ffiittljski
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 9.	V Ljubljani, l. maja 1877. Tečaj XVII.
Pedagogični pogovori.
(Spisuje J o s. Ciperle.)
8
Bodimo pametni! Dajmo slovo vsi termoglavosti, in ne bodimo tako ponosni na svoje znanje! Ne mislimo, da smo Bog ve kaj, ako živimo v 19. stoletji. Ako bi bili rojeni v devetem, desetem ali enajstem stoletji, bi bili ravno taki tepci, kot so bili oni, ki so živeli takrat.
Vsakdo hoče biti sedaj modrijan. V starih časih jih je bilo le malo, ali ti so bili v resnici modri, pravi "VVieland. Oni niso izgovorili ničesa, kar bi bilo brez pomena. Govorili so pa tudi manj, nego mi; raje so si več mislili. To je imelo sicer tudi svojo slabo stran. Ako bi bili oni vse izgovorili ali zapisali, kar so si mislili, bi se nam bila ohranila marsiktera lepa misel, ki se nam je pa tako pogubila. Ali sedaj ? Koliko se govori, ali kako malo se misli! Saj je pa tudi nepotrebno misliti pri govorjenji, ako se nam bolj dopadajo nepremišljene in puhle besede, kot pa jedrovite.
Tudi toliko knjig niso napisali o raznih predmetih. Sedaj se pa piše o vsaki najmanjši malenkosti knjiga. Jaz nikakor ne terdim, da je to nepotrebno; ali ima tudi svojo slabost. Največe graje so pa vredne one knjige, ki popisujejo, kako se zamorejo ljudje zdraviti brez zdravnika. Tacih knjig je pa kot listja in trave. Ljudje, ki jih bero, se mislijo čisto nezmotljive v zdravilstvu, začno šušmariti in le škodujejo. In tako je z vsemi tacimi knjigami.
Napačne niso nikakor, kakor sem že rekel. Ali mi smo napačni. Ako beremo kaj o kaki stvari, jo že menimo bolje razumeti in bolje

znati kot oni, ki se pečajo z njo celo življenje. Tako nastanejo oni modrijani, ki se imenujejo mojstri skaze.
Ako je bilo v prejšnih časih manj modrijanov, je bilo tudi manj mojstrov skaz. Ti uničijo s svojim šušmarjenjem vse to, kar stvarijo oni. Oni ne škodujejo le ljudem, ampak tudi stvari.
Pa še več. Nekteri imajo tudi to slabost, da sodijo kak predmet le po njegovih slabostih. Oj, to je zopet kos našega slabega okusa! Ali ni nespametno, ako sodi kdo pesništvo le po slabih izdelkih? Kaj si more pač priprosti bralec misliti o pesništvu? Gotovo ne druzega, da je vse pesmarjenje neumnost. Kaj si zamoremo misliti, ako sodi kdo človeštvo po gerbavih, sključenih in krivonogih ljudeh, ali, ako kdo reče, da ni vino za nič, ker je on pil vselej slabo vino? In vendar se godi tako.
Takim sodbam je treba napovedati vojsko. Dokler se ne pokončajo, ni upati zboljšanja. Zboljšati se pa moramo, ako hočemo napredovati.
Dosti smo že na svetu govorili, ali pri vsem tem malo mislili. Po-vernimo se v se, in začnimo le misliti! Ko bodemo tako dolgo premišljevali, potem začnimo zopet govoriti. Tako so delali ljudje v prejšnjih časih. Poprej so šli v puščavo, kjer so brez ovir premišljevali, potem so jeli učiti. In če so drugi hoteli ovreči njihove nauke, če so jih preganjali, kaj je to pomagalo? Koliko borb ima prestati vsaka resnica, preden doseže svojo veljavo! Ali smo mi kaj bolje? Ali tudi mi ne preganjamo naših prerokov, pisateljev? Posebno divjamo zoper dobre, slabe pa terpimo. Mi le to pripoznavamo, da je dobro, kar vzraste na tleh; ali kar se dvigne le za ped od tal, tega že ne moremo ali nočemo umeti. Na glas slavimo one pisarje, ki se valjajo z nami po blatu vsakdanjosti, in puščamo one v sili in nadlogi, ki nas hočejo potegniti iz njega.
Zakaj jih preganjamo, zakaj jih puščamo v nadlogi? Zato ker imajo dobri pisatelji to napako, da nam vselej povedo resnico. Pred vsako resnico se pa tresemo, kot pred zlodejem.
Ali pomagati si moremo prav lahko. Govorimo vselej resnico, in ako jo bodemo sami spoštovali in ljubili, jo bodemo radi slišali od druzih.
Radi tožimo, da nam tako hitro pomro dobri pisatelji. No pomislimo pa, da smo sami tega krivi. Mi le gledamo, kako se oni trudijo; oni ^a delajo za se in pa nas. Imajo tedaj več kot polovico toliko dela, kot bi ga imeli, ako bi bili tudi mi delavni. Preveliko delo pa oslabi človeka, kaj bi tudi pisatelja ne, in tako se zgodi, da umerje v najlepši dobi svojega življenja. Ali pa menite, da mu je kaj strašna smert? Motite se. On umerje s sladko svestjo, da je porabil dobro svoje kratko življenje, ter ga daroval človeštvu v prid. Mi se pa tresemo pred smertjo, kakor lenuh pred dnevom! Saj je pa tudi jako prijetno živeti brez dela,
saj je tako lepo gledati, kako se gibljejo pridne roke za nas. In ako umerje eden izmed teh pisateljev, rečemo: škoda za-nj, bil je priden človek, naj bi bil raje umeri ta ali oni lenuh. Nespametno! Vsak pisatelj, ki je umeri, je bolj ali manj izveršil svojo nalogo; ali lenuh še ni ničesa storil, naj tedaj živi. Potem imamo vsaj upanje, da bode pozneje kaj storil. Ne jokajmo se nad pisatelji, jokajmo se raje nad svojimi grehi!
Očitalo se mi bode zopet, da nič ne pišem o otro ški odgoji. Zopet moram odgovoriti, da se ne od^ojajo samo mali, ampak tudi stari otroci, in da so stari časih bolj potrebni odgoje, nego mali.
Dr- Jakob Zupan.
V št. 15 opisal je „Die acht glagolitischen Klöster im Königreiche lllynen", kjer pravi v začetku na pr.: „Unter bie unbefamtteften Singe ber SEBelt gehört für bie meiften, fogar fiabifdjeit 2efer be§ itltjrifc^en Slattež, felbft tn Serien, bie fletne, nad) iateinifcfjem 3iitus fatjjolifdje Širdje ber @lago= liten in ben Königreichen Serien, Kroatien unb Salmatien; fte ift eine mafyre terra incognita, menn man bie allernäcfyften üßadjbaren unb einige äufserft bünn gefäete Bohoriče, £rubar% Valvazore, ®obroh)3fy% Sinljarte, Vodnike, unb Saron (Sigmunb ^otže aufnimmt". — Nato razlaguje, da se oni zovejo tako od glagoliti t. j. govoriti, ker v svojem domačem govoru smejo obhajati službo božjo. Vendar so ti glagoljaši za zapadnimi Evropejci tako zaostali v omiki, da po laških in madjarskih akademijah polatinčeni se sramujejo biti glagolitje, in da duhovske molitve in liturgijo sim ter tje obhajajo sicer po slovenski (slavisch), vendar ne več v težki glagolici, ampak po knjigah v latinico prepisanih.
Ko sem jeseni 1. 1819 na tretjem svojem glagoliškem popotvanji, pripoveduje Zupan dalje, prišel v Vinodol k nekemu velečestitemu župniku ter sem ga zanimivo popraševal po glagolici, jel jo je grajati tako, da se mi je užalilo in nisem hotel ostati pri njem. Zapazivši mojo nevoljo in premislivši stvar sam pri sebi poprosi me odhajočega, naj mu ne zamerim, češ, da se hoče naučiti glagolice. Na Lošinjih, velikem in malem, potožilo mi je 1. 1817 prosto ljudstvo, da je nekaj let prej umerli biskup Osorski R . . . . odpravil jim slovensko liturgijo ter ukazal latinsko. V biskupijah Modruški in Senjski dotlej še ni prišlo. Kar se ima v liturgiji peti in glasno čitati, to se slovenskemu narodu po slovensko poje in čita, druge molitve pop lahko bere po slovensko ali po latinsko; toliko prostost vživajo glagolitje! Do solz sem bil ginjen jeseni 1. 1817 v nedeljo pri službi božji v Togunju, nekaj ur od Ogulina, ko je župnik Rad o čaj, o kterem mi je več sosedov
9*
njegovih pravilo, da je „Augustinus Croatiae", svojim duhovnijanom zapel lepi pozdrav: G o spod in z vami! in so mu vsi po cerkvi, ne le strežnik, odpeli: i z duhom tvojim!
Največo hvalo zaslužijo v tem, da obhajajo Ilirom to narodno, iz Rima pospeševano liturgijo, redovniki sv. Frančiška ali Franjevci. Po primorskem poglavarstvu nahaja se še osem glagoliških samostanov (mo-stir), kterih nektere sem že po večkrat obiskal, in ktere naj tu opišem v abecednem redu.. . Knjižnic v njih nisem našel nobenih. Služebnik Missale, časlovec Brevier, trebnik Ritual, ispravnik za ispo-v i d n i c i Directur für Beichtväter, molitve Juraničeve so njihova navadna glagoliška književnost.
1) Dubašnica Eichau, dub — dob Eiche; na otoku Kerku, Vegla, prav pri morju nasproti Reki, ktera se lepo vidi. 2) Glavo tok, glava otoka, santa Maria da Capo, Cao, pri srednjih vratih, porta mezzana, med Kerkom in Poresino. 3) Ker k, veliki grad in stolnica biskupova, ima dva samostana, glagoliški moški pa neki ženski, pravil se ne spominjam več. Nunam pravijo kaludre, kaludrice, po gerški kalogeri, gute Alte, po ruski in starokranjski (staroslovenski) menihine, monahine, toraj Mekine namesti Menihine, Münchendorf, pri Kamniku; na Ruskem tudi černice; odtod pregovor: Bjesi ne plačut, kogda černice skačut t. j. Besi ne plačejo, k' nune poskačejo: Die Dämonen weinen nicht, wenn die Nonnen tanzen. 4) Kosje lono, Amselbusen, talijansko Valle di Cas-sione, na majhnem hraščevem otoku, med mestom Kerkom pa Kanajtom, pristavo škofovo. Lono, čisto slovansko, v sv. pismu lono Avraamlje sinus Abrahae Schooss Abrahams. 5) Martinšica, Valle di S. Martino, Martinsthal, na Cresu (Čresu), med Ljubenico in Osorom, s prijazno, jako svetlo cerkvico. 6)Naresina, Narečina, na rečini t. j. mali reki, edin samostan na Lošinju, morebiti po prekopu ločen od Osora, ali od loš elend. 7) Porezina, Faresina, kakor narezin, na gornjem Cresu pri velikih vratih, porta grande, proti Istriji. Primeri na Kranjskem hrib Porezin, einzeln da stehend, med Bohinjem in Tolminom. 8) Vir, malo korakov to stran Osora, Osero.
V št. 16 je spisal „Erinnerungen aus lllyrien", kjer terdi, da razun Italije je v našem cesarstvu glede na starine, stare poslopja, razvade, spominke — ni nobene dežele tolikanj znamenite, kakor je Ilirija na pr. Aemona, mirje, gradiše ; Pulj; Oglej; Poreč, v cerkvi stara ker-stilnica, pokorilnica za čvetere razrede nekdanjih očitnih spokornikov, jedilnica ali triclinium za agape itd. itd. —
Da jezik kranjski ali slovenski ni ubožen, marveč premožen, pokazal je nekterim poptujčenim davkarjem v 1. 35, kjer je sostavil „Hundert Ausdrücke, die Verzehrungssteuer betreffend, aufVerlangen mehrerer dabei Angestellter, in's Krainische übersetzt von ** p * *
t. j. Supan, na pr.: 2ibftnbung pogodba, pobot; Sluffidjt paz, ozor; 3iuf= ttrnnb trošik, potrata; Slusfuitft uk, svet; Stlltg prav za prav; 33iirger grajan, meščan, deželan; Sufdjenfdjanf taberna o shodeh; ®omatne lastina dežele; Gsittfeilerung uklada v pivnico; @rlö§ uteržik; ©jjttmare jestvina; geiijdjaft prodaja; ginanjbermaitung vardev denarije; @egen* ftanb predmet, reč, stvar; ©emeinfdjaftiid) opčinsko, skup; @runbfa| pravilo; ©ut§f)err gosposka, lastnik; §anbfjat>wtg vardev; Maffiftciren zverstiti, v red postaviti; Kontrolle nasproten ozor: förebitgeben zaupati, na brado dati; tobitio spričilo; SJčautl) mota, mito; SKietfye najem; SJiiftfjanbein gerdo ravnati; SDlittcfbar sredinsko, po komu drujmu; ^ßerios bifdj od časa do časa; iRealifiren dognati, spolniti; 9led}t§fräftig velavno po postavah; Negotien kraljeve pravice; 3iecur§ prošnja, tožba do viši gosposke; ©elbftftänbig sam za-se, svoboden; ©träfe kazen, kara, pokora; Ilmfang ohvat, okolje, okrožje; Unabhängig sam za-se, nepodružen; Un= ternefymen lotiti se, prevzeti; SCerpItnif; okoljšina, memo; SBerfcfjieift rasprodaja; SSerjefjrung užitik; — fteuer užitija; — — artifet užitilo; SBiebertjoien ponoviti, povzeti, povtoriti; SBiffenttid) kar vem, vedoma; .ßufall priključilo itd. itd. —
V št. 37 je kot učenik sv. pisma ali pravi pismar povedal v „Notiz", da se izraz cholera dvakrat nahaja v njem, in sicer dvakrat s pravili in opomini k zmernemu in treznemu življenju, kar je res najboljši pripomoček proti tej kugi, t. j. v Sirahovih Bukvah (Ecclesiasticus XXXVII, 32—34; XXXI, 22. 23). V nemških meni znanih prestavah bere se „Grimmen im Leibe, Bauchgrimmen", kar je tej bolezni lastno znamenje itd.
Iz spoštovanja vsled grozne učenosti zapčl je v 1. 35 „Dem D o c-tor und Professor Jakob Supan" sloveči „Franz von Hermannsthal" in v 1. 42, 43, 46 oglasil se mu je dr. Jaka Zupan, kjer je iz unega nemških pesni „XII Gazel Prijatlu" prevel Z. (t. j. Zupan). Ker kaj tacega dotlej v slovenskem slovstvu ni bilo, in je še sedaj premalo znano, naj se ponatisnejo najprej gazele izvirno nemške potlej pa za primero slovenske.
XII $!}<tfe(ett att einen ¡3freunb
bon
g r a n j ^ermann bon §ermann?t^at.
1.
®u fdjtoorft, bafj feir jut Dual ber Dccibent ift,
Unb beinež Sebenž 3tel bet Orient ift.
Sßeltbiirger, fprid), tute iommt'ä, bajš Siel bež Sebens
®tr bon her Sßeit ein tbinjigeš Segment ift?
SBiji bu ein gifdj» ber in bet Suft babtnftirbt,
Itnb bem nur Söaffer Sebenželentent ift?
©e§ft bu auf's SSirfen au», fo mujjt bu toiffen,
Sajj bort, tote bein ŠSitfrn nur gtagment ift.

SBa§ utt§ Begtütft, liegt einzig nur im ®enfen, SaS ja bom §ier unb Sort nidjt bepenbent ift. 9ti$t baburdj ftrirb Arabien bid> befrieb'gen, iöafi — feine Sonne ettoaS beljement ift.
XII Gazel Prijatlu
prevel
Dr. Jakob Zupan.
Ti bogmaš, de večer za te neslan je, De tebi proti jutru kraj odbran je. Kosmopolit'! kako, govori drugu, Sveta drobtina majbina tvoj stan je! Si riba morde, v zraku koj mertvena? Potoka žlebik ribi svet volan je. Ak misel tvoja delati široko, Viš, rama tvoja letu, tamkej dlan je. Kar te osreči, je edina misel, Enako tu, no tam, steber močan je Arabija ne bo te osrečila, Tam sonca žarik za-te presilan je.
2.
3iefyt'§ bi$ fo «lästig ju 2Jtof<ijeen ijin, Unb nacfy ber Werfer Sanapeen fyin; giieiift bu »ont bicfytbelaubten ©idjeniöalb
gtutberfengte 5|5almaIIeen i)in; Stent's ?ur bid) in toüftem ©anb S3on Sßiefe, Serg unb unb Seen fyin — @o gibft bu für bag Sßaffer aucfy ben SBein, %üt ftarre 2Birili$feit Sbeen ©o gibft bu für be§ SemantS fatten 5prunf Sie ©djön^eit griedjifcfyer ©ameen I)in, Unb etne§ ©öttertempelS ^errlidjfeit gür feine leeren ^ropijläen I)in.
Te vleče tak močno k mošejam tje, In k Perzov kanapejam tje; Proč od zelenolistjenih dobrav Bežat' k sežganih palm alejam tje; Od jezerov, planine, travnikov, K oaz pešenim vleče žejam tje; Si gotov dati vino za vodo, Za šego ubežat' idejam tje; Za blisk nečemernih demantov ti Helenov kos uit' kamejam tje, Iz tempelna prelepiga pihtet K njegovim praznim propilejam tje.
3.
finbeft bu benn nur ©fyafeien fdjön? llnb reitet ftdj'S nur auf Äameeten fdjön? Steint btr ber äßeftett arm an £on unb Sieb, Unb ift nur Werften im ©rjä^ten fcf;ön?
3ft unfte Sitte plump, unb lebt man nur 3n beg Ätyatifen retten Säten fcfyönV ©djmäljft bie freien g-rau'n, unb fdjeinen bir 9Jur bie gefang'nen jum erwägen fdjört? ©ibft bu für SCBüftenfanb ben beutfctjen Sain, ®er bidj begrübt aus taufenb Kenten fdiön? SEßie f>err(ic£; glüfi'u bie Sieben nidjt am Stod! ©djeint bir ein Sanb, h>o Xrauben festen, fdjön?
Govori, mar le pev gazele lep? Mar jezdic verh samé kamele lep? Zahod sladkosti glasov mar ne zna? Le kremelj mar Perzjank dežele lep? Mar šega naša gump? mar snaži le Ohnos kalifove kardele lep? Iluliti proste spruge! mar pogled Samé zaperane Rahele lep? Za vreli pesik dati zelenjad? Ni log mar trope žvergolele lep? Berhkó na kolku loza dozori! Mar kraj, braneči moskatele, lep?
4.
«Böget treibt aus ifjrem 3ieft bie Sefmfudjt, ö, idj ienne, bie bidj pre&t, bie ©e^nfucfit! SBarft im fernen Dften bu geboren, ©tdjer trieb bicfy nadj bem Sßeft bie ©e^nfutyt. ©djlaf frerfdjlingt beg 3Henf#en tyalbeS Seben, Unb beS Sebenä anbern Sieft bie ©efynfud?t. ©Ratten ^afdjt, unb an «Ruinen jubelt, Unb in Sräutnen Jjat ityr ^eft bie Se^nfu^t. ©ie^ft bu h>o ein 2tuge fetter ftrafjten? SebeS 3luge trübt unb näfjt bie ©e^nfudjt. 9htr bie glüdlidj fetber fid> gefunben, 3Iur bie Seligen berlajst bie Seimfudjt.
Tičice spodila 'z gnezdov želja, O, znan mi tiran človekov želja! Bil bi ti rodil se proti jutru, Gnala bi te v stran Algarbov želja; Spanje nam požre dni polovino, Drugo polovino žre dnov želja. Senc lovica, razvalin vesela, Sanjanih vesela tronov želja. Kjer oko ljudem se kolj jasnilo, Vsim solzenih bo vir virov želja Blagor srečnim, sebi zadovoljnim! Popusti serce le ranjkov želja.
5.
Sidj fdjeint p »erbretien beg Orients 3ietj, ®enn id> mu| berfdjmäfyen beS Orients SRcig. Sort btü^t feine Siebe, bort fdjäumt íein 28ein, 3ft bran ju etfeíjen beg Orients Síeij?
Sie gfrau'n finb in 58anben, bie Sieb' ift'ê mit, 3ft brau§ ju erfpafyen be§ Orienté îieij? ®er §errfci>er ift Çerr, ber Sîann ift Snecfyt, ©ibt bieg ju »erfte^ett be§ Orienté Sletj? Sieg tdfe mix, gfreunb, unb bann locft audj mici), SJÎicïj brin 5« ergeben, beé Orienté iieij.
Zmotila te, vidim, vostoka prelest, Gnusoba je meni vostoka prelest. Tam loža ne cvete, tam vin prepovd; Mar 's tega se vidi vostoka prelest? Sopruga v okovih, ljubav ž-njo vred; Al' 's tega se kaže vostoka prelest? Silač tam gospod, korenjak hlapčon; Spričuje to morde vostoka prelest? To reši, prijatel! mi, potlej grem Uživat jez tudi vostoka prelest.
6.
S8on Oft nadj Sßeften giej^t ber Sweifier, SSom ©üb jum Jiorben fliegt ber gtueifter. Sergebenä fudjt fo ^ier als brübett Sie für fein ©ernütlj ber Qweifier.
toeint, too ernft ber SBinter ftarret, Unb too bie SRofe btü^t, ber 3toeifter. ©3 ftöf)nt in buniter Sßädjte ©Jauern, Unb too bie Sonne gtü£)t, ber 3it?etf[er. @B trauert in bera Seid} ber ©räber, Unb too baä Seben fprüfyt, ber gtoeifler. 35ergeben§ irrt bon Sßeft nadj Dften, Umfonft nad? 3iorb unb ©üb ber Stoeifter.
Do véierà gré 'z jutra sumeč, Do séverja gré 'z juga sumeč. Zastonj tam iše, iše tukej Notréjniga pokoja sumeč. Bo jokal, kjer skamnéla zima, Kjer cvetnik cvete, joka sumeč. Izdihal bode v temni noči, O sonca zoru zdiha sumeč: Zdihuje sred gomil grobiša, Zdihuje sred gostenja sumeč. Zastonj do večera gré 'z jutra, Zastonj do burje, juga sumeč.
Pripravljavna pot v zemijepisje in zgodovino.
(Dalje.) Iznajdbe omi kaj o.
Ljudje niso jednaki tudi ne, kar se tiče duhovitosti. Večina ljudi je ubogih na duhu, tedaj se od drugih ne nauče mnogo, še manj pa, da
bi sami kaj iznajdli; ne store ničesa, česar niso prisiljeni in to zmirom takisto, kakor so delali od nekedaj. Taki ljudje nekako zaostanejo in vsa izkušnja jih ne izmodri.
Živali so tudi na isti stopinji omike, kakor so bile pred tisoč let, vse kar znajo, le podedovajo, a med ljudmi so včasih posebno duhoviti — nenavadni ljudje, ki hodijo svojo pot in odkrijejo stvari dosihmal neznane. A med sto tisoč je komaj jeden tako bistre glave, ki najde ali odkrije kaj koristnega, kar drugi pred njim niso poznali. Taki ljudje so važni v zgodovini, ker verstnike naprej silijo, ako so iznajdli ljudem kaj posebno koristnega in druge v tem podučili, so tudi učeniki človeškemu rodu.
Najkoristnejši stvari so ljudje spoznali ali znajdli v starodavnih časih. — Beržkone pervi ljudje tudi ognja niso poznali. — Spoznali so ga morda tako: blisk je švignil iz oblakov in vžgal drevo, to je videl človek bistrega uma. Čudil se je tej prikazni, nemara da se je tudi pri ognji opekel. Drevo je gorelo in gorelo, ogenj je bil čedalje manj, in je hotel ugasniti. To pa človeku ni bilo všeč, svitloba in toplota ga je razveselila, kaj stori ? Prinese derv, ter jih naklada na ogenj. To je povedal drugim, in tako so ljudje spoznali dobroto ognja — svitlobo in toploto. —
Tako pametna še ni bila niti jedna opica v Aziji in Afriki, in vendar v marsičem človeka posnema, hodi po dveh nogah in zna izverstno rabiti svojo gorjačo. Kedar mornarji na teh bregovih zakurijo, opice sicer prihite, in gledajo ogenj, a nobeni še ni nikdar v misel prišlo, priložiti nekaj derv, da bi dalj časa gorelo. Živali si tedaj ne morejo ničesa zmisliti, le človeški um se razvija in napreduje v vednosti in umetnosti.
Veliko so ljudje iznajdli le po naklučji, kakor se pripoveduje od škerlatne barve, morda so tudi tako iznajdli magnetno iglo, strelni prah? Iz tega tudi prihaja, da pri mnogih iznajdbah ne vemo začetnika, mogoče tudi, da je več ljudi na raznih krajih iznajdlo jedno in isto stvar, večkrat tudi niso od kraja razumeli, kako važna bo ta stvar pozneje, tedaj se je ime tistega pozabilo, ki je ljudem odkril, česar poprej niso poznali.
Najpotrebnejše reči so iznajdli ljudje tudi v starodavnih časih. — Pred vsem koristna je bila iznajdba, kako polje obdelovati in do tega je mogel človek kmalo priti, ker ga je potreba v to silila. Gerki so pravili, da je Cerera naučila ljudi polje obdelovati in Škiti so rekli, da je plug z nebes padel, tako zelo so ljudje cenili poljsko orodje. Vino je že Noe poznal, a preden so ljudje pivo izmislili delati, treba je bilo mnogo iz-najdeb.
V sv. pismu se bere, da so že pervi potomci Kajnovi umeli izdelovati bron (Tubalkajn). A poprej so ljudje bron poznali preden so
umeli železo izdelovati. Egipčani so bili baje pervi, ki so rabili kovine, ter jih izdelovali. Egipčanom se pripisujejo tudi druge iznajdbe na pr.: časoslovje, koledar, zemljemerstvo in staviteljstvo. Reka Nil oplodi Egi-pet, preden so se ljudje mogli po deželi razprostreti, mogli so reko vravnati in po deželi napeljati, paziti so mogli na čas, kedaj da reka nastopa in to jih je napeljalo v znajdbe, kakor smo jih zgorej naštevali. — Omika se je selila od izhoda na zahod. Kar so namreč stari Feni-čarji, Egipčani ali na novo iznajdli ali od še starejših omikanih ljudi na pr. iz Indije prejeli, to so sprejeli Gerki, ki so vse v svojem duhu vravnali in po svoje spremenili. Od Gerka so se učili Rimljani, od teh pa drugi narodi na zapadu. Iz Evrope se seli omika v Ameriko in Avstralijo. Navadno pravimo omika se seli od vzhoda na zahod. V resnici se pa omika derži le kerščanskih narodov, gerško - rimska omika je ostala, ker se je gerško - rimski svet pokristijanil, in germanski narod, ki je sedaj nositelj kulture, je postal to le zarad tega, ker so divja a krepka ljudstva sprejela kerščansko vero. Ko bi zapad ne bil sprejel kerščanske vere, bi bil Rim beržkone tako v razvalinah, kakor so mesta nekdaj sloveča: Ninive, Babilon, Tir, Sidon i. dr. Kaka goropadna brezumnost, ali če hočete bridka ironija je tedaj, ako se imenuje boj zoper rimskokatoliško cerkev boj za kulturo „Kulturkampf!" Ali se more huje resnici v lice biti?!	(Dalje prili.)
Nektere misli o kazalnem nauku.
Vse podučevanje v ljudski šoli naj je nagledno ali kazalno; učenci naj se pri vsaki priliki napeljujejo in vadijo, da znajo svoje telesne in dušni moči prav rabiti, spomin poterjevati, čute ostriti ter voljo žlahniti in se v dobrem vterjevati. Vendar se pa to ne doseže tako lahko, kakor se znabiti komu dozdeva. To nalogo more uspešno rešiti le oni učitelj, kteri ume različne učne predmete doveršilno obdelovati. To je mogoče le tam, kjer so značaj, čuti in dušne zmožnosti učencev v resnici tudi take, da morejo vse predočbe in pojme čisto, določno in stanovitno iz splošnosti v posebnost razviti in vrediti. Da pa se more tudi manj brih-ten človek obdelovati tako doveršilno in popolno, zato pa je potreba mojsterstva, kjer pa je ono, tam je tudi popolnost in doveršenost. In ravno oni učitelj, kteri je najzvesteji v svojem poklicu, bode obračal besede na se: „Ne da bi jaz že vse zapopadel, ali da bi hotel biti popolnoma; to pridobiti in tak biti, si le prizadevam." Kar zadeva zmožnosti učencev, previdni učitelj ne pozabi, da je slehernemu dana razna mera. Dobe so otroci se slabim in dobrim zdravjem in pomanjkljivimi čuti. Kako odvisen je vendar kazalni nauk od takih okoliščin!

Pa so tudi otroci z malimi in velikimi prednostmi. Pri nekterih pa je zopet izvirna zmožnost duha tako slaba, da je treba najobilnišega truda, da tudi tako pomanjkljive glave svojo slabo moč vporabljajo. V takih primerljejih pa je učiteljeva spretnost tem popolniša, čim bolj je poduk kazal en.
Prezreti vendar ne smemo, da je kazalno podučevanje in jasnost poduka dvoje različnih pojmov. Da je poduk res vidljiv ali kazalen, potrebno je pred vsem, da je učitelj se snovijo prav temeljito seznanjen. Vsa učna snov mora biti učitelju v svoji ukupnosti, kakor tudi po svojih posebnih delih, v splošnih načertih, kakor tudi v posameznih delih jasna, da jo zamore povoljno razložiti in zložiti, deliti in vezati. Naravni red predstav mora do dobrega umeti in sploh vso učno snov v svoji oblasti imeti. Pa tudi učenci naj se navadijo, da so gospodarji o obdelovani snovi. Stvar naj se jim ne zdi več potem, kakor kaka ptuja reč, ktero le toliko poznajo, kolikor so od nje slišali; ne le v stvar, temveč v jedro naj gredo po vseh posameznih delih, ter naj si jo po vseh pojmovih prisvoje tako, da, ako se predstavlja en del celote, jim precej stvar v celoti stopi pred njih notranje oko. Ako se jim pa stvar v svoji celoti predstavlja, takrat pa tudi nobenega dela ne prezirajo ali izpuščajo. Izvir in določba, uzrok in način ne sme biti nikomur neznan, tudi obliko naj sleherni pozna. Da je toraj podučevanje res vidljivo za učence, potrebno je, da oni učni predmet ne le po posameznih zunanjih delih in predočbah razumo, ampak da si tudi znotranje verstenje predočeb druge k drugi v vseh pojmovih prisvoje.
Da je poduk v jeziku za učence res vidljiv, začenja se naravno s kazalnim podukom. Mnenja o tem so različna, kakor se že kažejo dobri ali slabi uspehi. Slab uspeh je pa le tam, kjer se greši glede poduče-vanja. Ako se namreč podučevanje opira le na suhoparno naštevanje posameznih delov, njih lastnosti i. t. d., ne moremo je smatrati za nazorno. Pravi poduk stvari ne razterga, ter je ne ogleduje po njenih razterganih delih, ampak posamezne dele si ogleduje na celoti. Živo podobo naj si otroci v svojo dušo utisnejo, in živa podoba naj bode beseda. Mertve podobe so enake merliču; one niso drugega, nego nepotrebna teža, ktera duha učencev tare in mori.
Nauk v branji je kazalen, ako se učenci privadijo, da v berilni vaji po razviti poti pazljivo slede, glavno misel razumo, ter si jo po jeziku in jedru prisvoje. Sleherni učitelj, kteri si je v resnici prizadeval, da bi pri tem predmetu to dosegal, ve iz lastne skušinje, kako težavno je to za učitelja, posebno pri sedaj obstoječi sestavi naših beril. — Da bi se skoraj tudi v tej zadevi od merodajavne strani kaj storilo. — Mimo grede naj opomnim, da smo pri deželni konferenci izvolili odbor, kteremu je bilo mnogo za šolstvo važnih stvari izročenih, a do danes še

nisem Čul, da bi imel imenovani odbor le eno sejo! (So pač imeli, a tega ne razglašajo. Vr.)
Da spisovanje tudi zahtevom kazalnosti zadostuje, se učenci ne smejo siliti, da bi že govorili v stavkih, o kterih še pojma nimajo, tudi se ne smejo izbrati obravnave in načina govorjenja, kteri bi bil zunaj njihovega jezikovega in pojmovega razvoja. Učitelj naj si zato prizadeva, da učencem nikdar pravih besed ne manjka, bodisi za posamezne misli in predočbe, kakor tudi, da na pravi red v predstavah in popisih pazijo, toraj, da glavno misel v delu logično zvežejo, a postranske misli v pravem razvoju glavno misel spremljajo. — A tudi pri govorjenju naj se pazi na to, da se zakonom kazalnega nauka, kolikor mogoče, ustreza. Za to naj se nikar le vedno suhoparno ne narekuje in potem bere in zopet bere. Izpraševati, razlagati, ter glavno misel obravnavanega gradiva porabljati ter se te terdno deržati, to oživlja nauk. Kdor eno samo misel nepristojno spremeni, ali jo odterga od celine, ter jo za se brez skladnosti ali zveze s celoto obdeluje, ta je na krivem potu, trud njegov bode brezvspešen. Tudi pri številjenji naj se vse le z mislijo dela in zveršuje. Ako je tukaj učenik zadovoljen s tem, da učenci ročno naloge rešujejo, potem se ozira bolj na postransko, kakor na jedro vsega podučevanja tedaj bolj na materielno, kakor na formalno izobraženje.
Da ne omenimo drugih predmetov vprašamo le: Kdo zamore tako podučevati? Edino le izborni in zvesti učitelj. Ako je učitelj za svoj poklic dovolj izobražen in se še vedno sam izobražuje, da zamore posamezne predmete o pravem duhu obravnovati, potem je izversten. — Zvest pa je učitelj, kteri se vestno pripravlja za vsako uro, ter nikdar nepripravljen v šolo ne pride. — O naši sposobnosti in nesposobnosti se nočemo prepirati, a o naši zvestobi v izvoljenem poklicu na tihem premišljevati, bi bilo marsikteremu koristno. V svesti si pa potem bodimo, da bode naše podučevanje zakonom kazalnega nauka bolj ustrezalo, in obilniši sad bode, pa bogato odškodovanje našemu trudu in prizadevanju.
G.
Dopisi in novice.
— Občni zbor „ Glasbene matice" je bil 11. aprila 1877. Predsednik Franjo Bavnikar pravi, da »61. mat.« vkljub zaprekam in mali podpori vendar lepo število narodnih skladeb spravlja med svet. Eazdelile so se razne kompozicije za cerkev, šolo in pevska društva. Sklepaje svoj govor pomenljivo reče, naj se glasi narodna pesem, ker ne smemo slobodno govoriti in pisati. — Tajnik g. Valenta poroča o delovanji društva pr. 1. in pravi, da je vsak ud dobil sledeče muzikalije: »Zdihljeji k Mariji Devici«, vgl. P. A. Hribar; »Oče, pojdite domu«, možki zbor s samospevom za bariton, vgl. P. A. Hribar; »Glasbena Matica« III. zvezek, kantata v spomin Antonu Janežiču, vgl. Ant. Stockl; »Glasbena Matica« IV. zvezek, 11 možkih zborov in čve-
terospevov v partituri; »V spomin Anici« koncertna mazurka, vgl. A. Stockl.
—	Društveni arhiv je sedaj v kneževem dvoru v gosp. ulicah v I. nadstropji v sobi ljubljanskega tiskarskega društva. — Za Janežičevo slavnost je g. Josip Cimperman zložil primerno pesem, vglasbil jo je čitalnični pevovodja g. A. Stockl. Pri slavnosti so bili kot zastopniki »Gl. matice« g. g. odborniki: Eavnikar, Praprotnik, Žagar, Steinmec, Stockl, A. Hribar in tajnik; odbor je tudi odmenil svoto za vožnjo pevcem; »Gl. mat.« je tedaj svoje storila za povzdigo slavnosti. — Odbor pevskega društva »Slavec« v Gorici je z dopisom dne 27. septembra pr. 1. izrekel željo, da bi združen z našo »Glas. matico« izdaval skladbe, na kar se je v odborovi seji dne 2. oktobra pr. 1. sklenilo, da smo v principu za združeno delovanje, vendar je treba poznati pogoje, pod katerimi bi »Slavec« sodelovanje pri izdavanji skladeb prevzel. Tajnik je to naznanil »Slavcu« v Gorici 3. oktobra pr. 1. A dosihmal še ni bilo odgovora. — Osnovalo se je v Ljubljani tudi novo glasbeno društvo, katero hoče cerkveno muziko gojiti in cerkvene napeve izdavati, namreč »Cecilijsko društvo«. Ker so v odboru tega društva večjidel znani rodoljubi, moremo le veseli biti, da se je to društvo ustanovilo, katero odvzame našej »glasbenej matici« skerb za cerkveno muziko. Odslej nam ostane še skerb za posvetne skladbe, šolske in narodne pesni, in s temi bode naše društvo dovolj opraviti imelo. — Odbor je v svojej zadnjej seji odločil razpis darila 20 gl. za skladbo, katera je zložena za glasovir na naslov: »V krasnej noči«, ker s takimi skladbami se prikupimo posebno gospem in gospodičnam igralkam na glasoviru, katere morajo vedno tuje kompozicije kupovati in igrati, ker nam manjka domačih.
—	G. Josip Kocijančič je za društveni arhiv podaril en iztis I. zvezka svojih »slovenskih narodnih pesnij«, za kar mu izrekamo priserčno zahvalo. — Za tekoče leto ima »Gl. mat.« uže dosta gradiva pripravljenega, katero bode gotovo čestitim udom všeč, kadar jim dojde v roke. — Tajnik na dalje poroča namesto na službenem potovanji bivajočega blagajnika gosp. Drenika o stanji društvenega premoženja to-le: »Glasbena matica« ima od ustanovnin do sedaj vplačanega kapitala 720 gl., od letnine ima na razpolaganje 255 gl., dolga nobenega. Po proračunu ima društvo za tiskovine, nagrade in druge stroška 400 do 456 gl. na razpolaganje in ako se bode za društvo bolj agitiralo, se znajo dohodki povišati. Iz računskega sklepa preteklega leta posnamemo samo
glavne številke. Dohodki:
Ostanek od 1. 1875............................158	gl.	20 kr.
doneski letnikov ............................438	»	— »
doneski ustauovnikov.............100	»	— »
za prodane muzikalije ............97	»	74 »
Obresti in povernjena posojila..................55	»	80 »
Skupaj .	849	gl.	74 kr.
Stroški:
Tiskovine..................................343 gl.	90 kr.
vezanje..................................18 »	18 »
provizije bukvarjem............................18	»	74 »
donesek za Janežičevo slavnost .........20»	— »
nagrade . .................123 »	50 »
knjige, postreščeki, poštnina in dr................69	»	75 »
Skupaj .	594	gl.	07 kr.
tedaj ostanek .	255	gl.	67 kr.
Pervosednik povpraša skupščino, če ima kdo o tajnikovem poročilu kaj omeniti in ker se nikdo ne oglasi, se imenujeta za preglednika računa gg. K a-dilnik in Jeločnik. — Pervosednik stavi v odborovem imenu predlog, da bi se število ljubljanskih odbornikov znižalo, ker se je pokazalo, da je dosedanje število nepraktično in zavira dostikrat delovanje. — Po kratkem razgovoru se sprejme predlog, da se zniža število v Ljubljani bivajočih odbornikov od 12 na 7 in nalaga se novemu odboru, da napravi ces. kr. dež. vladi ta sklep v poterjenje. — Posameznih predlogov ni bilo, objavimo torej le še novo izvoljene odbornike.
V Ljubljani bivajoči so gg.: Fr. Ravnikar, Andr. Praprotnik, Srečko Stegnar, Franjo Drenik, Alojzi Steinmec, Pater Angelik Hribar, Henrik Reichman, Josip Majer, Anton Foerster, Emilij Gutman, dr. Šifrer, Vojteh Valenta. Vnanji: gg.: dr. Benjamin Ipavec, Franjo Gerbic, Josip Nolli, Anton Hribar, Matija Žvanut, Matija Sušter-šič, Jan. Miklošič, Danilo Fajgel.
Po končanem zboru je bila muzikalna zabava v čitalnici. — Tako je tedaj »Gl. mat.« praznovala svoj letni zbor. — Vse poročilo nam kaže, da »Gl. mat.« stori, karkoli more, in vsak, kdor pomisli, da so gospodje, ki tukaj delujejo tudi sicer s poslom obloženi, bode čislal in pospeševal to rodoljubno prizadevanje.
—	Krasno cesarjevo podobo z barvami tiskano na papirji dobili smo iz Dunaja. Cena ji je, ako se jih več skupaj naroči, 2 gl. 50 kr. Tudi na platno napeta se lahko dobi, kar stane 60 kr. več. Zlat okvir, 6 cm. širok, lepo zrezljan se računi na 2 gl. Toraj velja slika v okviru na Dunaji 5 gl. 10 kr. Ker je poštnina iz Dunaja precej draga, priporočali bi ljudskim šolam, krajnim in okrajnim šol. svetom, da bi si za več šol skupaj naročili same slike na papirji in dali po okoliščinah narediti doma okvir, kar bi ne stalo premnogo. Slika je 47 cm. široka in 58 cm. visoka, okusno barvana in moj-stersko izpeljana. Dandanes se zelo razširjujejo slike presvitlega našega cesarja po barvotisku. Razni umetalni zavodi ponujajo tako podobo po raznih a precej visokih cenah, dasi ni tako krasno doveršena, kakor Hoffmanova. Obraz je tako lepo risan, da se niti na jedni potezi ne moremo spodtikati. Tudi barve so tako lepo vbrane, da je veselje pogledati podobo. Ako si hoče katera šola sliko omisliti, sme se najlepšega kinča nadejati. — Radovoljno prevzame »Narodna šola« naročila, in ako se jih vsaj 6 šol oglasi, ter pošlje 2 gl. 50 kr. predplače, precej jih dobi iz Dunaja. Tudi preskerbi pozlačen okvir ožji ali širji, ki velja
i do i ya gi.
—	23 cerkvenih pest' lil za šolsko mladino je ravnokar na svitlo prišlo v tiskarni in založbi R. Milic-evi. Napeve je naš marljivi skladatelj Anton Foerster ali nabral, ali jih sam zložil. Polovica pesni je nemških, polovica slovenskih, tako da se versti ena nemška, ena slovenska. Namenjena je ta zbirka srednjim šolam, gimnazijam in realkam. Oblika je velikosti molitvenih ^njižic, tedaj pripravna, da se vtakne v žep. Delo je res skozi in skozi skerbno sestavljeno, in stareji napevi so tako lepo vglasbeni, da veje iz njih pravi cerkveni duh, kar velja sploh od A. Foersterjevih cerkvenih skladb. Melodije so lahko umevne, da se dajo peti enoglasno poleg sprevoda na orgijah, ali pa tudi čveteroglasno; za to se ve, da je treba šolski mladini muzikalične izurjenosti in zmožnosti zlasti za četerti glas. V zbirki so napevi za razne dobe cerkvenega leta. Dasi orglavci na deželi ne potrebujejo nemških pesni, vendar priporočamo to knjižico v naročevanje, ker se lepim napevom tudi pod-
lože lahko slovenski teksti. Tudi za učence ljudske šole so nekateri napevi jako pripravni in se jih brez težave navadijo, ako hodijo med tednom k maši in skupno pojo. — Cena je knjižici 25 kr. in se razpošilja pod križnim zavitkom, kar stane samo 2 kr. več.
—	Učiteljske preslcušnje so se začele pri tukajšnji komisiji pismeno 23. p. m.; a ustmeno 26 in so trajale do 29,; praktične vaje so bile 30 p. m. Za meščanske šole sta se oglasila 2, pervi iz Dol j. Avstrijskega za nara-voznansko stroko, a drugi iz Ljubljane za matematično-tehnično stroko; za ljud. šole se je razglasilo 11 učiteljev iz med teh 4 iz Štajarskega, in 1 učiteljica umeščena na Štajarskem.	(Schlztg.)
—	Iz deželnih zborov. Zasedanje deželnih zborov je bilo letos le kratek čas, komaj so začeli 5. aprila, so že končali največ do 21. p. m.
Štajarski deželni zbor je sklenil postavo za imenovanje učiteljev, katera izroča vso oblast deželnemu šolskemu svetu. Dosedaj so imeli okrajni šolski sveti vsaj za tretjino učiteljskih mest pravico imenovanja, odslej jim je pa odvzeta ta pravica, učitelje bodo samo predlagali, a deželni šolski svet jih bode nastavljal. Dr. Sernec je branil pravico okrajnih šolskih svetov a brez vspeha. Njegov predlog, naj se preide na dnevni red, so podpirali samo slovenski poslanci, nemški konservativci so iz galerije poslušali debato, ker sploh o šolstvu ne debatirajo, tedaj tudi ne glasujejo. — (Kar se je na Štajarskem zastran nastavljanja učiteljev sklenilo, se bode tudi drugod prej ali slej zgodilo, vsako načelo ima svoje posledice, in kamen zavihten se taka toliko časa, da — obtiči.)
Kranjski deželni zbor je v II. seji 12. aprila sklenil, da se pre-naredi §. 80 č. 2. dež. šl. postave 29. aprila, št. 22, ki določuje, da se dohodki od izpraznjenih šl. služeb vplačujejo v penzijski zaklad. — Ako bi v penzij-skem zakladu no bilo toliko, kolikor se potrebuje, dodaja kranjski dež. zaklad.
V 4. seji 16. aprila je poročal poslanec Dežman za finančni odsek o predštevu za normalni šolski zaklad za 1. 1877. Potrebuje pa šolski okraj v Postojni: za učit. plače 21.850 gl., za starostne doklade 390 gl., za opravilne doklade 400 gl., stanarine 160 gl.; š. o. v Černomlji: za uč. plače 11.000 gl., star. doki. 233 gl. 34 kr., oprav. doki. 300 gl., stan. 84 gl.; š. o. v Kočevji: za uč. plače 18.830 gl., star. doki. 493 gl. 33 kr.. opr. doki. 666 gl. 67 kr., stan. 80 gl.; š. o. v Kerškem: za uč. plače 17.600 gl., star. doki. 450 gl., opr. doki. 808 gl. 33 kr., stan. 320 gl.; š. o. v Kranji: za učiteljske plače 16.155 gl., star. doki. 616 gl. 66 kr., oprav. doki. 350 gl., stan. 240 gl.; š. o. okolica Ljubljanska: za učit. plače 15.300 gl, star. doki. 453 gl. 34 kr., oprav. doki. 358 gl. 33 kr., stan. 120 gl.; š. o. v Litiji: za učiteljske plače 13.000 gl., star. doki. 303 gl. 33 kr., oprav. doki. 524 gl. 99 kr., stanarine 42 gl.; š. o. v Logatcu: za uč. plače 8.200 gl., star. doki. 333 gl. 34 kr., opr. dok. 308 gl. 33 kr.; š. o. v Radovljici: za uč. plače 9.650 gl., star. dok. 333 gl. 33 kr., oprav. doki. 100 gl., stan. 80 gl.; š. o. v Rudolfovem: za učit. plače 13.687 gl. 50 kr., star. doki. 206 gl. 67 kr., oprav. doki. 200 gl., stan. 160 gl.; š. o. v Kamniku: za uč. plače 11.100 gl., star. doki. 216 gl. 66 kr., oprav. doki. 250 gl., stan. 111 gl. 50 kr. Tedaj za učiteljske plače: 156.372 gl. 50 kr., starostne doklade 4030 gl., oprav. doki. 4266 gl. 65 kr., za stanarino 1397 gl. 50 kr.
Debate o tem so se pričele. Posl. pl. Savinšek je za to, da se v Ma-verlali vstanovi učiteljska služba z 1. p. 500 gl., predlog podpira tudi posl. K r a m a r i č. C. k. vladini svetovalec g. Hočevar, govori tudi za to. Posl.
dr. Poklukar misli naj bi se ne stavile učiteljske službe z višjo plačo, dokler je še 31 služeb (z manjšo plačo po 400 gl.) izpraznjenih. Zoper predlog Je tudi poročevalec; poslednjič se izroča dež. odboru. Posl. Braune predlaga, da bi se 3. in 4. učitelju v Kočevji plača zvišala od 400 na 450 gl., v Ribnici, pravi, imata učitelja (2. 3.) po 400 gl. in stanovanje, a v Kočevji, kjer je tako drago, kakor v Ljubljani, pa le 400 gl. Zastopovalec vlade tudi zagovarja ta predlog, rekoč da 4razredna šola v Kočevji vzreja za spodnjo gimnazijo v Kočevji, ker je tam slaba plača, je 1 učiteljska služba izpraznjena. Posl. dr. Schrey podpira tudi predlog rekoč, da Kočevje veliko vplačuje v normalni šolski zaklad. Posl. dr. Poklukar pravi, da so v Kranji ravno take razmere kakor v Kočevji (1 učit. služba s 400 gl. in spodnja gimnazija), kar bi tam veljalo, bi moralo tudi tukaj biti. Poročevalec g. D e ž m a u pravi, da se je ta predlog v finančnem odboru zavergel le zarad štedljivosti; na izpraznjeni učit. službi je pa učiteljica, to že nekako zadostuje.	(Dalje prih.)
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na lrazr. šolah pri sv. Mihelu v Nadanjem selu, 1. p. 500 gl. in stanovanje; v Lozicah (v Vipavski dolini), 1. p. 450 gl. in stanovanje; v Vremu in v Temu po 400 gl. in stanovanje; v Verbovem in v Spodnjem Semonu po 500 gl. (stanovanja ni); v Suhorji 500 gl. in stanovanje z dolžnostjo potovati v Ostrožno berdo podučevat.
Prošnje do okrajnega šolskega sveta v Postojni brez gotovega obroka.
Premembe pri učitelj stvu.
Na Kranjskem. G. Valentin Telban se je službi v Škofjiloki odpovedal in stopil iz učiteljstva. G. Jože Klopčič, iz Skofjeloke je dobil službo na Jesenicah. G. Alojzij Pader, o svojem času namestovalni učitelj v Radovljici, pride začasno na Berdo (kam. šl. okr.).
V K. Milic-evi tiskarni v Ljubljani je ravno kar na svitlo prišlo:
lil
f it r bic gdjufjttijettb.
pesem.
za šolsko mladost.
Čveteroglasno postavil AKTOM FOERSTER.
Op. 14.
Nekaj jih je s nemškim in nekaj s slovenskim tekstom. 7	Cena: 25 kr.
£ Za 27 kr. poslanih po poštni nakaznici se razpošiljajo pod križnim v zavitkom franco.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.