobudo pokrajinskega združenja bivših političnih deportirancev (ANED), ob sodelovanju borčevskih organizacij ANPI in AVL. Pokroviteljstvo nad današnjo slo- Medtem ko v večjih občinah stranke še ocenjujejo volilne rezultate in še ni kakih konkretnih vesti o sklicanju novoizvoljenih občinskih svetov, se v nekaterih manjših občinah že pripravljajo na izvolitev županov in odborov. To velja zlasti za občine, kjer ni prišlo do korenitih sprememb in kjer bodo na čelu uprav v glavnem isti ljudje, kakor v zadnjem mandatu. Iz Sovodenj smo prejeli sporočilo, da se bo občinski svet sestal že V torek, 22. t. m., na svoji prvi seji. Na dnevnem redu je izvolitev župana ter odbornikov. Seja bo ob 20. uri. Naslednjega dne, v sredo, 23. t. m., ob 19. uri pa je napovedana prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Števerjanu, z istim dnevnim redom. Po razpoložljivih informacijah bodo za župana v Sovodnjah potrdili Vita Primožiča, v celoti pa se bo menjala sestava odbora. V Števerjanu bo Ivan Humar predvidoma prejel zaupnico za svoj drugi mandat. Od štirih članov prejšnjega odbora bodo predvidoma zamenjali dva. Za Doberdob še nimamo vesti, kdaj se bo na svoji prvi seji sestal tamkajšnji občinski svet, vendar se zdi, da bo to v kratkem, predvidoma še vesnostjo pa je prevzela Goriška pokrajinska uprava. Osrednji govor na današnji slovesnosti bo imel vsedržavni predsednik združenja ANED Gi-anfranco Maris, medtem ko bo več let trajajoča prizadevanja za zgraditev obeležja prikazal pokrajinski predsednik združenja ANED, Milovan Bressan. Kakor smo že poročali, bo napis na spomeniku v treh jezikih: italijanščini, slovenščini in hebrejščini. V znak spoštovanja tisočev žrtev različnih narodov, ki so s tega mesta odhajale v pekel. pred koncem meseca. V interesu skupnosti je namreč, da se čimprej izvolijo vsi statutarni organi in da upravitelji nadaljujejo z delom in novimi nalogami. Mlad človek naredil samomor Včeraj dopoldne so na njegovem domu v Drevoredu 20. septembra v Gorici odkrili truplo 30-letnega Graziana Zianija. Kot so ugotovili, je naredil samomor, tako da se je zadušil s plinom. Truplo je odkril prijatelj, ki je včeraj zjutraj prejel pismo, iz katerega je bilo mogoče razbrati tragični naklep. Nemudoma se je odpravil na Zi-anijev dom, toda bilo je že prepozno. Sodni zdravnik je lahko kasneje ugotovil, da je smrt nastopila vsaj nekaj ur prej. Na kraju so posegli tudi karabinjerji iz postaje v Svetogorski četrti in gasilci. Domnevajo, da je Ziani podlegel težkim psihološkim posledicam hude bolezni, ki ga je prizadela pred nekaj meseci in od katere si ni povsem opomogel. Prihodnji teden sestava odborov v občinah Sovodnje in Števerjan nosti vojne in spodbujanju prizadevanj za mir med narodi. Muzejske zbirke, ki so bile dolga desetletja razstavljene v palači Attems je pred dobrimi šestimi leti zalila voda (ob poplavi Korna) in je bilo treba precej zahtevnega restavracijskega dela. Poleg starih eksponatov pa se je vojnozgodovinski muzej obogatil še z gradivom, ki ga je dala na razpolago družina Diaz. Seje stalne pokrajinske komisije za kulturo, ki ji predseduje Aleksandra Devetak, so se poleg članov Di Dato-ve, Giorgija, Saccavinija in Cosme, udeležili še ravnateljica muzejev Mas-sau Dan ter trije izvedenci, ki pripravljajo načrt novega muzeja na gradu. Pojasnilo k članku o oceni volitev SSk V članku o oceni volitev, objavljenem v četrtkovi številki, je pomotoma prišlo do napake, tako v naslovu članka, kakor v besedilu. Izid volitev so ocenjevali na razširjeni seji pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti in ne v pokrajinskem svetu te stranke. Ta organ se po upravnih volitvah namreč še ni sestal. Bralcem se opravičujemo. razna obvestila SPD Gorica vabi jutri, 20. maja, na izlet na Planino pod Golico, na Praznik narcis. Prevoz z vlakom iz Nove Gorice. Zbirališče ob 6.30 na žel. postaji v Novi Gorici. Vodi Ivo Berdon. Urad Kmečke zveze v Gorici nudi strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev davčnih prijav 740. Interesenti naj se čimprej javijo v uradu Zveze, Ul. Malta 2. __________prispevki_______________ Ob 10. obletnici smrti Mile Cotič daruje sestra Ivanka 100 tisoč lir za kulturno društvo Sovodnje. Ob 2. obletnici smrti Zorka Maraža, je žena Vida darovala 100 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI v Števerjanu. Namesto cvetja na grob tete, darujejo sorodniki družine Jelen 120 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi od 18. do 22. junija petdnevni avtobusni izlet v Sorrento z ogledom Amalfija, Caprija, Neaplja in Pompejev. Vpisovanje na sedežu društva 24 maja od 10. do 12. ure. Ker pa mora društvo še isti dan (24. maja) potrditi ali odreči rezervacijo, odbor prosi člane in i druge interesente za izlet, da še pred teiB datum sporočijo odbornikom in poverjenikom svojo udeležbo. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 23. junija enodnevni avtobusni izle1 Most na Soči - Cerkno - Škofja Loka-Udeleženci si bodo ogledali grad v Škofji Loki arboretum Volčji potok. Kosilo v Škofji Loki, večerja pa na kmetiji, ki s.e ukvarja s kmečkim turizmom pri Postojni. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 78351) f11 Ernest Sobani (tel. 419981) do 23. maja. Društvo krvodajalcev iz Doberdob** prireja od 28. junija do 6. julija izfet-j Španijo in Francijo. Za vpisovanje skrb Marjo Peric v Doberdobu, ki nudi interesentom tudi podrobnejše informacije. Društvo prostovoljnih krvodajalce iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija lZ_ let v Salzburg in na Dunaj. Cena 330 1 soč lir. Na razpolago je še nekaj Pr?si’ mest. Informacije pri tajnici Marinki B tič, tel. 882043. ________________kino_________________„ Gorica CORSO 18.00-22.00 »A spasso con DaisV''1 VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 19.00-22.00 »Piena voglia mal«. Prepovedan mladini pod 18-tom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »II mio Pied t m fw«g»8>« animm*! m Borovke na namiznoteniškem pionirskem turnirju na Reki Prodoren uspeh Bersanove Pred dnevi je Bor Farco sodeloval na mednarodnem pionirskem tekmovanju za 7. kup Rijeke na Reki, kjer je spet dosegel veliko uveljavitev svoje maniz-noteniške šole. Borovka Ana Bersan je namreč osvojila prvo mesto, kar je - glede na kakovost jugoslovanskega namiznega tenisa - gotovo eden njenih doslej največjih uspehov, saj se je prireditve udeležilo tudi 36 tekmovalk iz Hrvaške in Slovenije, med katerimi mnoge izmed najboljših. Bersanova je po gladki zmagi v 1. kolu pripravila veliko presenečenje že v drugem, ko je z 2:0 odpravila odlično predstavnico ljubljanske Ilirije. V 3. kolu je odigrala proti Rupičičevi iz Duge Rose izredno naporno tekmo, katero je sicer dobila z 2:1, vendar z veliko težavo, saj je nasprotnica igrala s posebnim loparjem, ki je predstavljal za Bersanovo pravo uganko. V polfinalu je imela Ana za nasprotnico Vrano, nosilko skupine št. 1 in 5. najboljšo pionirsko igralko Hrvaške. Zaigrala je izredno samozavestno in v splošnem presenečenju zmagala z 2:1. V finalu je naletela na eno .najbolj obetajočih mladih hrvaških igralk, Pre-muševo. Dvoboj z njo je bil do konca skrajno trd in izenačen. Bersanova je spet presenetila s svojo igro in je po stanju v setih 1:1 ob splošnem navijanju občinstva dobila tretjega s 23:21, s tem pa tudi prvo mesto turnirja, na katero nihče v Borovem taboru ni računal. Na Reki je nastopila tudi Jadranka Cergol, ki je v predkolu gladko premagala svojo nasprotnico, v prvem kolu pa je naletela na bplj izkušeno tekmico, kateri je sicer iztrgala set, ni pa mogla zmagati. Vsekakor je s svojo igro v tako ostri konkurenci povsem zadovoljila. Nastop na Reki je pokazal, da tekmovalni apetit Borovih namiznoteniških igralk rase, in to ne neupravičeno, (boj) Tudi krasovci na mladinskem prvenstvu treh Benečij Namiznoteniški igralci Krasa bodo danes in jutri igrali v Vičenzi na prvenstvu treh Benečij. Danes bosta na stopila naraščajnika Katja Milič in Andrej Šuligoj v tekmovanju posazenikov. Jutri dopoldne bodo najprej na vrsti tekmovanja naraščajniških dvojic. V mešanih dvojicah starejših pionirjev bosta igrala M. Radovič in M. Baričevič (Chiadino) ter K. in J. Simoneta, pri starejših pionirkah M. Radovič in .M. Pann (Chiadino), pri pionirjih K. Hrovatin in M. Baričevič (Chiadino). Sledilo bo tekmovanje starejših pionirjev posameznikov, kjer bodo barve Krasa zastopali Monika Radovič, Jasna Simoneta in Kristjan Hrovatin. Jutri do-oldne bodo igrali mladinci. Krašovca iserka Simoneta in Marjan Milič se bosta pomerila najprej v igri posamezni' kov, zatem pa še skupaj v mešanih dvoji' cah. C. Butelli (Fincantieri) bo, par Šini0' netovi v ženski konkurenci, pri mladin' skih moških dvojicah pa bosta nastopil3 M. Milič in Flego (Chiadino). Na la°' skem prvenstvu treh Benečij, na katere^ sta nastopala samo dva predstavnik3 Krasa, je Monika Radovič dosegla prod0' ren uspeh - uvrstitev od 5. do 8. mesta. Deželni finale mladinskih iger V okviru mladinskih iger bo jutri J Gorici deželni finale v namiznem tenl.s»j na katerem se bodo slovenski finali* spoprijeli z najboljšimi iz Vidma, Por0 nona in Gorice. Kot smo že poročali, 5 ■ se na deželni finale uvrstili dve Kras° ekipi: v ženski konkurenci postava VahJ Milič - Erika Radovič, v moški Pe j. Santini - Miran Simoneta ter ekipa sre nje šole Š. Gregorčiča v mešani posta Elena Bandi in Peter Kermac. (J. J.) obvestilo SK DEVIN in ŠZ SLOGA , Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sl0«-, vabita planince jutri, 20. t. m., na«{j-srečanje mladih planincev na Vreny n ci ob dnevu mladosti. Na vrhu ** o(j kulturni program. Zbirališče in odn iz Bazovice ob 8. uri. POSEBNA PREDSTAVITEV SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807 MAICO ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO N EVI DN E V TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici) URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO! V TRŽIČU — Ul. IV. november 13 V GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807 MAICO 3 domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 19. MAJA KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Teatro Verdi - Sokol; 15.00 na Proseku: Kontovel - Amatori ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.30 v Trstu, 1. maj: Bor - DLF: 20.30 na Opčinah: Sloga Sagor - Club Altura JUTRI NEDELJA, 20. MAJA NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trstu: Campanelle - Breg KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA s - 10.30 v Trstu, Ul. Visinada: Plumbe . Polet; 11.00 v Gorici: Isonzo Senat0 . Dom Gometal; 15.00 v Trstu, 1. rnai: y Breg PROPAGANDA vel; 9.30 v Trstu: Servolana - K011 . 10.00 v Nabrežini: Sokol - Ricreatod ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 0\ ■ 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: R° r -Breg; 15.30 na Opčinah: Slog3 ^qO' Killjoy; 18.00 v Ronkah: Ronchi pe- resi; 19.30 v Gradežu: Grado - ^ItU' rimpex; 20.30 v Trstu, Altura: Clu ra - Bor Friulexport Pred vse bližjim 14. svetovnim nogometnim prvenstvom Italija mrzlično hiti Osmega junija zvečer se bo v Milanu slovesno pričelo 14. svetovno nogometno prvenstvo. Na uvodnem srečanju se bosta pred televizijskimi gledalci vsega sveta pomerili državni reprezentanci Argentine, ki je osvojila naslov v Mehiki leta 1986, in Kameruna. Po večmesečnih polemikah, hudih organizacijskih stiskah in celo v znamenju smrtnih poškodb na gradbiščih stadionov bo šlo zares: začela se bodo srečanja v znamenju športne tekmovalnosti. Čeravno bi moral biti mundial enkratna športna prireditev, tudi v tem primeru ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, saj so pred svetovnim javnim mnenjem prišle do izraza nekatere senčne strani Italije, ki se ni proslavila kot ena najbolj razvitih držav sveta. Vrsta neštetih težav, ki smo jih zabeležili med gradnjo novih stadionov in ostalih infrastruktur, je sprožila vrsto polemik, ki so šle tako daleč, da je prišlo do kriznih zapletov celo v nekaterih javnih upravah. Te slabosti so prišle zlasti do izraza v srednji in južni Italiji, čeravno ne smemo pozabiti, da je tudi v Milanu in Genovi gradnja nogometnih igrišč povzročila precej negodovanja. Drugo poglavje, ki je povezano s pripravami na svetovno prvenstvo, se nanaša na stroške za uresničitev vseh načrtov. Čeprav so potrošili ogromne vsote denarja, velja povedati, da marsikaj, kar je bilo načrtovano, niso uresničili in nekatera najnujneša dela so še v polnem teku. Zgodilo se bo, kot je pred kratkin podčrtal predsednik organizacijskega odbora Luca Di Monteze-molo, da bodo nekatera gradbišča zaprli ob samem začetku svetovnega prvenstva. Zgodovina svetovnega prvenstva Zgodovina svetovnega nogometnega prvenstva se začne leta 1930 v Urugvaju. Na pobudo takratnega predsednika svetovne nogometne federacije, Julesa Rimeta, so organizirali prvo svetovno preizkušnjo, ki je potekala v znamenju polemik. Vedeti je namreč treba, da so se od leta 1900 dalje najmočnejše nogometne reprezentance merile na olimpijskih igrah. Na izvedbah leta 1924 in 1928 je zmagal Urugvaj. Marsikatera država pa je temu uspehu oporekala, češ da so južnoameriško ekipo sestavljali profesionalci, kar je bilo takrat v nasprotju s pravili olimpijskih ^er. Zaradi navedenega je Jules Rimet na svetov-nem nogometnem kongresu v Amsterdamu pred- lagal organizacijo svetovnega prvenstva, ki bi ga uresničili ob olimpijskih igrah in ki bi ga ponavljali vsaka štiri leta. Preden bežno preletimo dosedanje izvedbe, povejmo, da so skoraj vsa prvenstva označevala dva faktorja. Prvi se nanaša na prednost, ki so jo doslej imele reprezentance, ki so igrale na domačih tleh ali v geografsko sosednji državi. Petkrat so namreč zmagale države, ki so bile istočasno tudi organizatorke prvenstva: Urugvaj leta 1930, Italija leta 1934, Anglija leta 1966, ZRN leta 1974 in Argentina leta 1978. Petkrat pa so zmagale države, ki so nastopale »v soseščini«: Italija leta 1938 v Franciji ter 1982 v Španiji, Urugvaj leta 1950 v Braziliji, ZRN leta 1954 v Švici ter Brazilija leta 1962 v Čilu. Druga značilnost dosedanjih svetovnih prvenstev pa zadeva polemike in negodovanja, ki so nemara ob vsakem mundialu vzburila duhove. Že sam začetek v Urugvaju je namreč potekal v znamenju očitne podpore domači enajsterici, kar se je ponovilo tudi štiri leta kasneje in vse do današnjih dni. Po uvodnem uspehu Urugvaja pred domačo publiko, se je v zgodovinsko knjigo svetovnega prvenstva vpisala Italija. Zmago »azzurrov« pa lahko označimo kot »uspeh« fašistične diktature, ki si je z vso silo in vsemi sredstvi prizadevala, da bi svetu pokazala »svojo športno moč«. Na tretjem svetovnem prvenstvu (leta 1938 v Franciji) so se ponovno proslavili italijanski nogometaši, ki pa so si tedaj zaslužili lovoriko najboljšega, saj so bili gotovo najmočnejša reprezentanca. Četrto izvedbo svetovnega prvenstva so organizirali po vojni, leta 1950 v Braziliji. Značilnost te preizkušnje je nizko število nastopajočih ekip (13), ki so bile kakovostno nepošteno razvrščene v tri skupine. Končno zmago, proti vsakemu predvidevanju, so si priigrali nogometaši Urugvaja, ki so premagali domačo favorizirano brazilsko postavo. Štiri leta kasneje so se prvič proslavili Zahodni Nemci, ki so v Švici premagali madžarsko izbrano vrsto, v kateri je igrala ena od legendarnih osebnosti svetovnega nogometa: Puskaš. Sicer je kasneje prišlo na dan, da so si Nemci »pomagali« z nedovoljenimi farmacevtskimi preparati. Ne glede na to je zmaga ostala v ZRN. Svetovno prvenstvo leta 1958 na Švedskem je bilo značilno zaradi dogodka, ki bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini športa. Na tej preizkušnji je namreč zmagala brazilska repre- SESTAVA POSAMEZNIH SKUPIN SKUPINA A (Rim in Firence): Italija, Avstrija, ZDA in Češkoslovaška. SKUPINA B (Neapelj in Bari); Argentina, Kamerun, Sovjetska zveza in Romunija. SKUPINA C (Turin in Genova): Brazilija, Švedska, Kostarika in Škotska. SKUPINA D (Milan in Bologna): ZRN, Jugoslavija, Arabski emirati in Kolumbija. SKUPINA E (Verona in Videm): Belgija, Južna Koreja, Urugvaj in Španija. SKUPINA F (Cagliari in Palermo): Anglija, Irska, Nizozemska in Egipt. DOSEDANJI ZMAGOVALCI NA SP 1930: Urugvaj; 1934 in 1938: Italija; 1950: Urugvaj; 1954: ZRN; 1958 in 1962: Brazilija; 1966: Anglija; 1970: Brazilija; 1974: ZRN; 1978: Argentina; 1982: Italija; 1986: Argentina. zentanca, v kateri se je proslavil Pele, ki je bil proglašen za najboljšega nogometaša vseh časov. Brazilci so uspeh ponovili štiri leta kasneje v Čilu, kjer so se polemike in nepoštenosti pri sojenju vrstile kot na tekočem traku. Sodniki so »po svoje« posegli tudi na prvenstvu leta 1966 v Angliji, kjer je bilo domači enajsterici vse dovoljeno. Italijanski sodnik Lo Bello je hudo Oškodoval sovjetsko postavo na tekmi proti ZRN. Sovjetski stranski sodnik pa se je v velikem finalu »maščeval« Nemcem in na zlatem krožniku podaril zmago gostiteljem. Brazilska premoč je bila nadvse očitna leta 1970 v Mehiki, kjer se je od reprezentance poslovil veliki Pele, kateremu je treba pripisati velik del zaslug za uspeh južnoameriške vrste. Nove polemike so izbruhnile leta 1974 v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se je v svetovni areni proslavila igra nizozemske reprezentance z asom Cruyffom na čelu. Končna zmaga pa je tudi ob tej priložnosti pripadla gostiteljem. Leta 1978 v Argentini si je domača reprezentanca zagotovila mesto v finalu predvsem zaradi »nepazljivosti« vratarja Peruja, kateremu so Argentinci osemkrat zatresli mrežo. Zaradi boljšega količnika v golih so domači prehiteli Brazilijo. V finalnem srečanju med Argentino in Nizozemsko so si zmago zagotovili gostitelji, a tudi tokrat ni šlo brez polemik. Italijanska reprezentanca je leta 1982 v Španiji presenetila vse s prepričljivimi nastopi v končnici prvenstva, ko je najprej premagala Argentino, zatem Brazilijo in Poljsko, a. nazadnje še ZRN. Heroj tegu mundiala je bil prav gotovo Paolo Rossi, ki je s številnimi zadetki odločilno prispeval k zmagi »azzurrov«. Tudi zadnja prvenstvena preizkušnja pred štirimi leti v Mehiki ni šla brez polemik. Predvsem velja omeniti gol, ki ga je Maradona z roko dosegel proti Angležem, kar je Argentini omogočilo pot do finala. Letošnji favoriti O letošnjem favoritu za končno zmago se je težko izreči. Italijanski selektor Azeglio Vicini je glede možnih favoritov evidentiral kar sedem reprezentanc, ki imajo skoraj enake možnosti, da se proslavijo na rimskem olimpijskem stadionu. Med temi ni Italije, kar je po svoje tudi razumljivo. Mislimo pa, da italijanski selektor na tihem upa, da bi se na letošnji preizkušnji proslavili prav »azzurri«. Kar zadeva južnoameriške reprezentance, Vicini daje največjo prednost Argentini, Braziliji in samemu Urugvaju. Od evropskih postav pa imata največ možnosti Nizozemska in Sovjetska zveza, sledita jima ZRN in Anglija. Kaj pa Jugoslavija? Na posebni lestvici vseh dosedanjih prvenstvev »modri« zasedajo 11. mesto. Na prvih treh položajih so Brazilija, ZRN in Italija. Jugoslavija se je najbolje izkazala na prvenstvih leta 1930 in 1962, ko je zasedla 4. mesto. Za letošnjo preizkušnjo v Italiji pa Jugoslavija sodi v skupino favoritov, in marsikateri nogometni poznavalec jo uvršča med osmerico najboljših. Sama legenda svetovnega nogometa, Pelč, je ob žrebu v Rimu podčrtal, da jugoslovanska vrsta sodi celo med glavne kandidate za osvojitev naslova. »Evropska Brazilija« ima torej stvarne možnosti, da izboljša svojo doslej najboljšo uvrstitev: 4. mesto. O Italiji ni kaj dosti povedati, česar bi že ne vedeli. To, da bo igrala pred domačim občinstvom, je velikega pomena. Vicinijeva izbrana vrsta - tako je mnenje številnih nogometnih poznavalcev - naj bi si zagotovila mesto med najboljšo četverico. To je tudi cilj, ki so si ga postavili pri italijanski federaciji. RUDI PAVŠIČ Za večjo varnost na SP bodo sedeži oštevilčeni Zanimanje za SP ni bilo tokrat osredotočeno samo na tekmovalnost, temveč so prišla na dan razna vprašanja v zvezi z organizacijo, ki naj bi skrbela za pripravo tekmova-nja in ki gotovo ni bila brezhibna. Še največ težav je bilo pri ureditvi 12 stadionov. Polemik s tem v zvezi je bilo še in še. Že pri samem zakupu je, upoštevajoč seveda milijardne interese, prišlo do prvih zastojev, tako da so dela skoraj povsod stekla z veliko zamudo. Počasna in birokratska italijanska organizacija se je tokrat predstavila svetovni javnosti v svoji najslabši luči. Tudi ko so dela le začeli, so se zgrnili črni oblaki nad organizatorja, saj je prišlo do številnih nesreč Pri pripravi objektov (nad 600), ki so terjale celo 23 smrtnih žrtev. K že ne preveč spodbudni sliki velja še dodati, da so predvideni stroški stalno rasli, tako da je končna investicija terjala skoraj dvakrat toliko denarja, kot je bilo v spočetka predvideno. Sicer neurad-ni podatki govorijo, da so celotna dela zahtevala nekaj več'kot 1000 milijard lir. Zgradili so dva nova stadiona (v Turinu in Bariju), vse ostale strukture pa je bilo treba posodobiti in preurediti. Skoraj popolnoma je bil prenovljen tudi olimpijski stadion v Rimu, kjer bo maino srečanje. Stroški zanj so bili najbolj visoki, saj so presegli 170 milijard lir, medtem ko je predra-nn znašal 80 milijard lir. Se naj-°1 Poceni so se »izmazali« v Vero-1 m Vidmu, kjer so preureditve zahtevale okoli 25 milijard lir. Mimo vseh teh polemik in škandalov, se bo Italija predstavila z dvanajstimi res sodobnimi objekti -še posebno avantgardni naj bi bili v tem pogledu novinarski centri -ki bodo tudi z arhitektonskega vidika zelo privlačni. Prvič na SP bodo vsa mesta oštevilčena, tako da bo sleherni gledalec imel svoj sedež. To naj bi pripomoglo k reševanju vprašanja varnosti, ki postaja vse bolj zaskrbljujoče zaradi skrajnežev, ki se zbirajo na nogometnih prireditvah. Skratka, če je organizacijski aparat v začetni fazi nekoliko zaškripal, se baje vse dobro izteka, končno besedo pa bomo lahko izrekli šele med samim prvenstvom. Na koncu pa še nekaj besed o stadionu »Friuli« v Vidmu (na sliki), kjer je mesta za 42.000 gledalcev in ki je bil le delno preurejen, saj je struktura razmeroma nova (1976). Največ stroškov sta zahtevali razsvetljava in pa sodobni novinarski center. Glavna dela so bila zato osredotočena v ureditev raznih infrastruktur, ki naj bi olajšale dostop do stadiona. Najbolj tekoč je prihod po avtocesti, medtem ko je bolj težavna povezava z mestnim središčem. Poleg parkirišča ob samem stadionu (4.500 mest za avtomobile) so uredili tudi tri podzemeljske garaže v mestu in tako pridobili dodatnih 1.100 mest. Dela so zahtevala več kot 20 milijard lir. Seveda bodo na razpolago tudi posebni avtobusi, ki bodo povezovali železniško postajo s stadionom. In prav slednja možnost je morda še najbolj priporočljiva. (MAL) Prednost »azzurrov« na domačih tleh Nastop ZDA le nagradno potovanje? Pot letošnjega 14. svetovnega nogometnega prvenstva se bo začela s kvalifikacijskim delom 24 uvrščenih reprezentanc, ki bodo razdeljene v 6 skupin. V nadaljnji del, osmino finala, pa se bodo uvrstile prvo in drugouvrščene ekipe iz vsake skupine (12 reprezentanc) ter štiri najboljše ekipe, ki se bodo uvrstile na 3. mesto. Kot znano, bodo v skupini A igrale Italija, Češkoslovaška, ZDA in Avstrija. Ta skupina sodi po oceni velike večine poznavalcev med »lažje«. ITALIJA Na dosedanjih svetovnih prvenstvih je gostitelj petkrat osvojil naslov prvaka. Že ta podatek jasno priča, da Italijani (na sliki) startatjo dokaj favorizirani, saj bodo vse tekme odigrali na rimskem olimpijskem stadionu (vsaj prvi del) pred skoraj sto tisoč »glasnimi« navijači. Pomoč »domačim reprezentancam« so doslej nudili tudi sodniki, ki se v marsikaterem primeru niso proslavili z nepristranskostjo. Nastop pred domačim občinstvom je prednost, ki bi morala Vicinijevi ekipi zagotoviti dokaj uspešno pot vsaj do sklepnega dela, ko se bodo skupaj znašle najboljše reprezentance sveta. »Azzurri« prihajajo na to pomembno svetovno preizkušnjo brez »pravih« srečanj, saj so kot gostitelji bili oproščeni kvalifikacijskih nastopov. To jim prav gotovo ne koristi in bodo šele na začetnem delu finala morali preverjati uigranost ekipe in psihofizično kondicijo posameznikov. Drugi negativni dejavnik, ki nemalo zaskrblja italijansko vodstvo, zadeva časovno stisko glede skupnih priprav, saj je znano, da bo selektor komaj po finalu pokalnega nastopa Milana razpolagal z vsemi 22 igralci. Kljub tem negativnim notam pa vsi svetovni poznavalci nogometa uvrščajo Italijo v ožji krog ekip, ki naj bi se potegovale za sam svetovni naslov. Odločitev Azeglia Vicinija, da med reprezentante vključi precejšnje število napadalcev, jasno kaže na glavno hibo sedanje italijanske vrste: pomanjkanje učinkovitega napada. Vialli letos ni pokazal svoje vrhunske forme in to predvsem zaradi poškodbe, zaradi katere ni dalj časa igral za klubsko moštvo (Sampdorio) in samo reprezentanco. Ni še znano, kdo bo ob njem igral v konici napada (Italija igra po sistemu 4-4-2): Carnevale ali Serena. Oba sta namreč v prvenstvu igrala dokaj spremenljivo. Sicer bo Vicini za vsako priložnost lahko izkoristil Schil- lacija, ki se je letos pri Juventusu proslavil kot eden najboljših italijanskih strelcev. Vezna vrsta predstavlja za Vicinija drugo odprto vprašanje. Ni namreč še znano, kdo se bo pridružil Gianniniju na najbolj kočljivem in obenem odločilnem delu igrišča. Bo to Ancelotti, ki se še muči s posledicami poškodbe, ali Baggio, ki je eden od najbolj perspektivnih italijanskih igralcev, čeravno v dresu reprezentance tega ni povsem potrdil? Največ zagotovil daje selektorju obramba, ki je gotovo med najmočnejšimi na svetu, kljub sedanji slabi formi Baresija in Maldinija, na mesto katerega pa bi lahko vstopil De Agostini, ki je trenutno v izredni formi. Toliko o Italiji, ki bo pred pričetkom prvenstva odigrala še prijateljsko srečanje proti Grčiji. NASTOPI NA SP: 1. mesto (leta 1934, 38, 82); 2. mesto (70); 4. mesto (78); osmina finala (86); izpadi iz skupine (50, 62, 66 in 74). (R. Pavšič) ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Za italijanski mundial so se ZDA uvrstile časovno kot zadnje in v njihovem skromnem nogometu je prisotno prepričanje, da bo nastop v Italiji le malo več kot nagradno potovanje. Na svetovnem nogometnem prizorišču bodo ZDA ponovno po 40 letih. Prav leta 1950 v Braziliji so dosegle svoj največji uspeh z neverjetnim 4. mestom. Tedaj so tudi premagale Anglijo. Nastop za nabiranje izkušenj naj bi bil letos odskočna deska za razvoj nogometa v ZDA. Prejšnje izkušnje (glej propad Cosmosa iz New Yorka s svetovnimi - res postaranimi - zvezdami) pa ne nudijo preveč rožnatih prespek-tiv tamkajšnji nogometni organizaciji, ki bo leta 1994 celo gostila naslednje svetovno prvenstvo. Trener Gansler je z namenom, da ekipa ne bi prejemala veliko golov, najprej ustvaril obrambni bunker in zelo gosto vezno vrsto. V napadu je načelno le en igralec, če pa nanese, se proti vratom nasprotnika spusti tudi kdo drugi. Četverica Američanov je že igrala ali igra na tujem, vendar brez večjih uspehov. Paul Caligiuri je nastopal v drugi ligi ZRN, v Evropi igrajo tudi Hugo Perez (v Franciji), Peter Vermes (na Nizozemskem) in Frank Klopas (v Grčiji). V skladu z organizacijo nogometa v ZDA so mnogi reprezentantje le napol profesionalci. Z večino pa je nogometna zveza le sklenila pogodbe, da bi se ji ne izmuznili v zadnjem hipu pred SP. Večina sicer nastopa za univerzitetna moštva ali za ekipe, ki igrajo v zemljepisno omejenih ligah. Poprečna starost tistih, ki so igrali na kvalifikacijah za SP, je 25 let. Nedvomno je k njihovi uvrstitvi na SP blagodejno vplivala diskvalifikacija Mehike. NASTOPI NA SP: 3. mesto (1930); izpadi v skupinah ('34 in ’50). KVALIFIKACIJE ZA ITALIJO: Ja-maica - ZDA 0:0, ZDA - Jamaica 5:1, Kostarika - ZDA 1:0, ZDA - Kostarika 1:0, ZDA - Trinidad 1:1, ZDA -Gvatemala 2:1, El Salvador - ZDA 0:1, Gvatemala - ZDA 0:0, ZDA - El Salvador 0:0, Trinidad - ZDA 0:1. (B. Križman) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 6.1000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ut! Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih sobota, 19. maja 1990 M Pred kratkim v podobni nesreči 8 mrtvih V Manili 25 žrtev v letalski nesreči MANILA — Na Filipinih je včeraj prišlo do nove skrivnostne letalske tragedije, v kateri je umrlo 25 oseb. Do nesreče je prišlo v predmestju Manile, kjer se je takoj po vzletu vnel propelerski dvomotornik krajevne letalske družbe Aerolift. Letalo je nato še treščilo v neko hišo v četrti Parana-que. Do včerajšnje nesreče je prišlo natanko teden dni po skrivnostni eksploziji boeinga 737 družbe Philippine Airlines na manilskem letališču, kjer je takrat umrlo osem potnikov, petdeset pa jih je bilo ranjenih. Med žrtvami včerajšnje nesreče je 21 potnikov in članov posadke, preostale štiri žrtve pa so živele'v hiši, v katero je treščilo letalo. Gre za japonsko družino, na čudežen način pa so se rešili trije Filipinci, ki so bili takrat prav tako v hiši. Glede vzrokov za nesrečo ni znanega še nič konkretnega, vendar pa policija med nekaterimi drugimi hipotezami, ravno tako kot pri eksploziji prejšnji petek, ne izključuje možnosti sabotaže. Kot je povedal glasnik filipinskega notranjega ministrstva, so bili med žrtvami na dvomotorniku vrste beec-hcraft tudi štirje župani iz pokrajine Suriago. Nekaj očividcev včerajšnje nesreče je tudi povedalo, da je ogenj najprej zajel motor na levem krilu letala. V sporočilu notranjega ministrstva je še rečeno, da je imelo letalo težave že pri vzletu, potem pa je nenadoma strmoglavilo na naselje v predmestju Manile. Filipinski minister za prevoze Oscar Robos je neposredno po nesreči izdal ukaz, da družba Aerolift ne uporablja več preostalih 5 letal vrste beechcraft, ki jih bo pregledala posebna komisija filipinskega civilnega letalstva, da bi na ta način izključila (ali potrdila) možnost, da je za nesrečo kriva napaka v delovanju letala. Sredi morja naprodaj hiša iz sanj Francoski vlak-rekorder Francoski vlak TGV je tudi včeraj potolkel hitrostni rekord na progi Courtaiain-Tours. Dosegel je najvišjo hitrost 515,3 kilometre na uro (Telefoto AP) Za Slovenijo se Elan utegne spremeniti v Agrokomerc LJUBLJANA — Če bi še pred dvema mesecema anketirali državljane kjerkoli po Jugoslaviji o tem, v katero podjetje najbolj zaupajo, bi zanesljivo zmagala tovarna Elan, slovita proizvajalka smuči, jadrnic in druge športne opreme. Tako tudi ni čudno, če je zdaj, ko se je izkazalo, da je ta slovenska »čudežna tovarna« pravcati Agrokomerc, seznam upnikov, ki so imidžu Elana verjeli ter mu zaupali svoj denar, tako grozljivo dolg. Natančnega dolga še vedno niso izračunali, toda zadnje številke se sučejo med 330 milijoni ter 450 milijoni mark! Četrti največji svetovni proizvajalec smuči tega denarja ne bo mogel sam vrniti, saj ta znesek presega triletno proizvodnjo. Zato so podjetja, največji upniki, že ustanovila konzorcij, v okviru katerega se bodo odločali o nadaljnji usodi Elana. Toda to še ni vse: ne samo, da zaradi katastrofalnega dolga begunjske tovarne trepeta na desetine podjetij po Sloveniji in tudi na Hrvaškem (med drugim je zaradi Elanovih transakcij bankrotirala banka v Čakovcu), v kritični situaciji se je znašlo tudi 43 organizacij s področja šolstva, zdravstva in športa, ki jim Elan dolgčfje 35 milijonov dinarjev. V lanskoletni inflacijski stihiji so namreč mnogi poskušali kar najbolje obračati denar - in pri Elanu oziroma v njegovi banki so ponujali zelo ugodne obresti. Poenostavljeno rečeno je torej begunjski velikan ena prvih žrtev Markovičevega rušenja inflacije, saj se je izkazalo, da je služil v glavnem s finančnimi transakcijami. Sloveniji torej grozi »sindrom domin«, saj je knjiga upnikov obsežna kot kakšen žepni roman. V katastrofalnem položaju so se znašle nekatere banke, ki so Elanu posojale denar, ne da bi preverjale realnost bilanc (direktor Komercialne-hi-potekarne banke, Lojze Skok je doživel srčni infarkt, prav tako je moral v Klinični center Elanov finančnik Pavel Koder), glava pa boli še mnoge ugledne posameznike, ki so nasedli me- galomanstvu Elanovih poslovnežev. Vklopila se je tudi policija, tožilstvo (zlasti glede primerov, ko so bančniki podpisovali Elanove menice mimo pooblastil in preverjanja kritja). Kranjsko sodišče je sprožilo postopek prisilne poravnave: do oktobra 1992 mora Elan poplačati 60 odstotkov dolga, preostanek pa v obliki delnic. Če se večina upnikov s takšno rešitvijo ne bo strinjala, grozi seveda stečaj. Kot pri vseh aferah pa prihajajo na dan tudi nekatere umazane podrobnosti, ki ilustrirajo način vodenja podjetja, v katerega je verjela večina Slovencev. Veliko se govori o nepremišljenih potezah mladega direktorja Uroša Aljančiča (ki naj bi si med tem gradil zasebni hotel), ki segajo od neuspele investicije v proizvodnjo jadrnic v Italiji, do nakupa nekaterih tržno nezanimivih tekmovalcev - pa do zapravljanja denarja za razna sponzorstva. Tako je Elan za prvenstvo v Crans Montani odrinil 300.000 švicarskih frankov ter 2000 parov smuči - v zameno pa je dobil štiri reklamne panoje! Delavski svet je na dolgo in široko odločal o nakupu enega bicikla za kurirja, medtem pa je uprava na tihem in brez razprave podpisala pogodbo s smučarjem Bittnerjem -vredno »vagon biciklov«... Aljančič, ki je tako kot ves poslovodni odbor dobil nezaupnico in je trenutno na dopustu, zaenkrat ne daje izjav. Zato pa so predstavniki podjetja potolažili vsaj jugoslovanski smučarski pool, saj so zagotovili, da bodo poskušali vztrajati v »belem cirkusu«, prav tako bi radi obdržali nekatere tuje ase (Furusetha in Bittnerja) ter Majejo Svet. Tekmovalci držijo pesti, da bi se Elan izmazal brez stečaja, saj brez njega ne bi bilo slovenskega smučanja in so kljub vsemu njegovi moralni dolžniki, kot je pred dnevi rekel Tone Vogrinec (ki ga nekateri omenjajo celo kot bodočega direktorja Elana)... LONDON — Na nekem skalnatem otočku v bližini Portsmoutha je za približno 12 milijard lir naprodaj prava hiša iz sanj (na sliki AP). Gre za preurejeno vojaško trdnjavo, katero je lastnik Roger Penfold, ki jo je leta 1986 kupil za 600 milijonov, preuredil v luksuzno bivališče s posadko mornarjev, nekaj luksuznimi čolni, helikopterjem in svetilnikom. Bodoči lastnik bo imel na razpolago tudi teniško igrišče, bazen in strelišče na glinaste golobe, po potrebi pa bo lahko vse skupaj spremenil v hotel s konferenčnim centrom. Nekdanjo trdnjavo so postavili Angleži leta 1861, ko so se bali francoskega vdora. Takrat je v njej živelo 400 vojakov, ki so imeli na razpolago 49 topov. Med I. svetovno vojno so trdnjavo preuredili in je predstavljala branik pred sovražnimi vojnimi ladjami, med zadnjim svetovnim spopadom pa so iz nje streljali na Hitlerjeve bombnike. Ladji trčili zaradi megle BRINDISI — Poldrugo morsko miljo pred pristaniščem v Brindi-siju sta včeraj zjutraj trčili tovorni ladji, k sreči pa nezgoda ni imela hujših posledic. Med posadkama namreč ni nobenega ranjenega. Italijanska ladja Goldeh Star, ki je v Brindisiju malo prej raztovorila plin, je na odprtem morju trčila v bolgarsko ladjo Breza, ki je mirovala. Golden Star se je s premcem zarila v bok Breze in jo pri tem močno poškodovala. Kaže, da je nesreči botrovala gosta megla, ki je skoraj ves dan ovirala pristaniški promet. Tragičen epilog ugrabitve Tragična ugrabitev na Filipinih. Na levi sliki vidimo policaja s pištolo v roki, ki je pravkar ustrelil Reynanteja Floresa, ki je pred tem z dvema pajdašema vzel za talce vso družino Raymundo. Na desni j)a je Sheryl Raymundo s hčerko Trixio po osvoboditvi. Floresova pajdaša sta sicer pobegnila s pol milijona filipinskih pezosov (25.000 dolarjev) in Sherylinim očetom (Telefoto AP) Japonski mecen zadnje ure Saito odkupil tudi Renoirovo umetnino NEW YORK — Japonski bogataš Ryoei Saito tudi tokrat ni prizanesel: na dražbi newyorške Sotheby s je kupil Renoirovo umetnino Pri galetskem mlinu z 78,1 milijona dolarjev, kar bi v inflacijskih lirah znašalo približno 94 milijaf^; Saito sicer ni potolkel prejšnjega rekorda, za van Goghov Portret zdravnika J odštel 82,5 milijona dolarjev, je pa zato toliko bolj zadovoljen. V pogovoru z novinarji, ki že tri dni dobesedno oblegajo njegovo luksuzu^ stanovanje v predmestju Tokia je povedal, da mu umetniške slike pomerul^ življenje in da ga zadnja dva nakupovalna podviga pravzaprav nista pretiran obremenila. Plačal bom z bančnimi posojili, saj sem hipotekiral tako rekoč ' kar imam, se je zadovoljno muzal gospod Saito. Nemara pa si ta sodobni meC e želi tudi malo blagodejne reklame, saj je v preteklosti večkrat polnil časopis , strani zaradi finančnih škandalov, v katere je bil menda hudo zapleten. Pfja šestimi leti se je med drugim tako zadolžil, da mu je tokijska banka zarubi Picassove in Modiglianijeve umetnine. Dve leti prej j>a je moral zaradi slabeg vodenja odstopiti z mesta predsednika papirnice Dai Sova Seiši. Smrtnost med kadilci narašča ŽENEVA — Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izračunala, da se smrtnost med kadilci iz leta v leto veča. Zadnji podatki so pokazali, da jih vsako leto umre skoraj 3 milijone, poleg tega pa kajenje postaja vse bolj tudi ženska razvada. Kampanje proti kajenju, ki so jih organizirale industrializirane države, niso veliko zalegle, vsekakor pa se cigarete odvadi povprečno več moških kot žensk. Vzporedno s tem pa žal narašča kajenje med mlajšimi mladoletniki. 90 odstotkov primerov smrti zaradi raka na pljučih gre pripisati Pre mernemu kajenju. ,e. Mednarodna kampanja proti k^l tj nju, ki jo vodi WHO pa močno m ^ multinacionalne tobačne družbe, so začele svoje smrtonosne PJ01 Z de usmerjati v nerazvite držav ■_ razliko od ostalih se tu vdajo di tobaka predvsem ženske. M ^ nacionalke so seveda v škripcl ' 0. se njihov zaslužek, letno >^tržl!e ne' vprečno 100 milijard dolarjev, varno krči.