proletarec je delavski list za misleče citateije PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j/ s. f. and its educational bureau ST. — NO. 1992. - --»t«. Dmc. C •!1 * |WAc* 4 CM«r.M al I. U7% CHICAGO 23, ILL., 21. NOVEMBRA (November 21), 1945. >Mbli»hed Wee*ly at 2301 8. Lawndale Av«. ••• LETO—VOL. XLi MENIH ANDRAS ki li (na desni) je bil velik sovražnik Židov. Ko so nastale na Ogrskem nacijske protižidovske postave, je ta menih poskrbel, da Je bilo v Budimpešti 94 Židov umorjenih. V nji Je bil ne-davno tudi sojen. Na sliki na levi je dekle, ki Je bila priča tistemu dogodku in je sedaj na obravnavi v Budapešti pričala proti njemu. Bil je obsojen v smrt. cerkev pa ga je med tem izobčila. Is slike je ra«-vidno, da mu ni bilo šal njegovega dejanja Politična kriza v Evropi in drugje narašča O BODOČNOSTI NEMČIJE ŠE NIČ SPORAZUMA. NEVARNA UHLADITEV ODNOŠAJEV MED ZED. DRŽAVAMI in SOVJ. UNIJO. - SPLETKE, KI RAZDRUŽUJEJO EVROPO IN VES SVET Cezdalje bolj je razvidno, da.sko "trmo", in pa da na medna-jc bila smrt predsednika Roose- rodnih konferencah ni pokazala velta za ves svet ogromna izgu- še nobenkrat prave volje za ra- zumevanje in sodelovanje. Nedvomno se te taktike Moskva drži zato, ker ne zaupa kapitalističnemu svetu. Neurejenost v Evropi Največ škode ima vsled tega nesporazuma med velesilami Evropa. Glede bodočnosti Nemčije so še vedno brez načrta. To pomeni negotovost ne samo ža- ba Kajti načeljeval je deželi, ki je najbogatejša, najboljše industrializirana in militaristično najmočnejša In zato je za ves svet silno važno, kdo je na krmilu take države. Omajani odnošaji Ena izmed največjih Roose-veltovih zaslug je bila ustvaritev dobrih odnošaiev s Soviet- sko unijo. Predno je bil izvoljen, "jo, temveč za vse dežele, ki so naša vlada Sovjetske unije sploh bile ekonomsko privezane na- priznati ni hotela. On je to kvar- njo no zmoto odpravil, čeprav se je O Rusiji se je zelo razširila tr- s tem domačim reakcionarjem ditev, da v Nemčiji pleni, in da silovito zameril. Roosevelt ni so njeni vojaki navadni tolova- Rusije — take kot je — samo ji in barbari. To, da niso sami priznal, ampak ji je ob obletni- angeli, je gotovo. Saj se marsi- cah njene revolucije celo česti- kaj piše tudi o angleških, ame- tal, čeprav ga je ameriški torij- riških in francoskih vojakih. In ski tisk vsled tega še bolj napa- stara resnica je, da po vojni na- dal. stane takozvani val zločinov, ki Od kar je umrl, so se v Mo-|ga ni lahko ustaviti. AMERIŠKI ŠKOFJE ZA "STROGO POLITIKO" PROTI SOVJ. RUSIJI Na konferenci ameriških katoliških nadškofov in škofov, ki načeljujejo svoji organizaciji National Catholic Welfare Council, so mnogo govorili posebno o Poljski, Slovaški, Hrvaški in Sloveniji. Rekli so, da je v teh deželah zavladal komunistični terot, ki ga ščiti Sovjetska unija s svojo oboroženo silo. Domenili so se, da je treba proti temu kaj ukreniti. Pa so odobrili sedanjo "strogo" ameriško vnanjo politiko proti Sovjetski uniji in zahtevali, da mora postati še ostrejša. To, kar so v omenjenih deželah zagovarjali, je klerofašizem. škofje v vseh omenjenih deželah so pomagali v času okupacije Hitlerju. Na Slovaškem je prevzela takratno vlado duhovščina in naravno— po skrahiranju tretjega rajha so monsignorji zbežali. Tako se je zgodilo na Hrvaškem, kjer je duhovščina podpirala kvizlinga Paveliča, in na Slovenskem, kjer je ljubljanski škof pozival verni narod v borbo za Hitlerja pod geslom, da se gre zoper komunizem. Katoliški škofje in nadškof je so na svoji konferenci v Washingtonu ta dejstva vedeli. Morda so si med sabo priznali, da je hierarhija vseh teh dežel, pa v Italiji, Nemčiji in v Avstriji storila silovito napako, ker ie stavila vse na Hitlerja in na fašizem. Toda javno pa so odobrili staro politiko Vatikana, ki podpira najčrnejšo reakcijo in je vsled tega svojo igro izgubil. Vero so cerkveni politiki izrabili v prid borbe za ohranitev starega reda, za utrditev fašizma in za večanje cerkvenih bogastev. Ko sta Hitler in Mussolini padla, so se zrušile tudi njune lutkarske vlade v Zagrebu, v Bratislavi, Pragi, v Ljubljani itd., in ker jih je tvorila glavnem duhovščina, je naravno, da ie cerkev v teh deželah vsled svoje zgrešene politike zel6 prizadeta. Kajti osvobodilna gibanja so ii vzela veleposestva in jih razdelila med ljudi, katerim po vsej pravici spadajo. In ob enem so klerikalizmu vzela politično moč. Ameriški nadškof je vedo, da se verske nauke tam ie lahko ozna-njuje, ampak morajo biti res nauki, ne pa sredstvo za varanje in izžemanje naroda. In tudi če postane naša vlada napram Rusiji še "strožja" kot je, kleri-kalizem v Sloveniji, na Hrvaškem in Slovaškem, pa tudi na Poljskem je doigral. Zvezni kongres na socialne zakone cisto pozabil Ze dolgo le tega, ko je Truman sedanjemu kongresu pred-i ložil načrt za ekonomsko preos-nevo dežele, za izboljšave v socialnem zavarovanju, za več pedpore brezposelnim in zj sprejetje zakona, ki hi vladi na lagal, nai se pripravi z velikimi javnimi deli čim bi se videlo, da privatna industrija ne bo mogla uposliti vseh tistih milijonov delavcev, ki so bili najeti v vojni industriji. Toda vzlic obilici govorjenja .................................................. KOMENTARJI Predrednik Truman se je zelo zdrave in pa "blagoslov". Kajti zameril babtistom v Texasu, ker ko se enkrat oblečeš v škofovski je rekel, da popije tu pa tam ne- plašč, imaš še nekak poseben kaj žganja in da igra poker privilegij oddajati blagoslove. "Noben dober babtist ne uživa Rozmanu se namera vzlic temu Zd žgane pijače in tudi kart ne pri- ni posrečila. Priznal je, da je me v roke." Na svoji konvenciji | imel odločevati edino med Tito-so soglasno odobrili predlog, da se Trumana ne sme imenovati za nobenega častnega doktorja babtističnih visokih šol in da se ga sploh ne sme smatrati za dobrega vernika. To pomeni, da je « še vseeno na boljšem, kot pa je je kongres v vseh teh vpraša-^ pokojni Roosevelt, po kate- hem mlatijo kot da ga še ni bile večjega zločinca v zgodovini. Hudi pa so nanj zato, ker se je z Nemčijo in Japonsko spustil v vojno. nijh še vedno 'am kakor je bil ob svoji izvolitvi pred enim letom. Predsednikovi predlogi so v raznih odsekih vsi razmrcvar-jeni, ali pa pozabljeni. In to, kar naj bi zbornica na polju social-nc zakonodaje koncem konca sprejela, so le besede. Ogromen stanovanjski problem je le predmet debate v tisku a kar pa se zakonodaj tiče, smatrajo, da to spada "privatni iniciativi". Je sicer nekaj načrtov, ki naj bi pomenili, da se tudi zvezna vlada in oa vlade posameznih držav brigajo zato. a vsi so tako spisani, da nai hi korist od njih imeli zemljiški prekupci. kon traktorji in banke. Vsa velika obe*anja pokojnega Roosevelta, ki je prerokoval, kako zelo se bomo v tej in v drugih deželah brigali za koristi "malega človeka' , so torej pa dla v vodo. In ameriško gospodarstvo gre v enake toke kakor po prejšnji vojni. In vse se tako zdi. da bodo tudi posledice enako pogubne. Ameriški svet je na "zadnjo depresijo" že zelo pozabil. pa ne ve, da se lahko spet ponovi. Anton Šubelj je imel v minulem tednu v newyorških listih precej kolon in tudi drugod po nekaj vrstic. Radi njega, ali saj tako se bi dalo sklepati, je stopil — njemu v bran — ves pevski zbor newyorške opere, ki šteje 94 članov. In Subelj. kot običajno, je zmagal. On je v zboru zastopnik unije, a nesreča je. da kot še marsikje, tako se tudi tam tepeti za članarino dve uniji. PRIREDITEV SANSOVIH PODRUŽNIC V CHICAGU BILA VELIK USPEH Ako je kdo dvomil, slovenska publika v se je v nedeljo 18. novembra v dvotani SNPJ prepričal, da je s Slovenskim narodnim svetom bolj kot še kdaj od kar je bil ustanovljen. Spored sam sicer ni bil kaka posebna stvar, ampak načelnost je dobila priznanje. Govoril je s kom je sto dolarjev, ves prebitek pa bo, Chicagu. j kot so rekli tisti, ki so imeli o-pravka s tem, precej nad tisočak. Glavni govornik je bil dr. Slavko Zore, svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Wash-ingtonu. On je šel skozi borbo, bil je častnik v partizanski armadi in ima silno vero v novo KONFERENCA PROSVETNE MATICE V WAUKEGANU V nedeljo 25. novembra ob 10. dop. bo v VVaukcganu v Slovenskem narodnem domu konferenca Prosvetne matice in J S. Z. Tajnik krajevne organizacije Anton Garden bo poročal o njenem delu. podana bodo poročila iz naselbin, o delu pri naših publikacijah (Chas. Pogorelec) in pa o naših splošnih aktivnostih w. ozirom na sedanji položaj tu in po svetu. Atomska bomba je dobila na sestanku med Trumanom, Attlee jem in kanadskim premier-jem Kingom precej pozornosti. Morda — kot tu že prej večkrat rečeno, vsled "živčne proti Rusiji. A izgleda, da ta boj proti nji pojema Stalin se nikakor noče oglasiti. Molotov je z© spravo in istotako tudi Truman, Attlee, general Eisenhower in mnogi drugi veljaki. Torej se; hujskačem, ki pravijo, da bo vojna končana šele s porazom USSR. nada ne bo uresničila. Mi potrebujemo mir, Rusija še bolj vim komunizmom in cerkvijo. Po je bil za cerkev in s tem za Hitlerja. Med vrsticami Rozmanovega pisma, datirano 13. oktobra in objavljeno v "Am. d." dne 10. novembra, je razvidno, da je stavil na napačnega konja. Ne oroti fašizmu, proti "komunizmu" je udaril po papeževih navodilih in zato je zdaj brez škofije in brez službe. Ker gospodu škofu nočemo delati nikakršne krivice, naj tu objavimo njegovo omenjeno pismo v celoti. Poslano je bilo newburškemu no-vičarju kanoniku Omanu v Cleveland. Glasi se (namreč kakor objavljeno v "A d." v originalu; da!i je bilo v Omanovi pisarni kaj "cenzurirano", ne vemo): Po dolgih letih, ki so nam prinesla premnogo bridkosti pa tudi mnogo tolaibe, se mi nudi priložnost. da Vam pošljem pozdrav in blagoslov. Upam, da bo pismo prišlo srečno v Vaše roke, naj ga angel varuh spremlja. Razumem, da imajo Slovenci o nas duhovnikih v domovini slabo mnenje, češ, da smo v tej usodni VOjne * uri stali proti svojemu ljudstvu na strani njegovih sovražnikov. Take vesti ste dobivali o nas, mi pa nismo imeli nobene možnosti sporočati k vam resnične vesti. Po svoji vesti kot duhovnik in vse dni svojega življenja odločen in ponosen Slovenec, zavedajoč se svoje odgovornosti pred vsevednim Bogom, ki me bo nekoč sodil, izjavljam: Komunistična partija v Jugosla- viji je porabila željo, ki je živela v vseh naših srcih, osvoboditi se oku-fckof Rožman se zvija. Ne ve. patorja in njegovega terorja, da bi kako bi opravičil svoje podpira- izvedla politično in socialno revo-nje Hitlerja, prej Mussolinija, !«<•»)<> »n p"šla na oblast. V U na-Pavcliča in- pa fašizma v splo- J* organizirala osvobodilno mu" je udaril in po papeževih tr"nio Na V*1**1 Je dne 10. nov. prinaša njegove po- (Konec na 5. strani.) skvi bali, da ameriška vlada bržkone ne bo več tako prisrčna do nje. Dasi je bil naš državni department tudi pod Rooseveltom zelo reakcionaren, mu vendar Nemčija je sedaj razdeljena v upravo med štiri dežele in v vsakem delu je uprava drugačna. Rusi Američanom in Angležem očitajo, da so napram ni dopustil spletkariti proti Ru- nacijem vse preveč prijazni in siji. A odslej so se odnošaji med imajo še vedno mnogo hitler-VVashingtonom in Moskvo zeloI jevcev na važnih mestih A ame-ohladili in nevarnost je, da se riški in angleški krogi pa širijo za prispevke v Sansov Kolekta je znašala nad na kratko predsednik centralne- Jugoslavijo, ki se je 11. novem- ga odbora SANSovih podružnic bra s~ plebiscitom odločila od- Anton Krapenc, bile so predva- praviti monarhijo in uvesti v jane filmske slike iz Jugoslavije državo tako uredbo, ki bo v ko-in pa o nacijskih zločinih v tabo-1 rist narodu, ne raznim Petrom, riščih tretjega rajha. nastopili knezom Pavlom in knjeginjam so pevski zbor Prešeren, zbor ter princezam, in ne tistim, ki Slovenske ženske zveze in mla- sedaj od zunaj spletkarijo, da bi dinski krožek SNPJ, govoril je Angleži in Američani udarili bosta začeli ti dve vladi naravnost sovražiti druga drugo. Krivda na obeh straneh Krivda seveda ni samo v VVashingtonu Po Rooseveltovi smrti so v Moskvi vse preveč pokazali, da nimajo v našo vlado nič zaupanja in s tem so dali priložnost tistim politikom v naši deželi, ki so nezaupanje podpihovali v namenu, da zrušijo slogo, ki jo je Roosevelt gradil. In sedaj še atomska bomba, ki je že itak neprisrčne odnošaje še bolj ohladila. Nikomur (Konec na 5. strani.) Etbin Kristan. Mirko Kuhel in Joško Oven pa je napravil apel sklad, sedem tja. V Jugoslaviji je bila vojna cki napada nanjo pa do zadnjega dne. ko je Nemčija kapitulirala! sadove od svojega dela. in nato je še trajala, ker so se čete hrvaških, srbskih in slovenskih kvizlingov pomikale iz nje v nadi. da sc rešijo pod okrilje Angležev in Američanov v avstrijskih krajih, ali pa v Ita-j liji. Dr. Zore je dejal, da je na eni strani narod, na drugi pa njegovi izdajalci in pa taki, ki so vsled propada starega režima in starega reda, ki je bil skoz in skoz diktatorski in protiljudski. vse izgubili. Ta narod, ki se je tam boril proti okupatorju in s kvizlingi, sedaj gradi. Obnavlja mostove, železnice in ceste, po-, pravlja hiše in dela si nove. kjer j so bile po/gane. To je narod, ki hoče živeti z delom in imeti tudi Čemu treba še eno zvezo delavskih unij? Minuli teden ic bilo v dncw nem tisku poročano, da sc John L. Levvis resno ukvarja s ponudbami za ustanovitev še ene zveze delavskih unij. Glavni predlog je hale prišel od unije telefonskih nameščencev, ki šteje ne okrog četrt milijona članov. Se- more hiti skrito, da se tu čim-dalje bolj naravnost deluje za vojno z Rusijo. Ne sicer v vladi sami, ampak med tistimi krogt, ki smatrajo, da kapitalizem ne more biti varen, dokler bo obstojala Sovjetska unija Vse intrige, ki jih uganja tukajšnja in evropska reakcija, se vrše s tega stališča, Koliko je temu kriva tudi sovjetska vnanja politika. je vprašanje nazorov. A tudi mnogi prijatelji Rusije smatrajo, da je Moskva parkrat pokazala preveč trme, kar je u- daj je "samostojna" in mnogi so io smatrali, ali pa jo šc smatrajo za "kompanijsko unijo." Poleg te je še mnogo drugih takoivanih neodvisnih unij, ki nočejo v AFL in ne v CIO, a so sedaj, ko se vrši takozvana konferenca zastopnikov delavstva in korporacij uvidele, da niso upoštevane in da jih pri zvezni vladi sploh ne poznajo. Trdijo, da je v "neodvisnih* unijah okrog tri milijone čla nov, nevitevfti unijo premogar rdilo vvashingtonsko in london-'jev, kateri načeljuje. John L. Levvis. Veliko teh unij jc bilo prvotno ustanovljeno od kom-panij samih in pod njihno kontrolo. Postava jim tega več ne dovoljuje, pa so postale saj teoretično samostojne. Ako res pride do ustanovitve še ene zveze delavskih unij, bo to le nov dokaz nezrelosti ameriškega delavstva, ker ne za popade, da mu je bodočnost le v enotnosti, ne pa da si bi kup unij nagajalo druga drugi in poživljale člane v stavke ne za višje plače, ampak vsled jurisdik-cijskih sporov. Vsega skupaj je v tej deželi okrog šestnajst milijonov organiziranih delavcev. V AFL jih je približno šest milijonov, v CIO nekaj manj, drugi so v bratovščinah železničarjev, v UMW ter v raznih drugih nepridruže-nih unijah. Glasom podatkov drugih legislatur brez • prijateljev''? Prihodnje leto, ko bodo kongresne volitve, bodo seveda spet vsi znova postali "delavski prijatelji' in linijski voditelji bodo agitirali zanje kakor oh v&akih volitvah. A nekaj se v unijah vendarle svetlika, poseb no v CfO. In morda jc to vzrok, i čemu se delajo poskusi za še eno unijsko zvezo r Lewisom na čelu. CIO je industrialnim magna-tom najbolj v napotje, pa je verjetno, da so oni za predlogom za ustanovitev še ene "močne ' linijske zveze. Vedo, da se jim razdruženega delavstva ni bati. Žal, da unijski voditelji tega ne razumejo. Saj vendar vidijo, d« ima ameriški bizniški svet samo eno trgovsko komoro in samo eno zvezo industriaicev! Cemu zvezne vlade imajo nad 3K.'I milijonov dolarjev dohodkov nn leto, večinoma seveda na članarini. To je velika ekonomska sila. In če bi bilo vseh teh 16 milijonov delavcev v eni unijski zvezi, in bi pridobili medse še druge delavce, katerih jc milijone, ki niso organizirani, pa bi se na konferenci, kakršna se sedaj vrši v VVashingtonu, lahko z industrialnimi magnati drugače spogledali. Tudi politično bi bilo ameriško delavstvo ogromen faktor, ne samo v svoji deželi, temveč v svetovnem obsegu, ako hi nehalo s* *aktiko nagrajevanja "prijateljev". Kaj je zalegla vsa velika, res močna in ob enem draga politična kampanja CIO, ko pa danes lahko vse delavstvo bi delavstvo ne imelo samo ene uvidi, da je v kongresu in večini unije?! SOCIALIST! EVROPSKIH DEŽEL ZA SOLIDARNOST DELAVSTVA Po volitvah v Franciji je stari socialistični voditelj Leon Blum dejal, da je sodelovanje vseh treh glavnih strank (socialistične, komunistične in nove republikanske enote) za preporod njihne dežele neobhodno potrebno. In komunisti pravijo, da če že z buržvaznimi strankami ne bi bilo mogoče delati skupaj, morata saj obe delavski stranki stati solidarno druga ob drugi. To se v evorpskih deželah vrli. V Avstriji delata skupno, v Nemčiji, v kolikor sta obnovljeni in dovoljeni od okupacijskih oblasti, na Ogrskem, na Češkem, v Italiji itd. Na Poljskem so socialisti in komunisti glavni faktor v vladi. Le nekaj "zamejcev" v Londonu in v Nevv Yorku ie rogovili. Pa v Rimu in v Parizu je krdelo beguncev, ki zidajo vse svoje upe na vero, da pride do vojne z Rusijo, katera bo tepena — posebno sedaj ko imamo atomsko bombo — in potem se vrnejo in si zgrade "demokratične" vlade po svojem okusu. V Rimu je poleg slovenskih in hrvaikih klerikalcev tudi par srbskih in drugih biviih jugoslovanskih šitev demokracije v Jugoslaviji. Toda iz poročil ne-šite demokracije v Jugoslaviji. Toda iz poročil nepristranskih poročevalcev in iz pisem naših ljudi v starem kraju je razvidno, da je narod tam složen in da se dobro zaveda, kako ogromno delo ima pred sabo. In ljudstvo gradi, da obnovi, kar mu je bilo porušenega in da si svoje gospodarstvo uredi sebi v korist. Ni lahko graditi, posebno ne, ko je treba delati takorekoč iz nič. Vse laglje je spletkariti iz Rima. Tudi ni lahko premostiti starih strankarskih strasti, niti ni lahko pozabiti starega bratomornega boja, toda ako ljudstvo Evrope hoče iz lakote in podrtij, mora biti enotno za enoten namen, kot je rekel Leon Blum. In ta solidarnost je v vseh deželah na kontinentu že zelo dobro demonstrirana,^ vzlic intrigam reakcije, ki se napenja pod raznimi gesli spraviti svet v proilost, katera se več ne povrne. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D2^AVSKEGa UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iai«j« Ji^Jmuk« DeUvaka Tiskovna Drilka, CKic«»%, III fiAkOftNlN CI^SILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE 1NA v Zedinjenik drlavan sa celo leto $3 Ou; ta pol l«*a 11.7»; ta četrt leta 11.00. tAOffcustvo; sa calo leto $3.60; sa pol leta 12.00 Vsi rokopisi in oglasi morsjo biu v nairrn uiadu najpozneje «j<> pondeljk* popoldne sa priobčite* v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC fuoliahed etery Wednese kra-riobčujem dobesedno pismo, I vi, par v61ov, vsa obleka, vse je vzela vojna Kmečke hiše na Klancu so služile za vojašnico. V naši hiši je eksplodirala bomba, da je nesposobna za stanovanje. Preselili so se k meni v Sv. Križ in obdelujemo kar je mogoče, Sedaj je prišel Stanko iz vojne, gre delo bolje izpod rok; Vidite, dragi striček, minula so štiri leta polna grozot in trpljenja in prišla je zlata svoboda! Mi pa gledamo, ali je res ali so katerega mi je pisala moja nečakinja iz Sv. Križa pri Litiji. Dragi striček: ViSe pismo prejeli z največ him, veseljem, samo to nas je jžalilo, da ga ni odprla draga main a. Kmta usoda nam jo je strgala iz naše srede. Smo namreč sirote brez mame žc tri leta. Bolehala ! je dolgo in vse prizadevanje | "dravnikov ni nič pomagalo Imela jc raka v črevesju. Operaciji se ni hotela podvreči, sai je sanje, saj nc moremo verjeti, vedela, da bi bila brezuspešna, da je konec. Pepca. Potem so nas obiskavale ne Pismo je žalostno in priobču-?reče kar naprej. Manjia je umr- jem ga dobesedno, ker vem, da la 20 avgusta 1942. čez dva te- vas je dosti, kateri ga boste ra-I dna se je vlegla teta, ter nam zumeli. Iz pisma veje tragedija • raspala za večno 19. septembra, naše mladine, katera je pretrpe-Očka (dedi so bili pa še vedno la toliko grozot, da jo js skoro korenjak, niso klonili glave, to- nemogoče stlačiti v eno življe- lažili so nas iče ravno | sami tolažbe potrebni. OBTOŽENI NACIJI, ki so klali jetnike v logarjih v Relsenu In Oswiencimu. so dobili plačilo sa svoja A nesreče so šle svojo pot zločinska dejanja. Poina se jim na obratih, da se ne čutijo preveč sa "nadljudi" in da jih je strah pred j bodočnostjo. so bili nje. Ali ta mladina, pa naj bo ie tista, katera je zatisnila trudne oči starim, kateri niso več mogli prenašati trpljenja, ter KATKA ZUPANČIČ: Italijani vzamejo Franceta in ttftfc, katera je obdelavala gru- Jožeta v internacijo. France je do, da je mogla živeti naša voj- ' prišel že čez deset mesecev na- ska; ali pa tista, kateri spada v to deželo. Tako se ni utegnila zaj ler je sel k partizanom. Jo- moj nečak France, katera je v IVERI MAČEHE ustvarjene zato. da razgreba z Ljudje smo, milo rečeno, ne- njimi smeti Niti petelinjih koliko čudna bitja Ce bi n. pr ostrog nima. Vrh tega ji je pre-komu rekli: "Ti si pes!" Oj, v magati še tisto za putke značil--kakšno zamero bi zagazili. Ni- no boječnost Ali kaj pomaga, kdar in nikoli nam ne bi bilo od- koklja je in ostane samo koklja puščeno. Pa zamenjajmo "psa" j— levinja pa je levinja! z "levom" in bo učinek ves dru- Brez števila je primerov, iz gačen. Nehote se mu bodo prsa katerih se da izslediti neka na-razširila, brada dvignila, in v ša prismuknjena težnja prezi-očeh se bo užgal ogenj. In č? rati in podcenjevati vse. kar je stojita slučajno ob baru, prav v bolj ali manj ozkem stiku z gotovo se vam bo odzval s 4 kaj nami — vključivši našega so-boš pil name?" I človeka. Kajti kaj je pes s svojo toli- j Se več. Izpostavljena so naše- krat preizkušeno zvestobo in vdanostjo proti grivasti krvoločni zverini, ki smo si jo izbrali za simbol moči in poguma0 Ce se pes čuti krivega, pa ti skesa- izkazati ne ona kot mačeha, ne jaz kot pastorka Važno ni le. kakšne so mačehe, pač pa tudi kakšni so pastorki in pastorke Kajti i ti zaunji, če so količkaj odrastli, so mnogokrat vzrok tradicijonalne.....napetosti med njimi in mačeho. žeta pa še danes ni nazaj. Zve- partizanskih vrstah ustvarjala deli smo, da še živi nekje sredi; novo svobodno domovino — je Italije. Posestvo je mama izro- mladina, katera je živa in ne-čila meni, ko sem že bila polno- upogljiva — to je nova svobo-letna za toliko časa. da se raz-1 dna Jugoslavija! Pomagajmo mere urede. Potem bo pa enega jim. bratje in sestre! fantov, kateri bo najbolj sposo- -- ben. Seveda sedaj so pa zopet mu podcenjevanju baš taka bitja — pa naj bodo že človeška ali živalska — ki so nam najbližja in ki nam iz proste in rade vo-j . - lje, ali pa primorana in prisilje- POZOR DETROIT OKOLICA Kakor niso vse mačehe po zapreke tukaj. — Oče pri Sv. svojem bistvu hudobne, ki jim Križu niso hoteli na Klanec, manjka samo še rep in rogovi, sem se pa jaz preselila v Sv. tako niso vsi pastorki nedolžni Križ in hodila vsak dan poma-sirotni angeljčki. Neredkokrat gati na Klanec. Doma so gospo-se po lastnem nagibu ali pa od dinjile Micka in Milka. Tako 'dobrih' ljudi podšuntani razvi- smo lepo gospodarili do kapitu-jejo v težak, za mačeho često- lacije Italije, krat pretežak križ. Prišla je Nemčija. Se danes A naj se i dožene, da je de- nie je groza, če se spomnim vetdeset procentov mačeh do- ofenzive oktobra 1943. Kako je brih. bo zaradi ostalih desetih pokalo, gorelo in koliko ncdolž-veljalo še zmerom: mačeha je nih ljudi je dalo življenje! Iz mačeha ... no liže roko, ko ga kaznuješ, se i na delajo dobro, ti srce sicer zgane, vendar vihaš To pa že ne drži! — bo kdo nos, češ. pes je pes; če se čuti dejal, vsaj .ne, kar se našega nedolžnega, pa Je vgrizne. ko ga bližnjika tiče. Mar nam niso ma-kaznuješ. s?a še huiše obrcaš. ali tere na primer najbližje, pa jim tvoja končna sodba je taista — mar ne izkazujemo vse prizna« pes je pes. j nje. spoštovanje in ljubezen in Naj čuva tebe in tvojo hišo; east? podnevi in ponoči zvest in zanes- da. Ali -vsaka mati je ljev, ali pa naj je ničkohsti po- hldpornik Prole- Podružnica št. 1 SANSa sklicuje javen ljudski shod v nedeljo 25. novembra ob treh popoldne v Slovenskem narodnem do-17159 John R. cclih vasi so postrelili vse moške, pa tudi ženske in otroke. Iz Gabrovke in iz Sv. Križa so vse moške gnali'v Trdinovo le-,, , ... , . derflco. nametal i bomb in jih'a!"Ca ? b'' od ^etka.Doma je žive sežgali 1 bl1 1Z Krske vas' na Dol*nJsk«?m. Pobrali so nam vse kar se ]c! fc. Z'puMA ,tri slnove ,in i___,________hčer. Martinu časten spomin, mu na sorodnikom pa naše sožalje. tarča neslanih šal in dvoumnih dovtipov?! Pa tašče? Mar niso tudi one matere? In če so čast in ljubezen in spoštovanje do rodnih mater taka na zunaj lepa, na znotraj pa mnogokrat pi-škava jabolka, kaj naj pričaku-itd." In vendar jc, Jej° krušne matere, ali takozva-srčnost in neustraše- ne mačeh«. Clement Attlee pred kongresom V zveznem kongresu so napeto pričakovali, kakšen učinek bo napravil angleški premier Clement Attlee. "Socialist je. in dustrijo hoče podržaviti in v ta namen išče petmilijardno posojilo od kapitalističnih Zed. držav." To je bilo poudarjano v stoterih ameriških torijskih listih. Ko je Attllee omenil v svojem govoru Churchilla, je bilo aplavdiranja kakor da je vzbuknil vihar. To je bila ob enem de rtfonstracija proti delavski stranki. Južnjaški demokrati, republikanci in drugi toriji v tej deželi so s tem hoteli pokazati, da kar §e njih tiče, so nasprotni volji angleškega IJu^V.r^ ker je za vrglo torija in ga nadomestilo z laboritom, c Attlee se je v tem nastopu pokazal za spretnejšega diplomata ih poliftka kot pa so od njega pričakovali. Kajti hvalil je Chur chflla bolj kot pa bi bilo potrebno in s tem dokazal, da ni sebič-než. Churchill je bil v zadnji volilni kampanji v Angliji jako nadtft. Sedaj bi mu Attlee lahko vračal milo za drago. Pa ni hotel. Zavedal se je, da ima pred sabo poslance najreakcionar nejše zbornice na svetu Vendar pa je na svoj "zmeren" način kongresnike in sena torje posveril, da ni dobro, če zahtevajo, da bi moral ves svet rrrtrilti p6 njihnem kopitu. In pa da je skrajno slabo, če postanejo •rtonopoli toliko močni, da pride vse gospodarstvo — takozvani '^fr^e enterprise" pod kontrolo par oseb. Angleško ljudstvo se je odločilo temu napraviti konec ln tako bo, Je poudaril. Nihče mu rti aplavdiral Ko Je omenjal zasluge posameznih dežel za zmago nad Hitlerjem in osiščem sploh, je ploskanje odmevalo samo ob omembi Zed držav, katerim je dal lep poklon. Ko Je dal priznanje tudi Vzemimo drug primer. "Kakor brani levinja svoje mladiče, tako je ta mati branila svoje otroke." To se nam sliši vse lepše in veličastnejše, nego pa "Kakor brani koklja svoje pi ščance. kokljina nost vredna neprimeroma več jega poudarka, nego pogumnost levinje. Le spomnite se levinjinega prožnega in močnega telesa, njenih okrempljenih šap, pa zobovja. A kaj ima uboga in ponavadi izčrpana koklja? Cisto navaden kokošji kljun, perje, ki ga reva nahrhušči, da bo videti bolj strašna, pa tope kremplje, dalo odnesti. Po prešiče so prišli 7 avtom Sedaj so na očetu odpovedali živci. Star 92 let — in . ni še doživel takih strahot. Gra-jMinula vojna bila naj-Na shodu bo govoril dr Slav- nate so padale okrog hiše. Go dražja ne samo gmotno ko Zore, jugoslovanski poslani- ^ je šola iupnišče z vsemi amDaL tucJ: v jMuU: ški svetnik v VVashingtonu. Po- poslopji. Klomšinova in organi ^ 9 vedal bo, kako se je slovenski stova h^ Mi pa nikamor ven, narod uprl nasilstvu tujca-faši- samo čakati, kaj pride, sta in ga pognal v težki osvobo- • Kmalu je prišlo vojaštvo —-dilni borbi iz svoje zemlje. Kako VZame vse, tudi vino in to že tre-je bila v narodu globoka vera v tje let0. To je pa bilo za očeta popolno zmago in kako danes pretežek udarec. Gredo v poste-slovenski narod gradi svoj novi |jQ stregla sem jim devet dni, dom in svojo narodno oblast v in zopet je bilo treba zatisniti težko pribor jeni svobodi._____ Nikdar nihče se še ni pobrigal, da bi statistično dognal, koliko odstotkov mačeh je dobrih, in koliko je slabih. Po mojih opazovanjih bi sklepala, da je prvih več kot drugih. Iz svojih lastnih izkušenj seveda nc morem v tem pogledu navesti nič konkretnega. Dobila sem namreč mačeho točno tri mesece prej, preden sem odšla življenj Izgube ameriških življenj v minuli vojni so le malo manjše kot so bile izgube življenj ameriške armade v vseh prejšnjih vojnah. Skupno je bilo izgubljenih v minuli vojni 201,367 ameriških življenj, ali štirikrat toliko kot v prvi svetovni vojni, in več, Po shodu bo večerja našemu . 4 odličnemu gostu slovenskemu Tudl protivnik vo|ni službi |kot pa so v civilni vojni znašale partizanu v čast. Prilika bo da- lahko koristi svoji deželi ,zSubo severa in iu8a-na vsem navzočim vprašati dr. j . m Angliji, ki je pač vztrajala v najtežjih okolščinah4 je bilo komaj nekaj odmeva. Seveda, omenil je tudi Rusijo in jo pohvalil, toda l>o zbornici je zavalovel mraz. Ni lahko — ni prijetno govoriti taki avdijenci. Attlee je skušal ameriške torije uveriti, naj se delavske stranke nikar ne boje. Dela po civiliziranih tokih. Ne išče ničesar v prid kakega posamezniga sloja, temveč se trudi dvigniti živi jen* ski standard vseh ljudi vsemu svetu v korist, ne samo Angliji. Vzlic svoji pomirjevalni taktiki ni napravil vtisa. Vzrok je. ker Je za podružabljenje bogastev, dasi hoče lastnikom delavska vlada imovino plačati, kar je toliko, kot če jim je ne bi vzela Cemu plačevati, kar ni njihovo, razen po kapitalističnih zakonih? Ko je nehal govoriti, so ga napadli mnogi ameriški listi samo zato, ker ga smatrajo nevarnim sistemu, v katerem je izkoriščanje ljudstva za posedujoči sloj najsvetejši zakon. Govore o demokraciji, a so za vsako fašistično diktaturo samo če jim varuje investicije. Težko bo v tej deželi, težko raditega, ker niti na unijskem polju ni razredne zavednosti, pač pa neprestana trditev, da smo proti "komunizmu". Ko hitro je kdo v zvezni vladi, ki ima nekoliko socialnega čuta in pa dobre besede za "navadnega človeka", pa je označen za "komunista". , A se vendar giblje. Podzavestno se unije spreminjajo v bor« bene enote. Tako gotovo, kakor pride za nočjo dan, se bo tudi tu dogodilo, da bomo imeli delavsko gibanje — bolj ognjevito delavsko stranko, kot pa je tista, ki jo Attlee zastopa. Zoreta kaj se je dogodilo v rojstni občini. Morda bo tudi kaj zvedel o svojih ožjih sorodnikih. Na shod in večerjo ste vsi dobrodošli. Zvedeli boste na shodu in večerji vse, kar vam je glede stare domovine in svojcev že dolgo na srcu. Posebno bi bilo v čast vsaki slovenski organizaciji, če bi po svojem zastopniku pozdravila odličnega predstavnika slovenskih partizanov pri večerji. 2eleti je, da se udeleže tudi oni, ki so jim vesti o. fašističnemu grozodjestvu v starem kraju sama "propaganda" in oni, ki verujejo, da "prevzvi-šeni" ne more biti narodni izdajalec. Vstopnine ni. Vsi, ki žele biti pri večerji se prosijo, da se javijo takoj po dopisnici ali telefonu na Mary Jurca. 11423 Freeland, Detroit 27, Da-vison 9783 ali Mary Rant 2801 S. Geneva, Dearborn, Mi-chigan, Dearborn 4474, Ne pozabite na ta zgodovinski dan detroitskih in okoliških Slovencev, ko bomo imeli prvič pristnega slovenskega partizana polkovnika v svoji sredi. Proslavili bomo zmago napredka pri svobodnih volitvah nad reakci- Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! Tole mi ne gre v glavo ? NI bilo veliko fantov in mol, ki so v minuli vojni odklonili službovati v armadi t razloga, da je klanje proti njihnemu prepričanju. Fden itmed njih je bil Pfe. De*-mond Do*v Isjavil je, ko ao ga klicali na nabor, da je pripravljen Iti v armado le pod pogojem, ako mu ho dodeljeno tako delo v nji, v katerem mu ne bo treba nikogar ubiti. Dali *o ga med aanitejce. V tem mogoče, da je bila ta dežela sposobna produ-ciri*i dovolj municije in vsega poslu je na bojiftčih na Pacifku atoJ™«'«* *»mo *a svojo arma ril toliko dobrega In drznih dejanj do; ^mveč je z njo lahko zala-v reševanju ranjencev, da je bil armade vseh združenih na-jo, ki je tlačila k tlom Slovence odlikovan • kongreano medaljo — rodov, ni pa v stanju zgraditi za stoletja. prvi 'eonaelentloua objeetor". kl je svoje prebivalce dovolj stano Za odbor podružnice štev. 1 dobil tako priznanje. Na «llkl » vanj, katerih povsod manjka to SANSa. Jože Menton. , l* njegova lena. j mi nikakor ne gre v nlaVo' PROLETAREC JI- POVESTNI DEL GABRIJELA PREISSOVA: NEVIHTA Iz zbirke "Korotanske povesti n (Nadaljevanje.) Njegove besede so donele tako milo, da se je resnobni Katri kmetič z nerodovitnega posestva zopet smilil. Saj mu je vse odločno dopovedala, zakaj bi mu še to uslugo odbijala in ga žalostila? Z zadovoljnim smehljajem, kateri ji je odpodil iz prsi prejšnjo nevoljo in katerega ni mogel nihče zapaziti — je dovolila, da je Jurij peljal voziček. Ko pa sta prišla do vrat, mu je mirno pomagala čez visok prag in zraven uljudno rekla: "Lahko noč!" Duri se niso zaprle za Katro, ali ona se je izgubila v sobo, da je ni bilo več videti; le njeno tiho pevanje: "Aj — tutuja — haja pupaja!" je Jurij še slišal. To že ni bilo več zanj, njega je Katra že odbila z besedami: "Lahko noč'" Kar dejala je: "Lahko noč!" — in še toliko sočutja ni imela ž njim, da bi ga poklicala: "Počakaj, prižgem luč; posedi pri nas!" Nikogar nima doma, sama je, da je strah, in vendar noče, da bi toliko počakal tu pri Ko-čebovih, da bi se posli vrnili... Nobenemu beraču bi tega ne dejal nego: na Kočebovem; tudi Proza so klicali za Kočebo. Katrini starši so šli pomagat najstarejši hčeri, ki je imela moža dan za dnem pijanega, da se ni bilo zanesti nanj; — za najmlajšo, Katro, pa niso imeli nikdar posebnih skrbi. Vsak je smatral Katro za odločno žensko in pravil Z njenimi starši vred: "Ta si bo že sama pomagala; ta je vsa mladeniška!" In da je bilo v Katri res nekaj mladenfckega, je dokazala s tem, da se je sama peljala v mesto, sama opravljala konje in vse sama oskrbela. Ob košnji pa je doma pospravljala, je pomagala kositi in vlačiti. Njen glas je bil močan in nizek, da jo je bilo daleč slišati, kadar je zapela, zažvižgala in zavriskati pa je znala kakor možak. Jurij pa na Katri vzlic njeni krepki, sicer pa ne preveliki ne preobilni postavi poprej ni videl drugega nego ovdovelo, slabotno žensko, in iz srca bi ji bil rad vsak trenotek pomagal pri delu. Ah — ona niti slutila ni, koliko pripravnih in koristnih pritokov ji je napeljal letos zju-tra zgodaj ali pozno zvečer na storila, da bi ga pustila"pred travnike... Zadnjič ji je skri-dežjem za durmi, da bi ga poši-!v*j popravil kos plota, drugič ljala domov .. . Samostojna go- Je ^P^ tekel kakof maJhen Pa" spodinja je, seve, — lahko dela. i 8'avec- <*a bi ji rešil dvoje kur kar hoče; dobre besede mu ne|iz vode — in sedaJ Je hodil dan privošči, ne, še očita mu, da za dnevom popravljat k studen-ima slabo posestvo — nerodo- cu, .ki je napajal Katrin vodo- vitno zemljišče,--da nima vodI ko bi 8a Jurii ne bil P°" pašnikov 1 pravljal. gotovo bi se bil poma- Jurij je zaškripal z zobmi "su.šil. Zase «°tovo tega ni zdelo se mu je. da sta mu padli i delalj P" Yrazu zado*fal » • _ ___i . napajanje živine preprosti vod- iz višine dve deževni kapljici v "fj^*"^ * oči. V tem ga je postalo sram, obraz mu je zalila kri; kajti kaj takega se mu že davno ni pripetilo, da bi imel solzne oči. preprosti njak na dvorišču. Zaradi Katre je zanemarjal celo svoje gospodarstvo. Marsikaj je tod kričalo po popravi, Ej. kaj," je dejal in priki- in 8a Je zaman nato opozarjal. Kad za zelje se je razpokala. streho bi bilo treba malo popraviti, pod kapom izkopati odtok — in vse to je čakalo zaman samo za voljo nespametne ljubezni do Katre. Kaj pa mu je vzbudilo ljubezen do nje? Po možu se ni jokala, revščine tudi ni poznala, njeno zdravje je kar mal — "čakaj, nikoli več me ne vidiš tu! Imej svoje lepe pašnike in svoje rdeče lice tudi; tako si že vdova .. Jurij si je ulomil borovo vejo, ki mu je molela na pot, in začel besno mahati ž njo po zraku. Bilo mu je tesno — vroče; skoro bi se bil zadušil. Na hribu nasproti je žarelo nekoliko kresov; ta svetloba ga je bolela v oči. Želel bi si le samo temo, — mrzlo temo. Svet mu je bil puhel in ničeven, vse ničevno, s temi slavnostnimi ognji vred, ki gore le. da jih ljudje vidijo... Kaj pa je tak-le ogenj? Vz-plamti, razžari se, nakar pa ni od njega nič. In pesmi, katere je časih imel tako rad, in streli? Zadone, odmevajo po gorah — odzvene in od njih tudi ni nič vi6. Vse je tak prazen nič, tudi čtoveško življenje. Človek se trudi, ne užije nič dobrega na svetu, — ko se pa nadeja najlepšega, mu še ves up ugasne! To je vse človeško življenje! V tem je Juriju *prišla na misel mila podoba. Nenadoma je prišla ta blažena misel v njegove sanjarije: Ko se je vrnil od vojakov, je gledal često na Kočebovem vdovo Katro, ki se je upirala in ubadala od zore do mraka, da bi vzdržala vse v redu. Poznal jo je od mladega — dasi se ni družila ž njim; kajti bila je dve leti starejša in on ji zato ni bil dovolj pameten. Katra je bila najmlajša treh že omože-nih hčera Kočebovih, in dasi se jc rekalo pokojnemu možu Katrinemu, ki se je priženil sem, Prož, vendar ni nikdo drugače lačkov, med katerimi se je prikazovala modra lisa, na njej pa srp meseca. Skril se je sicer takoj za oblake, dalje hiteč, ali Katri je bil prizor jako po volji. Veselil jo je svet, najsi je bil še tako tihoten in oblačen, kakor baš sedaj; saj je vedela, da kmalu zopet pride znana zvezdnata noč ali pa zašije solnčni dan ljudem na radost. Ah, res, tu pri njih je bil svet tako lep, — sreča, da se ni nikamor omožila od doma, kakor so se sestre . .. Katra je pozorno gledala poslednja dva kresova, ki sta še planitela prazniku v slavo. Ta dva sta ji nekako omamila pogled in glavo, vsa krajina pa je prestala dihati... Katra, sicer tako pametna, je bila v mislih v svoji deviški, da, v otroški dobi ... Bilo ji je sladko kakor še nikoli, da bi kar zavriskala, prav kakor ne bi vedela na svetu za nič drugega nego za življenje, katero je pripravil Bog ljudem. Sproti se ji je vsled tega vzbujalo čuvstvo sreče; rast-lo je, širilo se je, da jo je skoro zadušilo ... "Bog — to je vroče!" je šepetala vzdramivša sc tz sanj Mislila je, da jo tišči platneni ovratnik, in odpela si je spono za vratom. Pa se ji je zdelo, da ji nekaj grozno teži glavo, in snela si je ž nje klobuček in ruto; še celo kite, trdo spletene in gladko zvite okoli glave, si je počasi morala spustiti z glave. Kaj( neki se je godilo ž njo? V glavi se ji je vrtelo, kakor da jo je nekdo urekel... Pa vendar stara beračica ni nosila v očeh sove? Toda člpvek, kateremu sede sova v oči, baje ne more nič za; to . . . V tem se je rdečkasto zabli-' skalo, razlegal se je grom. "Bog z nami, nesreča pa strani!" prekrižala se je Katra Ta- j ko je bila zmedena danes, da se je ustrašila groma, za katerega se sicer ni brigala. Stekla je v izbo in prižgala svetilko; postavila jo je na okno. ali v tem se je zunaj dvignil tak vihar, da ji je ugasnil svetilko. (Dalje prihodnjič.) V DKZAVI MAKYLAND še velja puntava, da »me sodnik obsojenca kaznovati z batinami. Sicer jnu jih ne naloži sodnik sam, ampak šerif ali pa kak njegov birtfc. Zadnji, ki je bil nedavno obsojen na deset batin, je Lloyd Rusching v Dillon Parku, Md. Zrna ga je zatoiila, da jo je pretepel, pa je dobil omenjeno kazen. Ko se je vrnil domov,se je ženi za svojo surovost oprostil in spet je bil mir v družini, kot priča gornja slika. niti se ne bodo toliko pritoževali, koliko namiznega orodja jim pokradejo ter brisač. * Neki komentator v listu liberalnega multimilijonarskega časnikarja je analiziral našo vojaško komando, da so vsi višji častniki v nji vzgojeni po nazo-dih plutokracije na VVall Streetu Ni se motil, kar nam pričajo dogodki po svetu. Omenil je ob enem, da je v ameriški armadi zelo malo oficirjev, ki bi izhajali iz delavskih plasti. Njegova razglabljanja ne potrebujejo nobenega komentarja. JU Tu in tam se najde tudi v armadni oblasti bela vrana. Ko je bil Hitler v svojem prvem puču poražen, je padlo šestnajst njegovih komandantov. Leta pozneje jih je dal izkopati in položiti v bronaste rakve. Imenoval jih je za junake, dal jim je svečan pogrp^> in tudi papež je dal zraven svojo blagoslovno besedo. V sredi monakovskega mesta si je izbral za pogreb svojih to- žje, a vzlic temu ste močni in živi. In v tem stanju boste i v naprej propagirali novo človeško družbo, svobodno za svobodne ljudi združenih narodov. John Chamazar. VZTRAJATI PEVSKEMU ZBORU JE TEŽAVNO bro in izvežbala sta jih Mrs, Ann Sannemann in mladi Ed Udovich. Potem j£ sledila običajna plesna zabava. Igral je na nji Pucljev-Foysov orkester in nekaj komadov tudi med koncertom. — X. na farmi sina, ki nadaljuje njegovo oranje. Dalje zapušča Mike brate Franka v Pueblu, Charlesa v Chicagu, sestro Frances v Pueblu in več drugih sorodnikov. Bil je član dr.4 Orel" št. 21 S N. P. J. od ustanovitve. Rojen je bil v Zimaricah pri Sodražici. Kadar je prišel v Chicago, zgodilo se je to menda dvakrat, je imel največje veselje kramljati s sodrugi. Pisec teh vrstic ga je obiskal dvakrat na farmi. A o tem več ob kaki drugi priložnosti. Naj bo tu poudarjeno, da je bil Mike kremenit značaj, in da mu življenska pot ni bila postlana vseskoz z rožami. A tudi hudega mu ni bilo. To je rad povedal. "Živimo," jc rekel. Sorodnikom iskreno sočutje. Z. Chicago. — V času minule vojne je prenehalo precej slo venskih pevskih in dramskih zborov, eni že prej. Bodisi, da jc zmanjkalo aktivnih, požrtvovalnih članov, takih, ki so v de- Se ludi kam Pijemo in napresal lu za svojo organizacijo pripra- sem sode žlahtne kapljice, vljeni dati čas in trošiti denar. do 8ostl postrežem z njo. ali pa je nastala vsled izstopa-! ,Chas > g°tovo se 11 b°d°s ] nja članov, postaranja, nočne-'ne cedile' ko b°s to cital. Prej IZ URADA BIG TONYJA Oakland, Calif. — Imam doftti novic, zato jih takoj sporočam, da ne bodo prestare. Iz države solnčnih rož sta nas obiskala John Kocjan ter John Teršinar. Oba sta naročnika Proletarca. Kocjan je brat naše mame. Ima tukaj dva sina. Določil si je, da ostane tu par tednov. Teršinar pa je bil oženjen s sestro naše mame. Preminula mu je pred par leti. Imel je veliko farmo, ki jo je prepustil sinovom. Kmalu bo dočakal 70. rojstni dan. Dejal je, da je jako j---- zadovoljen, mi pa tudi. Ker ma- llkmoiflTA A ma kuha za "tavelkega Toneta, j 1 MJ3IVM lahko pridene dovolj v ponev Indokitajska si nič ne želi, da tudi zanj. bi Francija nad njo še kdaj za- V Kaliforniji sem delal od 1. vladala. Vzrok pa so Francozi 1922. "Delaš?" me je včasi kdo sami, ker so deželo le izžemali, vprašal. "Seveda, toliko šihtov, ne da bi ji kaj dali. da se bom postaral.ob njih." Indokitajska ima 26 milijo- Lanskega 1. oktobra sem na- nov prebivalcev. L. 1939, od kar pravil zadnji šiht. In je bil res so na razpolago zadnji točni po-zadnji, ker na delo se ne bom datki, je bilo v nji 1.702 licenzi-mogel več vrniti. Občina Oak- ranih prodajalen opija, ki so land, oddelek kjer sem bil upo- prodale po 47,331.835 kilogra-slen zadnjih dvanajst let za po- mov opija na leto, torej štiri in pravljanje ulic, mi je že ponu- pol funta na osebo. Iz podatkov dila pokojnino. (Jaz ji pravim istega leta je razvidno, da je 'ajmožna'.) Prejemal bom $35 - bilo v nji 116,374 licenciranih 89 na mesec, dokler ne bom po- prodajalen alkoholnih pijač, ki zabil dihat. ' so prodale po 32,707,082 litrov Časa imam na razpolago. Ako na leto. me pride kdo obiskat, mu več ne Ampak ljudskih šol pa je bilo prigovarjam, da naj gre, ker se samo 7,338, ali ena na vsakih mi mudi na delo. Naj le ostane! 3,500 prebivalcev, V vsi Indoki- tajski so bile samo štiri javne ga dela v tovarnafi, in med vojno pa s klicanjem fantov in omenjena gosta mi ne bosta storila veliko škode, torej pridi, če mož v armado, vrzel tolikšna, I mogoče!) da je prenehal zdaj ta zdaj dru- Kar se m(\n<~ tlce' ™skl ka,P" gi ^bor 1 jici tudi ne delam vec kvara. Jo V Chicagu je moški pevski > gledam pijem je ne. Smo v zbor France Prešeren vztrajal takih leUh. Zdravnik mi ne da skozi vsa ta leta. Ne lahko, kaj-1 dovoljenja, pa drzi zapoved in ti mnogo fantov pevcev je šlo* v Prepovea. armado in vrste so se zredčile. _ , . . , -•r Toda so pa prijeli drugi toliko Sln variscv primeren kraj. Nad nj - * i * ^ y naš ^^ Qld USA Tele_ hovim grobom jim jc postavil i »j* «ton je zabrnel, vprašam, kdo primeren kamen. Nad njihnim, d a k™cert* na leto< ka~ khče\ pa jc bil Gn Klical jc iz ... Kaj mu je torej prišlo v glavo, da se briga in skrbi za njo? Oče mu je iskal neveste že od Božiča; mislil je na to — mislil na ono, toda nikoli se ni spomnil na Katro. Oče pa je bil preudaren in moder človek; vedel je, kaj je zanj, in ni vprašal po ljubezni. Vrhu tega pa je bila Katra že vdova — niti za vse Koroško bi je ne hotel! In v tem trenutku se je zdela Juriju Katrina sorazmerna postava prevelika, prav zoperno velika. Po polnem, rdečem obrazu je imela drobne pege, njene poteze so imele trd izraz — čisto moškemu jc bila podobna. To ni bila ženska, to je bil mladenič — in Jurij je bil prepri-j čan, da je ne bi hotel za vse Koroško ... • » t * Sprva se je zemlji obetal oni tihi, blagodejni večerni dež, kateri dremajočo pokrajino najlažje zaziblje v sladko spanje; — toda ni ga bilo. Ko je Katri dete zaspalo, je šla zopet na prag pogledat. Vz-duh je bil vroč in soparen, niti najmanjši vetrič ni pihljal. Nebo je bilo prepreženo z nepro-dorno odejo oblakov; le tam v daljavi je hitelo nekaj belih ob- Nekaj drobiža Chicago, III, — Zastor dipio-matičnih spletk se polagoma odgrinja. Zakaj tisk ne pove, kaj se godi za kulisami. Ali ga je morda strah priznati, da mili-taristična klika v VVashingtonCi želi povzročiti vojno z Rusijo? grobom je postavil "večno luč dokler je ni ugasnil Col. Charles Kccgan. Na to je ukazal ugasniti bakljo. kovinaste rakve raztopiti in trupla pokopati v ozadju pokopališča. prej Kvaliteta zborovih nastopov je sicer vsled teh okolščin trpela, toda udeleženci so bili vzlic temu še vselej zadovoljni s sporedi in tako tudi na Prešernovem jesenskem koncertu. New Jerseyja. Na zahvalni dan bomo skupaj. Mama je z njim govorila 20 minut. Sin Jože pa je še v Franciji. Anton Tomšič. t ARE Y0U IN NEED 0F $1000 - - $2000 - - $3000 TO AVOID THE SALE OF YOUR PROPERTY mm Write or telephone D. L. KRUEGER 111 WEST WASHINGTON STREET Central 5225 Ko bi kapitalistični tisk hotel po pravici pisati, bi že danes imeli civilno vojno. Kaj vse sc je godilo na skrivoma skozi zadnjih deset let — to bi bilo zanimivo pisanje, če bi ga ne skrivali. In vse to počenjanjc v imenu demokracije! Nisem za klanje. Zato pa smatranf za pravilno, da ima vsak državljan pravico svoje nameščence v vladi kritizirati. Oni so potemtakem naši služabniki, ne pa naši gospodarji! Saj tako je zabeleženo v ameriški ustavi! JL M • Umobolnim v demokratičnih državah ni dovoljeno glasovati. A kako je mogoče, da imajo vzlic temu toliko svojih zastopnikov v vladi, to meni ne gre v glavo! Ko sem bil fant — to kajne je že pfecej let nazaj, so si dekleta pokrivala noge z dolgimi krili. Najbolj previdno pa so sc zadržale pri fotografih. Predno je šla spat, je svojo glavo pokrila s kapo. Danes pa mnoge izpi-jejo, nočne kape predno gredo spat. In kako sc slikajo danes, tega vam ni treba posebno praviti. Tega ni kriva atomska bomba, ampak vojna. * Na konferenci združenih narodov v San Franciscu so bili nekateri časnikarski poročevalci zelo i^dovedni, kako ruski re-porterji presojajo ameriški nežni spol. Pa jim je Rus odgovoril: "Vaša dekleta so krasna. Edina napaka na njih so preširoka usta." JL Vsi čikaški hoteli so še danes prenapolnjeni. A počasi pa sigurno prihaja čas, ko bodo oni vabili stanovalce, ne pa jih stanovalci moledovali za sobe. In Smatram, da je Col. Keegan kl f Je ^il v nedeljo 4 nov MIKE POGORELEC reaiist Vrh nekd-aj*,^ nacij !v dvoran. SNPJ. Podan Je bil' skega hrama je zgrad.l stranišča, mesan-a1' kot P™vimo »u. var.-za ženske in moške. 'ctni program Zbor. ki ga vod. ze mnogo let Frank Kub.na, je Statistično je dokazano, .da "Pel osem pesmi, med njimi nežni spol v tej deželi živi dalj «neniko ^ slovenskih kot pa moški. Kaj je temu glavni vzrok, ni pojasnjeno. Mogoče jih pa barva protežira? * Trdijo, da ko si bolan, in če ne veruješ v zdravnika, in pa v zdravila, ki ti jih predpiše, ti ne bo zdravljenje prav nič koristilo. Cital sem tudi statistiko, ki dokazuje, da povprečni zdravnik živi štiri leta manj kot pa masa pacijcntov. Mogoče zdravnik umrje toliko prej zato, ker v svoje kolege ne veruje. JL K Klobuk dol pre našimi indu-strialnimi inženirji. Novi avti, ki jih sedaj izdelujejo, so izboljšani mehanično toliko, da se nam obetajo še velika čuda. Av-tni motor n. pr. vaga manj kot stari, a ob enem poseduje več konjske sile kot kdaj prej. 2al, da se do danes še ni rodil znanstvenik, ki bi dal tudi voznikom več konjskega razuma. / Znanstvenikom kemije in druge fizične znanosti se je posrečilo razdrobiti atom. V teh poskusih so iznašli tudi atomsko bombo. Sedaj se prerekajo, dali naj bo to njihna skrivnost, tili pa javna tajnost združenih narodov. Meni se sanja, da je dvatisočletna civilizacija v fašističnih in demokratičnih deželah dozorela. Kakor ne morejo znanstveniki ustaviti potresov, povodnji in suše, tako tudi ne bodo mogli skriti tajnost atomske bombe. / Inspiranti, ne obupajte! Morda ste telesno pohabljeni — vojna je to mnogim povzročila, — morda ste tudi finančno pri koncu, — kljub temu ste neprema-gani. Mogoče je vam smrt ukradla tisto, kar vam je bilo najbli- in dve angleški pesmi. Dalje je pel Prešernov duet, označen v tiskanem sporedu s Frank in Tim, sestri Kovich (doma iz Minnesote) pa sta nastopili z instrumenti in petjem v slovenskem, angleškem in španskem jeziku. Gostoval je zbor Slovenske ženske zveze, Frankie Sterniša je predvajal svoj "tap dance," ves spored pa je naznanjal in vodil Anton Udovich. Predstavil je tudi dekle iz Minnesote, Sgt. Ponikvar. ki je bila v ameriški vojni službi in se je sedaj vrnila. Govorila je najprvo slovensko in poudarila, da je ni sram jezika njenih staršev, in pa da ji je to znanje slovenščine pomagalo, da je bila prideljena v armadi v inteligenčno službo. Dejala je, da je narod v starem kraju v bedi, toda navdušen za delo in bodočnost. Končna točka sporeda je bila komedija v enem dejanju "Dr. Hribar." Na prejšnjih koncertih je "Prešeren" navadno postregel s komedijo v slovenščini, a v tem slučaju so slovensko burko prevedli v angleščino, zato da so v nji lahko nastopile mlade moči, mem njimi člani mladinskega krožka SNPJ. V nji je osem oseb. Igrali so do- PREMINUL Minuli teden je bil pogreb enega naših najstarejših naročnikov, Mike Pogorelca. Umrl je v starosti 81. let. Mike jc prišel v Ameriko leta 1890. Nastanil se je v Clevelandu, od tam pa je šel poskusit srečo v Jeramovo Rajsko dolino v Kaliforniji, ki je bila pred nekaj leti opisana v Am. druž. koledarju. Okrog leta 1900 se je preselil od tam v Pueblo, Colo. L. 1915 si je kupil v Boone, 30 milj vzhodno od Puebla, farmo, na kateri je garal in ob enem je bil vesel, da dela na kmetiji. Naročnik Proletarca je bil Mike od kar izhaja ta list. Tudi svojega brata Charlesa je povabil, naj pristopi, kar je takoj storil. Charles, upravnik Proletarca, se je udeležil pogreba svojega brata in se vrnil minuli petek. Truplo pokojnega Mike je bilo poslano v Denver. kjer je bilo upepeljeno, kot je sam želel in tako tudi naročil svojemu sinu in ostalim sorodnikom. Ni bilo leta, da ne bi Mike poslal po nekaj dolarjev v tiskovni sklad. Za delavsko gibanje se je vedno zanimal. Bil je delaven tudi v socialističnem gibanju. Socialističnemu klubu JSZ v Pueblu se je pridružil leta 1913. Mike je veliko poskusil in v vseh teh letih je bil zvest delavskemu gibanju. Soproga mu je umrla pred nekaj leti. Zapušča knjižnice. Iz tega vidimo, da so bile v nji ena prodajalna opija na vsake štiri primarne šole in 15 prodajalen alkohola na eno primarno šolo. Opij in alkohol nista sredstvi za podvig ljudstva, pač pa ga tiščala' navzdol kulturno in fizično. Toda ker se dobi med vsakim podjarmljenim narodom ljudi, ki so se kaj naučili vzlic oviram, in pa upornike proti izkoriščanju, tako je tlelo med ljudstvom Indokine že dolgo uporništvo proti francoski nadvladi. In sedaj, ko je Francija bila izrinjena iz svojih posesti v Aziji, smatrajo pristaši neodvisnosti Indokine, čemu neki sc bi Francozi silili nazaj na zemljo, ki ni njihova po nobeni postavi in po- nobeni pravici, kajti vzeli so si jo s silo in sila — dasi japonska, jih je odgnala* A kmalu so v Indokini uvideli, da Francozi hočejo nazaj, in ker sami nimajo dovolj moči, da bi si Indokine znova podjarmili, jim pomagajo Angleži. Do osvoboditve kolonijalnih ljudstev je torej šc daleč-. Ste že skušali pridobiti l'ro-letarcu k njegovi štiridcsctlct-nici saj enega novega naročnika? Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk. kakor podpirajo zavaja I no časopisje, bi bilo ka-pitaliima kmalu konec. ................................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. j Tel MOHAWIC «707 i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS j BARETINCIC & SON; POGREBNI ZAVOD TeL 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. poslušajte vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi i o Georqe Mar-chan. \VGES. 1360 kilocyc!es. ♦ PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI * t NAROČITE SI DNEVNIK 11 •-p«eSVKTAwi « Slan« ta ctlo telo $6 00, pol lota $3.00 T Ustanavljajte nova druitva. < > Deset Članov(ic) j« treba sa 1 ) novo društvo. Naslov ca list in ' ; ta tajništvo je: ! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Koliko ima atomsko bomba opraviti z večanjem napetosti med USA in USSR ? m: l i» \v a \ 11: n Help VVanted I HELP H A.\TKil Ali je sedanja živahna razprava v Zed. državah o atomski homhi in o njenih možnostih, da se z njo lahko uniči v nekaj tre-notkih zračnega napada 40 milijonov ljudi le "živčna vojna" proti Rusiji? Ali so morda v pravem tisti ameriški in drugi znanstveniki, ki so delali na atomski bombi, ozirčma jo iznašli in ki sedaj argumentirajo, da sc naj to silno moč izroči pod mednarodno kontrolo? Dejstvo je, da je veliko pisanja in govorjenja o strašni sili atomske bombe na rešetu zato, da se bi Rusijo oplašilo. Kajti od kar je Roosevelt umrl, je Rusija izgubila v Zed. državah prijatelja in od tedaj se odnošaji med VVashingtonom in Moskvo stalno ohlajajo. To stanje in pa atomska bomba je vzrok, da je med njima še več napetosti. Žurnalist Donald Bell, ki piše za ONA, razlaga, da je bilo na londonski konferenci vnanjih ministrov toliko spletkarjenja in zigzaganja tudi zato, ker je visela nad njo "atomska bomba". Pravi, da je na nji edino Mo lotov imel dovolj poguma odkrito povedati, kaj je bistvo tako ostrih odnosa je v med njimi, ffa nekem banketu je Molotov dejal, da če hoče kaj doseči, mora argumentirati, a ameriškemu državnemu tajniku Byrnesu ni treba drugega, kadar hoče kaj poudariti, kot da dvigne v zrak drobec atamske bombe. Bell nato nadaljuje: Atomske bombe Seveda nikdo ni omenil na tej konferenci. Bymes zagotovo ni nikdar namignil, da se bomo po-služili atomske bombe, ako se konferenca razbije. In vendar ima Molotov prav. Naš uradni svetovalec državnega tajnika, Foster Dullcs, se je celo izrazil, da je visela atomska bomba nad konferenco kot — prava atomska bomba. Tudi to potrjuje moje naziranje, da so se započele v Zed. državah razprave glede ureditve vprašanja atomske energije ravno v trenotku, ko je postalo jasno, da se je londonska konferenca izjalovila. Znano je, da želi Henry VVallace izkoristiti atomsko bombo v svrho pogajanj, dočim sta tajništvi vojne in mornarice mnenja, da velja obdržati monopol — ako mogoče. f. Dejstvo je torej, da konferenca ni zašla v zagato v Londonu, temveč v Washingtonu. Nobena mirovna konferenca ne more uspeti, dokler ne postane jasno, kaj bomo storili s tem atomskim monopolom. V Londonu smo ga skušali izkoristiti kot orožje diplomacije. Pa ni šlo. Rusi so postali le še bolj trmasti, ko da žele pokazati, da se je ne boje. Molotov je bil mnenja, da nc sme pokazali nobene s ia Dosti, ker bodo sicer zahteve napram Rusiji na bodočih konferencah le naraščale. Nikomur ni jasno, zakaj je bilo Molotovu toliko na tem, da odstrani Francijo in Kino iz razprav glede mirovnih pogodb. Pravijo, da je bil jezen, ker je vedno naletel na premoč 4 proti 1—toda kakšna naj bo razlika, ako je premoč nasprotnikov izražena v razmerju 2:1, ni jasno. Nobeden vnanjih ministrov ni bil dosleden v smislu potsdam-skih zaključkov. Francozi so skušali spraviti na dnevni red vprašanje rurske pokrajine. Mi smo prinesli evropske vodne ceste, mesto, da bi se omejili na mirovne pogodbe z Italijo in balkanskih držav. Rusi so nenadoma stopili naprej in zagnali vprašanje vojaške uprave Japonske. Byrnesov protest so podpirali Angleži, a so morali pozneje na zahtevo britanskih dominjonov podpirati Ruse. Mi smo najprej prinesli v London načrt za individualno varuštvo italijanskih kolonij, toda ko so potem Rusi sprejeli naš predlog in zahtevali za Sovjetsko unijo delež tega varuitva, smo se obrnili in zagovarjali kolektivno varuštvo. Obsojanje vplivnih sfer je bilo Rusom dobrodošlo v Sredozemskem morju in na Japonskem, manj prijetno pa v Podonavju. Mi smo zahtevali, da naj o Italiji odločajo le oni, ki so se tam borili, s čimer bi vključili morda celo Brazilijo — obenem pa smo pozabili Grčijo, ki je pora* žila Mussolinija, ne, v Italiji temveč na svojih lastnih tleh. in na tihem prešli preko dejstva, da so Rusi precej pomagali zmagati v Evropi. Običajno prinesejo velike vojne to dobro s seboj, da popolno* ma razčistijo vprašanja razmerja sil. Po tej vojni pa je atomska bomba svetovno sliko skalila. Rusi trde, da atomska bomba ni odločilne važnosti. Nagla-šajOt da se vrši naša demobili-zacija z veliko brzino in da ne bi mogli začeti zdaj še ene vojne. Važnost bombe pa bo že v par letih izginila, ker bodo Sovjeti tudi imeli svoje bombe. Treba je torej na pogajanjih atopnsko bombo popolnoma zanemarjati. Popolnoma prepričan sem, da mirovna pogajanja ne bi bila tako popolnoma brezuspešna, ako bi bili prišli tja brez atomske bombe. Le ker je pravo razmerje sile neznano in nejasni, je težko nam, kot Rusom, nastopiti z vso jasnostjo. Ta nejasnost bo odstranjena šele, ko bo prava vrednost atomske bombe znana, ali pa, ako se bomo odločili, deliti tajnost z drugimi narodi sveta. M-E-N Allaround Work IN A VVHOLESALE HOUSE • GOOD WAGES • GOOD VVORKING CONDITIONS • ALL YEAR RODNI) • "L" SERVICE TO THE DOOR — Chance for advancement — 1. Apply at Employment Office of Stock Yards 2 Phone YARDS 0240 — Extension 230 LIBBY, McNEILL & LIBBY Bell Fibre Products Corp. NEED PIPE LINE SERVICE CORPORATION NEEDS AT ONCE 20 HUSKY MEN MEN - MEN FOR FACTORV VVORK GIRLS AND WOMEN VVANTED* TO MARK LINING PERMANENT VVORK — GOOD PAY J. P. SMI7H SHOE CO. ti71 NORTH SANGAMON STREET STEADY VVORK GOOD PAY 48 HOUR VVEEK GOOD OPPORTUNITY FOR STEADY RELIABLE MEN Here is an excellent opportunity for employment vvith a vvell Apply EMPLOYMENT OFFICE established manufacturing Ben*onville Road. near Mannheim Road — Franklin Park, III. company now on - ____ __________ civilian produetion Our Reconversion no Problem is JANITRESSES - - MOPPERS MICHIGAN AVENUE OFFICE RUILDING Fine VVorking Conditions — Steady Work — Good Pay Vacations vvith Pay — Short Hours (Kindly Forcman) LONDON GUARANTEE & ACCIDENT BUILDING 360 NORTH MICHIGAN AVENUE Se? Mr. Trohan after 5 o'clock GOOD PAY FREE INSURANCE STEADY VVORK Experience not necessary Apply at once 1111 East 83 r d Street WE NEED MEN — AT ONCE JIG BORING OPERATORS (Experienced) ALSO SHIPPING CLERK Aj)LE TO KEEP RECORDS ETC PERMANENT VVORK GOOD SALARY PLUS A GOOD COMPANY TO VVORK FOR APPLY METRO TOOL & GAGE CO. 4240 VVEST PETERSON. PHONE KILDARE 812.1 Kralj Jurij se ne bo vrnil Novi angleški vnanji minister Ernest Bevin je dal razumeti, da on ne bo deloval za povrnitev grškega kralja kot sta Eden in Churchill, kar pomeni, da bo moral umakniti angleško podporo tudi rojalistom v Grčiji. HELP VVANTED CARPENTERS CABINET MAKERS VVith or without experience Exservice men preferred HAYMARKET 5842 OPERATORS Power machines: men's caps; Good Pay — Steady VVork EASTERN CAP CO. 330 S. Franklin Wabash 1933 We need at once HELPER AND PORTER Good pay — Good vvorking conditions — Steady work Apply To-Dey O. & VV. NATIONAL BAKERS. Inc. 3755 VV. Lawrence Ave. MEN MEN TO VVORK IN Large Meat COMMISSARV in the following positions: Cooler Men Checkers Crew Loaders Cutters Luggers (Dav or Night Shifts) H our I y rates — Nights 89c to $1.04 Days 85c to $1.00 Paid Vacations — Group Insurance NATIONAL TEA C0. EXPERIENCED SEWING MACHINE OPERATORS for binding and straight sewing Good opportunity Permanent position and wages Pleasant vvorking conditions KOICRAFT PRODUCTS 418 SOUTH GREEN ST. Hay. 7430 ' Competent Woman For General Housework and Cooking for pleasant congenial home on near North Side «4 Da.v VVee-k — day off on Thursday and evcry other Sunday Other Help employed — Go home nights — Pleasant VVorking Conditions — Permanent position Good s«lary Call: Sup. 5786 UNSKILLED FACTORV VVORKERS Day and Night Shift 48 Hour Week Good Wages DOLE REFRIGERATING COMPANV 5910 North Pulaski Potrebujemo delavce za SHIPPING ROOM 0 HELP POMOČNIKE Stalno delo — Najvišja plača RELIANCE INDUSTRIES, INC. 1035 SO. LEAVITT ST. SEEley 2300 MAID FOR UPSTAIRS VVORK Ser ure your future vvith a k o od establishment VVe bave several openings for Girls and Women FOR SAUSAGE LrtNKING — ALSO — ALL ARO t'N D VVOKK IN SAUSAGE KITCHEN « Good vvorking conditions H. & M. Provision Co. 310 N. GREEN ST. VVOMEN TO PACKAGE MEDICINE and DRUGS Good starting wage Automatic inereases Free Bus Service to plant from Chicago and Evans ton WYETH, Inc. 8100 McCORMICK BLDG. Independence 2400 310 No. Peoria Street KiJ?- MOftKI — ODSLUŽENI VOJAKI pri nas lahko dobite takoj delo za • box spring s makers". Izkušeni ali | brez izkušnje. Dobra plača — veliko dela. Dobra bodočnost. Sup. 5270 MEYER RE1N fc Ce. 21« W. Institute Plače COOK Experienced — Good Salary. — No Sundays— Pleasant working conditions — Permanent position Apply at once 8 T E L Z E R ! S Adami and Market Street !---\ Experienced SAUSAGE MAKER VVANTED IMMEDIATELY — Apply — Richter's Food Products Inc. 1040 W RANDOLPH OPERATORS For SET VT PAPER BOX MACHINES OF ALL TYPIS Permanent Jobs — Good Pay Unusually Good Working Conditions — 48 Hours VVeek Julius Marquardt Co. 4413 VVEST LAKE STREET Ideal vvorking conditions — Permanent position Phone LAKE FOREST 33 Collect Secure your future uith a good and old-established companv VVe Lave several jobs open for SHEET METAL LAVOUT MAN for samples. — Also SILK SCREEN PROCESS MAN to cut stnmps — Good vvorking conditions Eagle Sheet Metal Mfg. Co. 1300 VV. FLETCHER ST. MOŠKI -ODSLUŽENI VOJAKI Mi potrebujemo "PUNCH PRESS OPERATORS SPOT VVELDERS ACETYLENE VVELDERS HOLLOVV METAL DOOR MECHANICS" in sploftne tovarniške delavce 58 ur dela na teden. Najvišja plača 2850 W. LAKE ST. Phone Nev. 5000 NEEDED AT ONCE ORDER FILLERS — Good pay — CENTRAL CAMERA CO. 228 S. Wabash Ave. Harrison 5580 Presser & Bushelfffcen ' Get set now on a steady Job" Expcrienced POVVER MACHINE OPERATORS Good pay — Steady — Working conditions good — Apply PETRA MFG. CO «63 W. VVashington St. Chicago Zategadelj se lonec in ponva' Salary & percentage $50 00 ne bi smela pričkati o tem, kdo je bolj črn. Načelo demokracije ge Je zelo spreminjalo od tre-notka do trenotka — po vetru posameznih interesov. Rusija jo je zagovarjala na Grikem, v Italiji in v kolonijah, dočim smo mi njeni faštftniki na Balkanu or more per week STEADY JOB S A K ALS Cleaners & Tailors 5522 SO DAMEN RopublK 0704 HOU8EMAN — Stocker Furnace Clean offices. Steady work and good pay. — Must have references Call: DEL. 2732 VV O M E N — Sevvlng machine Operators to work on custom made shirts — Good vvages and pleasant working conditions. — 8teady - Apply KI, A AS SHIRT CO. 11» So. VVHIs St PRESS OPERATORS GOOD VVORKING CONDITIONS ROOM AND BOARD GOOD SALARY VV1LMETTE 351 MLADENIČI IN DEKLETA 16 ali več let stari za delo v "STOCK ROOM" zavijati in vezati. Stalno delo in dobra plača CHICAGO TOBACCO CO. 19 SO. HALSTED ST. GRADUATE OR REGISTERED -NURSES- for ALLAROUND FLOOR VVORK 8 HOUR SHIFT GOOD VVAGES Danish-Am. Hospital 1621 N. KOSTNER AVE. MEN to reoeive and ship MEDICINE and DRUGS No experience necessary. steadv work; automatic wage Inereases Paid holidays, vacations, sick leaves WYETH, Inc. 251 EAST GRAND AVENUE Delaware 0101 MACHINE SHOP HELPERS Steady work # HENRY G. LANGE MACIIINE VVORKS 10« N. MAY STREET Mon. 3522 IHSHtVASHERS — PORTERS Stendy — Day and night shift Good working conditkm« — APPLY — M A RiJ ris CO. 2f08 N Clark Street, Chicago TVVO EXPERIENCBD MIEHLE CYLINDER F E E D E R S Shop is a private ownership GOOD VVAGES—STE A DY VVORK Apply MAJESTIC PRINTING CO. 2146 N. Sheffield Ave. — Rit. 0348 OFFSET PRINTING PLANT Needs cxperienced STRIPERS OPVQI'FRS PAPER CUTTERS Top vvages. Steady work 40 ho\ir vveek. Time and half for overtime. Music vvhile you vvork. Hospitalization insurance RAPID COPY SERVItt STA. 5877 123 N. VVacker Drive -----:-#......— CARVER NEEDED Excellent Pay 8 Hours Day. ® ® VVeek CORONA CAFE 531 North Rush Street (Rush and Grand Ave ) BOYS and MEN You are needed at Oirce in a grovving business No Experience Necesasary JOHN F. CUNEO 465 VVEST CERMAK ROAD DRESSMAKER EXPERIENCED IN CREPE DRESSES Time and one half after 35 hours KLAFTER & SOBEL 318 VV. ADAMS ST. Secnre a peacetime job Svvitchboard Operator vvith knouledge oT short ha m) 5 DAYS VVEEK — GOOD PAY Pleasant vvorking conditions Super Electric Construction 4343 VV. HARRISON Phone Kedsle 2112 VVOMEN - GIRLS We have openings for: PACKERS WRAPPERS in our General Manufacturing and Bakery Departments NO EXPERIENCE NECESSARY GOOD P A Y Group insurance. Paid vacations GOOD FUTURE NATIONAL TEA C0. ?000 N. Crosby Street 11000 North—600 West) MEN— vvanted to learn enameling Opportunity for Young Man vvho Good beginners pay — Steady vvants a future as apprentice for VVork — Good vvorking conditions w O O I) ENGRAVING AETNA PORCELAIN and ART DEPT ENAMELING CO. fcACHER ENGRAVING CO. 4701 Augusta Roulevard 628 H. VVashington Rlvd. Sstabrook 1330 Randolph 43B0 — Chicago CARINET MAKERS WOOO FINISHERS Ideal vvorking conditions SIX RROS. PIANO CO. 6605 S Coltage Grove Ave. Sausage Maker EXPERIENCED STEADY VVORK — OVERTIME VVORKMENS INSURANCE VACATION Roberts & Oake, Inc. UNION STOCK YARD 45th Plače and ločino OPERATORS Must be experienced on SEWING MACHINES Good vvages Steady job PLEASANT VVORKING CONDITIONS APPLV AT ONCE Charles F. Clark, Inc. 1403 W. Congress HAYMARKET 0700 EXPERIENCED ■š factory Workers WANTED TO SET UP BOXES Good Pay — Steady Work JuRbs Marquart Co. 4413 WEST LAKE ST. COOK VVANTED—German. Good po« t ion for a Cook ~!p.m to °° pay and vvorking conditions * north avenue restaurant 1602 N. VV>lh Street Mohavvk 3480 metal porter Established Firm Steady VVork OUNTHORP VVARRFN PRINTING CO tU VVest JaekKon u Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL. Zor«, koroška partizanka.1 greli pri njeni topli peči samo še nato sta se naselila v ftumbcrku. I (Slov. poroč. 11. sept. 1945.) v mislih. Ženo in njega je skrbelo, kaj Po osvoboditve je nismo vi- je z otročieki. Nobene vesti ni-Brunova morno deli vec. Zudnjlč pa sem jo sre- sta imela od njih Vendar nista Ce »e spustiš od Sv. Ane nad čala na ntkem zborovanju. Ob postala malodušna Vedela sta, Trzičem po hribu navzdol, opa- ilečena je bila v črno. Nisem je da veliki cilji zahtevajo velike ziš med skalami in smrečjem *Pra5cva,a zakaj, vedela pa sem. žrtve. Hudo je. če starši objoku-! majhno prijazno hišico. Tako da je morala izgubiti enega svo- jejo otrrke. Toda, če tudi to moje skrita da jo težko najdeš, te- j^ najdražjih. Tiha bolest je ra biti, naj oo. Vedela sta, da lo pred belogardističnimi zlo- bila zapisana v njenih očeh in pot našega naroda gre naprej Po bataljonu je zašumelo: Zmagati mora pravica, po vseh!činel je bila nekaj časa varna. vendar je nekaj ponosnega si- do svobode, četudi to pot tlaku-" Treba bo čez Dravo, tudi tam deželah na svetu, tudi na Koro- Nam partizanom je bila jalo iz njenega obraza, fte bolj jemo s svojo krvjo so naši ljudje, ki jim moramo škem. Toliko mladega življenja zmeraj topel in prijazen dom. drobna in suha se mi je zdela Se vedno jima je bila prva pomagati, tudi njim moramo počiva po njenih planinah in Kadar je šel partizan mimo, ga kot nekdaj. i misc! pomagati partizanom 13. cmainah! ie» privabila ljubeznivost te hi-1 "Pr:dite Za Koroško smo se borili... moramo prinesti svobodo, ki jo že dolgo gmajnah zopet gori pogledat septembra 1. 1942, dan preden v našo bajto," nas je z vso pri- je mislil nastopiti službo v voj-»rčnostjo vabila. "Takrat sem ski, je dr. Pokom šel zdravit irrtcraj čakala in mislila na vas, part kane Jurietove čete. Bili 'to vas ni bilo ve5 k meni. Pa sa.i »o v bližini vasice Rdeči kamen, m razumela: Ni bilo mogoče! | Italijanska vojska se je prav let pričakujejo." Bližal se je dan Oni dan sem srečala na ulici šice na požirek hladne studenč- slovcsa, treba bo nastopiti pot | tovarišico iz Rožne doline. Do- niče ali na skodelico mleka in na Koroško. bro sem se je spominjala še izža kruha. Za najbolj utrujenega pa Svete so nam bile besede: Ko- borb na Koroškem. Njihov dom je bila v mali sobici pripravlje- roŠka, Rožna dolina, Gospa sve jo tako gostoljubno zmeraj spre- na postelja. . ta... Sklenili smo, da se bomo | jd partizane in sami so imeli V tej skromni hiši 'prebiva f No pa zdaj pridite, naša vrata U;,ti dan žagala v napad na par-borili za brate, ki so nas dolgo, 5va £ina v partizanih. Pa kakor "naša mama*, kakor smo jo mi zmeraj odprta...' j tu.*ut*ko bolnišnico. Večina te- klicali preko meje in smo sli-jje bila srečna, ko mi je po dol- nalivali. Njen sin in hčerka sta Saj bomo prišli, naša dobra ikih ranjencev se je rešila, dva šali njihove obupne klice, razu-gem času spet stiskala roko, ta- bila partizana, mlajši sin, za mama, zagotovo pridemo v tisti najtežja pa so slocinsko ubili in mevali njihovo bol. Trgalo se ko mi je z vso žalostjo hitela vojsko nesposoben, pa je ostal ikriti, tihi domek in v spominih bolnišnico jMJŽgali. V bližini bomo doživljali tiste grenko in | Rdečega ktmna ;;o ubili tudi dr. lepe partizanske dni. Pokorna in r.ato se podpisali iMileva Petrovičeva* na puste in okajene ruševine zidov vasice. Italijanski imperialistični zlo- nam je srce ob misli, da naši pripovedovati, kako so spet ne- doma in pridno vršil službo ku zasužnjeni bratje na Koroškem srečni, koliko morajo spet trpe- rirja. toliko trpijo. Čakali smo dne — ti. Saj je toliko Slovencev na Kadar je prišel sin za kratek in ta dan je prišel. Koroškem zaprtih, niti v pesmi čas domov, je bila naša mama Temna je bila noč, tipali smo niti v besedi ne smejo izraziti neizmerno vesela, nič manj pa in iskali poti skozi drn in strn, t-ga, kar mislijo in čutijo, ne se ni razveselila tudi drugih par- pritipali ,smo se do Drave... smejo povedati na glas svoje ve- tizanov, ki jih je hotela kar vse Pritajeno je šumela voda - like, boleče misli, da hočejo k imeti za svoje sinove. Saj jih jc Ljubljani pogreb dr. Mirka Po« morda je kateremu izmed tova- Titovi Jugoslaviji! tolikokrat tako materinsko po korna, partizanskega zdravnika, rišev za hip vztrepetalo srce,! Se po cerkvah zabranjujejo stregla, čeprav s skromnim ki jc padel pred tremi leti kot stisnil je zobe in molče sedel v slovensko petje in slovenske pri- grižljajem, ampak kar Je dala. žrtev italijanskih imperialistič- položili v svobodno temi jo, za čoln. Ko je poslednjikrat prispe 1; di^e' V občinskih odborih iz- je dala od srca. Nikdar ni niti nih morilcev /J^rtvoval i Slov. poroč. dne U. sept.i Dr. Mirko Pokom 13. septembra 1945 je bil v einci so šli z Haeeega kamna. Zapodili fino jih iz naše prelepe Slovenije. Dragega tovariša Pokorna pa so čez tri leta svobodni ljudje podrivajo Slovence in se povsod I za hip ustavljala svojega sina, j Po zlomu predaprlUke Jugn- svoje življenje silijo v ospredje nemčurji in kadar se je podajal na nevarno slavije je pribežal pred Nemei Po Slov. poroč z dne 13. sept "HeinMtsrhutzi", ki prav tako pot. In hčerki ni branila, ko je iz Konjic v takoimenovano sovražijo nas Slovence kot na- hodila po nevarnih potih mimo Ljubljansko pokrajino. Težka jeiffO/Vf£fVTA RJI cisti. Mnogo nacistov se je pre- beloga rdi stični h postojank in bila ta pot. Izgubil je skoraj vse Pred nami se je odprl nov svet, j levilo v razne druge stranke, ki nosila važna pisma. Svojega ma- in skrbeti je moral za številna trda borba, težko delo — pri- naj bi bile 'demokratične", ven- lega, bolehnega sina je še sama družino. Nastanil se je v Do- pravljeni smo bili na vse. dar pa sovraštvo do Slovencev poslala na pot, kadar je šlo za brem polju, kjer se je takoj po- čoln do obrežja, smo naročili veslaču pozdrave za naše drage. Spogledali smo se in molče stisnili roke — bili smo med prvimi borci za Koroško . . Težak je bil začetek. Utirali smo si pot v srca Korošcev, kakor nit se je pletla vez med nji- (Nadaljevanje s 1. strani.) XI. "Divini Kedemptoiis" o brez-bozneni komunizmu smo spoznali, da je to največja nevarnost, ki je kdaj urozila slovenskemu ljudstvu. Naša pastirska dolžnost je bila, da in naših teženj ni prav nič omi- usodo partizanov. Večkrat je vezal s partizanskim sobranjem ljeno. sama stradala, da je prihranila | ter začel z vso družino sodelo- _ Nisem vedela, kaj naj ji re- kruh za svoje otroke — parti- vati v borbi proti okupatorju.; i'"pred to nevarnostjo Tn mi in nami. Naš prvi in največji čem v tolažbo na njene besede, zane. Pogumno so vzdrževali zvezo. j0 skUsali preprečiti z vso goret uspeh je bil: pridobili smo si ki jih je izpovedala kakor gren- Dobra in hrabra je oila Bru- prenašali gradivo za partizane nwtjo »mo »kužali poglobiti ver- njihovo zaupanje. Potožili so ko bolečino. ndVa mama Kadar je bilo treba in jih zdravili. Pred italijanski- »ko življenje ljudstva in moram nam svoje gorje iz dolgoletnega "Pridite zopet k nam, pridite kaj žrtvovati, ni pomislila na mi fašističnimi rablji se je u- reci, ne brez uspehov, hvala Bogu zatiranja in si želeli le eno, da spet na Koroško, stopite v Ro- morebitne posledice, saj se tudi maknil v osvobojene Struge. Na- in Mariji Pomagaj! I)a smo imeli bi z nami zadihali svobodno v žno dolino, kakor takrat, ko ste takrat ni pomišljala, ko je do- to v Stari log Prav« dokazuje Mdanje stanje v do se borili, dro!" movina klicala njene otroke v j Avgusta, pred tremi leti, je ""vini. kjer vlada eisti m pravi "Saj pridemo, saj bomo pri- borbo. prihrumela čez osvobojeno ^mani»em. kar Jasno sprieuje te- .»., jLi. ■ / .. r' rw .. . j ti -a in t i - *ke razmere, o katerih govori sku- sil! Sli bomo na božjo pot in Zaradi poostrenega oprezanja ozemlie italnansk« ofenziva 1>aslirsUo f>i,tno jugoslovanskih spet stopili na tisto našo sveto in nadziranja domačih izdajal- Vso družino, razen žene, SO mu ^j|0fov Bog i prosim d» bi tam v zemljo..." cev pa nam žal ni bilo mogoče zajeli okupatorji in odgnali ubo- Vajii vHlki |n Mob«dni domovini 'Ampak, ko boste prišli — več obiskovati našo dobro ma- ge otroke v internacijo. Z ženo bili obvarovani pred zlom brezbož- skupni domovini. Odjeknilo je po gmajnah, puška je spregovorila tudi na Koroškem. Kdo bo močnejši? Toda fašizem bo premagan, mora propasti! — Naša borba je huda, polna trpljenja, a veličastna, ostanite za zmeraj Chicago in Severni Illinois Ji: TltŽIM E KI NIMA VELIKOSTI IN PARA PO RAZNOVRSTNOSTI mo. Pa smo se pogovarjali in sta se le skrivala okrog Kunča, nega komunizma, ki ima sto krink. —— —— pod katerimi zna skrivati svoje zle namene in varati verne ljudi — tako pravi p:*pe? Pij XI v imenovani eneikliki. Molimo drug za drugega! Pozdrav in blagoslov! Gregorij Rožman. 1. r. 13. X) 1915. -i I t _ To okrožje ima kakih pet milijonov prebivalcev. V Chieagu in Severnem IUinoisu nista samo ena ali dve glavni vrsti industrije, ampak vze polno različnih vrst. Rau-n t**« i* to nkrnft* «v*»-tovni trg za poljedelstvo in trgovino. Ti činitelji nudijo gospodarsko ravnotežje, ki pomaga izenačiti naraščanje in pojemanje pri prodaji. Kaj pomeni — industrijska raznolienost? V Chicagu in Severnem IUinoisu Je 10.000 proizvajalnih tovarn. Izdeluje vse od traktorjev pa do zobne paste, od brusov pa do opreme za X-žarke—celotna letna proizvodnja je celo pred vojno znašala 4 »z bilijona dolarjev. 86% vseh vrst ameriške industrije Je zastopanih v tem kraju. Zakaj sta Cbieago in Severni Illinois tako vaina v poljedelstvu Zedinjenih držav? \ -J Zato, ker to okrožje leži na sredi bogate poljedelske doline srednjega zapada, brez dvoma največjega živež pridelujočega kraja na svetu. To je pa spet napravilo Chicago in Severni Illinois posebno pomembno središče za pripravo in razpečavanje živil. Tukaj je tudi kraj, ki ustvarja strahovito kupno silo sam zase—blago in postrežbo za Življenje, kar tukaj živeči ljudje potrebujejo in morajo imeti. i* Kaj pomeni — strahovita kupna sila'* To pomeni n. pr., da so letni dohodki ljudstva v tem okrožju letos dosegli 7 4 bilijona dolarjev, ti dohodki pa seveda odsevajo v kupni sili. kupna sila pa Je ustvarila prodajo na drobno, ki je v Chicagu in Severnem IUinoisu znašala nad 2 bilijona dolarjev v 1943. Razen'toga Je Chi-caga središče trgovine na debelo — nadaljni 5V< bilijonov dolarski trg. Eno samo poslopje — Merchandise Mart — privabi 400.000 Vupcev na leto. To je nekaj vzrokov, zakaj je Chicago po celi Ameriki znana kot "Veliko centralno tržišče". Kaj vse to pomeni za vas? Pomeni, da če nameravate začeti ali razširiti kako industrijo, ki b! imela koristi, Če bi imela dostop do trga, ki mu ni para ne po velikosti ne po razno ličnost i, potem Chicago in Severni Illinois zaslužita, da tu do kraja preiščete vse možnosti. Veselilo nas bo, če Vam moremo pomagati pri proučevanju tega okrožja in njegovih priložnosti za industrijo po vojni. ----------------------- Industrije v tem okrožju imajo te nenavadne prednosti Želetniško središče Zedinjenih driav — Svetovno letalsko pristanišče _ Zvese po notranjih vodah — Zemljepisno središče prebivalstva Zed. dri. — Veliko finančno središče — Veliki osrednji trg — Središče za pridelavo In pripravo ilvll — Vodstvo v železni In jeklarski proizvodnji _ Dober sloves glede delavskih odnošajev — 2,flOO.QO kllowatov sile _ Ogromna skladišča premoga — Polno gasolina in olja — Dobra vlada Dobro flvljenje To je če*rti v seriji oglasov o industrijskih, poljedelskih in stanovanjskih prednostih v Chicagu In Severnem IUinoisu. Ce hočete več zvedeti, se obrnite na TFRRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT Msrfurttt R*tMr*K-140 $**th DttrUr* Str* t, Chitspt t, lih m* h - Pbtut RANJtlfh ifii y C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY . PUBLIC SERVICE COMPANV OF NORTHERN ILLINOIS VVESTERN UNITED GAS AND ELECTRIC C0MPANY . ILLINOIS NORTHERN UTILITIES C0MPANY j Nobene skrivalnice ni treba. Kanonik Oman je spustil s tem pismom škofa Rožmana mačka iz žaklja. Prvič, ker ni res. da duhovščina v Sloveniji ni imela priložnosti pošiljati sem svoje propagande—le vprašajte Franca Snoja, ali pa Miho Kreka, ali pa patra Ambrožiča. Saj je prihajalo po cele vreče pošte iz Slovenije, seveda skozi vatikansko pošto, ampak vzlic temu se škof Rožman izgovarja, da smo čuli sem le nasprotno plat zvona. In škofov izgovor na Pija XI., češ, bodimo proti komuni-, stom. bo tu malo zalegel. Tam j pa nič. Saj ljudje niso slepi, pa tudi ako so analfabeti. V hud-dih dneh le pridejo h pameti. Katoliška cerkev je bila največja ve le posest niča na Slovenskem in Hrvaškem Sedaj je u knjižena kot splošna ljudska po-! sest. Torej kar bo dohodkov od nje, jih bodo deležni dninarji, ki so reveži, in ne več škofje, i prosti in korarji, in ne baroni ter grofje. Franc. Snoj jc rekel nekje v Sloveniji poročevalcu dnevnika "Cleveland Press", da so vsi Slo-, venci ponosni na governerja Laušcheta. Namreč v Sloveniji da so vsi ponosni nanj. Ne izgleda pa, da to velja tudi za vse Slovence v Ohiu. Sovjetska unija ima mnogo j tehnikov. Toliko, da jih je izmed njih že prilično prišlo v službo k nam v Zed države. Zato je nesmiselno, če ji bi pretili z atomskimi bombami, vzlic njeni trmoglavosti. Ce se moreta kolektivizem in kapitalizem uso-glasiti, dobro. A najbrž nikakor ne moreta skupaj orati. Oziroma jima je nemogoče. Vjačeslav Molotov ne bo propadel Rekli so. da ga Stalin misli poslati na "počitnice" v Sibirijo. Ampak njegov govor 6. novembra je bil jako dosleden. Kot je bil Attleejev pred kongresniki v VVashingtonu. Oba sta izšla iz življenske šole in oba sta se učila več od ljudi kot od profesorjev. Izgredi v Bukarešti za "de- mokracijo" pred dvorno palačo niso uspeli. Ameriški tisk jih je sicer obširno razglašal,, a ameriška javnost ve, da rumunska dinastija in demokracija nista nič v sorodu. Ampak je vendarle čudno, kako to, da sc mi toliko navdušujemo za dinastije, čeprav imamo republikansko obliko vlade! Menda samo zaradi tegn, ker smo za kapitalizem veliko bolj kot pa za karkoli drugega na svetu. V naši armadi v Gorici in v Trstu je nekaj "kaplanov" in pa članov "inteligenčne službe", ki pridno |)oročajo v ameriški tisk proti Titu. Ceš, da je diktatorski itd. Eden izmed njih se je potrudil poslati v glavne dnevnike pastirsko pismo škofov. Kot Ja sat škofje sploh kaka avtoriteta o razglabljanju demokracije. Ampak tisti, ki so se borili *a.ijo, tisti pa jo razumejo. (Ne škofje! i Zato so tudi zmagali. IJeim.kracija v novi Jugoslaviji menda ni po našem kopitu in njorda tudi volitve niso bile take, v katerih se bi kandidati zmerjali kakor smo tukaj navajeni. Ampak vršile so se. Jugoslavija je izvolila konstituanto, katere glavna naloga je odpraviti monarhijo. Izvoljena je bila tudi bornima narodov, po naše nekakšen senat — v katerem dominiiajo intelektualci. Peter v Londonu študira, kaj naj on napravi. Ce bi imel korajžo, bi šel v Srbijo, "v gore in šume", kjer bi lahko pričel s civilno vojno. Slovenci v Ljubljani pravijo. da je ne bo. In med Srbi v Srbiji je tudi razvidno, da jih ne mika vanjo. A v Pitsburghu pa so na vso moč zanjo. Pozabljivost ali kar ie je vzrok. da tisti, ki se sedaj toliko navdušujejo za demokracijo v Jugoslaviji, niso storili ničesar zanjo, dokler je gazil po nji kralj Aleksander, knez Pavle. dr. Korošec in razni drugi politični ter militaristični veljaki. Ameriški vojaki se v evrop-sskih mestih z domačini nič kaj dobro ne razumejo. Pa tudi o njihovem ugledu ne prihajajo sem nič kaj dobra poročila. Posilstev po kakih 100 na teden, tatvin, ropov in ulomov pa toliko, da je "škandal". A običajno imamo najrajše slabo besedo le o ruskih vojakih. Kot da so samo oni ljudje, drugi pa — no — nadljudje, gentlemani in krščanski, kakor jih obrneš. Listi v Parizu so se zavzeli govoriti odkrito, kaj mislijo o naših vojakih. Na kratko, udeleženi so v vse sorte raketirskih čijah, vsako Francozinjo smatra io za prostitutko in Franoovp J 1 , , pa za umazan, ignoranten narod. Ni prijetno, ko Človek pomisli, da se tako razmerje med našimi četami in Francozi zares uveljavlja. Socialkti v Evropi imajo sedaj vse priložnosti uveljaviti svoje zahteve in svoj program. Ampak ne drugače, kot če so se kaj naučili iz svojih skušenj med in po prej«mji svetovni vojni. Isto velja za komuniste. Ruski in ameriški vojaki v Jtorlinu se ne vidijo radi. Kadar se spopadejo, pade navadno ruski vojak, ker nima pištole takoj pri rokah. Sploh sta se ameriško in rusko vojno poveljstvo odločila, da naj se naši ln sovjetski vojaki čimmanj srečavajo. Ali je vzrok tem mržnjam med njimi propaganda, ali pa le kaki rasni predsodki, tega psihologi še niso dognali. Z relifom se po svetu veliko spletkari. N. pr. na Poljskem. Ameriške poljske relifne skupine v Zed. državah drže baje o-gromne zaloge živil, ki gnijejo, in blaga, ki ga razjedajo molji, zato. ker se ne strinjajo s poljsko "komunistično" vlado. _______f glijl je hudo, ker mora tam pobijati na ljubo Nizozemcem domačine. Churchill je sklenil tako pogodbo in sedanja vlada se smatra moralno obvezanim, da jo drži. Ampak kaj pa s tistimi vse sorte svobodščinami, ki smo jih svetit vsevprek obljubovali? Na Javi ne gre gladko in An- ■fififiiaittafifififii Politična kriza v Evropi in drugje narašča (Nadaljevanje s 1. strani.> v svet vesti in očitke, da Rusi v svojem okupiranem delu Nemčije uposlujejo samo komu/liste in dovoljujejo v časopisju samo komunistično propagando. A vendar je bila sovjetska vlada prva. ki je v Nemčiji dovolila obnovitev delavskih unij in pa obnovitev protifašističnih strank. Nesoglasja glede Nemčije bodo ostala, dokler se ameriška, angleška, sovjetska in francoska vlada ne zedlnijo, kaj sploh hočejo z njo. In naravno, Moskva ni zato, da se bi obnovila v kapitalizem in militarizem, a pristaši starega reda pa niso zato, da se jo bi spremenilo v socialistično državo. Zaviranje socializacije Ameriški kapitalizem vsled tega ni le zoper ruski boljševizem, ampak gleda z zgražanjem tudi načrte za socializacijo industrije in bank v Franciji, v Angliji, v Cehoslovaški, v Jugoslaviji itd. Stari ameriški finančnik in zaupni svetovalec Trumana in več drugih bivših naših predsednikov, Bernard M. Baruch, je nedavno zvezni vladi in kongresu dejal, da ne dajati posojil i državam, ki mislijo uvajati "so-Icializem" z našim denarjem. Znano je, da ko je bilo že domenjeno, da damo posojilo Cehoslovaški, je ameriški poslanik iz Prage svetoval, naj z njim počaka, da bomo videli, kako daleč misli sedanja češka vlada izvesti socializacijo. In ameriška trgovska in finančna komisija je dala v Beogradu razumeti, da posojil in kreditov iz Amerike ne bo, ako se bo v Jugoslaviji komunizem uvajalo. In v Angliji ne bodo pozabili, kako demonstrativno je predsednik Truman preklical lend-leasne dajatve čim je bilo oznanjeno, da je torijska stranka s Churchillom na čelu temeljito poražena. Dva sistema v navzkrižju V tem listu znova in znova poudarjamo, da se v teh sporih l ne gre med demokracijo io diktaturo. čeprav toliko pišejo o tem, ampak med dvfcma ekonomskima sistemoma. Ameriški kapitalistični sloj je razredno zaveden, je silovito bogat in interese ima križem sveta. Zato mu ne more biti vseeno, kadar prihajajo iz Anglije, Francije itd. glasovi o socializaciji. In smatra, da ne bi bilo glasov zanjo, če ne bi bilo Rusije, ki je pr|vatno svojino in izkoriščanje za privatni profit popolnoma odpravila. Toda v Evropi je ljudstvo spoznalo. da s starim ekonomskim sistemom ne bo mogla več naprej. Tisti, ki so tam še posestniki bogastev, so načrtom za po-državljenje kajpada ne le nasprotni pač pa sovražni in v boju proti "komunizmu" se obračajo za podporo v Zed. države. Klerikalizem je v tej borbi proti Rusiji po vsem svetu najbolj glasan in odprt. Toda če nočemo, da Evropa zaide v popolno ekonomsko polomijado, v lakoto in kaos, je tudi za ameriški kapitalizem boljše, če socialnega razvoja v nji ne bo zadrža-val nego ji pustil, da se čimprej reorganizira po socialističnih načelih. SOKOI S NAROČILA PO PAKETNI POŠTI ZA JUGOSLAVIJO , < i i Sedaj pošiljamo božična darila v Jugoslavijo Cene $2 85 in več, vštevši poštnino Pišite za cene in druge informacije na naše zastopnike PALANDECH BROTHERS 5.16 SOUTH CLARK STftF.ET, CHICAGO 5, ILL. ali naravnost na nas SOKOL & COMPANY 241 E. ILLINOIS STREET. CHICAGO II. ILL. A Yugoslov Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Edueational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1992. Publ..h»d W««kly at 2301 S«. L«wnd.U A v«. CHICAjGO, ILL. November 21, 1945. VOL. XL. A SUBSTITUTE FOR STRIKES We agree with President Truman in at least one respect: We are t »red of strikes. For that matter. we suspcct that most Americans including lakx>r unionists and strikers themselves, are tired of constantly-recurring wars and rumors of vvar on the labor front. Right novv the nation is confronted vvith some prctty serious situation«, for vvhich strikes are at least partially responsible. The fucl situation is an examplc. It may be that homes vvill be eold at times and that some people vvill sickcn and die us a result—to some extent because of strikes. So vvhat? Are vvorkers to take vvithout opposition vvhatever the boss offers? Well. no! Not on your life! Our alternative to strikes is something a bit more positive and constructive than that. The trouble vvith strikes, as vve see it, is that vvhen vvorkers strikc they are saying vvhat they WON'T do. They won't drive trucks. Thcy \von't mine coal. They won't operate ships. . . . Thcy won't do any-thing vvhen they go on strikc. Novv vve have at least tvvo criticisms of sueh aetion. One is that itvs negative and destruetive. The other is that it's a cause of incon-venience to evcrybody; to the strikers themselves and to the general public Well, vvhat's our substitute? The ansvver is that instead of saying vvhat they WON'T DO. vved have workers deciding vvhat they WILL do. Furthermore, thered be no "ifs" about it—sueh as "IF the boss does this" or "IF the boss does that." » If vvorjters vvould do vvhat vve vvant them to do they'd decide to produce an abundance of everything They'd say: "We WILL produce lots of coal—to keep the peopl# vvarm." *'WE WILL drive trucks—to get the good things of life to the people." "We WILL operate ships—so that nations can deal vvith nations for their mutual vvelfare." And the reason the boss wouldn't figuie in it vvould be that the vvorkers—vvho are the majority of the people—vvould BE the boss. Strikes are the vveapon that has been used to settlc disputes under capitalist system. And vvorkers must have a right to strike vvhcnevcr they vvant to or they vvill lose aH of their freedom But there's the point. Wc wouldn't tolerate capitalism. We think that, instead of striking for vvhat they vvant, vvorkers should vote for an economic system that vvill give them the full social value of the product of their toil. Thats the Socialist way. And, of course, vvhen vvorkers use^ their political p®wer to make the means of life the property of everybody and the products of labor the property.| of ali vvho do their share of labor, strikes vvill disappear, because then vvorkers vvould have nobody but themselves to strike against.—Reading ; Labor Advocate. THE MARCH OF Vhf wohas t^e fclGrtT ^ To refuse To vvbfk, that ^^ »s, To stoke, amolb in- ^ DoCE by peace f ul awp ^ -lawf0l metmoos otviers ^ -ft> StttKE uy,-ru a,KA * flV fflUH u/sjioa LAStiS * 1UB lmjkmj 6*baJ Of TU6 FAOM&S UM K*. IN THE WIND From THE NATION EDUCATION: The University of Minnesota ii offering a course in scientific aud technical Russian. The prospeetus says, "The puhlica t i o n of numerous important scientific contributions in Russian make« it essential for scientists in this country to have at least some rudimentary reading knovvledge of the Russian language." GUIDANCE: "My point is," said Paul Mallon in a discussion of the atomic bomb on Octobcr 9, "vve should not be guided politically by scientific advice." BARGA1N BASEMENT: The United Ships Corporation, Nevv York, has Canadian eprvettes for sale "For a minimum of $29,000 each," says an advertisement, "in quantities of ten, vve offer yoU these famous vessels costing original^ over $650,000 each." THE HUNGARIAN ELECTIONS The decisive victory in Hungary of the Smallholders Party—it vvon 191 seats in Parliament vvhile the Communists won 52 and the Social Dcmocrats 55—has bc^n variously interpreted as a triumph of deinocracy, a protest against Russian domination, and proof that Hungary has "gone right." But a consideration of the makeup of thc victorious parfy indicates that sueh interpretations have only a limlted validit>. The Smallholders' Party is a catch-all vvhich includes both liberal and conservative elemenU. It thus provides a ha ven not only ior^ reactionaries of the defunet Horthy regime but for the middlc-of-the-roaders vvho vvish to tucn neither right nor left. Moreover it is a 4 sale" party for peasants vvho mistrust politics as "the trickery of the gentlemer" and for agricultural vvorkers—never organized by the pre-dominantly urban left parties—vvho are stili convinced. in spite of the secret ballot. that their choice vvill somehovv be knovvn to "the authorities." Add to this the fact that ali partles had agreed. before the eleetion, to tbe continuance of a coalition vvhich, vve may be sure. vvill con-tinue to get along vvith Russia, and it becomes apparent that the victory ol the Smallholders* Party vvas something less than a clearcut indorse-ment of a specific "conservative" program. The eruel truth is that vvhat Hungary needs most is food, clothing, and fuel. Presumably ali parties agree upon the precedence of this "program" vvhich cannot be carried out vvithout the aid. and the mutual agreement, of Russia and the \Vestern povvers.—The Nation FREEDOM FROM VVANT Since freedom from vvant is fundamental to the enjoyment of other freedoms, and since the pressure of hunger is a standing menace to peace, it is fitting that thc Food and Agriculture Organization (FAO) should be the first of the United Nations satellite groups to start opera-tions. Meeting at Quebec at the end of October. the organization adopted a charter vvhich has already been signed by more than thirty nations. elected officcrs. and began discussions of its monumonta! ta s k FAO vvill collect and distribute information regarding nutrition. food. and agriculture. provide on request technical a&sLstance to member governments, and prepare and rccommend to "the oppropriate authorities" positive measures to improve the produetion and distribution of food and other farm products. Naturally there vvas some controversy at thc conference about vvhere to begin. Countries vvith the most ad-vanced farming practices—the United States. Canada. Australia, and Denmark, among others — vvere particularly concerned about pros-peetive surpluses and urged the promotion by FAO of international controis vvhich vvould stabilize prices. On the other hand. China and India, vvhose great problem is to inerease productivc efficiency and sc mire the d?plf»r*hly l«w living standards of their people, proposed that for the time being attention should be concentrated on suppiying technical assistance COuntries vvhich must import much of their food sueh as Britain. also appcarcd uneasv about measures vvhich might restriet supplies or raise prices against them.—The Nation. NOBEL PRIZE, PRE-HIROSHIMA ' Men joke about the Nobel Peace Prize. but somehovv th« joke never seems to come off. Thc annual avvard—vvith suitable suspensions in time of vvar—seems to express an undying human faith that the vvorld vvill yet leam to live at peace. It is altogether fitting that the prize this year should go to Cordcll Hull. Seeretary Hull gave thc peoples of ali la^is inspiration and courage vvhen he negotiated Ihc Moscovv Pact, and presided over the initial discussion that led to the United Nations charter. He symbolizcs perhaps as vvell as any man living. thc transition of America from isolationism to responsible vvorld citizenship. % In the year that has elapsed since he retired from the State Department vve have lcarned hovv rigorous are the dutics of that citizenship. A bomb at Hiroshima has outdated Mr. Hull S point of vievv al-ready. The nation honors him in the knovvledge that the peace hc sought can novv be secured only by a much greater modification of national sovereignty than fie thought necessary or possible. May his successors learn vvell the lessons of this year.—The Chicago Sun. Does This Explain Soviet Censorship Perhaps Russians, Observing How Our Press Treats American VVorkers, Feel They Must Curb Correspondents American nevvspapers are making a great fuss over press censorship as enforced by Russia. One might rusilv imagine vve fought this vvar to make the vvorld safe for "roving reporters." Just why the Soviets are enforeing rigid censorstiip vve don't knovv. Perhaps the Russians are familiar vvith the way American papers treat vvorkers here at home—the same vvorkers vvho. according to ali authorities. have just made sueh an important contribution to the vvinning of the vvar. In thc circumstances, our press might be expected to treat the vvorkers deccntly. Instead. almost vvithout exccption, our papers grossly c xaggeratc every incident calculated to reflect on the vvorkers but for- get to emphasize. and in many cases ignore. favorable facts. & mT it In other vvords. our nevvspapers ovvned. in the main, by multi-millionaires vvho are literally vvallovving in wealth. treat American vvorkers as atrociously us the propaganda agents of any totalitarian regime. Of course. they don't vvreck union headquarters or beat up labor leaders in thc streets. but heaven knovvs vvhat they vvould do if they hud the povver! The Russians are familiar vvith aH that. Perhaps they say: "If American nevvspapers treat their ovvn people in this abomtnable fashion, vvhat vvill they do to us?" So thcy clamp dovvn a censorship and nothing lOmcc thrct!£h »♦ has been officially O. K.'d. a ir a , v,,1. The other day American correspondents in Moscovv thought thcy saw a chance to put the Russians in a holc. Thcy addressed to the povernmcnt a protest against censorship, and then thcy vvrotc stories transmitting that protest to their papers in this country. They puhli« Iv confess they did not expect the nevvs to get to this side of thr vvater. They vvere sure the censor vvould blue-peneil it. The Russians vvere too smart. Thcy transmitted the stories as vvrittcn, to thc grcat confusion of the American correspondents. * a ryices in the United King- j ahoad than the injmediate objeetives that novv confront them. If the dom fell 15 to 20 per cent belovv fathcrs and molhers of this generation can be made to understand that the 1938 level during the vvar, but lheir children are likcly to ^p lhe harvest that the adults of today sovv, they may be at least a little less likely to be beguiled by those immediate and personal lures that a vvar-breeding capitalist economy may offer here in the U.S.A as reconversion hits its stride. —Reading Labor Advocate O. C. S.: "Chicago department stores." said the Wall Street Journal of October 25, "don't knovv = liri"; '946 profits Isome day, soon _ ___, ._____nnw .. „ . „ . . .... Some day in the not too distant and became captains. majors. and From Business Week Sept. 1, 1945 . . ^ n, k« lieutenant eolonels. 'You ran't ex- futur?' coal wlU ** smokeless, even pect them to be happy selling Corporate profits stand to be socks or shirts,' savs one mer-! «urprisingly good in 1946. The chant. The stores feel kind of l°tal hkely to fall far short eheated, too. They say it vvas their of $8.000.000.000 after federal training that taught the salesmen taxes and il mi«ht <*uiic concciv-hovv to seli themselves along the abl>' ^ 1944 s S 10,000,000.000 by road to success in uniform." 1 * sl,*ht margin. The higher figure could be reg-EXPLANATION: H R. Cullen. istered even though any conserva- the cheaper grades of bituminous. Research has received tremen-dous boosts vvithin recent years and the coal industry itself has re- cognized that unless some curc is found, thc coal business will dc- cline. In Ohio on October 16, men in- terested in this and kindred prob-chairman of the board of regents tive forecast must allovv for a drop lems vvill meet to exchange their of the University of Huston Texas. j from 1944 of 25 per cent to 30 ideas, and it is certain that only in an address on October 19 said per cent before taxes. . . . good can come from sueh an ex- ♦ h* trouble vvith the country "is On this h«s»« (a aro«* national i chanae a misunderstanding. not betvveen capital and labor, for vve are ali capitalists, for to ovvn a house, a covv, a farm, a home, is to bc in possession of capital; so the misunderstanding must bc betvveen the masses of people and corporations." product of $160.000,000,000 to Progress has been made in the $ 165,000,000,000) total corporate iast ten ycars, but much more is income taxes should be about $17,- requircd before coal bccomes an 000.000.000, dovvn $8,000,000,000 aimost perfcct fuel. from 1944. ... ... . 4 ' . . ^ Mlncrs are interested in thiM. r laxcsjand should be, for thc future of t,f $17.000.000.000 should leavclc08l indust u dcpendent on solu something more than $8 000.000,000 tions to ilg vcxat|ous pPoblems _ clear if the excess-profits Ux re-1 The PrQgrcssive Miner Do not be afraid of defeat It la mains in full force. If that tax ______ defeat that turna bone to flint and j is repealed. as is very likely, then gristle to muacle. and maket man i946 income should bb $10,000,-1adds 2,000 years invlncible.—Henry Ward BMChar. 000,000 or even a little bit higher. I jo man's age --I Thus vve get this pieture: Gross Thc Unitcd Nalions arc hoidjng national product dovvn 20 per cent an Education Conference in Lon-auto motive from 1844: Profit{! bc£ore taxes don and learned men and vvomen Be Smarter per cent; profits after | from many lands arc telhng amaz. . ™ paying normal and excess-profits. ing stories. taxes dovvn 16 per cent; profits SOME ODDS AND ENDS afl hits occupation policy Elimination of Nazi povver and influence from the life of the German people cannot bc accom-plishcd by an army of occupation alone, the AFL points out, urging that the German labor movement must be encouraged, as German unionists can take leadership in rebuilding democracy. "Yet v e r y often," thc AFL charges in its monthly survcy, "the American Military Government has relused to authorize union organization or to heed the suggestions of union anti-Nazi committee«. . . . The general pol-•icy of the American Military Government has been to permit union organization vvith reluctance, and aH too often to refuse permission and suppress meetings. This pol-icy has stifled the rebirth of de-mocracy and prevented the elimination of Nazis." The AFL stresses the obvious fact that German unions should be actively encouraged and recalls that the Potsdam Agreement gave a clear direetive that the organization of vvorkers in free trade unions should be permitted. "If our govemment vvants to achieve the purpose for vvhich our boys fought and died." the federation adds, "it should not only permit but actively encourage the organization of German vvorkers in unions and cooperatives. Bona fide union anti-Nazi committees should be fully endorsed by the occupation authorities so they can funltion effectively. Union funds. vvhich vvere seized by the Nazi labor front, should be returned to the unions. Social insurance funds should be restored and the social security lavvs, effective before the Nazi regime, should again be put into operation." ' In ending the discussion of this particular a s p e c t of occupation policy, thc federation survey says: "The AFL. the largest and most representative labor organization in this country, should have the opportunity to send representatives to Germany. to vvoric under the Allied Control Council. They could advise and encourage German vvorkers in democratic union organization and greatly speed the vvork of denazification." — the Nevv Leader. Whatever the crisis in the Netherlands Indies and vvhatever the outeome of the Indonesian in-dependence movement. vvhat could be vvorse in the long run for the Allies than thc stupid use of Jap troops to police and in combat against the Indonesians** Hovv can the Allies face the Indo-' nesians and teli them that they have been liberated from the Jap- > anese only to have Japanese sol-diers under Allied orders fire on1 them?—The Milvvaukee Journal. Pesimist: A man vvho fcels bad! vvhan hc feels good for fear he'll feel vvorse vvhen he feels better. Those stories about starving Poland may have been somevvhat ex-aggerated. A Times eorrespondent tells us that anybody can buy a splendid dinner in VVarsavv for $100 — Brubaker in The Nevv Yorker. % Many times a "clear conscience" gets the credit that really belong* to a poor memory, Just vvhat ever became of that 1oquacious citizen vvho vvas so sure that ali our labor troubles vvould end if vve could only get Madame Perkins out of ttre Cabmet?—The Daily Oklahoman It s safe to believe in half that you hear—thc trick is in learning vvhich half. The movie strike in Cieveland left vvould-be theatergocrs in the dark Just like the plots of some of the movleš vve ve seen. — The Pittsburgh Press. A chip on the shoulder is rcally dandruff from the vvood higher up. research to reduce heart disease toll Some 400.000 deaths in the United States annually Vire traced to diseases of the heart. more than from any other cause. In an effort to reduee the figure, life insurance companies of this country and Canada have created a fund of $3,500,000 for research to be spent vvithin the next six years. Ncvv Cars W411 Strongcr.—Nevvspaper headline. ufi'nr ilVoč ir" ♦kI" An archeologist from Iran rc- My car grovvs more decrepit ^s, 'f the ex^ss-prof1ts pQrts thflt 4Q0 miles norlh of Ur_ y**r\y, tax 18 repealed, as high as in 1944 look Its days of use are over, nearly. I prup perhaps as much as 4 per f|nd Abraham WM fam.lia°rU The treiid upon each tire's dimin- ^ | that , |lt evid has been The pa in t grovvs dull, its finish t.lnly wlll be higher if income dofib^sin^ ZZ finished a^r taxes should come up to ^ * vear^ ^for, Z I 1944's $10,000,000,000 mark ' 5 , orr6'V°° ycars befor* the The b u m p e r s shovv results of Wartime dividends have been com,n* of Chrls*. bumping, |0w due to the need for conserv- That shovcs frontiers of And vvhere thcy weren't, theres ing cash to take care of (1) the cJvili2ation back at least 2,000 been some thumplng. unforeseeable, and (2) inevltable years Possibily archeologisU vvill The vvindshield wiper's eeased its J^onversion costs. The average f^/^ ™*r tu/ for ali corporations in 1944 vvas lurc show,nB man vvas intelligent- under 50 per cent of income. ly actlve even before that date. Wali Street looks for a peace-, knovv that these first citi- time average betvveen 65 per cent zen« w^re a peaceful community and 75 per cent. of farmers. builders and erafts ■ ■ , men," said the spokesman for 15 BILLION nDOP Iran- but ihc miliUriit«. the diplo- ,M AM^iai fAau matS and °lher l,hot•',, >eck- IIN MINFMUAL rARM ing povver, came along and vviped income expected out lhr c,vili*«tion those peaccful vviping. Upholstery has lost its piping The dashlighfs off, or flickers barely, And window's raise, but rather rarely. STOP. LOOK AND— An Ozark centenarian died re-cently after seeing an automobile for the first time. He did not see it soon enough. The fan belt's vvorn and pretty tattery; Corrosion s doing for the battery. A 8crew's gone from the carbure-tor, Another'« loose. and going later. Therc'8 les«. by month and day and minute, Of cloth and steel and rubbcr in It. And more of scars of parking bat t le« And rips and ru«t and squeak« and rattle«. Bring on those nevv car«—smarter. stronger. 1 can t hold out vvith mine much longerf —Richard Armour WASHINGTON r- Farm income |H%op,e wcrc Kradually developing may drop from $20 billion. vvhich That s lhe w®y civilization has i« the estimated figure for 1945 w ° r k e d from th® beginning. to around $15 billion In the next PcaccfuI People build and some fevv year«. declare« J. B. Hut«on | powcr*drunk gr0uP destroys. Administrator, Produetion & Mir- --- keting Administration. Hutson said he foresavv no «uch disaster a« overtook American farmer« after the last vvar vvhen farm income fell to $5 billion. Hovvever, he believe« full employ-ment mea«ure«, exten«ion of social «ecurity legislation. and some form of a food s t a m p plan vvill be needed to a v e r t a dangerou« •lump. more meat in sight More meat for consumer« ncxt year—about 25 pound« per person above vvhat i« novv available. That i« the predietion of the Department of Agriculture. vvhich fear« that retailers may have trouble in disposing of their allotment« because of "sale« resistince"—which ii another way of saving "Inabilltv to buy "