KRATKA ŠUMMA
V ELI KOGA
KATEK1ZMUŠA
SPITA VANYEM, I ODGOVARJANYEM
ZA KATOLJČANSKE ŠČLE
Z NOVA VO DANA
OD DRUZTVA SV. STEVANA,
18 kr.
V BUDAPESTI 1892.
Stamp, athenaeuma
A Szent-IstY&n-Ttalat konyvkiadohivataUban
Budapest, VIII., Szentkirdlyi-utcza 28/b.
megjelent es a kathollkus iskolak szamara elbirt s azok haszn alatara engedelyezett tankonyvek.
M cl gy ar ny elven.
a)	Hittani konyvek.
Esztergom! elemi katekizmus.............................  18	fill,
kis	«	.. .......... .. 36 «
Egri elemi katekizmus .................................   12	«
kis	«	.. .........— —...........—	32 «
Rdder	Alajos.	Biblia	kisebb gyermekek szAmAra	...	... ... 42	u
«	kozčpkoru «	«	........ 56	«
« nagyobb «	«	_ ___Kor. 1.06 «
Gerely	J6zsef.	Kis	kčpes biblia.	I/II.	oszt.	szAm Ara_	50	«
«	«	«	III/V.	<	•	  80	«
A ker. kathollkus egyhAz szertartAsainak magyarAzata (a Veszpr6m egyhAzm. nApiskolAk szAmAra)________ _ __	36 «
Supka Mdrton. A ker. kathollkus egyhAz sz6ps6ge, szokAsai- 6s szertartAsaiban. (SzertartAstan)..........	. 70 «
A religib tbrt6net6nck rovid vAzlata    ................. 20	«
Nemeth Gy. EgyhAztbrt£net ... —  ........................ 40	«
b)	ABC-es konyvek.
Bdrdny Igndcz. ABC-6s kbnyv ..........................    20	fill.
Mdcsy-Petrovdcz-Steinberger. ABC-žs kbnyv (bov. kiad. 8 tv) 40 « «	« (kis. kiad. 5 lv) 24 «
Zelliger J6zsef. Magyar ABC-As kbnyv a tdtajku r6m. kath. nipiskoldk szAmAra ...... ......................    30	«
c) Olvas6konyvek.
IV.	«	(fiuisk. szAmAra) 88 «
IV.	«	(JeAnyisk. szAm.) 88 «
V.	« (fiuisk. szAm.) Kor. 1.44 «
Zelliger J6zsef. Magyar olvasbkbnyv a tdtajhu r6m.
kath. n6piskolAk mdsodik osztAlya szAmAra______ ___ ___ ____ 90 «
Dreisziger-Szdmord-Szokoly ^Tž^vd-CJazdasAgi- 6s ismdtlo*
iskoldk olvasbkbnyve ..............................  ..Kor.	1.— «
d)	Fali olvasdt&blAk, fali egyszeregy.
Fall tAblak aBdrdny-fhle ABG-6s konyvhoz. (241.) Gruda Kor. 4.80 fill, VAszonra huzva, folaggatAsra k6szen............... .. « 24.—
Fall tAblAk a M6csy-Petrovdcz-Schultz-m« ABC-6* kdnyv-hoz. (24 lap.) Cnida ............................. Kor.	4.80 fill.
VUszonra hiizva, fdlaggatdsra kdszen....... ... — « 24.— «
Gyorffy J. Fall egyszeregy. Cnida 1-20, vAszonra fSlhuzva 16czekkel .........................................Kor.	3.20 i
e)	Olvasč- čs tankonyvek osztatlan iskolik szčmara.
M6csy-Petrovdcz-SchulU. Elsfi olvasč- 6s tankftnyv az osztatlan ndpiskolAk III/IV. osztAlya szAmAra. Egyik dv 60 fill Mdsik dv 60 «
-------MAsodik olvasč- čs tankOnyv az osztatlan ndpiskolAk V/VI. osztAlya szAmAra. Egyik dv.. 80 a
Mdsik dv ___	80 «
Ember Kdroly. Olvasč- čs tankbnyv osztatlan n6piskolAk UI/VI. osztAlya szAmAra.............................. 88	«
f)	Vegyes tantargyak.
Gydrffy J. MagyarorszAg tdrtčnete n6pisk. fels. oszt. sz. 48 fill.
Mdcsy L. GazdasAgtan nuisk. szAmara 40 fill., leAnyisk. sz. 32 «
Gyorffy J. SzAmtan čs mčrtan gazdasAgi ism6tlfi-isk. sz. 80 «
g)	Iskolai napJ6-nyomtatvanyok.
Ultelemzčsi naplč (nagy ivrdt) Ivenkint . ........... 10	fill.
A)	minta: Fillvčtell naplč, nagy regAlalakban (czimiv 75 rovattal, folyd-iv 100 rovattal) Ivenkint .......   10	«
B)	minta: AnyakSnyv čs osztAlyzat (czimiv 25 rovattal, folyd-iv 50 rovattal) ivenkint . ............. 10	«
C)	minta: MulasztAsl naplč (czimiv 30 rovattal, folyd-iv 40 rovattal) ivenkint...............................10	«
Mčpiskolal rendszabAlyzat čs £rtesfto kdnyvecske, egy pdldAny ......................................... 10	«
Intčs (egy iven 8 peldAny) Ivenkint .................10'	«
Figyelmeztetčs (egy Iven 8 pdldAny) ivenkint ... ... ....	10 «
TAblAzat Avl jelentčsre a ndpiskolArdl, Ivenkint .....10	«
Uj napldivek.
A/l. minta. Fčlvčteli naplč a rdm. kath. kisdeddvddAk 6s meneddkhAzak szAmAra. Beliv 32 rovattal, czimiv 24 rovattal. Ara Ivenkint ................................... 04	fill.
A/2. minta. Fčlvčtell naplč a rdm. kath. ndpoktatAsi tanint6-zetek szAmAra. Beliv 32 rovattal, czimiv 24 rovattal. Ara Ivenkint........................................      04	«
B/l. minta. MulasztAsl naplč a rdm. kath. kisdeddvddak 6s gyermekmeneddkhazak szAmAra. (Egy Iv n6gy gyermek szkmdra szolgAl) Ara ivenkint ....................    04	«
B/2. minta. Elomeneteli čs mnlasztAsl naplč a rdm.
kath. ndpiskoišk szAmAra. (Egy Iv ndgy gyermek rdszdre szolgAl.) Ara ivenkint.. ...... ...	.............04 o
Mčplskolai blzonyitvAnyok ..	........... 06 <
Kimerito tanklinyvjegyzdkkel, melyben a ndmet, tdt sib. nyelven kiadott tankbnyvek is fdl vannak sorolva, valamint bevezetds czd(jdb6l mtttatvdnypdlddnyokkal kivdnatra ingyen ds bdrmentve szolgdlunk.
KRATKA ŠUMMA
VELI KOG A
KAT EK IZ MEŠA
SPITAVANYEM, I ODGOVARJANYEM
ZA KATOLIGANSKE ŠOLE
Z NOVA VO DANA
OD DRUZTVA SV. STEVANA.
V BUDAPEST! 1892.
STA M P. A T H E N A E U M A.
Napeldvanye.
P. Ka je Katekinnusl
O.	Katekizmus je krščanskega Kato-ličanskoga zndnya Navuk: tak se zovč zob-činskim taloni i knižica, vu steroj se ete navuk zapdra.
P.	keliko gldvni tali se naprej dava krscdnsko, Kaiolicdnsko zndmje v-etom Katekizmusi?
O. Krsčdnsko, Katoličdnsko, zndnye v-etom Katekizmusi vu peteri gldvni tdli, vu ednom Pridavki se naprej dava.
P. Uteri so oni peteri gldvni idl'd
O. Oni peteri gldvni tdli so nasledilva-jdči
— 4 —
1.	Je Vera.
2.	Je Vflpanye.
3.	Je Liibav.
4.	So svčti Sakramentomi, to je: Sve-stva.
5.	Je krščanska Pravica. I Prfdavek od Četveri slednyi Del.
I. Glavni Tao.
Od Vere.
I. Razloček.
Ka je K a t o 1 i č d n s k a Vera.
P. Ka je po krscdnskom, Katolicdnskom vervati ?
O. Po krscdnskom, Katoličdnskom vervati je, vsa za isti no držati, ka je Bog nazvesto, i svčta Mati Cčrkev, ka bi ver-vali, pred nds ddva, ali je pisano ali nej.
H Jeli je zadosta na zvelicanye, ci Katoli-cdnski Krscenik samo vu srci verje ono, ka je Bog nazvesto 7
O. Nej je zadosta na zveličanye, či Katoličdnski krsčenik samo vu srci verje
6 —
ono, ka je Bog nazvesto; nego je zviin toga potrejbno, naj:
1.	Vero svojo po delaj v o skdže.
2.	Ka vu srci verje, či je potrejbno, ono naj i zvtistami očivesno vadlilje.
P. Zakaj moremo vervati ono, ka je Bog nazvesto V
O. Vervati moremo ono, ka je Bog nazvesto. zdto: dr je Bog vekivečna pravica, neskončana modrost, štera niti nikoga vkaniti, niti se od nikoga prekaniti nemore.
P. Jeli je potrejbna vera vsakomi Človeki, ki se see zveličati^
O.	Potrejbna je vera vsdkomi človeki, ki se ščč zveličati; Ar je brezi vere nemogoče prijetnomi biti pri Bogi.
P.	Ka je potrt jbno vsdkomi človeki, gda k-pdmeti pride, znati, i vervati, naj se zveliča ?
O. Vsdkomi človeki, gda k-pdmeti pride, naj se zveliča, potrejbno je znati, i vervati:
1.	K a je eden Bog.
2.	Ka je Bog pravičen Sodec, steri Iona to dobro, ino kaštiga to httdo.
3.	Ka so tri Boždnske Persone vn ed-nom bojstvi, naturi: Oča, Sin, i Svdti Duh.
4.	Ka je ta drtiga Božanska Persona z-Človekom postAnola, naj bi n&s po s voj oj smrti na krfžnom drejvi odkupila, i na veke zveličala.
5.	Ka je dtisa Človeka nemrtelna.
6.	Ka je Boža milošča na zveličanye potrejbna, i ka Clovik brezi milošče nikaj, ka bi Žitka vekivečnoga vrejdno bil6, nemre činiti.
P. K i se zapovidara vsa kom i Katolir/mskomi krsceniki znati ?
O. VsAkomi KatoličAnskomi krsčeniki se zapovidava znati:
1.	Apostolske vere vadltlvanye.
2.	Gospodnovo Molitev.
3.	Desetere bože zapdvidi, i Sv. Materi Cerkvi petčre zapovidi.
4.	Sedem svestv.
5.	KrsMnsko Pravico.
P. Gde se zdrzavajo ona naj kole stera Kato-licdnski krscenik vervati more ?
O.	Ona, štera Katoličanski krsčenik more vervati, zdrždvajo se ndj bole vu Apostolske vere vaditivanyi.
P- Kakda, je Apostolske vere vadlUvdnye ?
O. Apostolske vere vAdlflvAnye je etak
8 —
Verjem v-ednom B6gi, Oči vsamogo čem, stvoriteli Nčbe i zemle. I vu Jezusi Kristusi jedinom nyegovom Sini, Gospodi našem. Ki se je popnjao od Duh& svčtoga, porddo se je od Divice Mane. Moko je trpo pod Pontzius PiHtušom. Razpčt je, mr’o je, i pokopan je. Stdpo je doli na pekle, na tretji dčn je od mrtvi gori stano. Stopo je v-Nebčsa, sidi na desnibi Bogd Očč vsamogočega. Odnet pride, sodit žive, i mrtve. Verjem vu svčtom Duhi. Sveto krščansko Katolič&nsko Mater Cerkev. Svečo v občinstvo. Grej ho v odpiisčanye. Tejla gori stanejnye, i žitek vekivečni. Amen.
P.	Koliko talov, ali stiikov vid Apostolske vere vadluvdnye
O. Apostolske Vere vadliivanye ma 12 talov, ali stiikov.
II. Razloček.
Od Apostolske vere vadliivanye 12 Talov, ali Stiikov.
§. 1. Od Apostolske Vere vaditi vanya prvoga Stiika.
Verjem v-ednom Bogi, Oči vsamogdčem, stvoriteli Ndbe, i zčmle.
9 —
a)	Od Boga.
P. Jeli je vec od ednoga Bogd ?
O. Sam eden je B6g.
P. Ka je B6g ?
O. Bog je sdm obsebi naj popolnejše Bojštvo.
P. Jeli je vec Boždnski Person^
O. Tri so Boždnske Persone.
P. Kak .se imenujejo tri Bozdnske Persone ?
O. Prva Božanska Persona se imenuje Oča; drtiga Sin; trdtja Svčti Dtih.
P. Kak se imenujejo vse vkup tri Bozdnske
Persone %
O. Tri Boždnske Persone vse vktip se imentijejo Svčto Trojstvo.
P. Po kom vadluje Katolicdnski krscenik Sv.
Trojstvo
O. Katoličdnski krsčenik vadltije Sv. Trojstvo po znam6nyi Sv. Križa; gda vu krizanyi vsdko med tejmi Božanskimi Personalni imentlje.
P. Ka vadluje ešce Katolicdnski krscenik po znamenyi Sv. Kriza
O. Katoličdnski krsčenik po znamdnyi
10 —
Sv. Križa, 1 to vadliije, ka je Kristus Jezusf gda je na Križnom drejvi mr’o, nds po svo-joj smrti odkupo.
P. Kakda se clovik prekriči, ?
O. Clovik se etak prekriži: pravo roko na čelo položivsi pravi, vu Imeni Oče f, zatejm na prsi, i Sina f, i z-lejvoga pleča na pravo, i Dtibd Svčtoga f. Amen.
b)	Od S t v 4 r j a n y a.
P. Sto je vsa stvor o 9
O. Bdg je stvčro Nčbo, i zemld, i vsze, ka jeste.
P. Ka vcini eta reje stvdriti?
O. Eta rejč stvdriti včini teliko, kak z-ničesa kaj v o prinesti.
P. Store stvor jene st v dri Bože so ndj bole spomindnya vredne l
O. Ndj bole spomindnya so vrejdne st voljene stvdri Bože, Angelje i človik.
P. Ka so Anyeje7
O. Angelje so čisti duhčvjo, šteri razum i volo mdjo, ali tejla nemajo.
11
P. Zakaj je stv6ro Angele Bog?
O.	B6g je stvoro Angele, naj nyega pestujejo, lilbijo, ino molijo, nyemi služijo, i človeka varjejo.
P.	Kakda je stvoro B6g Angele?
O. Beg je stvčro Angele vu svojoj milosči, i z-vnogimi popolnostmi.
P. Jeli so ostanoli vsi Angeli vu Bozog milosci ?
O. Vnogo Angelov je Božo milosčo po grejhi gizdosti pogubilo.
P. Kakda je kastigao Bog gtzddve Angele?
O. B6g je gizdave Angele, šteri se vrazjč zovčjo, na veke odvergo, i na pekeo silno.
P. Stera stvor jena stvdr Boža je nd j bole sporni n any a vre j dna za Angelini?
O. Clovik je ndj bole spominanya vrejdna stvorjena stvdr Boža za Angelmi.
P. Skoj stoji clovik ?
O. Clovik ztoji ztejla, i znemertelne diise štera je na Boži kejp stvbrjena.
P. Zakaj je stvoro Bog človeka?
O. B6g je stvčro človeka, naj nye-
12	-
ga spozna, postuje, lilbi, moli, i nyemi slflži, pokoren bode, i naj se zveliča.
P. Jeli so pokorni ostanoli Udje B6gi?
O. Taki prvi človik Adamz-Ejvovzenčv svojov je bio nepokoren Bčgi.
P. Kakda je postano prvi Človik nepokoren 2
O.	Prvi človik je od Bogd v-Paradižomi prepovejdanogd drejva z-sdda jo, i pa tčm je pregrejso.
P. Jeli je te grejh li samoni prvomi človeki Čkodo?
O. Tč grejh je nej li samomi prvoni čo-veki škčdo, nego i nam, ki se od nyega na-rajaino; tč je zrok naše vrejmenitne, i veki-večne smrti; kak i vnčgi drUgi naši telovni, i duševni nevčl.
P. Jeli so na veke i Udje odvrženi od Boga, liki gizddvi Angelje^
O. Lidjč so nej na veke odvrženi od Boga, liki gizddvi Angelje.
P.	Ka je obečao B6g za volo grejhaodvrzenomi Človeki na nyega oslobodjenye !
O. Za volo grejha odvrženomi človeki na nyega oslobodjenyč je obečao Bčg, ka Odktipitela pošle, ki se Meššids zovč.
13 —
§. 1. Od Apostolske Vere vaditi vdnva drilgoga Stilka.
I vu Jezusi Kristusi, jedinom nyegovom sini, Gospddi našem.
P. Ka je Kristus Jezus %
O. Kristus Jezus je:
1.	Očd Bogd jedino rodjeni Sin.
2.	Bog i Clovik navktipe.
3.	Naš Gospod, Prdvde Ddvec, i Vu-čiteo.
P. Ka vrini eta reje Jezusi
O. Etd rejč Jezus teliko veini, kak Zveličiteo.
P. Zakaj se imenuje Jezus za Zvelicitela^
O.	Jezus se imenuje za Zveličitela; dr je po nyem včinyeno naše zveličanye, gda nds je od grejha, i od grejha kaštige, i veki-večne smrti oslčbodo.
P. Kakda se imenuje eKe Jezusi
On Jezus se imenuje tildi za Kristusa, to je: Namdzanoga.
P.	Zakaj se imenuje Kristus Jezus Bogd jedi-norodjeni Siv. ?
O.Kristus Jezus se imemije Bogd jedino
— 14 —
rodjeni Sin; ar je on sam tiszti, ki se je od nebeškega Odd od veka narddo.
P. Kak a je Kristus Jezus Bog i Clovik navkiipe ?
O.	Kristus Jezus je Bdg, i Clovik navkiipe; ar je Bdg od veki vekoma, ki' je vu dokončanem vrejmeni z Človekom postao.
P.	Zakaj se imenuj" Kristus Jezus za našega
Gospoda!
O. Kristus Jezus se imenuje za našega Gospoda: dr je Bog, i Odkiipiteo naš.
P. Zakaj je postao z-Človekom Sin. Boži!
O.	Sin Boži je z-Clo vekom postao; k a bi nds po svojoj smrti na križnom drejvi odkiipo, i zveličao.
§. 3. Od Apostolske Vere vadlilvanya tretjega Stiika.
Ki' se je poprijao od Diilia Sv. porodo se je od Divice Marie.
P. Jeli Jezus ma Oco !
O. Jezus kak Bdg md Nebeškega Oco kak Clovik nema.
P. Jeli je ne j bio Jozef Marie zaročnih Kristusa Jezusa Oca !
O. Jožef je Kristusa Jezusa samo hra-uiteo, i štimani Oča bio.
15 —
P.	Jeli je meo Jezus Mater!
O.	Jezus kak B6g je nikakse Matere nej meo, k akti Človeka je Mati bila Blažena Divica Maria.
P.	Zakaj se imenuje Maria Mati Boža!
O.	Maria se imenuje Mati Boža; ar je Kristusa Jezusa porodila, ki je navkiipe B6g i Clovik.
P.	Od koga je poprijela vu utrobi Maria Jezusa !
O.	Maria je poprijela vu utrobi Jezusa od Diiha svčtoga.
P.	Gdc je porodila Maria Jezussd!
O.	Maria je porodila Jezusa v-Betlehemi vu ednoj stali.
§. 4. Od Apostolske Vere vaditivanya strtoga Stiika.
Moko je trpo pod Pontzius Pilatusom.
Razpet je, mro je, i pokopan je.
P.	Jeli je mogao trpeti Jezus !
O.	Jezus je mogao trpeti kak Clovik, kak B6g nej.
P.	Jeli je za istino trpo Jezus!
O.	Jezus je za istino trpo i v-diisi, i v-tejli.
16 —
P.	Ka je trpo Jezus v-dusil
O.	Jezus je trpo v-dtiši veliko stiskA-vanye i žalost
P.	Ka je trpo Jezus v-tejlU
O.	Jezus je trpo v-tejli vndge nevdle i mantre, vn6ge vdArce i rane, zbičttvani je i ztrnyom je korontivani.
P.	Ka je trpo esce Jezusi
O.	Jezus je trpo i vndga ošpot£vanya, odurjdvanya, blaznosti, ogrizAvanya, i vndge driige grozne moke.
P.	Gde je razpeti, i gde je mr6 Jezusi
O.	Kristus Jezus je razpeti na K^ilvdri^n-skom brejgi, bluzi pri Jeruž&lemskom VA-rasi, i mr’o je na Krfžnom drejvi.
§. Od Apostolske Vere vadlfiv4nya pd-toga Sttika.
Stdpo je doli na pekle, na tretji den je od mrtvi gori stano.
P.	J li je Kristus Jezus zdusov, i ztejlom doli stopo na pekle 1
O.	Samo je Kristusa Jezusa dtiša doli stopila na pekle.
P.	Ka se ra zrni po Pekli 1
O.	Po P4kli se razmijo ona skrita mejs-
— 17 —
ta, vu šteri se tih mrtvih dtiše zadržavajo, ki so ešče Nebeskoga bldženstva nej za-ddbili.
P.	Jeli je vec tdkči skriti mejst, stera se pekeo imenujejo 2
O.	Je več tdkši skriti mej st, štera se pekeo imenujejo: etak se imeniije i z-lastiv-nim tdlom.
1.	Ono mesto, vu sterom se skvdrjeni na veke mantr&jo.
2.	Ono mesto, vu sterom diiše do vrej-mena kaštige trpijo za tiste grejhe svoje, za stere so vu žftki zadosta nej včinile. T6 mesto se imeniije Purgatorium.
3.	Obslejdnyim ono mesto, vu sterom tih pobožno-mrtvih diise so se zadrževale, gde pod blaženim vtipanyom odktiplenye mirovno, i brezi boleznosti so čakale, dokeč je Jezus k-nyim doli stčpo. Eto mesto se Pekla trnec, ali Limbus imenuje.
P.	Gda je stano gori Kristus Jezus od mrtvih
O. Kristus Jezus je od mrtvi gori stano na tretji d^n zvoje m6či, nemrtelen, i pun dike, kakti obUdavec smrti, i vrega.
Katekizmusa.
2
— 18 —
P. Zakaj je stano gori od mrtvi Kristus-Jezusi
O. Kristus Jezus je gori stano od mrtvi:
1.	Naj bi pismo, i svoja prorokttvanya dopuno.
2.	Naj bi svojega včenyd pravico, i Božansko svoje poselstvo očivesno torni svejti pokAzao.
3.	Ka bi nas vu vtipanyi potrdo, i od prišestnoga našega gori stanejnya n&s gviišne včino.
§. 6. Od Apostolske Vere vadliiv&nya šestoga Sttika.
St6po je v-Nebčsa, sedi na desnici BogA Očč vsamogččega.
P. Gda je s6 Kristus v-Nebesa ?
O. Jezus je š6 v-Nebčsa, po svojem gori stanejnyi na štirideseti dčn.
P. Ka vrini t6: Jezus sedi na desnici?
O. Jezus sedi na desnici, teliko včinir ka je Jezus vu ndj višešnye zmožnosti, i dike stdlnom Iddanyi ober vsega v-Nebi, i na zemli.
§. 7. Od Apostolske Vere vadltiv&nya s^dmoga Sttika.
Odnet pride s6dit žive i mertve.
— 19 —
P. Jeli nazaj pride pd Jezus 2
O. Jezus pd, nazdj pride z-Nebds na skrddnyi ddn.
P. Zakaj pride nazdj Jezus na skrddnyi denJ
O. Jezus pride nazdj na skrddnyi ddn, naj vse lidf z-občinskim tdlom osddi, žive ino mrtve.
P. Kakda de s6do Jezus Udi na skrddnyi den ?
O. Jezus de sodo lidf na skrddnyi ddn, kak so ali dobro, ali hudo činfli; te pravične v-Nebi zvekivečnim Žitkom Idnao, lagoje pa na veke v-pdkli kaštigao bode.
§. 8. Od Apostolske Vere vadltivdnya osmoga Sttlka.
Verjem vu svdtom Dilhi.
P. Štera Bozdnska Persona je Duh sveti ?
O. Trdtja Boždnska Persona je Dtili sveti; prdvi B6g.
P. Gde nds posveti Duh svetil
O.	Svdti Dtlli mds posveti:
1.	Vu svdtom Krsti.
2.	Vu Pokčre svestvi.
4.	1 kelikokrdt z-šterim svestvom vrejd-ne živdmo.
2*
20 —
P.	Kakda nds posveti Duh sv^ti^
O.	Dtih Sv. nds posveti, gda ali po vle-jdnyi posvečenj milosče vu nds včini n As sini Bože; ali geto posvečenj milosčo vu nami povčkšAva.
P.	Ka vČini esce vu nami Duh Sveti po svo-joj sv. miloščin
O.	Diijh Svčti presvejti naš r^zum, on vči, i podbdda nds, naj po Božoj v61i vsa či-nimo; on poddva ndm svoje Sv. Odri.
P.	Št eri so Sv. Diihd Dari^
O. Sv. Diilia Dari so nasledtlvajdči:
1.	Mčdrost. 2. Rdzum. 3. TanAč. 4. Krepost. 5. Znanost. 6. Pobožnost, i 7. Bojaznost Gospodna.
§. 9. Od Apostolske Vere vadltlvAnya de-včtoga Stilka.
Sv. krščansko Katoličansko Mater Cčrkev: Svčcov občinstvo.
a) Od Svete Matere Cerkvi.
P. Ka je občinska krscdnska Sv. Mati Cerkev 1
O. Občinska krščanska Sv. Mati Cčr-kev je vsejli pravično vervajdči krščeni-
21 —
kov vidčče sprdvišče pod ednov vidččov gld-vov, Rimskim Pdpom, šteri on eden Ndvuk verjejo, i z-onimi ednimi svestvami živejo-
P. Jeli md Sv. Mati Cerkev i nevid6čo glavo6!
O.	Md Sv. Mati Cdrkev i neviddčo gldvo ; td je sdm Kristus Jezus.
P.	Jeli je več prdvi Mater Cčrkev!
O. Samo je edna prdva Sv. MatiCdrkev, zvil n a štere se nisče zveličanya nemore v tipati.
P. Jtera so prdve Sv. Materi Cerkvi zna-menya!
O. Sv. M. Cdrkvi znamdnya so ndsledti-vajdča četvčra:
1.	Ka je Edna. 2. Ka je Svčta. 3. Ka je Občinska, ali Katoličdnska; i 4. ka je Apostolska.
P. Kakda se imenuje esČe pr dva Sv. Mati Cerkev °!
O. Prdva Sv. Mati Cdrkev se i za Rimsko imentlj e; dr Sv. Mati Cerkev v-Rimi, je vsej h drugih Mater Cčrkev gldva i občinstva srejdnya piknyica.
22 —
b) Od Občinstva Svčcov.
P. Kakso Občino majo med sebom prdvi Krscanye?
O. Prdvi Krsčanye takso med szebom majo Občino, kdkšo mdj6 Kotrige vu kak-som tejli.
P. Vu kom stoji Svecov Občinah
O. Svdcov Občina v-tom stoji, ka Sv. Materd Cdrkvi vse Kotrige vu diihovni do-brdtaj tdo majo.
P. Štere so tiste Kotrige, med šterimi je
Občinstvo 2
O. Kotrige, med šterimi je Občinstvo:
1.	So na etoj zemli živdči verni.
2.	Sveči vu Nebeskom Kralestvi i
3.	Purgatoriumske Duše.
P. Kakšo med sebom. Občinstvo mdjo ti verni?
O. Verni med sebom občinstvo majo; dr vu eden drtigoga prosnydj, i vu dobri dejl vrejdnostaj zobčinskim talom tdo mdjo.
§. 10. Od Apostolske Vere vadltivdnya desdtoga Sttika.
Grejhov odptisčanye.
23 —
P. Na koj nds vči ete tao
O.	Ete tdo nils na td vči, ka je Kristus svojoj Sv. Materi Cdrkvi mdč ddo naše grehe odptišč£vati.
P. Sto md vu pr dvoj Sv. Materi Cerkvi mo c grehe odpuščdvati $
0.	Vu prevoj Sv. Materi Cdrkvi Piiš-pecke, i gori posvečeni Popevje m&jo mdč grehe odpuščdvati.
P. Gyde se odpuščava j o grejhi %
0.	Grejhi se vu Svetom Kristi, in o Po-kdre Svestvi odptiščdvajo.
§.	11. Od Apostolske Vere vadltivdnya edendjsetoga Sttika.
Tejla gori stanejnye.
P. Na, se razmi po Tejla gori stanejnyi2
0.	Po Tejla gori standjnyi se razmi, ka Bdg na slejdnyi dčn mrtve gori zbtidi, ka lidje svojimi Tejlami, td je: z onimi tejlami, vu šteri so živeli, gori stdnejo.
§.	12. Od Apostolske Vere vaditi vdny a dvandjsetoga Sttika.
I žitek vekivečni.
P. Ka ver jemo, i vadlujemo po recdj dvandj-stoga Štilka vere Apostolske ?
O. Po rečdj dvanajsetoga St tika Vere
— 24 —
Apostolske verjemo, i vadliijemo, edno na veke, i vsigd&r trpčče blaženstvo, štero sv€-cov, i odebr^nih zelejnye- cel6 dopuni.
P. Ka svedocimo po Ameni na konci vadlu-vdnya Vere Apostolske1?
O. Po Ameni na konci vadlilvanya Apostolske Vere svedočimo, danad Šummov Apostolske Vere vadlilvanya ne dvojimo; nego vse za pravično vadltijemo, štero se v-nyej zdrživa.
II. Glavni Tao.
Od Vupanya.
I. Razloček.
Ka je krsčdnsko Vupanye.
P. Ka se je po KrsČ&nskom vupo.ti!
O.	Po Krsčdnskom vtipati se je: Spu-nim trdštom ono čakati od Bogd, ka nam je on obečao.
P.	Ka se vupamo od Bogd!
O.	Vtipamo se od Boga vekivečni žitek t6 je: vekivečno blaženstvo, i na toga zadob-lenyd potrejbno skčr.
P.	Zakaj se vupamo !
O. Vtipamo se: dr je B6g vsamogčči, ino veren vu dopunydvanyi svojega obeča-
26 —
nya, neskončano je dober, i milostiven; nasle-diivajdčim tdlom more spuniti, i ka je obečao, sče i spuniti.
P. Po kom se povekšdoi. krščansko Vupanye ?
O. Krsčdnsko Vtlpanye se povčkš^va ndj bole po molitvi.
Od Molitve.
II. Razloček.
§. 1. Od Molitve poprejk.
P. Vu kom stoji Molitev?
O. Molitev vu naše pameti k-B6gi gori podigd,vanyi stoji.
P. Zakaj molimo?
O. Molimo, naj Bogd kakti naj višešnyega Gospdda pčleg dužnosti pošttijemo; naj za prijčte ddri nyemi hvdlo d£mo; naj ono ka n&m je potrejbno, od nyega prosimo.
P. Zakaj esce molimo?
O.	Molimo ešče za odptiščanye grejhov; i naj vu občinski, i posebni kak i vu naši lastivni, i bliznyega našega potrejbčinaj po-m6č dobimo od Bogd.
— 27 —
P.	Jeli smo dužni moliti!
O.	Dužni smo moliti; dr med ndj plemenitejšimi dužnostmi vere naše edna je Molitev.
P.	Gde se zdrždva vse tisto, za štero moremo moliti !
O.	Za štero moremo moliti, zdrzdva se vse vu Oča naši, t6 ie: vu Gosnodnovoi Molitvi.
§. 2. Od Gospodnove Molitve po imdni.
P.	Što nas je včio moliti6!
O.	Gospon Kristus nds je včio moliti.
P.	Po kom nds je včio Gospon Kristus moliti !
O.	Gospon Kristus nds je včio moliti po Oča naši, štera Molitev se zove i Gospod-nova Molitev.
P.	Kakda je OČa naš!
O.	Oča naš je etak:
Oča naš, ki' si vu Nebesaj. Svdti se Imč tvoje. Pridi Krdlestvo tvoje. Bojdi vola tvoja; kak na Ndbi, tak i na zemli. Krtiha našega vsakdenčšnyega ddj ndm ga dues. I odptisti ndm dugč naše: kak i mi odpuščamo dužnikom našim. I ne vpelaj nds vu
28 —
-skiišdvanye. Nego osldbodi nds od hudoga. Amen.
P. Skoj stoji Gospodnova Molitev i
0. Gospodnova Molitev stoji z-ednoga krdtkoga predgovora, i sedem prošeny.
a)	Od Predgovora,
P. Štero je Predgovori
O. Predgovor je eto: Oča naš, ki si vu Nebesaj.
P. K-komi gučimo zricmi Predgovora^
| O. Zričmi Predgovora gučimo k-B6gi, kakti k-našemi Oči.
P. Zakaj imenujemo Bogd za Oco ?
O. Boga za Očo imenujemo: dr je on na svoj kejp stvoro človeka, na koga i Očinsko skrb nosi.
P. Zakaj imenujemo Bogd za našega Ocoi
O. Za našega Očo imenujemo Bogd; dr je on vse nds po SvdtOm Duhi vu Sv. Krsti za Sini, iu oročnike svoje, za Kristus Jezusa vekivečne tivdriše, med nami nds je pa za brdtjo postavo.
P. Zakaj velimo. Ki si vu Nebesaj i
O. Ki si vu Nebesaj velimo žito; či
29 —
gli je B6g posvdd nazdči, dOnok znaj jakšim tdlom v-Nebi prebiva, gde ga od ]fca do li'ca gledajo, i Itibijo nyegovi odebrani.
b)	Od Molitve Gospodnove trej prvi progeny.
P.	Kak je prva Protnya^
O.	Prva prosnya je etak: Svdti se Imd tvoje.
P.	Zakaj preči naprej prosimo Bog6, naj se nyegovo Ime sveti
O.	Prosimo preči naprej Bogd, naj se nyegova Ime sveti, ar vsigddr, i pred vsejmi drugimi ono moremo prositi, štero se Bože dike dostdja; ino tak te za tejm, ka je ali ndm, ali našemi bližnyemi potrejbno.
P.	Ka prosimo vu Oca naša prvoj ProatyiZ
O.	Vu Oča našša prvoj Prosnyi prosimo Boga:
1.	Naj se on od vsej liidi na zemli spozna, i nyegovo presvčto Imd zednov pravov Verov se povsddi imentije, ino hvdli.
2.	Naj se grejsnicke k-B6gi povrnejo, i na pokčro pobiidijo.
— 30 —
3.	Naj se nyegovo presveto Imd niti po nevernosti, ali krivom vadltlvdnyi, niti po blaznosti, ali nepobožnom Žitki nigddr ne oskruni.
P.	Kakda je druga Prosnya!
O. Ta driiga Prosnyaje etak: Pridi Krd-lestvo tvoje.
P. Ka prosimo vo drug oj Prosnyi!
O. Vu driigoj prosnyi Bogd prosimo:
1.	Naj svojo Sv. Mater Cčrkev, i milošče svoje Krdlestvo vO razširi, i potrdi, vragd, i grejha kralestvo pa naj doli potere.
2.	Naj Vero, Viipanye, i Liibav vu nds vlije, i ete jdkosti naj vu nami povdkšava.
3.	Naj ndm po etom Žitki vu Nebesa dd pridti.
P. Kakda je tretja Prosnya ?
O. Trdtja Prosnya je etak: Bojdi vola tvoja, kak na Nčbi, tak i na ženili.
P. Ka prosimo vu tretjoj Prosnyi!
O. Vu tretjoj Prosnyi prosimo Boga:
1.	Naj ndm svojo sv. miloščo dd, kd bi nyegovo Boždnsko volo na etoj zemli vu vsej prilikaj tak skrblivo, i dobro volno spu. nili, kakkoli Angyelje, i svdci vu Nebdskom krdlestvi nyd spunydvajo.
31 —
2.	Naj vse ono milostivno od nes odvrni: kajkoli bi dopunyAvanye nyegove v61e zadrževati moglo.
c) Od Gospodnove Molitve št i raj slejdnyi Pros^ny.
P. Kakda je st er ta Prosnya
O.	Strta prošnya je etak:
Kriiha našega vsak denčšnyega dej nem ga dnes.
P.	Ka prosimo vu srtoj Prosnyi^
O.	Vu štrtoj Prosnyi prosimo Boge.'
1.	Naj ona de nem, štera so na telovno: i duševno zivlejnye naše potrejbna.
2.	Naj dregočo, gUd i nej bole grejh, šteroga zobčinskim teiom tekše kaštige naslednjo, milostivno od nas odvrni.
P.	Kakda je peta Prosnya $
O.	Peta Prošnya je etak: 1 odpiisti ndm dug 6 naššč: kako i mi odptiščamo dužnikom našim.
P.	Ka prosimo vu petoj Prosnyi 2
O.	Vu p6toj Prosnyi prosimo Boga: naj
32 —
nam odpusti grejhe, kak i mi sred odpustimo onim, ki so nds zbantilvali.
P. Kakda je šesta Procnya^
0. Šdsta Prosnya je etak: I ne vpelaj nas vu skilsdvanye.
P. Ka prosimo vu sestoj Prosnyi6!
O. Vu ščstoj Prosnyi prosimo Bogd: naj vu vrejmeni sktlsdvanya svoje pomdči ndm ne prekrati, niti naj ne dopiisti, ka bi se od skiisdvanya oblddali.
P. Od koga se skusdvamo nd j bole^
O. Naj bole se sktišdvamo od svejta, od našega tejla, t6 je; hiidoga poželejnya, i od vrdga.
P. Jeli se vcdsi od Boga skušdvajo ti pobožni, i pravičnih
O. Ti pobožni i pravični se skiišdvajo včdsi od Bogd, gda najmre pobožnost nyi-hovo vardejva.
1.	Ali po betčgi.
2.	Ali po siromaštvi, i po drugi nevdlaj.
P. Kak je sedma Prosnya ?
O. Sddma Prosnya je etak: Nego oszld-bodi nds od liiidoga.
33 —
P.	K a prosimo vu sedmo j Prosnyi^
O.	Vu sčdmoj Prosnyi prosimo Bog&:
1.	Naj nas nAj bole od duševne hudčbe, štera je grejh, oslobodi, i od grejha kak vrej-menitne, tak i neki večne kaštige menttije.
2.	Naj n&s od vsdkoga telovnoga hudi, od betegov, či n^m na zveličanye ne služijo, obrani.
3.	Naj nd,m miloščo svojo da: naj vse ne vole, štere na nils pUsti, z mirovnimpod misanyem, i stalno pretrpeti moremo.
P.	Ka v cini eta reje Amen V
O.	Amen je židovska rejč, i včini teli-ko, liki n£j bode, ali bode.
§. 3. Od Angelskoga Pozdr&vlanya.
P.	Kakso Molitev molijo zobcinskim talom Katolicdnski Krscanye taki za Oca nasom 7
O.	KatoliMnski Krsč4nye taki za Oča našom zobčinskim t£lom molijo Angyelsko Pozdrdvlanye.
P.	Ka je Anyehko Pozdrdvlanye^
O.	Angelsko PozdrAvUnye je Molitev, z-šterov ndj bole Blaženo Divico Mario, Božo Mater, ober vsej Angyelov, i Svčcov poštU-jemo, i na pomdč zez&vamo.
Katekizmnsa.	3
— 34 —
P. Kakda je Angelsko Pozdrdvlanye'f
O. Angelsko Pozdrdvlanye je etak:
Zdrava bojdi Maria, milošče puna; Gospon je ztebom! blagoslovlena si ti med Ženami, i blagoslovlen je sdd tvojega tejla Jezus. Svdta Maria, Mati Boža, moli za nds grejšnike zdaj, i vu vOri naše smrti. Amen.
P. Zakaj pr d vini o: Selita Marta, Mati Boža^
O. Prdvimo: Sv. Maria Mati Boža:
1.	Ar je Bldžena Divica Mdria porodila Kristusa Jezusa, ki je istinski. Bdg. /
2.	Ar td Imd vtipanye, ino trdšt pobudi vu nami, ka nyd prosnyd Bdg pos~ lilhne.
P. C da postaje Katolicdnska Sv. Mati Cerkev Blaženo D. Mario ndj bole z-Angelskim Pozdrdvlanyem ?
O Katoličdnska Svdta Mati Cdrkev pošttije Blaženo Divico Mario ndj bole z-Angelskim Pozdrdvldnyem vgojdno, o-pddnd ino veččr, gda najmre k molitvi dd zvoniti.
35 —
P.	01 koj si moremo misliti pod zvonye-ayom
O.	Podzvonyenyom ponižno, i z-hvdlodA-vanyem si moremo misliti od Sind, Božega Tej la oblečenya.
3*
III.	Glavni Tao.
Od Liibeznosti.
E. Razloček.
Ka je Krščanska Liibeznost.
P. Ka v cini po Krscdnskom liibiti.
O. Po Krsčdnskom liibiti včini, Boga kakti ndj vekšo dobrdto samo za sdbe; bliznyega pa za Bogd, volo liibiti, za Bogd, vse zradostjom včiniti, ka je zapovedao.
P. Jeli moremo esce, i za driigoga nadigdva-j6cega zroka Bogd liibiti.
O. Ešče i zd,to liibiti moremo Bogd, ka je k-ndm preveč dober.
P. Kakda moremo liibiti Bogd ?
O. Boga liibiti moremo ober vsega z-cej-
37 —
loga sren, z-cejle dtlše, z-cejle pdmeti, i zevse m6či naše.
P.	Ka večni Bogd obar vsega IKbiti6}
O.	Boga ober vsega lubiti včini: Bog;! ober vse stvorjene stvari više držati, i od vsega onoga, ka bi ndm lejpo, i drdgo moglo biti, za včkse postiivati.
P.	Koga prdvimo bliznyega^
O.	Bližnyega prdvimo vsdkoga človeka ali ndm je pridteo, ali nepridteo.
P.	Ka vcini bliznyega lubiti 2
O.	Bližnyega lubiti včini: K-nyemi: z-dobrov voldv biti, i ono činiti, ka je nyemi drdgo, i potrejbno: nikaj pa tdkšega nej činiti, ka bi nyemi prdti vdli, ali na kvdr moglo biti.
P.	Jeli je potrejbna Krščanska liibav^
O.	Krsčdnska Hibav je tak potrejbna, ka nišče, ki spdmetjov Idda, brezi Itlbavi nemre vekivečnoga Žitka zadobiti.
P.	Po kom s^džemo B6gi, i bliznyemi našemi našo liibav^
O.	K-B6gi, i b^nyemi naššemi skd-žemo Hibav naššo po zdrždvanyi Deseteri zapdvidi.
38 —
IL Razloček.
Od Desčteri Boži zapdvidi pro prej k.
P.	Stere so desetere Bože zapovidi^
Desčtere Bože zapdvidi so ete nasle-dUvajdče:
L Jas sani Gospodin B6g tvoj, nemaj drugi Bogdv pred menov. Ne napravMj si zrejzani kejpov, kabi nyč molo.
II.	Tvojega Gospodna Bogd Imčna za-man gori ne zve mi.
III	Spčmenie, da Svčtke posvetiš.
IV.	Poštuj Očo tvojega, i Mater tvojo; da boš dugo živ na zemli, štero Gospodin B6g tvoj da tčbi.
V.	Ne m6ri.
VI.	Ne praznuj.
VII.	Ne kradni.
VIII.	Ne guči Krivoga Svedočdnstva prdti tvojemi bližnyemi.
IX.	Ne poželi tvojega bližnyega ženč.
X.	Ne poželi tvojega bh'žnyega hiže, ni poM, ni slugo, ni sliižbenice, ni gy Unca, ni somdra, ni nikaj, ka je nyegovo. —
Amen.
39 —
P. Po kom, i komi je dao B6g ete desetere zapdvidi.
O.	Bdg je desetere zapdvidi na Sinaj skom brejgi po Moy’zesi ddo Izraelskomi lOstvi, gda je najmre eto v-ptistini bild po svojem z-Egyiptoma vo spelanyi.
P.	Jeli more Clovik zdržati desetere Bože zap6vidi 1
O.	Desetere Bože zapdvidi more Clovik zdržati; dr Bdg vsakomi dd k-tomi mi-loščo.
P.	Ka zdrzdvajo v-sebi desetere Bože zapo-vidi f
O.	Tri prve zapdvidi k-Bdgi nase duž-nosti zdrždvajo v-sebi; te driige sedmdre zapdvidi pa k-bližnyemi našemi dužn sti naše.
P.	Gde se ndjde desetere zapdvidi krdtka Summa vkiip prikapcena^
O.	Desdtere zapdvidi krdtka Summa vktip prikapčena se ndjde vu dvoj zapd-vidaj Itlbdznoszti.
P.	Štera je lubeznosti pmva zap6vid ‘l
O. Ltibdznosti prva zapovid je etar Lubi tvojega Gospodna Bogd z-cejloga
— 40 —
sred tvojega, z-cejle diise tvoje, zevse pd-meti, i zevse mdči tvoje.
P. St era je lubeznosti druga zapovid?-
O. Liibčznosti driiga zapčvid je eta: Ltibi bliznyega tvojega, liki samoga tebd.
P. Kakda je rastolmaco Kristus od Ivbezno-sti bliznyega zapdvid ?
O. Kristus je od liibdznosti bliznyega zapdvid etak rastolmačo. Vsa, štera šče-te, ka bi vdm Čimli lidje, i vi včinte nyim: dr je t6, ka Prdvda, i Prorocke včijo.
P. Ka moremo vpamet vzeti pri vsdksoj za-p6vidi
O. Pri vsdksoj zapčvidi moremo vpamet vzdti, ka vsdka mka zapoviddva, i nika prepoviddva.
III. Razloček.
Od Desetere Bože zapdvidi posebi.
§. 1. Od trej prvi zapdvid, vu Steri se k-B6gi nase dužnosti zdrždvajo.
P. Ka se zapoviddva po prvoj zapdvidi 1
O.	Po prvoj 2&p6vidi, se zapoviddva naj v-ednom Bdgi verjemo, nyega molimo, v-nyem se v tipamo, i nyega lUbimo.
— 41 —
P. Ka se prepoviddva po prvoj zapovidi?
O. Po prvoj zapdvidi se prepoviddvaT nevernost, bolvdnstvo, i krivoverstvo, krivo proroktivdnye comprnija, vujvičtivanye ; proti Bogi odtlrjdvanye, vdvojnost spad-nenyd; vcdganye, i vu Božoj milosči slejpo vtipanye.
P.	Jeli se protivi z-pervov zapovidjov. ka Angele, i Sveče poslujemo, i na pomoč ze-zdvamo V
0.	Ne protivi se z-prvov zap6vid-jov; nego je dobro, i hasnovito, ka Angele, i Svčce pošttijemo, i na pomčč zezd-vamo.
P. Zakaj zezdvajo na pom6c Katolicdnski
Krscdnye Angele 2
0.	Katoličdnski Krsčdnye na pomoč zezdvajo Angele; dr so Angelje na obrambo liidčm odločeni; dr lidi Itibijo na zveličanye nyihovo skrb nosijo, za nye se molijo; i da naprestanoma vidijo Bo-gd: nestanoma i pred nyega nesčjo Itidili molitve.
P.	Zakaj zezdvajo na pom6c Katoličdnski Ki s^anye i Sveče
O. Katoličdnsko Krsčanye na pomdč
— 42 —
zezdvajo i Sv^ce; ne ka bi oui z-svoje moči ndm mogli pomdgati; nego, dr so Boži pridtelje, i Bogi se za liidi molijo.
P. Ka se vu Katolicdnskoj Sv. Materi Cerkvi kejpi deržijo, ino se postiljajo, jeli se ne protivi z-prvov Božov zapovidjov, sfera prepoviddva kejpov ndpravo
O. Ka se vu Katoličdnskoj Sv. Materi Cčrkvi kejpi držijo, i poštiijejo, nikak se ne protivi z-prvov Božov zapdvidjov; dr td prepoviddva samo kejpov napravo, ka bi nye molili.
P. Kakda, i za kaj poštiijejo Katolicdnski Krscanye kejpe?
O. Katoličdnski Krsčanye poštiijejo kejpe; dr tej nika tdkšega kdžejo, ka je po-štiivanya vrejdno, kakti, ali štero Boždnsko Peršdno, ali Blaženo Divico, ali šteroga Angyela, ali Svdca, Postenyd se pa ne ravna na sdm kep, nego na to. štero on znameniije.
P. Ka se prepoviddva po driigoj zapo-vidi ?
O. Po driigoj zapdvidi se prepovidava Imdna Božega ospotanye.
- 43 —
P. Kakda se o spota Ime Bože f
O. Imd Bože se ošpota.
1.	Po vsdkom grehi,
2.	Ndj bole po psUji; gda od Bogd, od prdvoga Vadluvdnya, i od nyegovi Svdcov špotlfvo gučimo.
3.	Gda brezi potrejbčine, ali celo krivo prisegamo.
4.	Gda B6gi vdinyene oblilbe nase pre-lomino.
5.	Gda Imd Bože zvun potrejbčine, i brezi vsega poštenyd imenujemo.
6.	Gda Božo Rejč na krivo obrdčamo, ali žny6v hiido živdmo.
P. Ka se zap6viddva po drugoj zap6vidi /
O. Po drtigoj zapdvidi se zapoviddva naj se Bože Imd posveti, i zdostojnim tdlom se pošt Uje.
P. Kak se posveti, ino postuje zdostojnim td^om Ime Bože6!
O. 1. Ci Bogd batrivno pred vsejm svejtom vadlujemo.
1.	Ci od Boga vu duševni, i telovni naši potrejbčinaj pomdč prosimo.
3.	Či vu prdvdenoj prisegi Bogd na svedčstvo zovdmo na potrdjenyd kdkšdga dugovdnya.
— 44 —
4.	Ci Bogi včinyene naše obliibe zdržimo.
5.	Ci Rejč Božo skrbiivo, i pobožno .poslušamo.
6.	Ci vsa na Imdna Božega hvalo, i diko činimo; ali Bdgi gori aldujemo.
P. Ka se zapoviddva po tretjoj zapovidi!
O. Po tretjoj zapdvidi se zapoviddva, naj v-Nedelo, štera je že od Apostolskega vrejmena mdo na spominanye Kristušovoga gori stanejnya, ndm na Svdtek dana od vsd-koga dela počivamo, i vu pobožni delaj se jedrimo
P. Ka se prepoviddva po tretjoj zap6vidi?
O. Po trdtjoj zapdvidi [se Fprepoviddva:	«5
1.	Vsdko službeno nepotrejbno, i brezi prdvdenoga dopliščenya delo.
2.	Vsdkše driige dpravice, štere bi prdti svestvi etoga dndva mogle biti, ali bi toga posvečenye mogle zagatiti.
§. 2. Od ti slejdnyi sedem zapovid. štere k-bh'žnycmi našemi naše dužnosti v-se-bi zdrždvajo.
P. Ka se zapoviddea po krtoj zapdvidi ?
O. Po štrtoj zapdvidi se naj bole za-
45 —
poviddva, naj deca svoje roditele liibi, po-štttje, nyim služi, i vu vsem, ka se z-Božimi zapčvidami ne protivi, pokorna bode; vu diiševni, i telovni potrejbčinaj naj nyim na pomdč bode, i za nyd moli.
P. Ka se prepoviddva po šti toj zap6vidi 9
O.	Po štrtoj zapdvidi se prepoviddva; roditele nej bdgati, nyd odiirjdvati, zavrčti, ošpotdvati, pstivati, ali preklinyati, nyd vu potrejbčini ostaviti, ali nyim skdditi.
P. Ka se ob-jce deci, stera eto zap^vid zdrži
O. Deci, štera eta zapčvid zdrži, se obejče dugi žitek, i vse dobro.
P- Ka se more bojati ona deca, stera te za~ povidi ne zdržiš
O. Deca, štera td zapdvidi ne zdrži, more se bojati vrejmenitni, vekivečni trdi kasti ja
P.	Jeli se dostdja i drugi strta zap6vid zviin dece, i roditelov ?
O.	Strta zapovid zviin decč, i roditelov dostdja se vsej oni šteri so zkakštd td-lom vu driigoga Iddanyi, i tejh vsejh Cerkveni, i svečki voditelov, vlddnikov, i vu-
— 46 —
čitelov; ešče i oni, šteri so na starost, ali plemenitost gleddč poštenyd vrejdni.
P.	Ka so dužni podloždnci svojim voditdom, i vlddnikom 2
O.	Podlozdnci so dužni svojim vodi-telom, i vlddnikom ztejm, naj rdvno bodo stdksim srcom knyim, zkdksim decak-svojim roditelom. Na vdkše, ka se deci zapoviddva, ali prepoviddva na roditele gleddč, i podlo-ždncom se zapoviddva. ali prepoviddva na voditele gleddč.
P.	Ka se prepoviddva po petoj zapdvidi^
0.	Po pdtoj zapdvidi se prepoviddva, naj niti drugoga, ni nds ne morimo, ali vra-zimo.
P.	Ka se esce prepoviddva po petoj zapdvidi
O.	Po pdtoj zapdvidi se prepoviddva i srd, odurjdvanye, spdka, i bližnyega našega kakštd zbantiivdnye.
P.	K a se zapoviddva po petoj zapdvidi %
O.	Po pdtoj zapdvidi se zapoviddva:
1.	Naj z-vsejmi mdr, i složnost zdržimo; i z onimi tudi, šteri so nds zbantuvali.
2.	Naj vsej m dobro pdldo damo.
— 47 —
3	Naj bližnyemi z-dtiševnim, i telovnim dobrim služimo.
P. Ka se prepoviddva vu sestoj zap 6 vidi
O. Po sestoj zapdvidi se prepoviddjavo vsa hotliva činejnya, nesramežlivo nosejnye i nečista rejč: vsdkša pčleg vole nasld-dnost vu nečisti mislejnyaj, vsa nesndj-žna poželejnya, i vse, ka na hotlivost more pobuditi.
P. Ka pobudjdva na hotlivost
O. Na hotlivost pobtidjdva nesramežli-vost vu gvanti, manyiktivanye, oblosiijnost vu jej st vini, i pitvini: jako slobodno tivdri-stvo z-drugoga spola perščnami: nevarvanye 6či; nesndjžni knig čtenyč.
P.	Ka se zapoviddva po sestoj zap6vidi ?
O. Po ščstoj zapčvidi se zapoviddva^ naj, se vu tejli našem, v-duši, mislejnyi go-vorjejnyi, i činejnyi čisto, i sramežlivo, držimo, i ka na nečistččo pobudjdva, ndj bole, lagoje prilike naj se ogiblemo.
P. Ka se prepoviddva po sedmo j zap6vidi?
O. Po sčdmoj zapčvidi se prepoviddva tatija; pri meri, i vdgaj krivica, liickoga bldga, i ndjema zadrzdvanye; užura, i bliž-
48
nyega našega vsdke fdle kvAr, ali vu blagi nyegovom, ali v-drtigom štero se nyega po pravici dost^ja.
P. Ka se zapoviddva po sedmoj zapdvidi?
O. Po sedmoj zapdvidi se zapoviddvar naj vsdkomi Cloveki nyegovo nihdmo; ka smo dužni, plačamo; i na štero smo zavezani, včinimo; naj vzdto bMgo nazaj povrnemo i vcinyeni kvdr na mesto postavimo.
P. Ka se prepoviddva po dsmoj zapdvidi?
O. Po 6smoj zapdvidi se propovidava krivo svedostvo, i krivična tožba, vs^ka Liž, i š&lna Idž, vsdko ošpotd,vanye, ogri-zdvanye, jdlna menca, slej pa sddba, i prišep-t^vanye.
P. Ka se zapoviddva po dsmoj zapdvidi?
O. Po dsmoj zapdvidi se zapovidAva pravica, i zrejlost vu guči, i cinejnyi; našega bliznyega dobroga imdna zagovdr-janye, ogrizd vanya, i razld-canya nazdj po-tdgnenyd.
P. Ka prepoviddva ta dvej slejdnyivi zapdvidi ?
O. Dvej slejdnyivi zapdvidi prepovid&-vata onih poželejnye, štera so lučka.
— 49 —
P. Ka se zapovidtiva po dvej slejdnyi zapo-vidaj
O. Po dvej slejdnyi zapdvidaj se za-povid^va sred čistdča, hudi ndklonost m&r-janye, ndj bole, da. ka je Iticko, ono ne po-želejmo.
P. Zakaj je vrgo B6g naša mislejnya, i poželi j nya pod prdvdo^
O. B6g je pod pravdo vrgo naša mi-slejnya i pozelejnya, ka bi pokazao:
1.	Kaje Gospdd naši src.
2.	Ka pred nyim nikaj nega skritoga, ešče niti tisto, ka vu naši src skrivnosti jeste.
3.	Ka je nyegova pravda plemenitejša od vse Cloveče prdvde, štera samo vinej-šnya čin ejnya, nej pa i notrejšnye ndklonost ravnati more.
4.	Ka je na vd zčiščeny6 greha potrebno, taki ga vu začetki nyegovom, šteri je nej drugo, nego liitdo uadig^vanye, zadaviti.
P. Ka se v cimo z-dvej slejdnyi zapovid?
O. Z dvej slejdnyi zapdvid se t6 včfmo, naj Krščanske naše dužnosti nej samo zvunejsnyim tdlom dopunimo, nego i vnotrejsnyim tAlom, t6 je: naj nuimo volo
Katckizmusa.
4
50 —
vsa z-dobroga srca ali činiti, ka se zapovi-ddva; ali ostaviti, ka se prepovid^va.
P. Ka je obecao B6g onim, ki nyegove zap6vidi zdržijo?
O. B6g je onim, ki nyegove zap6vidi zdržijo, vekivečni žftek i na etom svejti razločne ddri obečao.
SV. Razloček.
Od Svčte Materi Cčrkvi zapdvid po preik:
P. Jeli smo (lužni Svete Materi Cerkvi zap6vidi zdržati?
O. Dužni smo Svčte Materi Cerkvi za-p6vidi zdrždti.
1.	Ar strta Boža zapdvid zavežiije nds na to, naj tak Cerkvenim, kak sveckim Poglavdrom pokorni bomo.
2.	Ar Kristus, naš Božanski Prdvdenik vu Evangeliomi je očivesno zapovedan, naj svčto Mater Cdrkev poslušamo.
P. Keliko zapovid md Sv. Mati Cerkev, stere ndj bole znati i zdržati moremo?
O. Pčt zapdvid md Sv. Mati Cčrkev, šte-re ndj bole znati, i zdržati moremo, ndjmre:
51 —
I.	Od Svdte Materd Cerkvi nastdvlene, i zapovejdane Svetke posveti.
II.	Vsdki Svetek Sv. Meso pobožno poslušaj.
III.	Zapovejdane postne dndve obdržd-vaj, ino se od nike jejstvine zdrždvaj.
IV.	Grebe tvoje vsako leto pdleg Svčte Materd Cčrkvi pravde tvojemi lastivnomi spovedniki vadliij, i ndj menye ednčk okoli vilzma Oltdrsko Svestvo k-tebi primi.
V.	Prepovejdane dni gostiivanya ne služi.
V. Razloček.
Od Sv. Materd Cerkvi zapdvid posebi.
§.	1. Od Svdte Materd Cdrkvi dvej prvi zapdvid.
A) Svdte Materi Cerkvi prva zapdvid :
Od Svdte Matere Cčrkvi ndstdvlene, i zapovejdane svitke posveti.
P. Ka zapoviddva, Sveta Mati Cerkev po prvoj zapdvidi ?
O. Po prvoj zapdvidi zapoviddva Sveta Mati Cerkev, naj nej samo Nedelne nego i drttge nastdvlene Szvdtesnye Dndve zdr-
4*
— 52 —
žimo, i posvetimo; nasledtivdjdčim tdlom i po svdtkaj delo td nihamo, ne delamo; nego se vu pobožni delaj trdimo.
P. Ka prepoviddva Sveta Mati Cerkev po prvoj zap6vidi?
O. Sveta Mati Cčrkev po prvoj zapdvidi prepoviddva po Svetkaj vse ono, ka je po Nedelaj prepovejdano, najmre:
1.	Sltižečko nepotrejbno, i brezi prdvdenoga doptiščenyd delo: štero delo kak po Nedelaj, tak i po svetkaj na cejli dčn je prepovejdano.
2.	Tdkše čpravice, ali pomiidejnva štera so prdti svestvi etoga dneva, ali toga posve-<5enye gdtijo.
B)	Svdte Matere Cerkvi driiga zapovid:
Vsaki Svetek Svčto Meso pobožno poslušaj.
P. Ka se zapoviddva vu drupj zapovidi svete Matere Cerkvi?
O. Vu svdte Materd Cdrkvi driigoj za-pčvidi se zapoviddva, naj po Nedelaj, i Svdtkaj svdto Meso z-cejla, i pobožno poslušamo.
— 53 —
P. Ka moremo esc e ciniti, naj Nedelo, i Svetke p6leg nakdnenya svete Matere Cerkvi sveto zdržimo*?
O. Naj Nedele, i Svetke pdleg nakd-nenya Svčte Materd Cčrkvi svčto zdržimo, zvtin Svdte Meše i Predgo z-merkanyem moremo poslušati; spovedati se, i prečistiti Pobožne knige čteti, k-večerdšnyoj Božoj sltižbi pristdpiti, i v-drtigi dobri delaj on dčn zprevdjati.
P. Ka se prepoviddva vu driigoj zap6vidi Svete Matere Cerkvi?
O. Vu drtigoj zapdvidi Sv^te Materi Cdrkvi se prepoviddva ndj bole vu Nedel-noj, i Svdtesnyoj Božoj sltižbi vtrdglivost, k akti:
1.	Ci Meše z-cejla, ali pobožno ne posltišamo, ali či k-Predgi rejtko pristd-pimo
2.	Ci na Božo sltižbo zapovejdano, vrejmen sprevdjamo z jejstvinov, pitvinov-zmejnov, z-drtlgim pomudejnyem, štera z-ne-potrejbnim tdlom od Bože sliižbe človeka za-drždvajo.
— 54 —
I.	Od Svete Mešše.
a) Ka je Sv^ta Meša, i od onoga, ka se v-nyej skončAva.
P. Ka je Sveta Mesa^
O.	Sv^ta Meša je Novoga Teštamen-toma brezi krvnoga prel^jdnya Aldov, neprestano spommanya zndm6nye onoga krvnoga Aldova, šteroga je Kristus Jezus na križnom drejvi zvršo.
P.	Sto je nastavo Svete Mese Aldov 2
O.	Svčte Meše Aldov je nastavo Kristus Jezus na skrddnyoj Veččrji.
P.	Kakda je nastavo Kristus Jezus Svete Mese
Aldov 2
O. 1. Kristus Jezus je vz^o Krtih, i Pe-har z-Vinom.
2.	Blagoslove je ob6je, i ober Kruha je pravo: Eto je moje Tejlo: ober Peharapa: Ete Pehdr je N6vi Teštamentom vu mojoj Krvi.
3.	Dao je ob6ja nazčči boddčim Apostolom, naj vzemejo.
4.	I zapovedao je: Eto činte na moje
spominanye.
55 —
P. Sto skdziije notri vu Katolicdnskoj Matei i Cerkvi Svete Mese Aldov?
O. Vu Svetoj Mesi zneviddčim taloni notri skažiije samoga sebč Kristus Jezus za nas svojemi Nebeskomi Oči; zviddčim taloni pa ete Aldov dlduje Pop.
P. Zakaj dldiije Pop Svete Mese Aldov?
O. Svčte Aleše Aldov dldtije Pop:
1.	Naj se po nyem Bože ober vsej vf-sesnye Gospostvo, ino zmožnost vo skdže.
2.	Naj se B6gi za vse dobra dinejnya livdda daje.
3.	Naj se z-grejhi zbanttivani B6g vtisa.
4.	Naj se od Bogii vse one milošče, štere so n&m potrejbne, zadobfjo.
P. Komi se notri skažiije Svete Mese Aldov?
O. Svčte Mese Aldov se notri skažiije B6gi, i samo li nyemi se more prikazati.
P. Za koga se notri skažiije Svete Mese
Aldov®
O. SvAte Mese Aldov se notri skažiije po Popi za žive, i za mrtve.
b) Kak se more Svčta Mesa poslušati.
56 —
P. Kakda more Sveto Meso poslušati clovik Z
O. Svdto Meso cejlo more clovik poslušati, nyd nikšega gldvnoga tala sdm hotdc nej zamuditi; nej je zadosta li nazdei biti, gda se služi nego:
1.	Z merka nyem. 2. Pošteno in o. 3. pobožno more ny6 poslušati.
P. Šteri so Svete Mese Gldvni Tali 1
O. Svdte Meše GlAvni Tdli so: Evan-geliom. Aldtlvanye, Podigdvanye Gospodna, i Prečiščdvanye.
P. Ka moremo riniti pod Evangelioma rte-nyom %
O. Pod ctenyom Evangelioma moremo se spomendti, ka je naša dužnost, Evan-geliomsko pravico, i N^vuke spoznati, i znati; pred vsem svejtom vadltivati, nyd brdniti, i pdleg nyi'h živeti.
P. Ka moremo pod Aldiivanyom riniti^
O. Pod Aldiivdnyom vkiip moremo pri-kapčiti naše nakanenye Z.-Popovskim na-minydvanyom, i miš Bdgi gori Mdtivati.
P. Ka moremo pod Gospodna podigdvanyom riniti ?
O. Pod podigavanyom Gospodna Kris' uša Jezuša, pod Krtišnim, i Vinskim
57 —
kejpom moremo moliti, gda se v’prsi bijemo,, moremo vadliivati, ka so naši grehi zrok Kristusove smrti, moremo grehe naše po-žaltivati, na Vero, Vtipanye, i Ltib^znost se pobiiditi.
P. Ka moremo pod Precuedvanyom Popa riniti %
O. Pod PrečišeAvanyom Popa, či se zaistino ne p reči ŠčA varno, ono z-dilhovnim tiilom moremo činiti, to je: gorčče že-lejnye moremo se pobiiditi, da bi mogli vu etom Oltdrskom Svestvi tdlnicke biti.
11.	Od Predg.
P. Ka sliši ešce k-Božo j službi?
O. Predga, i Reci Bože posliisanye tildi sliši k-Božoj sltižbi.
P. Zakaj je potrejbno poslušati predye ?
O. Predge je posliišati potrejbno:
1.	Ar vu predgaj Boža Rejc se pred nas dava, i tolmači.
2.	Ar krčto malo liidi Vere NAvuke dobro, i popolnoma zrni; dr vnogi vu mladosti, niti jdko dugo, niti s-potrejbnim mer-kanyem ne poslušajo NAvuka, v-šterom Ve-
58 —
re, i Jdkost Vdenya obilnej se pred nds? ddvajo.
P. Ka more on riniti, ki z-Predge hasek see vzeti 2
0. Ki' z-Predge hasek ščd vzdti:
1.	Brezi zmucenyd pameti, i z-merka-tiyem naj posltiša.
2.	Ono, ka se prdvi, naj na se vzeme i na driige naj ne obrdča.
3.	Naslejdnye zmočnov vdlov, i nami-nydvanyom naj bode, ka de Predgara Ndvuk nasledil vao.
§. 2. Od Svdte Materd Cdrkvi trej slej-dnyi zapdvid.
C)	Svčte Materč Cerkvi trdtja zapdvid :
Zapovejdane postne Dndve obdržvsj, ino se od mke jejstvine zdrždvaj.
P. Ka zapoviddva Svete Matere Cerkvi tretja' zapdvid ?
O. Svdte Materč Cdrkvi trdija zapdvid zapoviddva, naj se od mesd jejstvine v- Pdtek, i v-Szoboto; i driige nasztavlene postne dndve pa z-mlejka, i zbilic vsAke fdle hrdne zdrždvamo, (či s-tejmi živeti ne bi dopUstila kaksa občinska notri vzdta ndvada.
59 —
kak je na vdkše vu Ndmškoga Casarstva Drzdnyaj, i vu našoj Krdlevčini na vkiipe notri vzdta ndvada).
P. Jeli se celo spuni Sv. Matere Cerkvi tretja zap6vid, ci H samo od te prepovejdane jejstvine se zdrždvamo?
O. Naj celd spunimo Sv. Materd Cdrkvi trdtjo zap6vid, zapovejdane postne dni' i od drtigoga se moremo zdržavati, naj mre do sitosti jela.
D)	Svete Matere Cerkvi strta zapovid:
Grejhe tvoje vsako leto pdleg svdte Materd Cdrkvi prdvde tvojemi lastivnomi spovedniki vadltij, i mij menye edn6k okoli Viizma Oltdrsko Svestvo k-tebi primi.
P. Ka zapoviddva So. Matere Cerkvi strta zap6vid
O.	Svdte Materd Cdrkvi strta zapdvid zapoviddva, naj vsako leto ndj menye ednčk z-grejhov naši se spovejmo, i okoli Viizma Oltdrsko Svestvo k-nam primemo.
E) Svete Materd Cdrkvi pdta zapdvid; Prepovejdane dni Gostiivanya ne služi.
— 60 —
P.	Ka se prepoviddva vu Svite Matere Cerkvi petoj zap6vidi^
O.	Vu Svčte Materd Cerkvi petoj za-pčvidi se prepoviddva Gosttivanye od Ad-venske prve Nedele do Trdj Krdlov, i od Pepeonice do prve Nedele po Vuzmi.
IV. Glavni Tao.
Od Svdti Sakranientomov, to je Svestv.
I.	Razloček.
Od Svestv po prej k.
P. Ka je Svestvo^
O. Svestvo je viddče znamdnye nevi-d6če milošče, štero je od Gospodna Kristusa na naše posvečenj’e nastdvleno.
P. Kakda se posvetimo po Svestv d j
P.	Po Svestvdj se posvetimo, gda nfka nied nyimi po prej k ndm pripravijo po-svečenyd iniloščo, i Spravičanye; drttga pa eto iniloščo vu ndmi pondvlajo.
P- Po steri Svestvdj vzamemo po prejk posvece-nyd milosco, i spravicanye?
O. Posvečenya iniloščo, i spravičanye Vzememo po prejk po Sv. Krsti, i Pokdri.
62 —
P. Od koga so vzela Svestva svojega Čadnoga dela m6c^
O. Svestva svojega čiidnoga dela m6č so vzeld od Kristusa Jezusa svojega Kasta vitela.
P. Keliko je svestv, i kak se imenujejo 2
O. Svestv je sedem, i etak se imenujejo:
I.	Krst.
II.	Potrdjeny6.
III.	OltArsko Svestvo.
IV.	Pok6ra.
V.	Slejdnye MAzanye.
VI.	Cčrkveni Red.
VU. Hižni zdkon.
II.	Razloček.
Od Svestv poseki.
§. 1. Od Krsta.
P. Ka je Krst ?
O. Krst je prvo, i ndj potrebnejse Svestvo, vu šterom se Clovik po vodi i Božo Reči odPoprijčtja greha, i od drugih Djdny6 grehov či je v-nfke pred Krstom spadno, vč sčisti, i vu Kristusi, kakti edno n6vo
— G 3 —
sztvorjenyd se na žitek vekivečni zndvič porodi, ino se posveti.
P. Zakaj se zove Krst prvo Svestvo
O.	Krst se zovč prvo Svestvo; dr se je prvle potrejbno ndm okrstiti, liki drtigo Svestvo gori moremo vzčti.
P.	Zakaj se zove Krst nd j potrebnejse Svestvo 2
O.	Krst se mi j potrebnejše svestvo zovč; tir se brezi Krsta nišče nemre zveličati, ešče niti mala deca.
P.	Kdkso m6č md Kr st 9
O. Krst eto mdč ma:
1.	Ka poprijčtnoga greha, i vsejh drugih pred Krstom včinyenih grehov, i vsejh vremenitnih, i vekivečnih kaštfg odpiiščenyč pripravi.
2.	Ka se diiša naša vu Krsti z.-po-svečenya miloščov napuni, po šteroj se spra-vičamo, za Bože sim' se, iza Oročnike vekiveč-noga Žitka postavimo.
3.	Ka oni, ki se okrstijo, notri stopijo vu svčto Mater Cerkev, i nyč Kotrige postanejo.
4.	Ka doli nezbn'sano znamdnye vuokr-sčenoga dtiso pritisne, za volo šteroga ni-
— 64 —
šče nemre večkrdt od edndk zaistino, i brezi smrtnoga greha krsta gori vzeti.
P. Sto slobodno Krstič
O. Vu potrejbčini vsaki clovik slo-bodno krsti; zviin tč pa samo Piispecke, i Duhovni Pasztčrje morejo krsti, z-šterih do-piiščenyom, i drugi posvečeni Popevje, ali i Diakonuške lejko krstijo.
P. Ka 'more on riniti, ki krsti ?
O. KI krsti:
1,	Naj md makdnyanye, ka pdleg na-stdvlenyd Kristusa Jezusa ščč krstiti.
2.	Toga k’krsti prinesenega naj polijd z-naturalskov voddv.
3.	Vu lejvanyi navktipe naj prdvi: Jas te Krstim vu Imčni Oče, i Sina, i Svdtoga D tih a.
P. Kdksa duznost je krstnega Ore, i Matere %
O. Krstnoga Očd, i Materd dužnost je, one. štere so na krsti držali, či roditelje ali merjejo, ali so manyi, na Krsčdnsko Vero včiti: z druge s trdni se pa prepoviddva krstnomi Oči, i Materi, z-tistimi, ste* re so na Krsti držali ali žnvihovimi rodi-telmi vu hfžni zdkon stdpiti; ar za volo dil-
— 65 —
hovnoga pridtelstva p61eg nasMvlenyd, Svčta Mater č Cčrkvi med povejdanimi personami hižni z^kon nemre st&ti.
§.	2. Od Potrdjeny&.
P. Ka je potrdjenye^
0.	Potrdjenyč je Svestvo, vu šterom okrsčeni človik po posvečenom Olii, i Bo-žoj rejči od Sv. Diilia vu svčti miloščai se potrdi, naj Vero stAlno vadlUje, i p61eg nyč živč.
P.	Kdkso m6c md PotrdgenyP?
O. Potrdjeny6 n&m spravi posvedeny^ milošče pon^vlanye, i navkttpe svojo las-tivno miloščo, mij okrsčeni človik s Min o svojo Vero vadliije, i poleg nyč živč: i doli nezbrisano znarndnye tildi pritisne v-človeka d tiso, za vol o šteroga od edndk večkrat nišče nemore se potrditi.
P. Kakda se more on pripraviti, ki potrdjenye zvrejdnim tdlom see gori prijetih
O. Ki Potrdjenyč ščč z-vrejdnim Miom gori prijčti, naj bole ti odraščeni, vu Veri, i vu onom, ka k-tomi svestvi sliši, dobro zevčeni, i vu Božoj milošči naj bodo; nav-ktipe i po molitvaj, i dobri dejl pondvlanyi naj se k-nyemi pripMvlajo.
Katekizmusa.
5
66 —
P. Jeli se odeb&rdjo tildi k-Potrdjavanyi Botri i BotreJ
O.	K-Potrdj4vanyi se tildi odebčrajo Botri, i Botre. Med etimi, i med tim potrdje-nim; kakti i med toga roditelmi, za volo dii hovnoga pridtelstva niksi hižni zakon nemre sr Ati.
§.	8. Od Oltdrskoga Svestva.
P. Ki je Oltdrsko Svestvor!
O.	Oltdrsko Svestvo je naj plemenitejše Svestvo Kristusa Jezusa, našega Gospodna istinsko Tejlo, i Krv, pod Krušnim, i Vinskim kejpom.
P.	Kalda je naz6či Kristusa Jezusa Tejlo i Krv v n Oltdrskom svestvi^
O.	1. Pod Krušnim kejpom Kristuša Jezusa živo Tejlo, nasledil vaj 6 čim tiilom Krv nyegova, i Diiša je tildi nazčči.
2.	Pod Vinskim kejpom je nej samo Kristuša Jezuša Krv, nego i tejlo naz6či; pod obdjim Kejpom. i pod naj mdnšim taloni ob6jega kejpa je takaj kak B6g, i Clovik z-cejla nazdči.
P.	Ka z-toga shdja^
O. 1. Ka Kristuša Jezuša vu Oltdrskom Svcstvi moremo moliti.
67
2.	Ka 6n, kf OMrsko Svestvo samo pod ednim kejpom, ali samo vu ednom tdli Ostfje ksebi vzeme, Kristusa Jezusa cej-loga, t6 je: Tejlo, i Krv nyegovo k-sebi prime.
3.	Ka Kristus Jezus pod obojim kejpom tečds ostane nazdči, dokeč tejva ne minčta.
P. Gda, i zakaj je nastavo Kristus Jezus 01-tdrsko Svestvo?
O. Kristus Jezus je Oltdrsko Svestvo nastavo na skrddnyoj večerji, gda je z-svojimi Vučenfkmi Vtlzemskoga Ag-nyeca jo.
1.	Na szvojega trplejnya; i smrti spo mfnanye.
2.	Naj tih vOrnih Diise na žitek veki-večni hrdni.
P. Jeli smo duzni Oltdrsko svestvok-ndm vzeti?
O. Duzni smo Oltdrsko Svestvo kndm vzdti; dr j$ to Kristus Jezus ocivesno zapo-vedao, i zdto nastavo; ka bi nds na žitek ve-kivečni lirdno.
P. Gda smo duzni i drug6č vu etom Svestvi tdo meti?
O. P61eg Svdte Materd Cdrkvi nas-
5*
68 —
tavlenyd dužni smo pod smrtnim grejhom vsdko leto edenkrdt, i t6 okoli Viizma 01-tdrsko Svestvo k-ndm vzdti.
P. Jeli smo duŽni i drugod vu elom Svestvi Ido meti?
0. Dužni smo vu etom Svestvi tdo meti i vu smrtnoj pogibelnosti; dr je p6tni strošek na vekivečno zvelicanye, Svdta Mati Cčrkev pa jdko želej, naj verni cesto črez leta k-etomi Svestvi prihdjajo; dr je duhovna jejstvina, i duše hrdna.
Od Priprdvlanya pred Prečiščdvanyom.
P. Ka moremo šiniti, ci vu Oltdrskom Svestvi vrejdno sccmo tao meti?
O. Ci vu Oltdrskom Svestvi šcdmo vrejdno tdo meti, potrejbno je, naj sek-nyemi dobro, i dostojno priprdvimo.
P. Kelikofele priprdvlanye je potrejbno,ndj vu Oltdrskom Svestvi vrejdno tdo primemo?
O. Potrejbno pripavlanye ndj vu Oltdrskom Svestvi vrejdno tdo primemo, je dvdje fele: prvo se dostdja duše, to drugo tejla.
P. Vu kom stoji ono pripdvlanyeptero se duše dostdja?
O. Priprdvlanye, štero se duše dostdja,
— 69 —
vu čistOči dttsnevejsti, i vu pobožnosti sred stoji.
P. Ka vcini cisto dUsno vej st meti ?
O. Cisto dušno vejst meti teliko včini kak k-ndj mOnšemi brezi vsega smrtnoga grejha, tO je: vu Božoj milošči biti.
P. Vu kom stoji pobožnost sred
0.	Sred pvbožnost stoji:
1.	Vu Veri, Vtipanyi, i Lilbdznosti.
2.	Vu molbi Oltdrskoga Svestva.
3.	Vu hvdlo dd vanom spominanyi od Kristusa Jezusa smrti.
4.	Vu ponižnosti, i vu driigih dobrih dejl pondvlanyi, ndj bole pa vu lilbeznosti bli-znyega sztoji.
P.	Skdksov pripravov moremo biti na tejlo nase gledoČ, naj vrejdno k-Oltdrskomi Svestvi pristopimo ?
O. Ndj vrejdno k-Oltdrskomi Svestvi pristopimo, zv (in pogibelni betegov potrejb-no je:
1.	Naj naprej one nOči od dvandjsete vOre na tešče bodemo.
2.	Naj vu sndjžnom gvanti, i vu dostojnoj Opravi pristOpimo k-Gospodna stoli.
b.	Od Zdrzdvanya pod Prečiščdvanyom
70 —
P. Ka moremo šiniti, gda se pred PreŠisŠdva' nyom Občinska Sp6vid prdvi 2
O. Gda se pred PrečišMvanyom Občinska Sp6vid prdvi, zndvič moremo od naši grehov pozaltivanye vu nami pobiiditi.
P. Kakda se moremo teda držati, gda Mejnik
Sveto Oštijo lustvi kdze 2
O. Gda Mdšnik Svčto Oštijo lilstvi kaže, ono ponižno moremo moliti, vprsi se biti, i praviti: Gospodne nej sam vrejden, ka bipod streho mojo stdpo: nego samo edno rejč povej, i ozdrdvi dtisa moja.
P. Kakda se moremo držati pod jemdnyom Svete Oštije^
O. Pod jemdnyom Svdte Oštije odprema viista, jezik edno malo vd vtdgnemo, na spod-nyo lampo ga postdvivši; primemo bejlo brsačo, či jeste, ono k-prsam držimo; i vze-memo Svdto Oštijo, štere ne grizemo, niti dngo vu viistaj ne držimo, nego taki po-žrdmo.
c.	Od zdzdvanya po Pre iščavanyi ?
P. Ka moremo Šiniti po PreŠisŠdcang^
O. Po Prečiščevat yi:
1.	Hvalo moremo dati Krit uši Jezi ši
71 -
za neszkončano miloščo, ka se je k ndm pridti dostdjo.
2.	Nyega z-poniznostyom moliti.
3.	Nds nyemi gori aldtlvati.
4.	Nyega prositi naj svojo v Svatov miloščo v stdlno pri nds ostdne.
5.	Na Vero Vupanye, Liibčznost se moremo nadignoti, i vse veiny ene dobre ob-liibe ponoviti.
6.	Vse telovne, i diiševne potrejbčine, i nevdle naše pred nyega položiti.
§. 4. Od Pokdre.
Od Onoga, ka naprej od toga Svestva moremo znati.
P. Ka ju Pokora ?
O. Pokčra je Svestvo, v-šterom poleg Svčte Materi Cerkvi prdvde Cerkveni clo vik mesto Boga grejšnika od grejhov, stere je po krsti včfno, odveže, či spotrtim srcom, i cel6 nyč vse vadltlje; i či močno obltibo md, ka se pobčgša, i prdvo pokoro bode činio.
P. Jeli je potrejbno vsdkomi človeki Pokdre
Svestvo 9
O. Pokore Svestvo je vsdkomi člove ki potrejbno, kije po Krsti vu smrtni grej h spadno.
72 —
P. Ka dobimo po Pokore Svestvi®
O. Po Pokdre Svestvi dobimo :
1.	Grehov odpuščenyč.
2.	Vekivečni kaštig engediivanye.
3.	Božo miloščo.
4.	Dušne vejati pokoj.
P. Ka remi pravo Pokoro držati^
O.	Prdvo Pokdro držati včini, k-B6gi se povrndti, od koga smo se po grehi vkraj obernoli : svoje grehe odiiriti, pravično požaltivati, nyč vadliivati, i za nye za dosta včiniti.
P.	Keliko Tdiov md Pok6re Svestvo?
O. Pok6re svestvo pčt Tdiov ma:
1.	Diisne Vejsti zgriintdvanye.
2.	Pozaliivanye.
3.	Močna obliiba.
4.	Spdvid.
5.	Zadosta činejnye.
a.	Od zgrtlntdvanya Diišne-Ve j st i.
P. Ka vrini Diisno vejst zgruntdvati V
O. Dflšno-vejst zgriintdvati včini: pre-mišldvati si, ka je pregrejšo od slejdnye spdvidi; ali od onoga vrejmena mao, všterom je grejh zžčao spoznati človik-.
— 73 —
P. Ka moremo Ziniti vu zgruntdvanyi Di^ne vejsti!
O. Vu zgriint&vanyi Diisne vejsti pred vszejm Sv. Dtiha moremo na pomoč zvati, naj nas presvejti, i spoznati d' opusti, ka, i v-kom smo pregrejšili: potom moremo si premisliti po prejk:
Jeli smo pregrešili z-mišlenyem, pože-lenyem, govorejnyem, ali i z cinenyem: poleg toga moremo zgriintati i fele, i račun velikih grehov; kakti i greh okčli stoječe tale, po šteri se greh, od svoje lastivne fčle premini, ali povčkša znamenitnim tdlom? 1 o imčni:
1.	Jeli smo pregrešili prdti Desčtim Božim, ali Petim Svdte Materč Cerkvi za-p 6 vidam ?
2.	Jeli smo ednoga, ali več grehov včinili; jeli smo bili tdlnicke vu 1 tie ki greha j, ali nej ?
3.	Jeli smo pregrešili prčti ltib6znosti bliznyega, zamildivši štero telčvno, ali duševno milostivnost ali kaj drugo dobro z bližnyim našim vriniti, štero smo dužni bili ?
4.	Jeli smo zadosta včinili poleg cčsti našo j dužnosti, ali nej ?
74 —
P. Na k6j moremo paziti vu zgrunt&vanyi hiidih misleny} i pozeleny^
O. Vu zgriintdvanyi hiidih misleny moremo paziti, jeli smo se dobrovolno v-nyih veselili; i vu zgriintdvanyi pozeleny, jeli, smo nyim mesto ddli, ci gli smo z-činenyem nej doprnesli.
P. Kakda se moremo spam' tuvati vu zgrunta-vanyi dušne vejsti z-r amina smrtnih naših grehov ?
O. Vu diišne-vejsti zgrQntdvanyi se moremo szpametllvati z-računa naših smrtnih grehov, či si premislimo, jeli se je pripeto greh vsdki den, vsdki tjeden, vsdki mesec; i kelikokrdt v-dn6vi, v-tj^dni, v-meseci ?
b.	O d P o ž a 1 ti v a n y a.
P. Ka je P o zal it c a n y e ?
O. Pozaliivanye je odiirjdvanye grehov ober vsze driige hiidobe, i nad zbantiivanyem Bogd srčno žalil vanye z močnov oblilbov. Boga večkrdt nej zbantiivati.
P. Kal.se more biti pozaluvanye l
O. Pozaluvanye more biti:
1,	Notrejsnye.
15 -
2.	Ober nature.
3.	Ober vsega, i
4	Občinsko.
P. Kalida ja notrej^nye pozaluvanyeu7
0.	Požaluvanye je notrejsnye, či je nej samo vu vtistaj naši, nego i vu srci, to je; či grešnik nej samo zrečjbv privi, ka grehe svoje žaluje; nego i z-nofrejšnyim tdlom vu srci požaliije.
P.	Kakda je Ober nature pozalavanye?
O.	Ober nature požaltivanye je, či se grešnik po milošči Diliid Svčtoga, i z na-digdvajdči ober nature zvokov na požaltiva-nye pobtidi.
P. Gda je li san. o poleg nature pozoluvanyel
O.	Požaltivanye li samo pdleg nature je, gda grešnik li samo za volo podigavajo-čega poleg nature zroka odtlrj&va, i žaluje svoje grehe; za volo pelde; ka gaje nesreča svečka dosčgnola; ka se nyemi je kv/ir ali špot pripeto.	<
P.	Jeli je zadosta, pred Bogom li samo na-turdlsko pazalUtanye na zadoblenye grehov odpuscenga^
O. Nej je zadosta pred Bčgom li sai. o
76 —
naturd-lsko pozaliivanye na zadoblenyd grehov odpUščenya.
P. Gda je ober vsega pozaluvanye 1
0. Pozaliivanye je ober vsega, gda grešnik bole zaliije, ka je Boga zbanttivao, nego da bi vsa svoja na etom svejti zgubo.
P. Kakda je občinsko pozaluvanye i
O. Občinsko pozaluvanye je, či je od vsej grehov, ni eden nej vd vzčti.
P. Keliko jele je ober nature pozaluvanye^
O. Ober nature pozaluvanye je dvoje fele; Popolno, štero se trtjč sred, zovd; i Nej Popolno.
P. Ka je popolno pozaluvanye, ali trije srca!
O. Popolno pozaluvanye ali trtjč sred, je ober nathre srčna bolezen, i greha odur-jdvanye, ka smo Bogd, ndj Višešnyo do-brdto, štero ober vsega lilbimo, zbantuvali. zmočnov obltibov, ka Bogd. večkrat ne zban-t ujemo.
P. Kakda moremo pobilditi vu nami popolno pozaluvanye !
O. Popolno pozaluvanye etak moremo
— 77 —
vu nami pobtiditi: B6g moj! za vse moje včinyene bgrejhe iz-srca mojega žao mi je, ka sam ted vse lilbdznosti vrednoga, ndj visesnyega, i neskončane dobrdte Bogd, koga z-cejloga sred mojega ober vsega liibim, ž nyimi zbanttivao. Močno obliibim, ka stvojov milosčov pobogsam žit ek moj; gotov sdm vsa trpeti, i rdj sčdmmrejti, nego tebč, ndj visesnyo dobrdto Bogd mojega zkdk-sim grehom večkrat zbantuvati; prosim te Gospodne po tvojega Svdtoga Sina, našega Gospodna Jezusa Kristusa neskončanoj vrejd-nosti, ddj mi tvojo milosčo, naj obliibo mojo morem spuniti.
P. Ka ndm je Činiti, naj popolno pozaluvanye pobudimo vu nami6}
O. Naj popolno požaltivanye pobtldfmo vu nami:
1.	Moremo Bogd prositi, naj nam k-ono-mi potrejbno svčto milosčo d d.
2.	Moremo si premisliti, sto je on, koga, szmo zbanttivali.
3.	Gostokrdt na popolno pozaluvanye moremo pobtiditi nase src5.
— 78 —
P. Gda je duzen Človik popolno požaliivange vu sebi pobiiditi ?
O. Dužen je človik popolno požaliiva-nye vu sebi pobtiditi: *
1.	Gda stero Svestvo je potrebno nyemi prijati, sebd pa vu smrtnom grehi spozndva biti, i nikse prilike nema na spovid.
2.	Kelikokrdt se vu smrtnoj pogibeluo-sti vrti.
P. Jeli moremo i v-drugom vrejmeni popolno pozaluvanye pobiiditi ?
O. Kroto je hasnovito popolno poža-lllvanye pobiiditi vsaki ddn, naj bole večer pred doli leganyem.
P. KdUo m6Č md popolno pozaliivanye?
O.	Popolno požaltivanye t6 mdč md, ka vsejh svojih grehov odptlsčenyd po nyem zadobi človik, šteri prilike toti nema ali prdvo volo md, da kak ndj prvle de mogoče, svoji grehov se spovej.
P. Kakso m6c md nej popolno pozaliivdnye^
O. To nej popolno po zaliivanye je ober nature bolezen, i odiirjdvanye greha, ali zato, ka je greh vu sebi oduren, ali ka ga zgti-
79 —
blejnyd Nebeskoga Kralestva, i Peklenska vekivečna kastiga naslednje, p61eg toga i močno oblttbo more meti, ka Bogd večkrdt človik ne zbanttlje.
P. Ka more nadale ciniti grešnik, šteri nev a toga popolnoga pozalUvanya^
0. Grejsnik, sferi nema toga popolnoga požaltlvanya, to more činiti, naj se svojih grehov odptiseenyd po vrednosti Kristusa Jezusa trdsta. i Boga kakti spravitela vse pravice, i svojega szpravicanya Itibiti zač? e.
P. Kakda more človik pobiiditi v a sebi nej popolno pozah'ivange
O. Nej popolno pozaltivanye človik mo re vu sebi etak pobiiditi: Bdg, moj! z-cej-loga sred mojega žao mi je, ka sam tebč zbanttivao. Odtlrjdvam zaistino, i sred odtirjdvam vse moje grehe; dr so odurni, ar po nyih sam Nebeško Krdlestvo zgtibo, pekeo sam pa zasltižo; i kak jdko odiirjd-vam greli, tak rdvno jdko od eti mdo Itlbim pravico, i tebč moj Bdg! Ki si vse pravice vretina, i spraviteo. Vtipam se od tvoje neszkončane smilenosti po Kristusa Je-zuša, mojega zveličitela vrednosti odpfi-
80 —
ščenyd vseli mojih grehov, iztvojov milos-čov obečam močno, ka tebč nigddr več ne zbanttijem.
c. Od močne O b 1 ube.
P.	Ka je močna Obliiba^
O.	Močna Obliiba je napuyena prava vola človeka, ka žitek pobdgsa, i večkrat ne pregreši.
P.	Na k6j more gotov biti ki prdvo volu md, ka se pobdgsa 9
O. On, ki prdvo volo md, ka se pobdgsa, more gotov biti:
1.	Ka se vsdksega greha, na greh napeldvajčče prilike, i pogibelnosti bode ogibao.
2.	Ka vsemi pobtldjdvanyi, stera na greh nagible, proti stdue, i k-sdkšoj skdri sdgne, štera je na Božd svete milošče zdr-zdnye potrebna.
3.	Ka liicko bldgo nazaj povrnd: ka spdko, štero je po grehi dao, i kvar, šteroga je vu bliznyega postenyej; pojižtvi, ali v-kom drtigom včino, na mesto postdvi.
4.	Ka protivnikom z srca odpusti.
— 81 —
5.	Ka svoje ččszti dužnosti dopr-nesč.
d) Od S p 6 v i d i.
P. Ka je sp6vid ?
O.	Spdvid je žalostno vadltlvanye, po štorom grešnik pred odločenim pdleg pravde na spovid^vanye Cerkvenim Človekom od vseli grehov se tdži, naj se od nyih odveže.
P. Kdkša more biti spovid?
O. Spdvid more biti cejla.
P. Kakda je cej'a spbvid ?
O. Spdvid je cejla, či se grešnik od vseh svoji grehov, šteri je ešče nej vadlti-vao pred Redovnikom, popunoma, pravično i brezi skažlivosti tdži, tak ravno, kak se po skrblivom dflšne vejsti zgrtintdvanyi za grešnika ndjde.
P- Jeli je dobra sp6vid, či grešnik ali z-bo-jaznosti, ali zsramežlivosti šteri smrh i greh v-nyej zakrije?
3 ^0. Či grešnik šteri smrtni greh ali z bojaznosti, ali zsramežlfvosti zakrije vu sp6vidi, nej samo je nej dobra nyegova Katekizmusa.
— 82 —
sp6vid; nego zndvič veliki smrtni greli včinf, po šterom oskrdni Pokore Sve-stvo.
P.	Ka more grešnik ciniti, steri je vu sp6-vidi steri smrtni grejh, sdm hoteč, ali z grej sne vtrdglivosti zamucao
O. Grešnik, steri je vu spdvidi steri greh smrtni sdm hotdč, ali z-grešne vtrd-glfvosti zamučao, nej samo se z-toga zamuča-noga greha more spovedati; nego i od toga se tdžiti:
1.	Vu keliko spovidaj je on ete svoj greh zamdčao.
2.	Nej samo vse svoje spdvidi, štere je včfno po torn zamiičanom grehi, i vu steri se je od smrtni grehov tdžo: nego i ono svojo sp6vid vu šteroj je svoj greh zamtičao, more ponoviti, či je ndjmre vu etoj i driige smrtne grehe meo.
3.	More se spovedati, či je vu torn stdliši tdlnik bio Oltdrskoga Svestva, kelikokrdt? jeli je okoli Vtizma vu torn stdliši pristdpo k-Oltdrskomi Svestvi, ali v-drtigom vrejmeni.
4.	More povedati, jeli je v-torn stdliši prfjo i drtiga svestva ali nej ?
— 83 -
P. Jeli se m&mo zrok sramezlilvati ali boj ati, vu sp6vidi^
O. Vu spčvidi se nikšega zroka nemarno sramezlilvati, ali bojati :
1.	Ar smo se nej sramežltivali grešiti pred B6gom, ki vsa vidi; i nej smo se bo-jali, ka bi nds nigda na veke skvd.ro.
2.	Ar je bole grebe svoje skrivomd Spovedniki vadltivati, nego vu nyih nemiro-vno živeti, nesrečno mrejti; i za volo oni na pitanom dnčvi pred cejlim svejtom se sramotiti.
3.	Ar Spdvednik zrok md, miltlvati grešnika, dobro znajčči svoje slabosti.
4.	Ar Spovednik pod smrtnim grehom i kak pod sveckimi, tak i vekivečnimi kašti-gami dužen je mličati.
P. Kakda more grešnik szvoje grehe vadliivati vu sp6vidi ?
O Grešnik:
1.	Vu spdvidi vsigddr očivesno, i na keliko je mogdče snajžnimi rečmi naj vad-luje svoje grehe.
2.	Naj tak guči, ka samo Spčvednik, nej pa tudi driigi okdli stoječi morejo ČUti.
6*
— 84 —
P. Jeli smo dužni vadluvati, i mense grehe vu sp6vidi?
O. Nej smo dužni vadluvati mdnši grehov vu sp6vidi, ali je donok jd,ko hasnovito, Han^čno.
P. Ka more Činiti clovik prvle, liki se začne spoviddvati 9
O. Prvle, liki, se clovik začne spovi-davati, doli poklekne, prekriži se, i etak prdvi duhovnomi Oči: Prosim vas dtlhovni Oča, naj mi dAjo svčti blagoslov de vse moje grehe prav, i popunoma morem vadluvati.
P. Ka more Činiti clovik, gda j3 že vzeo sv'li blagoslov od diihovnoga UČe!
O. Gda je že človik svčti blagoslov vzdo od diihovnoga Očč, či vrejmen, i prilika dopusti, naj moli občinsko spčvid etak: Spovidavam se B6gi vsamogoče-mi, Blaženoj Divici Marii, vsem svčcom, i tebi mojem duhovnomi O i mesto Boga, ka sam od moje slednye sp6vidi m^o, štero sam (eti se vrejmen povej) doprne-sao, vnogokrat i dosta pregrešo zmo-jim mislenyem, z-gučom, i z-činenyem;
— 85 —
naj bole pa za grešnika me vadliijem, ka sam ete.
Eti začne človik poleg zgoraj povejdancga modusa, i kak se pred Bdgom za grešnika biti misli naprej računati svoje grehe.
O. Kakda sklene človik svojo spovid 9
O. človik etak sklene svojo spdvide Za vse ete, i druge včinyene moje grehe štere sem ali sam včfno, ali ka bi je drugi včfnili, sam zrok bio, z-cejloga sred mojega žao mi je, ka sam neskončno dobrčto Bogd mojega zbantilvao. Obltibim močno, ka. ne bom več grešio i na greh napeldvajdči prilik bodem se ogibao. Prosim dtlhovnoga Očo, naj dajo meni pokdro, i odvčzanye moji grehov.
e) Od Z a d o s t a č i n e n y a.
P. Ka se razmi po Zadostacinenyi, stero je k- Svestvi Pokore potrebno ?
O.	Po Zadosta-činenyi, štero je k-Svestvi Pokdre potrebno, razmijo se ona Onenya, štera Spovednik naloži grešniki na Pokdro za te spovejdane grehe.
— 86 —
P.	Zakaj je dužen grešnik zadostavciniti B6gi, da je Kristus zadostavčino že za grehe^
O.	Dužen je grejšnik, či gli je Kristus zadostavčino že za grejhe, ešče zadostavči-ni ti B6gi:
1.	Ar oni, šteri vu Kristusovem zado-stavčinenyi šččjo tMnicke biti, ndvktipe morejo delati, i teliko, keliko je mogoče, či-niti naj B6gi za grehe, zadostavčinijo.
2.	Ar B6g grejšnike, šterim sdm greh i veki večno kaštigo odp tisti čestč ešče i svec-kimi kaštigani kaštiga.
P.	Jeli je zadostavcinenye potrejben tdo Sre-stva Pokore 9
O.	Zadostačinenye je tak potrejben t£o Svestva Pokčre, ka je brezi nyega zviin nemogočnosti Svestvo Pokdre nej-cejlo.
P.	Kdkža dela se naložijo vu Svestvi Po-k6re
O.	Molitev, Post, Almoštvo, i drtiga k-velik6či, računi, i fčli greha primerjena pokdre dela se za pokdro naložijo grešniki.
— 87 —
P.	Kakda more naloženo pok6ro spaniti človik%
O.	Naloženo pokčro more spuniti človik.
1.	Zpomznim srcom.
2.	Pravično tak, kak je naložena.
3.	Brezi odldsanya, kak je naj prvle mo-g6če.
P.	Jeli more i nači človik zadosta vciniti za kastige do časa trpeče %
O.	Po odptistki tiidi more človik zadosta včfniti za kaštige do časa trpčče.
Pridavek od Odpustka.
P. Ka je odpustek 1
O.	Odpustek je engediivanye do časa trpčči kaštfg, štere bi odptiščanyi grehov, ali vu etom Žitki, ali po smrti našoj mogli trpeti.
P.	Ka moro vervati Katolicdnski krscanye od odpustkov 2
O. Katoličdnski krscanye od Odpustkov morejo vervati.
1.	Ka prdva sv^ta Mati Cerkev od Kri-
— 88 —
stuša Jezusa oblast md na davanye Odpustkov.
3.	Ka ndm je na jako veliki hasek či od Svdte Materd Cerkvi dani šteri Odpustek zadobimo.
P. Jeli je vecfele Odpustkov ?
O. Jesto Popunoma OdpUstki, ijesto nej Popunoma tiidi.
P. Ka je Popunoma Odpustek?
O.	Popunoma Odpustek je vseh vre-menitnih kaštfg, store je grešnik zasltižo, odpUščenyd.
P. Ka je nej Popunoma Odpustek?
O. Nej Popunoma Odpustek je on, po šterom nej vse vremenitne kaštige, nego onih niki tdo se engediije. Taksi so 40. dnd-vov Odpustki, na edno, ali več lejt ddni Odpustki.
P.	J-H nas oslobodi sv'ta. Mati Cerkev po odpustki od duznosti zadosta cinejnya za volo greha ?
O. Svčta Mati Cdrkev nds ce!6 ne oszlobodi po Odpustki od duznosti zadosta činenya za volo greha ; nego to ščč:
— 89 —
1.	Naj Pokdre Dtihd vu nami pobudi, i dartije pobožnost, z-šterov pokdre dela spu-nimo.
2.	Naj Krhkččo, i slabost našo pomore, štera ndm je včdsi na zddavo, ka B6gi zadosta ne včinfmo tak, kak bi potrejbno bilo.
V. Ka je potrejbno nadale na zadoblenye Odpustkov %
0.	Na Odptistkov zadobleny6 je potrejbno:
1.	Naj vu Božoj milošči bomo.
2.	Naj naložena dobra dela tak, kak so naložena, ^spunimo.
P.	Jeli, se morejo Odpustki Purgatoriumskim diisicam pripPuvati 7
O.	Odptistki se morejo, či so na te cio džni, Purgatoriumskim dušicam pod spo-ddbov prošnyč priipišUvati; tdkšega hipa pa dobra dela, štere so od svčte Materč Cerkvi na zadoblenyd Odpustkov naložena, za premin6če dušice B6gi se morejo gori aid U vati.
§. 5. Od slednyega Mdzanya.
P.	Kaje Slednyega MdzanyeJ
O. Slednye Mdzanye je Svestvo, vu
— 90 —
sterom betežnlk po Mdzanyi z-Svdtim Olijom i po Popa na t6 valon molitvi Božo svdtn miloščo na dtiše zveličanye, i včdsi jo ttldi zadobi na poleščdnye telovno.
P. Zakaj se zove to Svestvo slednye Md-zany e ?
O. Eto Svestvo se zovd slednye [Md-zanye, dr se med vsem svdtim Mdzanyem, štera je naš Zvellčiteo svojoj svčtoj {Materi Cdrkvi nihdo, ndj sledi ddva.
P. Ka sprdvi slednye Mdzanye I
O. Slednye Mdzanye sprdvi:
1.	Posvecenyd milošče povdksdvanye.
2.	Mdlih grehov, i drugi, ali nej z-grejš-ne pozdblivosti, ali nemogočnosti nej spovej -danih smrtnih grehov odpuščenyč.
3.	Od htidoga nasleduvanye grejhov, i od nyihovih ostankov oslobodjenyd,
4.	Pomdč proti vrdjžemi zasidjd-vanyi.
5.	Bdtrivnost za volo priblizdvanya smrti, i ndslediivajoče sčdbe proti preveč velikoj bojaznosti.
6.	Gostokrat, či jek-dtbnomi zveličanyi? ešče i tejla zdrdvje.
— 91 —
P. Kakda se more privraviti betežnih k-etomi Svestvi V
O. Betežnik se more k-etomi Svestvi pripraviti z-živov Verov; z-močnim trdštom vu B6gi; cel6 na Božo volo z-nasUnya-nyem; pred vsej mi pa po svčtoj Spčvidi naj se vO sčisti z-svoji grehov; ali či se nemore spovedati, prdvo pozaltivanye naj pobtidi vu sebi.
P. Jeli je potrebno slednye Mdzanye na zvelicanye
O. Slednye Mdzanye je nej povsem-sega potrejbno na zveličanye; ali donok ga naj betežnik ne zamiidi gori vzčti za volo milošč, štere po nyem zadobi.
§. 6. Od Cdrkvenoga Rčda.
P. Ka je Cerkveni Red po prejk ?
O. Cčrkveni Rčd po prejk je Svestvo po sterom se onim, ki se na Cčrkveno sltižbo podajo, duhovna Obldst, i posebna sv. milošča podeli, naj gvtišne Cčrkvene svoje ččsti na diko Božo, i diiš zveliča-nye prav i svčto spunydvati morejo.
P. Ka je Cerkveni Red po im^ni ?
O. Cdrkveni R6d po imčni je Svestvo, po šterom se onim, ki se na Popostvo
— 92 —
posvetijo, tak nad stinskim Kristusa Jezusa, kak nad dtihov im Tejlom, štero z-verni stoji, obldst ddva.
P. V-kom stoji Cerkvenoga, ali Popovskega
Poda oblasti
0.	Cerkvenega, ali Popovskega Reda obldst v-tom stoji.
1.	Ka gori posvečeni Popevje, krtih ino Vino na Kristusa Jezusa Tejlo, i Krv morejo obrndti, i ono Nebeskomi Oči notri skazati.
2.	Ka vernim morejo grejhe odptistiti.
§. 7. Od Hižnoga Zdkona.
P.	Ka je Miz noga Zdkona Svestvo l
O.	Hižnoga Zdkona Svestvo je neraz-ločeno vktip sklenyeno Tivdristvo, po šterom dvej slobodni Krsčdnszki Personi, m6ž, i žena, poleg rdda se vktip vzemeta, na stero gleddč nyima B6g po etom svestvi dd svdto milosčo; naj vu hižnom zdkoni do smrti pobožno živeta, i svojo deco pobožno gori hrdnita.
P.	Kakda zove eto Svestvo Sveti Paveo
Apostol l
O. Svdti Paveo Apostol zovd eto Svestvo za veliko skrovno Svestvo vu Kri-
93 —
stuši, i Svdtoj Materi Cčrkvi; dr Kristusovo z Szvdtov Mater Cerkevjov duhovno vjedind-nye znamenuje.
P. Za ka zroka volo je nastdvleni hizni Zdkon?
O. Hizni Zdkon je nastdvleni:
1.	Za volo nardjanya človečdnskoga ndroda.
3.	Za volo občinske pomdči hižnikov.
4.	Za volo telovni nečistoč grejhov lid-banya.
P. Jeli je potrejben hizni Zdkon?
O. Hižni Zdkon je na nardjanye človečdnskoga ndroda potrejben po prejk, ali nej posebi vsdkomi Človeki, dr je ledičen stdlis na slobodne persone gleddč popolnejši.
P. Ka sprdvi hizaoga Zakona Svestvo?
O. H/žnoga Zdkona Svestvo poleg po-ndvlanya posvečenyd miloŠče sprdvi hižni-kom nasledilvaj 6 če posebne milošče:
1.	Naj oniva med sebom do smrti pobožno živčta.
2.	Naj svojo dečo vo Bogd bojaznosti gori hrdnita.
— 94 —
P. Ka želej od oniva Sv. Mati Cerkev, s’teriva se s četa vkup v zliti !
O. Sv. Mati Cčrkev odoniva, steriva se ščdta vktip vzdti, t6 želej:
1.	Naj nikakše zddavemed nyimanebode.
2.	Naj sdmo za oni zrokov volo na štere gleddč je hižni Zdkon nastdvleni, se vktip vzemeta.
3.	Naj z-Bogd, bojaznostjov, z csistov dušnov vejstov k-etomi Svestvi prihdjata; za volo toga naj se prvle spovejta, ino se naj prečistita.
P. Ka moreta oniva ciniti, steriva vu hižni
Zdkon stopita0!
O.	Steriva vu hižni Zdkon stopita, oniva po trdtjem vo ozndvanyi pred svojim Duhovnim Pastdrom, i dvoma svedokoma na-zoči bodočima hižnoga Zdkona vernost eden driigomi moreta obečati, na t6 se blagosloviti.
P.	Kdkse dužnosti mdta hižnika med sebom!
O Hižnika med sebom ete dužnosti mdta:
1.	Naj mirovno, i pobožno vkiip živdta.
2.	Naj mčž svojo ženo, kakti lastivno svoje tejlo lilbi, hrdni, ino brdni; žena pa
— 95 —
svojemi moži vu vsej dostojni dugov<inyaj pokorna bode.
3.	Naj eden drugoga v-niksoj nevčli, ne osztdvi, nego do smrti verno vkup ostaneta.
P. Kdkšo dužnost mdta hišnika m svojo deco gledoc?
O. Hižnika mdta t6 dužnost na svojo deco gleddč; n&j nyo pobožno gori hrdnita, i kak na svečki, tak i na vekivečni hasek nyihov naj skrb nosita.
II.	Glavni Tao.
Od Krščanske Pravice.
P. Ka je- Krščanska Pravica ?
O. Krščanska Pravica je, naj se hudega ogiblemo, i dobro činimo.
Krščanske Pravice prvi Tao: Ogfbli se
Htidoga.
P. Šteri je Krščanske Pravice prvi Tao?
O. Krščanske Pravice prvi Tdo je ete: Ogibli se Htidoga.
P. Ka je hlido 3
P. Istinsko, i samo edno Hildo je Greh.
P. Ka je Greh po prejk?
O. Greli je po prej k dobro volno pres-toplenyd Bože Pravde.
— M —
P. Keliko file je Greh ?
O. Greh je dvoje fele :
1.	J6 Poprijetja.
3.	Jd Djdnya Grejh.
P. Ka je Poprijetja Greh^
O. Poprijdtjd Greh je on Greh šteroga je Adam v-Paradižomi, i mi smo ga vu Adami včinili, šteri je i od nyega kakti Vročina na ndszszeo.
P. Ka je Djdnya Greh^
O. Djdnya Greh je Bože zapčvidi pre-stopljenyd, šteroga sdm grešnik slobodne svoje v61e včini.
P. Kakda se včini Djdnya Greh ?
O. Djdnya Greh se včini zmišlejnyem, gučom, i činenyem, ali či ono, štero je što dužen včiniti, td nihd.
P. Kakda se ločijo Djdnya. grehih
O. Djdnyi grehi se etak Idčijo: ka so niki veliki, i smrtni grehi, drtigi so pa mdli grehi.
P. Ka je smertni gr eh %
O. Smrtni greh je Bože Prdde vu velikem dugovdnyi prelomlenyd.
Katekizmusa.
7
— 98 —
P. Ka za kvdra vcini smrtni greh ?
O. Po smrtnom grehi se duša z-duhovnega Žitka, t6 je: z-Bože posvecenyd mi-lošče zlečč; Boži protivnik postdne človik, i vrejden vekivečne smrti.
P. Ka imenujemo za mdli greh?
O. Za mdli greh imenujemo Bože Prdvde vu mdlom dugovdnyi prelomlenyd.
P. Šteri so Djdnya grejhi?
O. Djdnya grehi so eti:
1.	Sedmdri glavni grehi.
2.	Proti Svčtomi Diijhi šest^ri grehi.
3.	Vu Nčbo kričači četveri grehi.
4.	Deveteri liicki grehi.
P. Šteri so sedmeri glavni grehi?
O. Sedmeri gldvni grehi so eti:
L Gizdost.
II.	Skdpost.
III.	Hotlfvost.
IV.	Nevoščenost.
V.	Lakota.
VI.	Srditost.
VII.	Vtrdglivost nd dobro delo.
P. Šteri so proti Sv. D lihi sesteri grehi ?
O. Prdti Svdt. Diihi šest^re grehi
so eti:
— 99 —
1.	Vu Božoj milostivnosti slejpo vti-panye.
2.	Vu Božoj milosti zdvojenyč.
3.	Spoznanoj pravici proti borenyd.
4.	Prdti bratinskoj liibavi nevošče-nost.
6.	Prdti dobromi opominanyi vu grehi otrdjenye.
6.	SkrAdnya nepokornost. Eti grehi, kak na etom, tak na drugom svejti, ali se nikak, ali tesko odpustijo.
P. Šteri so vu Nebo kričači četveri grehih
O. Vu N^bo krilci četveri grehi so eti:
1.	Zvdlov vcinyeno Itidomorstvo.
2.	Prdti naturi telovni greh, šteroga za Sodomfjo zov^mo.
3.	Siromakov, Sirotic, i Dovic pre-šanye.
4.	Slugov, i Delavcev najema zdržd-vanye.
P. Šteri so deveteri lučki grehi %
O. Deveteri Iticki grehi so eti:
1.	Na grehe rdtati.
2.	Prepovedano delo zapovedati.
3.	Vu grehi drugomi privoliti.
4.	Driigoga na greh nagibati.
7*
100 —
5.	Driigoga grešno činenye hvdliti.
6.	Na driigoga greh mučati.
7.	Drugomi grejh engedtivati.
8.	Vu nyih ali po pomdganyi, ali po en-gediivanyi tilnika se včiniti.
9.	Driigih grehe zagovarjati.
Krsčdnske Pravice driigi Tao: čini Dobro.
P. Ka je Dobro %
O. To Dobro je ono, štero se z Božov pravdov gliha.
P. Ka se gliha z-Božov pravdov 1
O. Z-Božov pravdov se glihajo Jdkosti i Dobra Dela.
P. Jeli je več fele Jdkost, vu steri se more, KrsČdnski Č/ovik pondvlatil
O. Jeste več fčle Jdkost vu šteri se more Krščanski človik pondvlati; jesto Božanske Jdkosti.
P. Ka so Bozdnske Jakosti ?
O. Božanske Jdkosti so one, šterih je brezi škčri nadigdvajoči zrok šdm Bog.
— 101 —
P. Štere so Boždnske J&kosti^
O. Ete tri so Božanske Jdkosti: Vera Vttpanye, i Lubdzen.
P. Jeli se je duzen clovik pondvlati vu eli tre Bozdnski Jdkostaj?
O. Dužen se je človik pondvlati vu et trej Božanskih Jdkostaj.
P. Gda se je duzen clovik nd j bole pondvlati vu eti trej Bozdnski Jdkostaj ?
O. Pod smrtnim grejhom se je dužen človik ndj bole pondvlati vu eti trej Bozdnski Jdkostaj:
1.	Kak k-pdmeti pride.
2.	Cestdkrdt vu vrejmeni Žitka.
3.	Vu vrejmeni žmetnoga skusdvanya proti etim jdkostjam.
4.	Vu smrtnoj pogibelnosti, i na smrtnoj posteli.
1	\ Kakda pobudi sto vu sebi Vero ?
O. Vero etak pobudi što vu sebi:
Verjem vu tebi Svčto Trojstvo, eden Bog; Oča, Sin, i Duh svdti: Verjem i vadldjem vse ono, štero si ti nazvejsto, ka je Jezus Kristus včio, ka so Apostolje predgali: ka Rimska Katoličanska Svdta Mati Cdrkev, ka bi vervali pred nds ddva.
— 102 —
Verjem vsa eta, Ar si ti oh Bog moj! nazvej-sto, ki si vekivečna pravica, i modrost, štera niti nikoga vkaniti, niti se od nikoga prekaniti nemore. Oh Bog moj! povekšaj eto mojo Vero.
P. Kdkda more sto pobuditi vu sebi Viipauye t
O. Vtipanye etak more što vu sebi pobudi ti :
Viipam se i troštam vu tvojoj neskon-čanoj dobroti, i milostivnosti oh Bog moj ! ka po tvojega jedinoga Sin A, Kristusa Jezusa vrejdnosti, vu etom Žitki moje grehe meni doptistiš spoznati, ino požalii-vati, i nyč odpustiš; po etom Žitki mi pa dartijes žitek vekivečni; naj te od lica do lica vidim, Itibim, i brezi konca se ste-bom veselim. Viipam se navkiipe, ka zado-bim vsa eta po tvojoj svčtoj milosti. Zato se pa viipam vsa eta, Ar si ti obečao ki si vsamogoči veren neskončane milošče; i milostivnosti. Oh Bog moj! potrdi menč vu etom Vtipanyi.
P. Kdkda more sto vu sebi pobuditi Lubezno d?
O. Lubčznost etak more što vu sebi pobudi ti :
Oh moj Bog! Itibim tebe z-cejloga sr-cA ober vsega; Ar si nAj visiša dobrčta,
103 —
neskončana popolnost, i vse lubdznosti vrej-den; liibim te i zdto, dr szi k-meni, k-vsd-koj stvorjenoj stvari preveč dober; ždo mi je ka sdm pregrejšo, i tebe vsamogočega Gospoda, i ndj bčgsega Očo zbanttivao. Ob-liibim močno, ka vseh grehov zvsejmi la-gojimi prilikami navkttpe bodem se ogfbao, i nigddr nikaj ne bom činio prdti tvojoj svč-toj voli. Daj mi tvojo miloščo, naj obltibo mojo morem spuniti.
P. Ka so gldvne jdkosti?
O. Gldvne jdkosti so one, po steri Krščanskega človeka, dela naj Dogi vugodna bodo, se ravnajo.
P. Štere so med glavnimi jdkoslmi, v-steri se Krscdnski človik more pondvlati, ndj pre-stimanejše jdkosti ?
O. Med glavnimi jakostmi, v-steri se Krščanski človik more pondvlati, so četvdre ndj preštimanejše jdkosti ndjmre:
I.	Spametnost.
IJ. Merttičlivost.
III.	Pravica.
IV.	Duhovna Krepost.
P. Štere jdkosti so dejvajo pre l selm&re gldvne grehe !
O. Ponižnost se dejva pred Grizdost.
104 -
1.	Darovitnost pred Skopost.
2.	Cistdča pred Hotlivost.
3.	Ltibav pred Nevosčenost.
4.	Merttičlivost pred Lakoto.
5.	Mirovna Trplivost pred Srditost.
6.	Vu dobrorn Vrejlost pred Vtraglost na dobro.
P. Ka esce slisi k-Krscdnskoj Pravici ?
O. K-Krsčd,nskoj Pravici ešče slišijo one dužnosti štere je Kristus Jezus vu poseb-noj zapčvidi ostavo.
P. Štere so one dužnosti, *te> e je Kristus Jezus . , v posebnoj zapovidi ostavo?
O. One dužnosti, štere je Kristus Jezus vu posebnoj zapovidi ostavo, so ete:
1.	Naj naj prvle Bože Kralestvo, i njegovo Pravico iščemo.
2.	Naj nds zatajimo.
3.	Naj Križe naše nosimo.
4.	Naj Kristusa nasledujemo.
5.	Naj/ krotki, i poniznoga srci bodemo. 5®
6.	Naj protivnike naše liibimo: z-onimi dobro činimo, ki nas odtlrpivajo; za one se molimo, ki n&s zbanttijejd, i pregAnyajo.
105
P. Ka slisi eKe k-Krscdnskoj Pravici?
O. K-Krščenskoj Pravici slišijo i one plemenite osmčre jakosti, štere je Gospon Kristus na brejgi včio, i za volo šteri je lidi za blažene, imentivao, ino so ete nasledii-vajoče:
I.	BlAženi so v dfihi nevolni; Ar je nyi-hovo Nebeško KrAlestvo.
II.	BlAženi krotki, Ar oni zemlov 1 Adali bodo.
III.	BlAženi, ki se jočejo, i trpijo’; Ar se oni potroštajo.
IV.	BlAženi, ki gladiijejo i žčjajo pravico; Ar se nasitijo.
V.	BlAženi milostivni; Ar oni miloščo dobijo.
VI.	BlAženi čistoga srcA; Ar oni bodo BogA vidili.
VIL BlAženi mirovni; Ar se sindvje Boži bodo zvAli.
VIII.	BlAženi, ki pregAnyanye trpijo za volo pravice; Ar je nyihovo Nebeško KrAlestvo.
P. Ka so Krscdnskoga človeka dobra dela ?
O. KrsčAnskoga človeka dobra dela so tAkša cinejnya, stera so Bogi prijAtna i po
— 106 —
steri Krščanski človik, kise vu nyih pond,vla, vrejdnost ma pred Bogom.
P. Št era so gldvna dobra dela ?
O. GUvna dobra dela so eta: Molitev, 1*081, i Al moštvo.
P. Štera so telovne milostivnosti dela?
O. Telovne milostivnosti dela so eta:
1.	Lačne nahraniti.
2.	Z^dne napojiti.
3.	Nage obldčati.
4	Potnike na stan prijati.
5.	V6znike oslobdjati.
G. Betežnike pohoditi.
7.	Mrtve pokapati.
P. Stera so milostivnosti duhovna de1a ?
O. Milostivnosti duhovna dela so eta
•sedmere:
1.	Grejšnike karati.
2.	Neznajoče včiti.
3.	Dvojdčim dober tandč ddvati.
4.	Žalostne trostati.
5.	Krivico mirovno trpeti.
6.	Našim protivnikom odpustiti.
7.	Za žive i mrtve Bogd, moliti.
P. Šteri so Evangeliomski tandci ?
O. Evangeliomski tandči so eti: o
— 107 —
1.	Poleg slobodne vole dobro volno siromaštvo.
2.	Stdlna čistoča.
3.	Popolna Pokornost pod ednim duhovnim Poglavdrom.
P r f d a v e k.
Od Cetvčri slejdnyi Del.
P. Štera so četvera slej d ny a Delat
O.	Četvčra slejdnya Dela so eta: Smrt, Sodba, Pekeo, i Nebeško Kralestvo
P. Kaje Smrtt
O. Smrt je dtlše od tej la razločenyč.
P. Jeli, more vsdki človek mrejti ?
O. Vsdki človek more mrejti.
P. Odkod shdja to, ka vsdki clovik more mrejti t
O. Kd vsdki človik more mrejti shdja z-onoga greha, steroga je Adam v-Paradižo-mi včfno. Da bi Adam ne pregreso, i na naša tejla gledoč bi z-Bože milošče bili nemr-telni. Smrt je greha ndjem.
P.	Ka moremo od s6dbe znati ?
O. Od sddbe moremo znati, ka Jezus
108 —
vs^koga človeka dušo taki po smrti posebi; na konci Svejta pa vse lustvo z-dušom i s-tej-lom po prejk sodo bode.
P. Kama se os6di duša vu posebnoj s6dbi ?
O. Diiša se vu posebnoj sddbi ali v-Pur-gatorium, ali v-Pekeo osodi; ali se v-Nebeško Kralestvo gori vzeme.
P. Ka je Purgatorium?
O.	Purgatorium je ono mesto, v-šterom d tiše vrejmenitne kaštige za svoje grehe trpijo; za štere so vu Žitki zadosta nej vči-nile.
P. Štere diiše se osodijo vu Purgatorium ?
O. Onih dtiše, se osčdijo vu Purgatorium, šteri so či gli vu Božoj milošči z-etoga svejta preminoli; donok so vu svojenfzitki za svoje včinyene grej he Božoj pravici za dosta nej včinili.
P. Ka je Pekeo ?
O. Pekeo je ono mesto, v-šterom se skvarjeni na veke mantr^jo.
P. Šteri se vržejo v-Pekeo?
O. V-Pekeo se oni vržejo, kf vu kd,kšem smrtnom grehi merjejo.
109 —
P.	Kaje Nebeško Krdlestvo^
O.	Nebeško Krdlestvo je ndj bldženejše prebivanya mesto svdcov, gde se Bog od lica do lica kdže svojim vernim slugom, šterim je jdko veliki ndjem on sdm.
P.	Šteri id o vu Nebeško Krdlestvo 2
O. Vu Nebeško Krdlestvo ido oni, šteri vu Božoj milošči merjdjo, i oni, ki so ali vu etom žftki za svoje grebe zadosta včinili, ali na driigom svejti so za nyd zadosta trpeli.
Kratki Pridavek niki Molitev. Rana Molitev.
Vu Imeni Očč f, i Sind f, i Diiha Svčtoga Amen.
Blagoslovleno bojdi presveto, i nerazločeno Trojstvo, Oča, Sin, i Diih Svčti eden pravi Bog, i vse dobro moje, zdaj, i na vse veke.
Bog, Bog moj! k-tebi zdihdvam vu etom ranom vrejmeni. Tvoj je dčn i tvoja je noč: ti si stvoro zorje, i sunce. V-saki den bodem blagosldvlao tebč, ihvdlo bom Im4 tvoje na veke.
Vsamogčči Gospodne Bože, ki si se meni milostivno dopiisto etoga dnčva dočakati; ponižno se tebi molim, vari me dues ztvojov sv. miloščov naj se den denčšnyi na nikši greh ne nagnem, nego stdlno poleg tvoje sv. vole, i pravice ravnam moja
Hl —
govorejnya, cinenya, i mislenya. I či bi se meni do prišestne noči smrt pripetila,, prosim te oh Itibleni moj Zveličiteo! daj se mi prdvo spovedati, i tebč na p6t vekivečne, domovine vu presvčtom OltArskom sve-stvi prijčti, ino stejm odfčenim svestvom dopusti se meni milostivno proti vsejm mojim protivnikom okrepiti. Vzemi me oh milostiven Jezus vu tvoje za mene odprte sv. rane! naj me vrag, svejt, i tejlo nigddr ne prekani. Zelem se jas skrblivo dčmde-n^snyi varvati od vsAkoga greha ztvojov sv. miloščov Gospodne, i raj sččm mrejti, nego tebč Bog moj, vse dobro moje zbantti-vati: naj etak vu tvojoj milošči tebi povolno dues, sltižim, gda me pa z-etoga sveta vo pozovčš naj tebč vu vekivečnom bMženstvi dfčim, i hvAlim na veke.
Svčta M^rfa, i vsi svčci! molte se za me pri Bogi, naj jas vreden bodem od nyega pomoč vzčti, ino se zveličati; ki živč, i kraliije na vse veke.
Angeo Boži, varivdč moj lilbldni, mene na tebč zaviipanoga presvejti, vari, karaj, ino ravnaj. Odvrni od mene vse jdlnosti moji protivnikov, naj mi škoditi ne morejo dOi-den^snyi. I či bi me vido (štero ne daj Bog) vu greh spddnoti, šettlj me taki na
— i!2 —
pravo pokoro, i k-mojemi Zveličiteli nazdj pripel ati.
Krdli vekivečnomi, nemrtelnomi, i ne-vidočemi samomi Bogi postenji, i dika na vse veke.
Dndve, i cinejnya moja vu tvojem mdri ravnaj vsamogoči Bože. Blagoslovi me Gospodne, i od vsega hiidoga obrani, ino vu žitek vekivečen pripelaj. I vse verne dilšice po Božoj milošči naj počivajo vu mčri. Amen.
Vecerasnya Molitev.
Uvelim te, i dičim oh milostivni Bože za volo tvoje nezgovorne dobrote, ki si meni nevrejdnomi tvojemi slugi teliko lejpi ddrov milostivno do eti mao prikdzao, i če-rez etoga dndva od nesreče ino pogibeli obarvajoči mend si živoga, i zdravoga ob-držao. Spozndvam Gospodne,i z-žalostnim srcom vadliijem, ka sam dnes z-mišlej-nyem, pozelejnyem, govorjejnyem, i činej-nyem tvojo dobroto zbantiivao. Ali prosim te ponižno po bntki mokaj Gospodna Kristusa Sind tvojega, odpusti milostivno vse ono meni nevolnomi kajkoli sam ali z-nevejdnosti, ali slabosti ali hiidobe proti
113 —
teb’, ali bližnyemipregrešo. Čisto sred stvori vu meni oh Bog drdgi! i vari me od vse pogibeli; dr si ti ndj močnejša obramba moja. Pokri me z-plaščom tvoje sv. milošče eto noč, i ostani zmenov, da jiitro srečno gori stdnem i vugoden morem tebi službe moje aldov prikdzati. Prepordčam tebi Gos-podne Poglavdre, Pridtele, i nepridtele, zdrave, i betdžne, žive i mrtve, naj blagoslov tvoj bode ober vsej nds.
Oh Maria Mati Boža! moli se za me pri tvojem Sini Gospodni Jezusi, naj ostdne on zmenov, da vu m dri počivajoči se oslobodim Satana skiisdvanya.
Oh odičeni verni Boži! molte se za me grejšnika pri Bogi naj me zdrzi pod svojov obrambov, da bodem vu mdri po-čivao.
Prosim te Idblčni moj varivdč Angeo, na koga sam jas grejšnik zavtipani, da me povsod ali verosttivajočega, ali počivajččega brdnis, i od vse jdlnosti vrdjže varjes. Odvrni od mčne Satana skiisdvanye, naj vu meni mesta ne ndjde nepridteo.
Zdrži me Gospodne verosttivajočega, vari me počivajočega, ndj verostiijem z-Kris-tusom, i počivam vu mdri.
Katekizmnsa.
— 114 —
Zgledni se oh Bože, prosim te na eto mesto, i vsa zasidjdvanya protivnika od nyega daleč odvrni ; tvoji svčti Angelje naj vu nyem prebivajo, ki mene vu meri ob-varjejo, i blagoslov tvoj naj bode vsigd^r zmenov.
Idem že na počinek oh Bog, i Gospod moj! naj trudno, s slabo moje tejlo počiva; ka bi tem bole mogao hiltrasnyi dčn tebi služiti, oh liibleno, i samo edno dobro, Bog moj! vu šterom mojem počinki kelikokr&t zdejhnem, ali se obrnem, ali prebiidim, tolikokrat bojdi tebi od m^ne hvala, i dika Go-spodne. Jezus bojdi vu mojoj pameti! Jezus bojdi vu moji vtlstaj 1 Jezus bojdi vu mojem srci! Amen!
Molitev pred Spovidjov.
"primi spovid mojo milostivni Jezus edno viipanye, i zveličanye diise moje. Nadigni stvojov miloščov na pravo požalilvanye sreč moje, i z-živimi skuzami oblej 6či moje; naj se jočem dčn, i noč za včinyene velike grehe moje. Pusti Gospodne zdihAva nye srca mojega pred tvoje svčto lice; ar či bos sze ti na mč srdo, što me sčč pomo-čri, ino se nad menom smiliivati? Ti si
— 115 —
zvao Mdrio Magdaleno na pokoro, i Petra si prijao vu miloščo, ne oduri niti mend žalostnega grešnika, nego se zgledni na md tvoje Sv. Imd na pomoč zezdvajočega, ki si se ddo na Križno smrt, da bi grešnike oslobodo od vekivečne smrti; i ne gledaj tak na moje hiidobe oh Jezus moj lu-bldni! ka bi odvrno od mdne tvojo sv. miloščo Odpusti meni zlito Zveličiteo moj pre-drdgi vse moje grehe! zvrdči dtiše moje rane, i odveži vozld vse hiidobe moje; dr tebe želej, tebe išče duša moja. Ne odvrni od mdna lica tvojega oh želni Jezus! nego ptlsti trd,k tvoje svetlosti vu mojo dušo, naj mi pokdže vse moje grehe, štere sam dužen pred mojim duhovnikom vadliivati, naj se morem ponižno, i prav z-žalostinm srcom spovedati; ino za nyd na etom svejti dostojno pokoro riniti.
Oh ndj vdkši, i ndj zmožnejsi Bože ! gde je bila do eti mdo moja slepa pamet, ka sam se nej bojao tebč Bogd, i ndj vdkšo dobroto mojo tak, telikokrdt zbantiivati? Žao mi je z-vnžgdnoga srca mojega, ka sam tebe nezrečeno dobroto jas nesrečen, ne-zahvdlen, i preveliki grešnik zbanttlvao. Ali ka si ščdm? kama se obrndm, nego k-tebi oh Itiblčni Jezus moj! i k-odprtim za m d gres-
116 —
nika presvetim tvojim ranam? Jas sam on grejšnik, ki sam tebč razdrčselo i ti szi menč dčnok na pokoro cakao. Oh mi-lošča, i dobrota konca, ni kraja nemajo-ča! koga ne bi ttik velika tvoja Itlbav na žalost srcA podignola, zAto i nadale zpo-trtoga src^ mojega zdihAvam, i prosim oh dobro moje jedfno, Bog moj, odpfisti mi! po tvojem k-Oči tvojemi na Križi zdihd-vanyi, po ostroj trnavoj Koroni, po Križi, i tvoji rumeni ranaj, i po svčtoj smrti odpUsti meni. Obltibim zdaj, ka se šččm pobogsati, pokorno po tvojoj sv. voli živeti, i za vse grehe moje, štere od vsdkoga hiida bole odiir-javam, stalno, i verno pokoro činiti. Raj šččm mrejti, nego tebč od eti mao večkrat ražaliti Potrdi vu meni eto oblilbo oh milostivni Jezus! naj do konca Žitka verno, i zahvalno pobožno, čisto, i stalno vu tvojoj milošči tebi sltižim, i z-etoga pogibelnoga svejta gda bode meni v 6 odhidti, vu tvoje roke Boždnske dušo mojo morem preporočiti. Amen.
Molitev po Spovidi.
J^-tebi sam se že kakti rasipni sin po-vrno po tvojoj milošči Jezus moj lilblčni, ti si mene vu tvojo smilenost nazAj prijao. Ah kak kesno sam te zdčAo lubiti! ali du-
117 —
n ok je bole zdaj, liki nigddr nej. Oh nesrečno vrejmen, v-kom sam tebi nej služo! oh strašna gliipost, vu šteroj sam gUsa nej posltišao tvoje rejci! ali že za nikoj nemdra, nego tebč samega želej srce moje oh Bog moj! ki si me z-vrajži rok vO vtrgno, od mok vekivečni oslobodo, ino si meni dd-pro vrAta Nebeška. Či bi se pa kaj zmen-kalo vu mojoj spovidi, prosim te G-ospodne, naj spuni mesto mdne milošca, i dobrota tvoja: poleg štere mej mdne odvd-zanoga od vsej moji grehov, kak eti na zemli tak i v-Nčbi. Sed m potomtoga kak je dostoj-, no živeti; vs^ke grejšne prilike se Mbati, i tebi vsigddr kak mojemi prelflbldnomi Od-ktipiteli sltižiti. Ali dobro zndš ti moj Bog i jds spoznavam slabost mojo; vrfiženo naturo, i grešno navado mojo; zAto daj mi miloščo, i pomoč tvojo, naj zdržati morem obliibo mojo: ar vidim kelikokrdt samtiobe-čao, i želo sam se pobogšati, i ovo odurna nestalnost moja! telikokr^t sam zlagao. Ali že se ne viipajoči vu mojoj kreposti, nego vu samoj tvdjoj milošči, obliibim, ka tebč neščem več nigddr zbantfivati. Potrdi eto volo mojo milostivni Jezusz-stalno v pečdtjov tvoje milošče. Amen.
Molitev pred Preciscavanyem.
JJrib liž&vam že k-svetlomi stoli ndj slajšega goščeny& tvojega jas nezahvdlem grejšnik oh ItihUni Zveličited moj! i šetiijem kak betčžen k-vrAči Žitka, siromak, i goli k-Gospodi Nčbe i zemle: ino prosim nezre-veno dobroto tvojo, zvrači betege moje, siromaštvo blagoslovi, i goloto odeni; da tebč KraH vse stvorjene stvari s-tdkšov bojaz nostjov, verov, i čistočov morem prijati, naj se vu tvoje sv. od Marie rodjeno tejlo notri vcipim. Zdrav bojdl odičeni Agnyec Boži na. Križi tvojemi Oči Nebeskomi al-duvani! i od prevelike tvoje liibavi vs^komi človeki, ki te koli želej dostojno pod krušnim kejpom za hrdno vzčti, pripavleni! zdrava bojdi i plemenita krv mojega Odku-pitela, po šteroj je ves svejt od nečistoče greha oprani! Operi zdaj menč, i očisti moj lubleni Jezus! ino me zvrAči, naj tebi od eti m&o zdrav, i čisti, po volno služim, tebč hvalim, i dičim, i šteroga zdaj eti na poti zelem pokritega prijati, dopitsti meni milostivno, naj vu Nebeskoj Domovini odkritoga na veke morem glčdati. Amen.
IB —
Občinska Spovid.
^po videvam se Bogi vsamogočemi, Bia-ženoj MArfi vsigddr divici, BMženomi Miheli Arkangeli, Blaženomi Ivani Kr-stiteli, Svetim Apostčlom Petri i Pavli, vszejm svčcom božim ar sam kroto pre-gregso (pregrešila) zmislejnyem, govor je j-nyem, i činejnyem, moj grehi moj greh! moj preveliki greh! zato prosim BlAženo Marfo vsigdar Divico, BlAženoga Mihela Arkangela, Bldženoga Ivana Krstitela, Svčte Apostole, Petra i Pavla, vse Sveče i tebe Oča duhovni, molte za mč Gospodna Bogd našega. Amen.
Molitev po prcciscavanyi.
p Vivno žolni, skrblivo iskani, zdrav bojdi Jnioj lubleni Jezus! kf si se k-meni ne-vrejdnomi dnes prikapčo. PozdrAvlam te z-Hobočine src& mojega, i pred tebov klecne hvAlim te, i dičim z-Očom, i sv. Dil-hom, kf si se dostojo k-meni prfdti. Oh srečna moja duša blagoslavlaj, i hvAli vsig-dur Gospodna, i vse kotrige zvišdvajte Ime nyegovo svčto! Ah ka šččm od eti dob želeti, gda mam tebč oh Bog moj! ki ze\ sim
120 —
l£das? ka ne dobim od t^be, ki si i sam6$jfa tebč meni dariivao? Ob milosti vni Jezus! pokrejpi dtiso mojo, i včini, naj svigddr od tebe mislim i stvojov liibavjov na veke gorim Ti mej kitic od srca mojega, naj ti vsig-d4r bode odprto. Ovo j^s se z-cejla tebi ddm, ti sdm bojdi moj, i jas z-cejla tvoj I da tebi jas zadosta zahvaliti nemorem. za teli ko z-menov vcinyeni dobrot, naj te hvalijo, i dičijd mesto m^ne, ki so vrejdni, vsi tvoji verni, i pobožni na zemli slugi, i v-Nebi tvoji svčti, Svetice; dr je vrejdna toga tvoja goreča liibav Jezus moj, ki mend ne-vrejdnoga eti spresvctim Tejlom tvojim, i krvjom gostis, geto driige za volo ednoga smrtnoga grejha, vu samoj pameti včinye-noga, vu vekivečni mokaj mantrdš? za štero tvojo miložčo tebd hvdl6, i dico bodem na vse veke. Hvala ti bojdi i za ovo na spovid milostivnb cakanye, i za eto stola tvojega goscenyd dariivanye. Nedopiisti oh Jezus! ka bi eto preciscdvanye bilo meni na skvar-jenye, nego na zvelicanye d tise moje; naj mi bode na odptiščanyd mojih grehov, vtisanye hiidoga pozelenya, vere, vtipanya, ciste Iti bavi povdksdvanye, trplivosti, ponižnosti, pokornosti, i vsej h drugih dobrot krščanskih pondvlanye. Včini oh Bože: naj mi
— 121
bode obramba proti vsem mojim protivni-kom duhovnim, i telovnim, i po jakosti etoga skrovnoga svestva naj obstojim do konca vu ^voj°j sv- ino žitek moj srečno dokou-čajoči, k-teoi pridem na ono tvoje nezgovorno, i skrovno zročenyd gde si ti oh Jezus moj! z-Očom, sv. Duhom prdva svetlost popolna Svčtost, vekivečna radost i popolna slatkoča vsejm tvojim svetim, i sveticam na vse veke. Amen.
Pozdr^vlanye B. D. Marie.
vgojdno, opodn^, i večdr.
2^ngeo Gospodnov je nazvesto Marii, i poprijela je odDtihd Svčtoga. Zdrava etc.
Ovo službenica Gospodnova, naj mi bode poleg reči tvoje. Zdrava etc.
I.	Reč je Tejlo včinyena, i prebivala je med nami. Zdrava etc.
V Moli za nds. Sv. Bogd Rodič za.
R. Da vrejdni postdnemo obečanya Kristusovega.
Molimo.
A/riloscso tvojo, prosimo te Gospodne vlej-vu nase pameti, da ki smo po Angel-
122 —
akom nazviscAvanyi Kristusa SinA tvojega Tej la oblečenyč spoznali, po nyegovi mokaj, i Križi v-diko gori stanejnya pripelani bodemo. Po onom Kristusi našem Gospodni. Amen.
Stolni Blagoslov.
^sejli stvarih oči Gospodne vu tebi se-vtipajo, i ti nyim dAvas hrAno v potrejb-nom vrejmeni; odperaš ti' rokč tvoje, i napu-niš vsAko stvAr ztvojim blagoslovom. Dika bojdi Bogi Oči, i Sini i SvAtomi Diihi, kak je bilo vu začAtki, tak zdaj, i vsigdAr, i na vse veke. Amen.
O ca nač etc.
Blagoslovi nas Gospodne i ete tvoje dari, štere od tvoje dobrote bomo jemali. Po našem Gospodni Jezusi Kristusi. Amen.
Hvtilo davanye po Jestvini.
TJvalte Gospodna vsi nArodje, hvAli nyega vse liistvo; Ar je potrdjena nad nAminye-gova milostivnost, i pravica Gospoda ova ostAne na veke.
Dika bojdi Bogi Oči, i Sini, i Sv. Diihi kak je bilo vu začetki, tak zdaj, i vsigdAr i na vse veke,
— 123
Oča naš etc.
Hv&lo tebi dava mo vsamogoči Bože za vse tvoje dciri. Ki žives, i kraliijes na vse -veke. Amen.
Dika bojdi Oči Bogi.
Dika Sini nyegovomi.
Tak i Dtihi presvčtomi.
Dika bojdi til, i v-N6bi
Alkalmi ajandekul legalkalmasabb ifjusagi iratok 6s kdpeskOnyvek.
Megjelentek es megrendelhetbk a Szent-lstvan-Tarsulat konyvkiado-hivatalaban. (Budapest, Vlil, ker., Szentkiralyi-utcza 28. sz.)
Anhi A. Falusi gyermekek kOnyve. Ara kotve________ ___Kor.—.80
Aranka, vagy az alAzatossAg diadala a kev61ys6g KHott. Kotve .................................... « 1.—
Bajdn Mihdly dr. LAszl6 toherczeg 61ete 6s halAIa.
Ara kotve........ ............................r ... ... r 1.20
Bilttner Julia. Ax 6des mostoha. 4 kAppel. Ara kotve « 2.— Bilttner Lina. Testv6rek vagyuuk. 4 keppel. Ara kotve « 2.— — JuliAnka. ElbeszAlAs serduld leanyok szamara. 4 kAp-
pel. Ara kotve............	......................... « 1.60
Czike Imre. Felhomes6k. Ara kotve... .......... ... , «	1.20
Demdny Dezso. VallAsossAg 6s kincsvAgy. Ara kotve « 2.— Dickens K. Twist Oliv6r. Ifj. regGny. Ara kotve __ ,__ « 2.— Dorsey Anna. A lelkiismeret. Amerikai elbeszAlAs. Ara
kotve.................................... .......... « 1.60
Fullerton Georgina. Laurencla. ElbeszAlAs. Ara kotve... « 2,40
Gruber-Hori. Martini GusztAv 61etrajza. Ara vAszonk. «	• 30
Slaszuos mulattatd. Diszes vAszonkotesben ..  ........ « 1.60
iifasznos olvasinAiiyok az ifjusAg szAmAra. Ara kotve « 2.— Hattler-Tith. VirAgcsokor a kath. gyermekkcrt-
bol. Kotve..........................................« 1.60
ItjusAg konyve. ElbeszAlAsek 6s koltemAnyek. Ara kotve « 2.— IfJusAgi olvasmAnyok. Kepekkel. Ara kotve ... ...	« 2.—
Az ifjusag 3r6me. IfjusAgi olvasmAnyok. Ot kotet. Ara fAlvAszonkotAsben kotetenkint 1 K. 60 f. Eg6sz vAszon-kbtAsben kotetenkint ... _____ ___ ___,.............. « 2.40
Kardcson Imre. Szent Imre herczeg. Elet- 6s jellemrajz Kotve ... _____ ... .....„	... ................. .. «	1.20
Kardcsonyl k6pesk3nyvjo gyermekek szAmAra. Kotve « 2.40
K6t fid tftrt6nete. Ara kotve ...................... « —.50
Kincs Istvdn. A testv6rek.IfjusAgi elbesz616s. 2 k6ppel. Kotve « —.80 — A vadon gy erm eke. IQ usAgi elbeszAlAs. 2 k6ppel. Kotve « —.80 Kisfaludy Arpad. Levelek hugomhoz az olvasAsrdl.
Ara fiizve 1 K. 20 f., kotve ..................... « 2.— Batk6czy Mihdly. Magyar szentegyhdzak reg61. Kotve « 2.40 Lcvelek az elso szentAldozAs utdn. FrancziAbbl ford.
Stadler Endre. F61vAszonkbt6sben 50 fill., eg6sz vAszonkot. « —.80
Lorincz Gyula dr. A magyar t3rt6net szdzadai. Diszes vAszonkot6sben........................ ... «	1.60
MArta napldja. A ndi ifjusAgnak ajAnlva. Kotve ...	« 2.40
Milleniumi EmI6kk3nyv. Sok sz6p k6ppel.DiszesvAsz.onk. «	1.60
Pap bdcsi. Mikl6s prszAga. Verses elbesz616s j6 gyer-
mekek szAmAra. Ara ........................... ..... «	1.20
— KarAcsonyl aranykiiny v. Ara szines eg6sz vAszon-kotAsben....................................... ... « 4.—
Pintdr Kdlmdn. Irodalmunk a Mllleniuniig. Ara kotve «	1.60
— Magyar drAniai mes6k. Angol f61vAszonkot6sben_______ « 2.— Pokorny Emdnuel. 8zfnJAt6kok ifjusAgl szinpadra.
I.	kotet. (Tartalma: VArtanu ccalAd. — Morus TamAs.) Kdtva «	1.60
SlUD’J'KA knjižnica
Pokorny Emdnuel. II. k8tet. (Tartalma: A padlAsszobAban. — Az oroksAg. — Inkognitd. — Az igazgatd ur. — A fogadAs.) Ara kotve............................................      Kor.	1.60
Prdnai A. Kis bariktalmnak. Versek, tortAnetek. Kotve « Rolfus-Ploskdl. Beppo, a lazzaronl fid. NApolyi el-beszAlAs. Ara vAszonkotAsben .................................. «
Seeburg Jizsef. Egyptomi JAzsef. A mi kedyes Odvo-zitonk JAzus Krisztusnak megragadd eldkApe. Ara kotve «
Siitdt napok. A hArom drva. ElbeszAldsek. Ara kotve ______ «
Szabad 6rdkra. A kath. ifjusAg szAmAra. Ara kotve______	«
Szab6 Imre. A fain orangyala. Ara kotve ................. «
A szdniiiziitt iednya. Fiizve ........,	............... «
Szdmord Igndcz. Kicsinyek si hi tat a. Araugdsz vAszonkot. «
Sziklay Jdnos. A torony tbrtdnete. Kincs Istvdn. Gonosz idok. KAt elbeszelAs. Kotve.................................. «
Sziklay J. Tisztit6tflzBn At. IfjusAgi regAny. Ara kotve «
Tanulsdgos olvasnidnyok az ifjusdg szdindra.
Kdpekkel. Kotve ......................................... «
Vaszary Kolos. A vdrnai csata. Fiizve ....................«
Wiseman. Orbkldmpa. FAlvAszonkot. 50 f, egAsz vAszonkot. «
1.60
1.60
2.40 1.60
2.— 1.40
—.40
2.—
1.60
2.20
1.60
1.—
—.80
IfjusAgi imakonyvek.
Dreher Tivadar dr. Gydndsl kiinyvecske kath. gyerme-kek szAmAra. Ara kotve........................, ... ... ... Kor.—.36
Tdrkdnyi Bila. Lelki Manna. ImAdsAgos- 6s Enekeskonyv
a kath. ifjusAg szAmAra. XXXIV. kiad. DlszkotAsben ...	«	1.60
— VAszonkotAsben, szines nyomAssal ........................ «	1.—
— VAszonkotAsben, fekete nyomAssal.......................	« —.70
-	- Lelkl Manna. Bogisich MihAly hangjegyeivel. Ara
vAszonkotAsben 1 K, fekete bdrkotAs 2 K, chagrinborkot. «	2.60
-	- Kis Lelki Manna. Enekeskonyv a legkisebb tanulAk
szAmAra. Kivonat a Lelki MannAbdl. (96 oldal.) Ara _______ « —.24 — Szent tnckiilzdr, a kath. egyh. EnektArbAl kivonva
As nAhAny latin Anekkel megtoldva_______	... ............ «	—.40
Oificinm Divinum. Kalauz a keresztAny kath. magAn- As nyilvAnos isteniszolgAlatra. II. Atdolgozott kiadAs. 4 kAp-pel.) Ara fiizve 4 kor. EgAsz angol vAszonkot As 6 kor.
EgAsz bdrkotAs vorosmetszAssel 7 kor. Ugyanaz arany-metszAssel 8 korona. GhagrinkotAs aranymetszdssel 10 K. Igen finom borjubdrkotAs ...........................    «	12.—
Otficium Hebdomadae Sanctae. Nagyheti szertartAsok.
(Egy keppel.) Fiizve 2 kor 40 fill. EgAsz angolvAszonkiiles 3 kor. 20 fill. EgAsz borkotds vorosmetszAssel 4 kor. 40 fill. Ugyanaz aranymetszAssel 5 kor. 20 fill. ChagrinkotAs aranymetszAssel 7 kor. Igen finom boijubfirkblesben __ «	8.—
A kettd egyben. Fiizve 6 kor. 40 fill. EgAsz angolvAszon-kotAs 8 kor. EgAsz bfirkotAs vorosmetszAssel 9 kor. Ugyanaz aranymetszAssel 10 kor. GhagrinkotAs aranymetszAssel 12 kor. Igen finom borjubfirkotAs .............. «	14,—