Luí sa kari«« dUlav-akaga l|udatva. D«Uv-oi «o opr«vlč«nl do v««g« ktr productra|o.
This p*p«r l« dav o tod to th« tntoroota o! tho working oIm*. Work-•ra ar« ontitlod to ali what thoy producá.
—■■i i
Sle v. (No.) 355.
Skebje groze s štrajkom
Rockefellerjevi magnatje ao znižali plače skebom v Coloradu in sdaj je ogenj v strehi. Položaj premogarjev. Vesti ii delavskega gibanja iirom Amerike.
Denver, Colo, — V južnem Coloradu grozi drugi štrajk in sieer strajk — skebov samih. Maguatje premoga so znižali plače skebom od 5 do 20 odstotkov in zadnjim gre to čez glavo. Skebje bi že za-atrajkali, če bi imeli kakšno denarno podporo; toda unija jih ne mara podpirati, ker ima dovolj izdatkov a štrajkarji. Skoraj vsak dan* pride po nekaj skebov na or-ganizaeijaki stan v Trinidadu in drugod, kjer proaijo pomoči, ali unija jim gre toliko na roko, da jih spravi na vlak, ako hočejo iti drugam. Bridko tožijo skebje, kako ao jih nafarbali nesramni a-gentje in kako živinsko postopajo z njimi bos8je in rovski čuvarji. Štrajkarji pa imajo za nje le pomilovalne bc8ede.
Poleg skebov se puntajo tudi — strelci. Odkar je zvezno vojaštvo v stavkarskein okolišu, nimajo junaški strelci nobenega posla in družbe jih odpuščajo drugega za drugim. In strelci se jeze, da je kaj. Pravijo, da so jim carji premoga obljubili dovolj krvavega posla in fino življenje — zda jih pa mečejo pod kap. Prav jim je!
Denver, Colo. — II. Davies in W. Fairley, Wilsonova posredovalca, sta 21. t. m. prišla semkaj in pozvala operatorje na dogovor. Izročila sta zadnjim Wilaowov ultimatum, ki ae glasi, da morajo priatati na razsodišče, ali pa IkkIo zvezne čete zaprle premogokope. Operatorji še niso odgovorili na ultimatum, pač pa ao privolili v konferenco s posredovalci.—Zveza coloradskih bankirjev jc na svojem zboru te dni izrekla pohvalo milici za klanje delavccv in požig v Ludlowu!
Velcporota v Fremont County je obtožila 53 unijskih premogarjev radi umora ob času splošnega boja, ki jc sledil masakriranju v Ludlowu. Obtožnice so naročili premogarski baroni z namenom, da naredijo uniji velike denarne izdatke.
—	Columbus, O. — Zastopniki premogarjev in operatorjev v O-hiu imajo zopet konferenco z na menom, da dosežejo kak sporazum glede plačilne lestvice v soglasju "antisereen "-zakona. Delo v ro vih šc počiva.
—	Albia, Iowa. — Premogarji v 13. okrožju U. M. W. of A. so s splošnim glasovanjem sprejeli novo plačilno pogodbo in delo se je odprlo.
—	Pittsburg, Kans. — Crowe Coal Co. ye privolila v zahteve in 800 štrajkajočih premogarjev se je vrnilo na delo.
—	Dillonvalle, O. — Jos. J. Et-tor, eden izmed voditeljev I. W. W\, je bil tukaj aretiran radi hujskanja k izgredom. I.W.W.-isti so zadnje čase zelo živi med premogarji, odkar je delo suspendirano. Na vse načine bi' radi zanesli razdor v premogarsko organizacijo.
—	Washington, I). C. — Dela v ski tajnik Wilson izdeluje načrt za proste, zvezne delodobavnice v dvajsetih večjih mestih. New York, Chicago, New Orelans in San Franciaco bodo prva mesta za poskušnjo.
—	Scranton, Pa. — 18.000 premogarjev vpoBlcnih pri Delaware, Lackawanna in Western Coal Co., grozi s štrajkom radi vpeljanja nekakih jamkskih 'patrolmanov', ki priganjajo delavce. Premogarji zahtevajo, da se imajo novi pri-ganjači odpraviti.
—	Štrajk še traja v Westingh-house-ovih tovarnah v Pittsburgu in Swissvale. Štrajkarji so vpeljali novo sredstvo za preprečenje Itrajkolomstva. Pri vhodu v tovarne so postavili moža s kinema
Katar«« m ••ooad-olaaa aailat, D««. ilNT, »t U« pwi offlai .... .... w «, ... __ ... aiChlo««o III. nad.r ib. Act ofOoa*r... of Marali 1*1. 1*78 OlflCt: 400« V. 31. Str., ChlCIgl, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!
PAZITE
na Slov liko v okUpa|u ki «t nahaja polog va> tog* nailov», prtloplto-nega «podal ali
na ovitku. Ako (356)
«tovllka . . toda| vam • prthodnto itovllko naloga liata po-tača naročnina, Proal-mo ponovit« |o tako|.
Chicago, 111., 30. |unl|a (June) 1914.
tografskim aparatom, kateri 'vjame' vsakega skeba, ki gre na delo ali iz dela. Dotične premične »like akebov potem kažejo na delavskih shodih. Prvi poskus za poravnavo stavke ae ni obncacl. Štrajkarji imajo 4000 piketov vsak dan o-krog tovarn.
—	Denver, Colo.—Ch. 11. Al oyer je dobil poročilo iz Calumeta, Mich., da so bivši štrajkolomci v tamoHiijih bakrenih rudnikih skrajno nezadovoljni in tudi grozijo s štrajkom. Rudarji v Wal-verine-rudniku so 18. t. m. ostali doma in na stotine rudarjev pri Calumet & Hecla Co. ae posvetuje o št raj k u. Družbe so grdo preverile rudarje in vse lepe obljube o večji plači in krajšem delavniku so splavale po vodi. Držite se proč od bakrenega okrožja v Michi-ganu!
—	National Krrectors Asa'n. je dobila svoj funt mesa. Pokrivljeni Člani železostavbiiiskc unije (24 po številu) so morali končno v zvezno kaznilnico radi "dinaiuiti-ranja". Wilson je pomilostil le štiri.
—	Ne v Ne v ado! Iz Tonopah, Nev., nam piše sodrug, da je tam zelo slabo. Delavcev je veliko brez dela in rudniški bossi vedno menjavajo rudarje, tako da nihče gotov stalnega dela. Kudniki so tudi zelo nezdravi, posebno za take, ki imajo slaba pljuča.
—	Zahteve po tisočerih delavcih za na farme so zeio pretirane. Te novice širijo največ železniške družbe, ki bi rade pobrale zadnji cent od siromaka za vožnjo. In širijo jih tudi demokraški politi-karji, ki bi. se radi proslavili s prosperiteto, katere pa v resnici ni nikjer. Na zapadnih farmah jc že danes deaet delavcev na .eno dalo in to bo trajalo le par mesecev. Kam pa potem? Siromaki, ki romajo iz daljnih krajev, bodo delali za železnico. Bodite previdni!
NADVOJVODA FRANZ FERDI NAND, ZAGRIZEN KLERIKALEC IN AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK, USTRELJEN.
Zgodilo se je v Sarajevu.
Iz Sarajeva, glavnega mesta Bosne, se poroča, da sta bila na obisku v tem mestu ustreljena avst. prestolonaslednik Franz Ferdinand in njegova soproga princezija Hohenburg. Prisustvo-vala sta slavnosti, ki jo je priredila božanska metropola njima v počast. Izvršila sta ae dva napada, eden z bombo, ki se je ponesrečil in drugi z revolverjem, ki je storil konec obema.
Bombo je vrgel baje neki Mla-dosrb (Jabrinovič, streljal je pa neki Oavrio Prinzip. Prinzipa jc policija prijela, kakor hitro je izstrelil naboje. Na splošno se sodi, da je bil atentat preštudiran in do govorjen in da je posledica nacionalne mržnje, ki jo avstrijska oficielna politika neguje z namenom, da se ohrani na površju, od kar je vpeljana parlamentarna akcija v gnjili in skrpucani monarhiji.
I)a jc bil prestolonaslednik velik podrepnik farške klike in nasprotnik vsaki demokraciji, jc bilo v Avstriji in izven Avstrije splošno znano. Zato je bil pri naprednih ljudih po vsi pravici do skrajnosti nepriljuben.
Mnogi so bili v skrbeh, kako bo izgledala avstr. vlada, ko prevzame prestol. Sedaj ga ni več, in glave, ki stoje blizu visoke avtr. politike, pravijo, da se bo v Avtri-ji glede nacionalne politike marsikaj izpremenilo. Njegovo mesto — kot prestolonaslednik — prevzame nadvojvoda Kari Franz.
Ali je morda ta čin začetek revolucije na Balkanu?
Izgredi v Butte.
Seoesionisti nahujskani od I. W W.-iitov, dinamitirali unijsko dvorano in grozili Moye ru z linčanjem.
— Iz Dunaja poročajo, da so al-banski vstaši oavojili glavno mesto Drsč in da importirsni kralj Viljem beži.
Butte, Mont. — Po desetdnevnem miru so ločeni rudarji zopet vzrojili na komando hujakaeev pri I. W. W. dne 23. jun. iu izzvali veliki kraval, ki ae jc končal s tem, da je bil eden opazovalce u-bit, več oaeb ranjenih in unijaka dvorana je deloma porušena z di-namitom.
Chas. 11. M oyer, kateri jc prišel v Butte z namenom, da zedini razdor, je moral omenjenega dne bežati v nevarnosti za življenje. M oyer je imel tisti dan govoriti na shodu rudarjev, ki so ostali zvesti svoji organizaciji. Scccsio-nisti nahujskani po svojih novih, podivjanih voditeljih, so se ves čas čas grozili Moyerju, da ga bodo ubili. Šerif Driscoll je slutil nemire na shodu in je zaprisegel 80 deputijev in jim velel čuvati unijsko dvorano. Še preden je bil shod otvorjen, že so pridrli 1. W. VV.-isti pred dvorano in s klici: "Smrt Moyeru! Linčajmo ga!" naskočili poslopje. Tedaj so depu-ti ji ustrelili najprvo v zrak, a ker so napadalci le silili naprej, streljali so nižje in neki opazovalec, po imenu Ernest Noy, je obležal mrtev in več drugih ranjenih. Napadalci so nato umaknili pete in vpili po bližnjih ulicah: "Dinamit sem! Prineste dinamit!" Več oboroženih secesionistov je steklo k Steward-rudniku in vrnili so se z več zaboji dinamita. Misleči, da je M oyer šc v dvorani, položili so dinamit pod pročelno atran poslopja iu ga užgali. Eksplozija je razdjala pročelje, toda M oyer in" rudarji, ki so bili na shodu, so se prej umaknili čez stranska vrata. Poskusili so še parkrat užgati dinamit, ali šerifu se je končno posrečilo razgnati izgrednikc in narediti mir.
Moyer se je šc tisti večer odpeljal iz Butte iu drugi dan jc pose-til guvernerja v Heleni; z zadnjim se je posvetoval glede položaja in varnosti rudarjev, ki se niso ločili.
Fanatiki, ki se prištevajo k I. W. W., so zdaj gospodarji v organizaciji. Za njimi pa stojijo rudniški bossi, ki si veselja manejo roke nad bratomornim bojem med delavci. Kaj lepšega niso mogli doživeti. Ločeni rudarji so menda sklenili, da začasno ostanejo v samostojni organizaciji. Predsednikom jc izvoljen neki M. McDonald, navdušen I. W. W.-ist. Na shodu dne 13. jun!, koj e prvič izbruhnila razprtija, jc eden izmed vodilnih I. W. W.-istov govoril —kakor poroča "The Butte Daily Post" — takole:
"Kaj je pogodba? Papir podprt z zakonom. Zakon ni nič! K vragu z zakonom! Mi ne poznamo nobenega zakona, nobene pogodbe! Ako bodo rudniške družbe še dalje priznavale W. F. of M., tedaj jih bomo s par komadi dinamita naučili, da tako ne gre. K vragu z Western Federation ol Miners!"
Zares žalostno! Kadar se stari linijski delavci, ki bi morali imeti nekaj soli v glavi, toliko spozabijo, da gredo na roke takim fanatikom, ki nimajo najmanjšega smisla o potrebah organiziranega delavstva, tedaj v polili meri zaslužijo bridke konsekvenee. "Industrial Workers of the World" so v zadnjih par letih pokazali, da nočejo graditi nič, pač pa vse podirajo, kar drugi zgradijo. Kako dolgo bo šc to Slo naprej?
— Država preiskuje takozvane "otročje farme" v okolici Chica-ge. Tam znašajo nezakonske otroke bogataških deklet in jih prodajajo po $20 do $40. Mrs. L. Kcn-nedv ima tako "farmo" v Oak Parku.
Villa podi Huertovce.
Zacatecas in San Luis Potosi sta
padla. 2000 mrtvih v silnem boju. Villa drvi za bežečimi hutrtovci proti Mexico City. Sijajne zmage.
Juarez, Méx. — Brez generala Ville ni bilo nič in Villa je prišel in sijajno zmagal. Dne 23. junija je ta nepremagljivi rebebii vodja vzel Zacatecas po strašni bitki, katera je trajala en dan. Približno 2000 mrtvih in 4000 ranjenih , huertoveev je obležalo na gričih okrog mesta in na ulicah, a okrog ¡tritisoč mož z generalom Barro-iiorn vred, kateri je branil mesto, je pobegnilo proti jugu. Villa je zajel 5000 ujetnikov in veliko zalogo streliva ter orožja. Poročajo da ko huertovci pustili 12 topov. bOOO pušk, tri vagone šrapnelov in drugega streliva ter devet via kov potrebščin, posebno živeža. Villa računa svoje izgube na par tisoč mož mrtvih in ranjenih; pričel je boj z 19.000 možmi proti 14.000 huertovcem. Bitka je bila vroča kakor v Torreonu in zmaga nič manj sijajna. Najhujši boj je bil za posest griča Sierra le Bufa ob katerem je bila razbita armada gen. Natere pred deseti dnevi. Rebel! poročajo, da je Villa osebno voiil naskok na ta grič in sicer s tako hrabrostjo in s takim vspe hom, tla so federalci v par urah pustili kanone in kupe mrličev ter pobegnili v mesto. Grič za gričem so osvojili rebeli in končno so vdrli v Zacatecas sam, kjer sc je zopet vršil boj za vsako ulico posebej. Med mrtvimi rebeli je obležal tudi general Rodriguez, eden najboljših bojnih tovarišev Vilic.
Ujeti lluertini vojaki so takoj prisegli zvestobo generalu Villi in se preoblekli v uniforme konstitu-cionalistov. 187 častnikov so pa rebelni vodje po stari navadi peljali na planjavo in jih postavili v vrsto, da jih postreliljo. Tedaj je prijezdil na konju Villa, poni ignil svojim vojakom, da naj od ložijo puške in rekel sovražnim častnikom, da jim pusti življenje . z željo, da postanejo dobri meksi-kanski državljani. Ujetniki so kan strmeli; niso mogli vrjeti, da je stari brutalni zakon v Meksiki strmoglavljen. Komaj so si dali toliko duška, da so mogli vsklik-niti "Viva Villa!" .Okrog 20 za-grizenih pristašev TTuerte je pa le bilo nsmrčenih.
Takoj po osvojiti Zacatecasa je Villa uredil civilno vlado in odSel s svojo armado na dolgih vlakih proti Aguas Calientes, 75 mjjj južno, kjer so se ustavili ostanki poraženih federalcev. Villa pričakuje, da bodo nasprotniki ostavili omenjeni kraj šc preden on pride; federslci se zbirajo za zadnji odpor v Queretaro, ki je zadnje mesto severno od Mexico City in kjer se bo vršili odločilna bitka revolucije. Tam bo zapečatena usoda 1 inerte. Queretaro imenujejo ključ glavnega mesta. Leži v kotlini med visokimi hribi, na katerih so močne utrdbe. Boj za posesti mesta bo brez dvoma hud in krvav, toda Villa je pripravljen na vse in njegov načrt jc, da čimprej pride t je. On jc zato, da se revolucija konča v najkrajšem času in teško caka'dneva, ko bo na čelu konstitucionalistov jezdil v narodno palačo, kjer se danes šopiri Huerta. Zadnjo bitko v Queretaro v obrambo Huerto bo vodil menda general Maas, katerega so Ame-rikanci prepodili iz Vera Vruza.
SOCIALISTIČNO GIBANJE
—	Nov kabinet na Francoskem jc končno sestavljen. Vodilni socialistični poslsnei so dobivali razne ponudbe za ministrska mesta, toda vsi so odbili ponudbe. Francoskim socialistom je dobro v spominu žalostna skušnja z Mil-lcrandom In Friaonom in noben ne mara biti izdajalce delavstva.
—	Socialistično gibanje v Cana-
di zaznamuje lep napredek.. Joa. Cannon, organizator W. F. of M., kateri se jc mudil tri tedne v pro-vinciji Ontario, poroča, da socialisti in unionisti delajo roko v roki za stvar. 80 odstotkov rudarjev jo organiziranih v W. F. of M. v omenjeni provinciji.
—	British Socialist Party, eks-trcnino radikalno krilo aocialiatič-nega gibanja na Angleškem, je pravkar s splošnim glasovanjem sklenila, da se pridruži delavaki at rank i (Labor Patry). Izvoljen je skupni odbor, v katerem ao za-atopane neodvisna delavska stranka, britiška socialistična atranka in Fabian Socicty in ta odbor deluje v sporazumu z Labor Party, da združi vac socialistične sile v Angliji v eno stranko.
—Kampanja za kongresne volitve v jeseni jc že na nogah. Chi-kaška kampanja bo ena največjih v zgodovini mesta. Nomiiiiran je kompleten tiket. Sodrug W. A. Cunnea ,kateri je pred dvemi leti dobil čez 100.000 glasov kot kandidat za državnega pravdnika, zdaj kandidira za okrajnega sodnika. Stranka bo napela vae moči, da ponovno izvoli tri državne zakonodajalec in povrh se dva senatorja in dva kongresnika v Chi-eagi.
—Socialisti v Fort Scott, Kans., so ustanovili socialistično učilišče peni imenom "The People's College" z rczidenčnhn in korespon-denenim oddelkom, to je da dijaki lahko pohajajo osebno ali sc pa uče pismenim potom. Učilišče bo imelo učiteljsko pripravnico in razentega bo poučevalo predmete glede municipalne vlade, kooperative, zgodovine, moderne vede, ekonomije, zgodovine industrij in delavskega gibanja itd. Učilišče bo lastnina posebne organizacije. Kdor hoče biti član, plača $5 članarine in sicer $1.00 na leto za dobo 5 let. Predsednik te organizacije je sodrug Eugene V. Dcbs, tajnik pa sodr. Marian Wharton. Kogar zanima—iu vsakega angleščine veščega sod ruga bi moralo zanimati — naj piše na: People's College Union, 3001 North 18th Street, Kansas City, Kans., kjer je začasni glavni stan.
—	Socialist L. R. Holmes je dobil prvo darilo, katerega je ponudilo mednarodno mirovno društvo (International Peace Society) za najboljši govor v prilog avetovne-ga miru pred dijaki Valparaiso College (Ind.). Holmes jc govoril iz socialističnega stališča in pet sodnikov, ki so poslušali govore, je soglasno razsodilo, da jc on podal najboljši argument.
—	Quana Washosha, glavar Indijancev iz plemena Cherokee, je pred nekaj dnevi posetil "Appeal to Reason" v Oirardu, Kans., in izjavil, da večina njegovih Indijancev so socialisti, ki predvsem sovražijo privatno lastništvo fem-Ijc. —
SENAT PROTI UNIJAM.
Washington, D. C. — Senatni pravosodni odsek, ki ima v rokah Clavtonovo protitrustno predlogo, katero je sprejela poslanska zbornica, je spremenil točko v predlogi, ki se tiče delavskih unij. Zbor-niea je glasovala, da so unije izvzete od srninih prepovedi (in-junetions) napram piketiranju; senatni odsek pa hoče, da se ta točka spremeni, da unije nc bodo izvzete, temveč da zamorejo sodniki še v nadalje rogoviliti s svojimi prepovedmi. Seveda zadnjo besedo o tem še ima senatna zbornica.
—	John D. Rockefcller, kateri misli ostati celo poletje v Tarry-townu, N. J., jc podvojil straže okrog svoje palače, boječ se anarhistov.
—	Pet let slepa delavka MrsV Emma Epler v Mohntonu, Pa., je zopet spregledala s pomočjo radija. Oslepla je vsled prevelikega šivanja v tovarni. Zdaj lahko bere časopis brez naočnikov.
Leto (Vol.) IX.
Ali je Jednola sv. Barbari v resnici proti združenju naprednih jednot in zvez-ali je to le kaprica J.Talbana?
Dobili smo in priobčujemo sledeče :
"Društvo Rožna Dolina št. 92 S. N. P. J. v Franklinu, Kana., je na avoji mesečni seji dne 14. junija t. 1. sprejelo sledeči predlog: "Da se skliče dne 19. junija t. 1. ob 2. uri popoldne skupna seja V8ch franklinskih podpornih društev, ki pridejo v poštev pri združitvi naprednih jednot in zvez." — Posebno se je pri tem predlogu povdarjalo, da pridejo na sejo člani sv. Barbare tudi iz bližnjih krajev. To se je sklenilo zato, ker je brat Mratin Štefančič, Član pripravljalnega odbora dr. sv. Barbare pri združitvi, prejel list, ki izraža ovire, ki jih dela gl. odbor te jednote napram združenju, kar se njemu kot poznavalcu razmer v jednoti, čudno zdi, ker ve, da je večina članstva za združenje.Mne-nja je pa, da si to pravico — delati proti združenju — prilastujc samo par goapodov odbornikov, ki mislijo, da imajo nad Člani sv. Barbare nekakšno jerobstvo. Misli, da bi bilo boljše za njih, če bi vpoštevali voljo članov, mesto da delajo neumestne overture in tako sami sebe smešijo.
Pismo,,v katerem ae izraža samovoljnost enih gl. odbornikov glede združenja, je poalal John Telban, gl. tajnik dotične jednote predsedniku pripravljalnega odbora W. Sitterju in sc glasi:
"Tukaj Vam naznanjam, da sem prejel Vaše cenjeno pismo in na katerega Vam naznanjam, da kakor vidim od ta močnih in večjih društev, niso za združenje. Zatorej Vam naznanjam, da bode organizacija združenih društev sv. Barbare šla naprej svojim potom, kakor do zdaj. Zatorej se, kakor je razvidno, ni zanašat od strani te organizacije.
Mi nikomur nc zabranjujerro ae združiti, kateri hoče. Ne branimo nobenemu, niti nc silimo nikogar lic. Zato se pa pri združitvi nas ne more vpoštevati. V nadalje kar je radi račUna, ki sem ga prejel, ga bodem dal v odobritev pri pihod-nji glavni seji, ki sc snide julija meseca.
V nadalje Vas pozdravljam Vam udani
John Telban, Supreme Secretary.
Frank Vegel, član S. N. P. J. št. 92, član S. S. P. Z. št. 35, član S. D. P. Z. št. 50 in član dr. sv. Barbare št. 44.
Ali so člani te jednote v resnici proti združenju naprednih jednot in zvez? Prosimo malo luči!
—	Na Dunaju so bili vojaški manevri v zraku. Acroplan in balon sta trčila in deset oseb je padlo mrtvih. Pogreb se je vršil deloma v zraku. 15 aeroplanov jc letelo v vrsti nad mratvaškimi vozovi.
—	Robert Collier, črnec v E-vansville, Ind., jc nedavno pomagal postaviti električni stol za usmrčevanje v Michigan City. Zdaj bo pa on prvi usmrčen na njem radi umora.
—	Aviatik Rodman Wanama-ker se poda ta teden na polet čez Atlantiško morje. Ima nalašč zato zgrajen acroplan z imenom 'America'.
—- "Naj poginejo sufražctkc! Ni jih treba sititi, če štrajkajo proti hrani!" izjavljajo katoliški popovski prvaki v Londonu.
—	Kongres je sklenil prodati dve stari bojni ladiji (Jršk iza 12 milionov dolarjev. Skupičck se bo porabil za graditev nove oklop-njače. Imenitna kupčija!
— Pri nekaterih ljudeh je prišlo v modo ,da pišejo utrinke, ker so sc utrnili njih možgani. Drugi zopet pišejo drobtinice, ker se jim možgani drobe. No, gliha vkup štrihs.
pboleta rkc
Bute, Mont.
V tem mestu so se zadnjih psr dni odigrsli dogodki, ki menda nimsjo psra v zgodovini združenih držsv. Tukaj Ani rudarji nastopili so proti svoji uniji nasilnim potom, kar bode imelo, kskor znamenja sedaj kažejo, — fte velike posledice. Kakor znano, so rudarji in ostali delavci v rudniški industriji tu v Butte organizirsni v Western Federstion of Miners. Proti ti uniji je nastopile ogromna veČina delsvcev zadnje dneve, in po svoji zmožnosti bom opissl resnična fakta, ki so se do sedaj ivršili pri ti aferi. V mesecu maju pričele so se priprave za volitve lokalnih uradnikov od Butte Miner's Uunion No. 1. W. F. M. U-radniki volijo se za dobo jednega leta in volitve se vrše v mesecu juniju; letos so se vršile 2. junijs Kontrolo v Butte Miner's Union imajo že več let Irci, ksterih je tu približno jedna tretjina. Da pa so si mogli ohraniti kontrolo, oziroma so si jo ohranili, so rabili na klonjenost družb in družbe v prvi vrsti Amalgamated Copper Co. ao dale ti kliki vso tajno pomoč, ki jo sploh morajo dati družbe v takih slučajih. Največjo pomoč pa je imela ta klika od vseh treh dnevnikov, ki izhajajo tukaj, in ki so last bogatih korporacij. Med to versko fanatično irsko kliko, ter med ostalim zavednem delavstvom se vrše že več let boji za kontrolo nad unijo. Dne 12. maja pričela pa se je glavna borba. Rudarji, združeni na Independent Miner's ticket so predlagali, da si unija najame za svoje volitve od mestne uprave takozvane volilne stroje, pri ksterih je izklučena vsaka goljufija. Na aeji bilo je navzočih čez 1000 rudarjev, in ko je šlo glasovanje glede strojev na red, ni hotel predsednik unije šteti glasove, ter se izrazil, češ, vi ste izgubili. Irci postali so od veselja divji, čuvši predsednikovo izjavo, ter s krikom: "vrzite socijaliste veni", se je kakih 500 Ircev navalilo na rudarje ostalih narodnosti, ter jih poizkušalo s surovo silo izriniti ven iz unijske dvorane. Irci ali kakor jih nazivajo tukajšni kapitalisti kot konservativno frakcijo v uniji, so bili ta dan pijani veselja nad prvo "zmago", ravno tako tudi tukajšni dnevniki. Zakaj pa so bili ti irski konservativci tako proti volilnim strojem? Ali so morda imeli že ves načrt, kako bi z goljufijo spravili svoje in kompanijske ljudi v unijski odbor za to leto t Seveda! Na seji dne 21. maja vršile so se volitve za clerk» and judges, kateri bi imeli voditi volitve 2. junija. Na pozorišču bila sta dva tiketa, namreč Independent Miner's, ter irski Conservatives ticket. Pametni Irci pa so šteli glasove tako, da so dobili njihovi kandidatje 7 glasov proti 3. Kandidatje Independent tiketa za glavne volitve so takoj, ko so izvedeli rezultat volitev za sodnike in pisarje, odložili vsi do jednega kandidaturo, ter s tem izstopili iz nadaljnega boja. Drugi dan so listi z debelimi črkami poročali, da je socijalistom nemogoče dobiti kontrolo nad Miner's U-nion. Po pisanju teh listov so bili samo socialisti nasprotni konservativcem, resnici na ljubo pa bodi povedano, da je med tukajšnimi rudarji komaj erfa četrtina socija-listov. Volitve lokalnih uradnikov dne 2. junija so se izvršile mirno, ker ni bilo nobenih proti kandidatov. Volitev se je udeležilo le kakih 1000 rudarjcv-Ircev, seveda. Listi so dmgi dan poročali, da je bilo vol ice v 3500, kar je pa bila laž; sto lažjo hoteli so slepiti javnost.— Ob določenih časih grejo unijski uradni pred posamezni rudnike, kjer pregledujejo rudarjem unijske knjižice, če so iste "dobro ali slabo stoječe". V slučaju, da je član slabo stoječ, ga unijski uradnik odslovi od dela za toliko časa, dokler dotični ne po-rovna svojih prispevkov uniji. Tako so unijski uradniki prišli tudi pred Speculator rudnik dne 12. junija in zahtevali od rudarjev, da jim isti pokažejo unijske karte, kar so pa rudarji prvič v zgodovini tuksjšnc rudarsko unije .odklonili, nakar so unijski uradniki ukazali vsem rudarjem v o-menjenem rudniku pustiti delo. Unija ima namreč pogodbo z družbami, da rudarje, kateri se branijo plačati prispevke ali pokazati unijsko karto, lahko odslo-
vi od dela. V omenjenem rudniku
uposlenih je čez tisoč rudarjev. Ti rudarji imeli so isti dsn na večer shod v mestnem Auditorium, ka-teregs se je udeležilo več tisoč ru dsrjev iz druzih rudnikov. Na tem shodu se je kritizirala grsftersks (t) uprsvs tuksjšnegs lokala, ter cele W. F. M. Sklenili so ustanoviti novo unijo pod imenom Butte Miners Independent Industrial Union, k ste rs bo ps neodvisna od W. F. M. — Dne 13. junijs je tu praznik, Miners Union Day. Rudniki počivsjo, trgovine in vsa drugs obrt je ta dan zaprta. Na ta dsn vrši se parada vseh unij v tem mestu, tako se je vršila tudi ta dan. Na čelu sprevods je bil Bert Riley, predsednik Butte Mi ne rs' Union, na konju, za njim sta se peljala W. W. Donoghue, pred sednik Montana Federation of Labor, ter Frank J. Hayes, podpredsednik United Mine Workers ef America. Za njimi vrstile so s« razne druge unije s petimi godba-mi, in najzadnje po navadi korakajo člani Miners' Union. To pot bilo je v paradi samo kakih 400 rudarjev, samih Ircev, majn kakor kedaj poprej, od kar obstoji Butte Miners' Union. Okoli 11. ure dopoldan navalilo je kakih 3 tisoč rudarjev na rudarski odelek parade, potegnili nekatere unij ske uradnike s konj ter jih pretepli, rudarski odelek parade z dvema godbama pa so razpršili na vse strani. Predsednik in drugi uradniki Miners Union so komaj ušli razjarjeni množici in so potem dobili zavetja v County Court House. Množica se je v tem času pomnožila do 9 tisoč oseb in drla nato proti Miners' Union Hali, kjer so uničili vse knjige in papir-jer, vso opravo, razbili okna, razstrelili železno blagajno, ter napravili čez 11 tisoč dolarjev škode. Ko je alderman in acting mayor Frank Curran šel v gorenje nadstropje Miners' Union Hali, da bi od tam čez okno pomiril razgrajočo množico, ga je nekdo pahnil čez okno na ulico, in le srečnemu slučaju se ima zahvaliti, da se ni ubil. Vendar za ta čin množica ni odgovorna, pač pa je za stvar odgovorna oseba, ki je storila ta čin. Mesni svet se je sešel k posebni seji, kjer so izvoli-druzega acting mayor-ja na mesto pobitega Frank Currana. Župan L. J. Duncan se je ta čas mudil nekje na vzhodu. Novi acting mayor je takoj dal razglas za zaprtje gostilen, ravno tako so se morale zapreti gostilne, ki spadajo pod County okrožje. Na Courthouse so znosili vse knjige in važnejše listine v spodnje prostore in oborožili vse uslužbence. Bali so se namreč napada na Court-house. Zvečer 13. junija ob-državali so "insurgetnje" zopet sejo, katera je bila obiskana naravnost ogromno. Kazni govorniki so povdarjali, da ta boj ni naperjen proti unionizmu niti direktno proti družbam, ampak da je to boj jroti sedajnemu sistemu pri Butte Miners' Union, ter pri W. F. M Na ti seji so tudi sklenili, da se dne 17. junija vrši referendum glasovanje, da li člani žele še nadalje biti pri W. F. M. ali ne. Dne 14v junija j»» množica naskočila City Hall in oprostila nekoliko jetnikov. Župan je odredil, da se dne 15. junija saloni zopet lahko odpro, a jih je dne 16. junija dal zopet zapreti. Ta dan so lojalni rlani Butte M. U. nameravali prirediti sejo, ter zahtevali od župana dovolnegs varstva. Župan jim je sicer varstvo obljubil, vendar jc pa rekel, da mesto ne more sprejeti nobene odgovornosti v slučaju, da množica navali na dvorano in je razdene, zraven pa je apeliral na unijske uradnike, naj preložio sejo, kar so pa zadnji odklonili, toda dobiti niso mogli nobene dvorane na razpolago vsled županove izjave. Zborovali so potem popolnoma na tihem v neki krojaški delavnici. Nekdaj ponosni Butte 1". zboruje v krojaških delavnicah I Med tem časom pa so se na boj pripravljalo tudi družbe. Zastopniki države Montane v Washington, I). <\ ho apelirali na predsednika Wilsona, da naj pošlje zvezino vojsko v bi i-žino Butta ,da bi isti bili pripravljeni za vsaki slučaj. Rudniki poslujejo, kakor navadno, kako dolgo, se ne ve. Ob priliki, ko se razmere izbistrijo, bodem zopet po-roíel.	Frank Zaje.
Ročk ftprings, Wyo.
Zsdnji čss se slišijo "pertožen ge", ds dolgovesnih dopisov, ki so bobneli nad dve leti čast in sls vo nsših voditeljev med pobožni in grelni svet, ni več ne površje, ksr seveds nekstere jezi, kot je razvidno is poročil "leposlovne in pobožne cejtengc". Torsj to se vam zdi bobnenje samohvale? Ce sem pisal o naših dogodljsjih in naprednem gibanju, sem storil to z namenom naselbini koristiti in jo sploh v javnosti predstsviti, kakoršna je v resnici. In to rsdi same svete pobožnosti imenuje nek "leposlovni" dopisnik: dol govezns samohvala. Nehote mi pride na misel pregovor: "Dobro blsgo se samo hvali"; zatorej u-pam, da sem "fest fant", ker se ssm hvslim. Pa ja ne, ds bi se
kočno še dekleta---1! Psr-
don, — tudi misliti je baje žc pregrešno; in ker ima hudič svoje mreže povsod nastavljene, je treba biti do časa oprezen,, ds se izognemo vražjemu presenečenju pred peklenskimi vratmi. . .
Toraj voditelje, oziroma odbor nike "Slovenskega 'Doma" in društvene delegate se s tem časti, ker je vendar dokazano dejstvo, da so ravno ti možje s svojim velikim trudom dosegli, da danes Slovenci v Ročk Springs lastujejo svoj lasten "SlovenskiDom", potom katerega je cclokupnosti za gotovljcna boljša eksistenca. Odbor "S. D.'* je delal popolnoma nepristransko v vsih ozirih tičočih se podjetja, kar niso mogli zani kati tudi najbolj zagrizeni nasprotniki. Dokler je ta odbor raz ne batine in druge zadržbe voljno prenašal, je bilo še za silo; ko je bil pa "Dom" dovršen, ps tudi odbor ni več poslušal trobila no-saineznikov, ki bi sicer bili dobri pristaši, če bi Slo vse po njih volji. Vsem ljudem je nemogoče v-streči, večini je pa lahko. Ko smo razpravljali glede sistema "S. D.", je imel vsak priliko svoje ideje izraziti in načrte predložiti, kar se je tudi zgodilo; kar je bilo potoni teh razprav pripoznano od ljudstva, to danes tvori temelj "S. D." v našem mestu. Sistem, ki ga zavzema naš "S. D.", je eden najbolj demokratičnih pri sličnih podjetjih; to bo uajbrže tudi vzrok, da razni koristolovci niso z njim zadovoljni. Kdor ni zadovoljen, kar ljudstvo sprejme in ne ve nič boljšegs predložiti v razpravo ljudstvu, je, ali poln zavisti, ali pa naravnost nasproten cclokupnosti. Jaz pa če nekaj kritiziram, vedno navedeni svoje vzroke, zakaj sem drugsčnega mnenja.
Naš "S. D." je toraj popolnoma na zdravi podlagi. Deset društev je v zvezi z "S. D."; naj bodo že katoliška ali takozvana napredna društva, vsa spadajo pod okrilje "S. D.". V splošnem jaz ne viclim posebne razlike med društvi, ločijo se le po imenu; kar pa imajo drugega poslovanje tiČoče-ga se zavarovalnine in podpore, so si zopet slična, "Dom" podpirajo tudi po svojih finančnih močeh in drage volje, ker vedo, da je to njih lastnina. Co se pa kak-ilen posameznik v vseh ozirih ne strija z društvenimi sklepi, mu 5a seveda tudi "voditelji" nemo-rejo ustreči. Tukaj sieer še neverno kar prida o našem stališču, zato je pa neka želv» pobožne duša tam iz Cleveland, Ohio, naš položaj postavila za vzgled cleveland-čanom, ki tudi nameravajo svoj lasten "Dom" postaviti. Po nesreči menda je pa tudi v Ročk Springs prišlo ono poročilo, za kar smo bili signoru piesu iz srca hvaležni za njegove žrtve v prid milega naroda, ki je le itak preveč zapuščen na divjem zapadli. Dotični dopisnik mora biti najbrže kakšen vsaj trikrat "žeg-nan" menih selizijanskega reda, ker pozna težnje katoličanov v našem mestu jako dobro. Po njegovih izjavah se jim godi malo bolje kot na turškem pred tristoleti, ker jih baje vražji soeijalisti kontrolirajo. Tebi, neznani in nepodpisani pisač in nos utikač v naše zadeve, velika čast in slavn. kajti sedaj je domovina rešena; rešen jc slovenski rod, kar jc pa še največ: tudi "najdražja svetinja" naših očetov se nahaja v ygodnem položaju. Toraj le posvarite vaše sosede, Vi "veliki" poznavalce naših razmer, da naj se od "Doma'' odtegnejo; in to radi tega, ker jc v prid narodne izobrazbe neprecenljive vrednosti 1 Vi nimate do naroda nobenega čuta, kar se jasno zreali iz Vašega duševne-
ga proizvoda; upam, da imajo elevelandčeni v svoji sredi ns-predne može, ki bodo sapočeto idejo izpeljeli, neosireje se na razne femosne protiegitetorje vašega kelibre.
Ker se tiče naših domačih razmer, kstoličanov in socijalistov, ter objednem odbora "S. D.", je pa stvar brez strsnskih ozirov, popolnoma ugodna. Kot član dveh katoliških podpornih društev, e nega naprednega in še k raznim drugim klubom pripadam, objed nem — sem tudi tajnik "S. D."; toraj imam dosti prilike opszova-ti celo poslovenje neših društev in "S. D.", in ds denes nisem še o-pazil, de bi se kekšnemu društvu delala krivice, kajti "Dom" je last vseh društev in glede istegs ukrepajo delegatje in uradniki, ki so vsi direktno od ljudstva izvoljeni. Zatorej jaz kot tajnik "S. D." tem potoni uradno izjavljam, da je sistem in poslovanje našega "S. D." tako dober, kot zamore biti v danih razmerah, za kar naj bo elevelendski "idealist' popolnoma brez skrbi. Priporočam pa možem-narodnjakotn v Clevelandu, Ohio, da gredo naprej z započetim delom, kar bode v neprecenljivo korist naše metropole v Združenih državah. Skupil "Dom", kjer se zbira staro in mlado, zna ceniti vsak še le potem, ko je zgrajen, zato je pa tudi delo jako težavno za prve uradnike, ki imajo pogum naložiti si to breme. Kritiziranje, da je tako poslopje ljudstvu v škodo, je naravnost "nečuveno". Bodite vendar dosledni in uvažiijte konstitu-cijo Združenih držav glede verskega vprašanja. Svetovna evolucija z vsemi novimi idejami in teorijami naj mo svobodna, saj je itak vse overženo, če se izkaže kot nesnovauo in nemogoče.
Tudi med našimi naselniki so se pojavili zadnji čas dopisniki s čudnimi imeni, kateri niso znani tukajšnji javnosti. Te obojestranske dopisnike z tajinstvenimi imeni bi jaz prosil, da naj se že radi tega podpisujejo pod svoje duševne proizvode, da bodemo vedeli, komu gre čast, sicer tu in tam tudi mene doleti in to ne da bil u-pravičen do nje. Če človek pove nekaj resničnega, neoziraje se, če kateremu ni povolji, naj se toraj ne boji podpisati. Jaz naprimer sem že včasih precej dobro "smodil", pa sem se do danes še vedno podpisal. To je vendar logično — umljivo, da je vsak upravičen do plačila svojega dela; ker pa kot dopisnik nihče nima posebne denarne plače, naj uživa vsaj čast med Slovenci v Ameriki kot en kos literata.' Posebno lastnost pa imajo ti skrivni študentje in literarni junaki, da se vse malenkosti pošlje v javnost in to v povečane j obliki. Ne čudim se dotični struji, ki je bila takorekoč izzivana od skrivačev v "evangelijskem" listu, ker smatram z nepristranskega stališča, da je vsak upravičen braniti se. Ker je pa bilo omenjeno v dotičnem duhovitem spisu, da vlada nekak dolgčas po mojih dolgoveznih klobasah, ki so pele skozi dve leti samohvale po brez-verskih listih, sem so zamenil, da to stvar popravim, kolikor je zamujenega. Povem pa vam toliko, da taktika skrivnih izzivaeev in njih podpihovalcev ne bo rodila sladkih italijanskih češp, pač pristne hrastove šiške, katerih seveda ne bode nihče posebno vesel.
Glede tukajšnjega soc. kluba pa kot član istega tem potom izjav-jam, da nima nobenih kulis, kot fantazira skrivni izzivač, pač pa zboruje vselej javno. Vsak ima irost vstop, bodisi član ali nečlan! V tem je toraj pisač napra-pravil malo pomoto, za kar naj se dagovoli prepričati ob prvi seji socialističnega kluba. Prepričal se boš, da razpravljamo le o položaju delavskih bojev in o razvoju soe. stranke. Vera nas prineipi-jelno nič i)c briga ; če pa malo ožigosamo kakega " prečast ¡tega ", kot na primer Klopčič-a v Calu-met, Mich., pa vendar delamo v svojo obrambo in nikakor se ne more trditi, da vero zaničujemo. Tak zaščitnik skebov ni v naših očeh božji namestnik. Priporočam toraj vsem tukajšnjim Slovencem in Slovenkam, da se vdeježujejo sej soc. kluba in napravijo sami sobdo glede "kulis'', kakšne imamo, Iii> doslednost, gospod profesor vseučilišča za zavijanje, pa bo mogoče bolje. Take intrige nikjer ne napravijo odkritosrčnih prijateljev, pač lažje neprijatelje, ki
vam bodo bolj privoščili hrastovo sadje kot pa kaj drugege...
Ko je bil tukej sodrug Ševs, je neprevil s svojimi 'govori prev dober utis ne rte. v neiem mestu je govoril ne dveh jevnih shodih in ne društveni seji dr. "Trdnjs va" št. 10. S. N. P. J. On je iz vrsten govornik. Kot poznsvslee razmer in delavskih teženj širom Združenih držav je marsiksj po vcdsl, kar je slehernemu v korist Sploh je bil govor tako zanimiv, da se je našemu skrivnemu pisarč ku tako zavrtelo v glavi, ds je vi del na govorniškem odru tri pra ve pristne svetnike (kot sam o-menja v dopisu), kateri so se mu šele ob koncu govora spremenili v socijaliste. Ds se socijaliste zamenjava za svetnike, je pa že pre več častno, kar bi odločen zani kal, da nisem bil eden tistih ravno jaz sam, tako pa hvala za po-klon, ki ga sicer nisem vreden; kaj moja dva kolega pravita k temu, pa nevem. Najbrže kakor hoče, vendar se mi pa zdi, da so kranjskega Janeza spreleteli mravljinci pod njegovim skal-pom, ko je inspektiral roeksprin-ško poročilo in čital v njem, da se socijalisti spreminjajo v svet nike, dočim "prečastiti" že dolgo niso imeli nobenega kandidata za to sveto mesto. Znani božji namestnik Shmidt bi bil mogoče tudi/svetnik, če bi ga v njegovej "nedolžnosti" linčali, za kar se pa on z vsi lili štirimi brani. Veste kaj? Ker s«' naši božji namestniki tako boje zapustiti to solzno dolino in odjadrati v sveta nebesa, katera so njim baje zagotovljena, ker jih tudi drugim prodajajo, sem jaz — prav zares — začel nekoliko dvomiti o pristnosti teh nebes; zdi se mi vse skupaj le fantazija.
F. S. Tauchar.
Hsrminie, Pa.
Cenjeno uredništvo: —
Prosim priobčite v predala Pro-letarca sledeče: Z delom gre pri nas bolj slabo. Dela se po 2—3 dni v tednu, in še med tem časom nas včasih spuste domov, ( 'asa za premišljevanje te velike amer. pros-peritete je torej dovolj. Kakor drugod, kjer kapitalisti ne marajo operirati, pravijo tudi tukaj, da ni naročil. Ali ne obsodijo stem kapitalisti sami svoj sistem, sami sebe t—Kdor čita napredno časopisje, temu je pač vse jasno. Ali delavec se mora zadovoljiti z vsemi piškavimi izgovori. Kaj pa jc kapitalistom, če ne ronajo maj-ne? Nič! Prizadeti so le delavci, ki ob času dela dobe komaj toliko, da je za sproti, pa si potem, ko magnatje zapro rove, ne morejo pomagati nikamor. Edina od-pomoč za delavca je v uniji in pa v politični socialistični stranki. U-nija regulira delovni Čas in plače, politična stranka ima pa umerjen program za administrativno plat Človeške, družbe kot celote. Zato bi pa delavci morali spadati k obema organizacijama in gojiti svoje delavsko časopisje. Kajti brez tega je delavtvo kakor orač brez pluga. Slovenski delavci v tej deželi imamo Jugoslovansko socialistično zvezo, ki ima pod svojim okriljem že lepo število socialističnih klubov. Pristopajmo torej v socialistične klube in de-lujmo neumorno za glasilo Prole-taree. Ce smo. delavci zmožni ustvarjati vse bogastvo, zakaj bi ga ne ustvarili tudi zase? Zakaj ne bi torej pojačali naše orožje; da čimprej izvojujemo končno zmago in vpeljemo enakost, svobodo in bratstvo.
Konečno želim vsem našim agitator jem dober vspeh. P^plctarec pa da bi postal čimprej dnevnik!
Naročnik in član kluba št. 63.
naše srede« Kskor so nevsrne poljske miši za pridelke, tako so nevarni socialisti družabnemu redu. (Oj ti prelepi družebni red!)
Mister KlšpČiČ, tuksj ste se po orengi vrezeli! Resnično je paé, de je socialistična stranka škod-Ijiva takim lopovom in zajeda-čem, kakor ste Vi, ki gulijo delsv-stvo, pod krink»» vere. Škodljivi je tudi stranka sedanjemu kapi. talističnemu redu, to je res, kajti od tega "rede" imajo dobiček se-mo kapitalisti in njih plačani hlapci, kakor ste Vi in Vaš pod-repnik Švajgar. Vi in Vaš podrep. \ nik bi na vsak način rada dopo- j vedela svetu, kako srečno je ds-lavstvo v kapitalistični družbi. To se razume, ksjti vsa cerkvena komedija je vendar podpirana od neumnosti, katero ime kapitelisti-čni sistem za svojo podlago in gnojilo. Tako kapitalistom prodan menda ni noben slovenski list Ameriki kakor je Glasnik. To je tudi vzrok, ds se obdrži, dru- { gače bi ga že davnaj vrag vzel.
Včasih se čuje od kakšnega nadutega popa, ki pravi: ali mislite da smo duhovni zastonj hlače trgali po šolah? — Well, če šola vzgaja tako moralne propalice, da so vstanu tako pisati čez delavstvo in zagovarjati privatni kapital, potem se vse neha; k vragu s tako izobrazbo! (Najbolj žalostno na vse zadnje je pa to, da se dobe še debele tr-pinske buče, ki to Klopčičevo dr-zovito8t v poneumnjevanju delavske mase zagovarjajo. Tak Človek bi se imel roditi z repom, da bi Klopčiču in ošnopsanemu Švajgar-ju pomigal, kakor zvest kužek svojemu gospodarju. Škoda je, da razni magnati ne vpeljejo za te vrste ljudi batine, kakor v Rusiji. Za take kreature, so današnji kapitalisti res predobri . . .
Razredno zaveden delavec.
Chisholm, Minn.
Cenjeni urednik: —
Dovolite malo prostora v našem listu 1'roletami, tla poročam nekaj novic.
Vstopil sem v neko hišo in na stolu sem zapazil kopico Časnikov vse vrste; menda so bili iz celega sveta. Ko pregledujem in brskam, mi pride pod roke list z imenom Glasnik, nosil je št. 23 t. 1. Iz radovednosti kakšne laži je prinesel topot, ga razgrnem in zadenem na Iskriee, kjer je stalo tole : "Zadnjo sredo smo opazili v calumetskein gledališču lepo število naših rojakov, ki so poslušali govor Petra W. Collinsa, kateri je socialistom take dajal, da jih je spravil popolnoma pod koš." Nato pravi izobraženi Klopčič: le tako naprej, ( ztrebimo plevel iz
Clinton, Ind.
Cenjeno uredništvo: —
Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Nekateri rovi počivajo že od 1. aprila, drugi pa prav slabo delajo. Demokratska prosperiteta se čuti torej tudi pri nas. Pametno in priporočljivo bi bilo, da bi se tukajšnji delavci malo bolj briga-i za delavsko časopisje — Prole-tarea in Glasilo SNPJ. Nekaj pre-mogarjev je tukaj, ki nimajo in ne Čitajo ne enega ne druzega. Kdor dobil Glasilo, ga dobi kot Član, pa še ti ga ne čitajo tako pridno kakor bi bilo treba. Po mofbm j mnenju je tak človek le na rpo^ živ — eni jiin pravijo sanjači, kmt v resnici o vsem le sanjajo, ne vrše pa tega, kar bi njih sanje realiziralo.
31. maja smo imeli tukaj skup* ú no zborovanje radi združenja m podpornih* jednot in zvez. Navzo- ^ čih je bilo kake dva tueata ljudi
—	povečini sami odborniki štirih društev. To je dokaz, kako malo se še zanima masa za stvari, ki so na dnevnem redu in po svoji kakovosti važne.
Delavci, zdramimo se in pojdimo na delo za boljšo bodočnost!
—	Vsem naprednim iskren pozdrav, nazadnjakom voščim pa Kranjskega Janeza v Jolietu!
Prijatelj napredka. *
Oun, Wyo.
Cenjeno uredništvo Proletarci:—
Prosim odstopite maio prostora -za kratko poročilo o tukajšnjih razmerah. — Delavske razmere so slabe. Dela se po dva tri dni v tednu ,to pa niti za sproti ni. Sem • hoditi ne svetujem torej nikomur? Vzlic slabim časom pa tukajšnji slovenski delavci ne eagajo, ampak se prav pridno zanimajo za ^ socialistično gibanje, katerega duh je zadnje čase zajel malone vse tukešnje prebivalce. V kratkem ustanovimo socialistični klub z 20 člani. Tukaj je kakih 40 Slovencev — in polovico od teh jih želi spadati k socialističnemu klubu. To je lep napredek, kaj ne? Seveda par izjem je tudi tukaj, d ni gače pač ne gre. Te izjeme bi baje vsakemu rade pomagale iz življenskih neprilik, samo sebi ne; — to so takozvani kristjani. Nimam nič proti temu, če je kdo veren ,naj bo; ampak pričakujem, da bo njegova vera, če jo že ima, odgovarjala praktičnemu življenju, ne pa hinavščini. Tukaj jc neki Slovenec, ki se drži za zelo praktičnega katoličana, pa je zavrgel v svoji krščanski ljubezni svojega bpnta in sedaj s<> vse na rodnosti spogledujejo nad tukajšnjimi Slovenci: sodijo namreč, da smo vsi umerjeni po njem. Dogo- {
adveetimmmnt
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Uh*r»«H!«M Ur a»Hle IM
v árterl ~
Sedež: Conemaugli, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pradaadniki FRAN PAVLOV&C, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 8, box West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomošai tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «10» St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINClC, 0408 St. Clair Aro., Cleveland,
ZAUPNIK:
ANDREJ VI DRI H, bo* 528, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
01
ilavee, kateri ao preveč zaljubljeni v Janezove drobtine in čudeže, tako, da ne vidijo mreže, katera jim | je nastavljena. Pa fte neki drugi učinek imajo Janezove drobtine: namreč neki "orel" je poatal skoraj že popolni protestant. Do tiga so ga privedli nekateri protiver-|ski listi ,ko pišejo, da so vae vere humbug, boljši pa da je vat* eno | protestantska, kakor katoliška vera. Kavno tako Janez daje pred-noat protestantom, ker rabi za dokaz protestantske pisatelje, kadar hoče kaj dokazati aocialiatom ali [svobodouiiselcu. On trdi, da ako njegov nasprotnik pohvali njego-| vo delo, potem je dokaz, da je dobro. Zelo dobro! Protestanti pa lahko rabijo nevernim protestantom za dokaz, da njih vero hvali-j jo nepristranski katoliški listi, njih voditelje pa, da ima celo za
VILJEM SITTER, 1. nadsornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAIIC, 8. nadaoraik, Gary, lad., Toleeton, Sta., bo* 78. NIKOLAJ POVftE, 8. aads., 1 Craib at, Numr.y HiU. N. S. Pittsburg, Pa. vzor ljudi katoliški far kranjski
ni4B/VB„1Br,	Sj Janez v Jolietu.
POROTNIKI:
IVAN GOBAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZLJ KABUNOER, 8. yyrotaik, Qirard, Kansaa, R. F. D. 4. box 88.
VRHOVNI ZDBAVNIK. F. J. Kern. M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiii it 4« Main Street, Conemaugh Pa.
POMOtNI ODBOR.
Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Uačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstowa, Pa. Zaman Franc, box 550, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 288, Soth Fork, Pa. Gabrenia Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
"Fišar'
Waaaon, 111
Dne 14v maja ste sklicali skupno sejo dr. "Kras" št. 156, S. N. P. J. in dr. "Vsi Slovani" št. 66, S. D. P. Z., na kateri je bila sprejeta sledeča resolucija v prid združitve.
Omenjena - društva,oziroma član stvo smo vsi za združitev ali spo-Gabrenja Matija, R. D. l, box izu, Jobnstowa, ra.	I j i te v s S. N. P. J. in v celoti odo-
PRIPRAVLJALNI O^BOR ZA ZDRUÄTEV SLOVENSKIH PODPORNIH bravani0 ^solucijo g. p. J. v
NArnLDMn UnuAnUAtlJ.	I . , . .	. , ,.	i •
Predsednik: Viljoia Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., dlan S. T, P. Z.	I P"d družitve; UV.dell smo, da je
Zavertnik Joief, 2S21 Crawford Ave., Chicago, HL, član 8. J. P. J. Martin Konda, 2050 So. Crawford Ave., Chieago, I1L, ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. •tetania Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4006 W. 31st St., Ck sago, 111., ¿lan S. D. P. A P. D. Ooriek Ivan, box 211, West Mint al, Kana., ¿lan A. S. B. P. D.
goč. Karkoli amo atorili, vae je biT lo narodno izdajstvo. Najmanj ato
krat amo že bili izobčeni iz slovenskega naroda! Če se slovenski delavec organizira in zahteva večji koa kruha, je to že narodni greh, ki preti uničiti slovensko obrt, industrijo, trgovino itd. V prvih početkih delavskega gibanja na Slovenskem smo bili poleg narodnih izdajalcev tudi antikristi in še več. V Trstu na pr. so ae naši aodrugi resno lotili skupnega
raztrgal svetove na koae. Te revolucije ao bile hrupne in zmedene oznanjevalke osamosvojitve pro-letariata, to ae pravi, skrivnosti 19. stoletja in njegove revolueije. Resnično: Ta revolucija ni bila iznajdba leta 1848. Para, elektrika in celfaktorji so bili revolucionarji mnogo bolj nevarnega značaja kakor meščanje Barbea, Ras-pail In Blanqui.#) Zrak, ki ga vdihavamo, pritiska na vsakogar od nas s težo 20.000 funtov, ali mar
-------- ™ ------- ---------1----lian H IPiO 4U.WV i Ull vvr . J »••----
dela za rešitev šolskega vpraša- ¿utite to t Prav tako malo kakor nja ali čim je bil storjen prvi ko- evropska družba iz L 1848., ki jo rak, pustili so jih narodnjaki nelel j6 vendar obdajal revolucionaren na cedilu, marveč so celo omalo- ZI>ak m ki je biia ugrožena od vseh važevali že doaežene uspehe, P« Ltrani. Veliko dejstvo imamo, ki zneje pa jih sploh utajili. Mi sma- znai;iino M 19. Poletje in ki ga tramo šolsko vprašanje resno, šo- L more uUjiti nobena stranka, vinizem je pa vaš privileg in mi Nt eui Htr|mi s0 ^ vzbudile k živ-va.n ga prepuščamo. Smešno je o- Ljenju industrijske in znanstvene čitanje, da koristijo družbine šole I ile kakrfinih v nobeni prejšnih v prvi vrsti našim otrokom. Kal godovin8kih dobi niti slutili niso dar bolje kaže, pa trdite, da socia- dpu . gtrani He pojavljajo listi sploh ne pošljejo otrok vi w	danjm> ki zap0stavlja
družbine šole! Kje je tu logika TI	tp u zftdnjih iagov rim.
Stvarno vzeto je pa družbino de-|	c<.sar8tva. V našem času je
to najcenejša in najpripravnejša pot do združenja.
2. Protestiramo proti vstanovit-vi nove organizacije, ker pomeni nova organizacija novo zdravniško preiskavo, s čemur bi bilo
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, eo uljudno prošem, poiiljati vso I članstvo preveč prizadeto, dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar aaj 3. Opozarjamo vse priza ao pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ezpreenib; ali Ban¿nih denarnih ganizacije, oziroma njih gl. odbor aakasnie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.	nike, da naj dajo članstvu v naj-
V slučaju, da opasijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake krajšem času na splošno glasova-pomanjkljlvosti, naj to nemudoma naananijo urad glavnega tajnika, da se v pri- nje resolucijo S. N. P. J. kodnje popravi.	| V slučaju, da se večina članstva
prizadetih organizacij odzove za vorili smo se, da ga bomo enkrat vraštvo do d tla vike organizacije združitev s S. N. P. J. tedaj naj se
razgalili in prikazali javnosti njegovo farizejsko krščanstvo, pa za sedaj smo še odložili, toda pri prvi priliki bomo brez usmiljenja obelodanili vso njegovo hinavšči-no. To naj za danes zadostuje.
Socialistični pozdrav!
Frank Tominc.
Yukon, Pa.
i Dragi urednik ProletaiVa:—
Prosim priobčite v naš prijlub-ljeni list sledeče: Mesto Yukon leži — kar ae premogarske industrije tiče — v precej ugodnem kraju. Tukaj ao trije rovi in ka
in bi ga \Vadel Mahonova družba skliče skupna konvencija,-na ka za štrajkolouiatvo čisto lahko na- teri naj se vse potrebno uredi.
Valentin Lokončič, predsednik skupne seje.
Louis Orebenok,
zapisnikar.
stavila zp svojega najboljšega u službenca. Takoj ko se je pripeljal ta judež, je začelo treskati in bli skati se, da je bilo joj, kar gotovo znači, da niti sv. Peter ne mara
za skeba. Nekdo ga je odpeljal na I	Huntington, Ark
Beaaemer, kjer se je izrazil, da on Ce je n i list slov. delavcev:*— ne mara nič ališati o unijskih rao- Prosim sprejmite v predale Pro žeh. Prosil bi torej vse skebe, naj jotim.a sledeče: Ne dolgo tega je ae drže od Pueble preč, drugače bil obtožen od nekaterih naših ro-nam zna toča vse pobiti. — Ome- jakov Frank Monfrid, češ da je njeni Peček ae je kmalu odpeljal Lkobal, in sicer v Preikrik No. 4. nazaj v svoj skebski brlog — to | Kdor je to raznaial v-doma, je pot hajd —• z zdravimi kostmi, da- naden lažnik. Govorilo se je, da je kor ae čuje, se bodo v bližnji bo- siravno je vsak tukaj mislil, da Bkebal 2. junija. Od tega dne pa dočnosti odprli še trije. Za del^v- mu bo sv. Peter odbil kos zabite do 5 junija je bil pa dotičnik v , ki imajo tukaj svoja domot*- butice. Seveda, čc se spreobrnete Lpremstvu svojega brata in John nja, je to vsekakor bolje, kajti in postanete dobri unijci, potem Kr0vlana. Bil je tudi 5. aprila na ^vtlosedaj je bila glede prebiranja le pridite, in takrat smo uverjeni Lhodu, katerega se je vdeležilo -kaj trda; nič nisi smel reči bos- vas sv. Peter ne bo sprejel v zna-1 nad 20OO ljudstva.Pomagal je tudi su, če si hotel, da te ni odslovil, menju strele in bliska.	preganjati skebe. Vse to torej po-
Sedaj bo v tem oziru malo bolje.,	Oeo. Paulin. trjuje, da ne more imeti tako sla-
V sedanjem času seveda ni vabiti	--bih možganov, da bi šel skebat.
nobenega semkaj, ker ae ne dobi j	Waukegan, Dl. ? delom tukaj bolj g,ah()
delo; drugače skoraj ni prostora, Neprostovoljne počitnice, kate-Lato n0 gVetujem nobenemu hoditi Če katerega odslovi ali pa če ga rih imamo po 3—4 dni v tednu, gemkaj. Pozdrav vsem zavednim vbije. Ce pa pusti eden, jih že 15 nam dajejo dovolj prilik, da se delavcem po širni Ameriki! čaka na njegovo mesto. V dveh poslužujemo poleg domačega dela	John Monfrit
rovih se dela vsak dan, v tretjem tudi raznih zabav, ka'tor: fišanja,	.j kluba št 107
pa aamo po tri dni v tednu.	igre z žogo .i t. d. Veliko nepri-
Tukaj se je sprožila tudi misel siljene zabave in smeha je pri je-za lastno dvorano. Kdaj se začne zeru, ko člani lovskega in ribiške-1	IfllZllOo
z zgradbo, sicer ne morem reči, ga kluba "Orel" fišajo. Samo ob-
vidno pa je, da ae te potrebe vai sebi se razume, da ae riba i več v 1 g^u^ demokratje in Ciril
vsaka reč temnejša s svojim na sprotjem. |
Stroj ima prečudno moč, da skrajšuje delo človeških rok in ga napravlja plodovitejšega, ali glej: Stroj ustvarja lakoto in nadprodukcijo. Na novo razklene
nmiwi. 1 u nui	...	• • •
stališča žeh® Hlle b°Ka8tvA se izpreminjajo v sled čudne igre usode v vire po-
tovanje popolnoma zgrešeno.Sred stva, utaknjena v drage šole, bi bila atokrat bolje uporabljena v amotretiih izobraževalnih organi zacijah. Šoli odraslega otroka se fte vedno lahko pridobi za rene-gata. Dejstvo je, da uspehi niso v nobenem razmerju s troški. To so tlerikalci s svojega davno spoznali, pa skušajo zdru .
žiti narodnost s strankarstvom. hjinjk.nja. Zmage umetnosti Spominjamo na prvi katoliški a 1 n,so ^P1^ z odikodovm-shod, kako je koneipijent dr. Šu-^ačajevt ( loveštvo postaja steršič odrinil tedanjega družbi- Rospodar narave, ali človek po nega prvomeatnika L. Svetea, in 8taJa	človeka postaja su
kako se je godilo kuratu Koblar- *««J la«tne podlosti. Celo čista luč ju, ko je skušal zagovarjati v sho-	le	temnega oza-
dovem šolskem odseku C.M. druž- dja nevede. Uspeh vseh naših iz-„„. Ce je prišlo do očitnega in najdb in vsega našega napredka splošnega razkola šele pozneje, je je le ta, da se napolnujejo mate-to bilo pač le vprašanje easa in rielne sile z duhovnim življenjem, taktike. Dejstvo je, da je "Slo- med tem ko se poneumnuje člo-venaka Straža" klerikalna, C. M. veško življenje v materielno silo. družba pa vsaj v jedru domena To nasprotovanje med moderno narodno-napredne stranke.	| industrijo in znanostjo, moderno
bedo in propadanjem, to nasprot
— Nova balkanska zveza?—Iz I Je med Kospodarskimi silami in Peterburga poročajo "Novoje družabnimi razmerami našega ča-Vremja", da je v ministrskem Je dejstvo, in sicer dejstvo za svetu v Carigradu poročal Taalat- vsakogar očitno, presilno m ne-Bei o svoji misiji v Bukarešti, da oporečno. Zaradi tega tarnajo je Rumunija pripravljena udele- morda nekatere stranke, druge žiti se posvetovanja v Konatanci Uopet morda žele, da bi se otresle glede nove balkanske zveze, ki bi modernih spretnosti in obenem ž ji pripadale Turčija, Rumunija, nijmi tudi modernih konfliktov. Srbiji, Grška in Orna Gora. Bul- Ali pa naj si domišlijujejo, da po garijo bi potem prisilile zavezni- trebuje tako očividen napredek v ce, da bi ae tudi pridružila novi gospodarstvu s svojo izpopolnitev balkanski zvezi.	I prav tako očividno nazadovanje
v politiki. Mi pa spoznavamo zvi nikakor I tega duha, ki čvrsto napreduje, da izkleše vsa ta nasprotstva.
Vemo, da potrebujejo nove sile družbe za izvršitev dobrega dela le nove ljudi — in ti so delavci Oni so prav tako produkt sedaj sam. V časih, ki spravljajo v zmedo meščanstvo, plemstvo in borne prroke nazad-
piimuk
"Non-Pandore" Avtomobllni Obroči
Jamčenl sa 7000 milj. Ti obroči imajo aajvetjo garancijo kar se tiée trpelnosti in vstrajaoeti. S temi obroči lahko prevosite nad 7600 milj in vendar so eene tem selo niske, eelo nižje, kot onih navadnih obrotev a navadno garancijo. Ta garancija se nanaša na "punctures in blow-outs" in tudi vsakdanjo rabo, dalje ae aanaia aa prevos 7500 milj ter jamči sa vse sla-Saje, isvsemli iarabljenje. Ti obroči so isdelani sa najteijo službo. Naročila so prills sa to obroče od vlado, da so jih rabi v nje službi. Kot isvanredno in-trodukeijo teh obročev vam damo sledeče eene sa dobo desetih dnfy OBROČI—OB VI.
Obroči	Cevi
(Tires) (Tubes) 26x3	$ 9.20	62.00
30x3	10.25	2.80
30x3% 13.50	2.80
32x3% 4 14.05 . 3.00 34x3% 15.25	3.20
31x4	17.00	3.25
32x4	18.00	3.30
33x4	19.50	3.40
34x4	20.40	3.00
35x4	21.00	3.80
30x4	22.00	3.90
35x4% 20.00	5.00
36x4% 27.00	5.10
37x4% 27.50	5.15
37x5	32.00	5.40
V zalogi imamo vse druge velikosti. Non-Skid 20% več. 5% popusta, če ae priloži denar t naročilom in če naročite dva obenem, plačamo mi stroške. Za po-šiljatve po C. O. D. pošiljite 15% eele svote. Ker je izdelovanje istih omejeno, vas opoarjamo, da si takoj naročite, dokler jih imamo še kaj v zalogi. Mi prodajamo direktno lastnikom avtomobilov, toraj si prihranite ves dobiček agenta.
NON-PUNCTURE PBEVLEČEK. Rabite naše prevlečke. Ti zabranju-jejo blow-outa in 90% vsakokršnega poškodovanja, poleg tega vam podaljša vaak obroč uporabo za več tiaoč milj. Kadar rabite naše gumijaste obroče, se vozite brez skrbi in sitnosti.
Za vae 3inčne obroče............$1.95
Za vae 3%inčne obroče..........$2.20
Za vse 4inčne obroče............$2.60
Za vae 4%inčne obroče..........$2.75
Za vae 5inčne obroče............$2.90
Za vse 5%iočne obroče..........$3.00
NON-PUNCTURE FACTORY, Dayton, Ohio.
t
rega bomo imeli vsi koristi.
Konečno vsem pozdrav, Prole-tarcu pa mnogo zvestih naročnikov!	Anton Lavrič.
ke v Yukonu, — posebno na člane ko mazilo za notrajnosti, kar na- dramatično stališče ni korektno, dr. Novi Dom št. 117 S. N. P. J., pravi še bolj humoristične, veli- (v bi si ga prisvojile tudi meščan-dr. Edinost St..34 S. D. P. Z. in čla- kokrat pa tudi, da kak "orel" sk(. stranke in korporacije, ki jim ne S. S. P. Z, — da se vdeleže ve- zleti proti svoji volji v vodo za j0 n,8no za ftolstvo, bi zadeva bila V važnega zborovanja, ki sc vrši 4. ribami. Kak takega se pripeti naj- Ue več ali manj ugodno rešena in /dlija na Fitz Henry, Pa., kjer se Več mladim ali novim orlom, ko tudi učiteljstvo bi prišlo na svoj bo govorilo radi združenja naših prilete iz hribov, kjer nimajo pri- račun. Če smo objavili v zadnji jednot in zvez.—Pridimo na ta ve- like se vaditi v ribarstvu. Kadar "Zarji" notico v zadevi evetlične-levažen sestanek z globokim ču- 8o vodni rodovi zakolnejo, da ne dneva v Ljubljani, storili smo toni za nekaj skupnega, od katc-i bodo šli več na naš«'mreže in trni- to na izrecno željo naših sodru-
----1----: 1:	ke, se poalužimo bolj ne radi časo- L^v, kar je pač dokaz, da organi-
pisja. Med temi ima vrednost Am. Ujrani delavec ne misli samo od Slov., krr ta nudi največ zabave, danes do jutri. Ali naj naštejemo Najprvo se lotimo drobtine, kate- slučaje, ko je morala ravno C. M.
--'re so po mnenju "A. S." zelo družba tvoriti ščit v boju zoper
Pueblo, Colo. ¡strupene, tako, da bodo pokončale socialne demokrate? V Mostah, ki Cenjeno uredništvo :—	vse socialiste in brezverce in sploh so popolnoma slovenske, se je za-
prosim priobčite v našem vrlem vae, kar za njim ne kima. Pri naa čel boj zoper nas s ( M. družbo, delavskem listu o tukajšnjih raz-j imajo pa ravno drugačen upliv: češ, da so moščanski sodrugi brez-merah: V splošnem se sedaj po- ako jih več pojemo, več naa je, domovinci, narodni izdajalci itd. vsod govori o coloradskih razme- kakor bi mačka po noči vdaril. O Trstu, Hrastniku itd. niti ne gorah, to je o itrajku prernogarjev,1 Pri ribah pa te drobtine zelo čud- vorimo. Ves boj zoper delavsko gi-
no učinkujejo. Ako jih nasujemo banje se vodi sploh le v znamenju nekaj v vodo, pripodi s«- jih cel narodnega šovinizma. Zgodovina oblak teh nedolžnih živalic. V ta- našega časopisja, ki je prvo našlo ko ugodnem trenotku pa ini na- pot med delavce, je prava trnjeva stavimo svoje mreže in trnike, na pot. Oni, ki se danes trkajo na katere jih toliko vjamemo, da kar svoje "svobodomiselne" prsi, pre-mreža poka. Neki socialist je re- ganjali so to naše časopisje tudi IS, ja "v «t Marv bolnišnici Ta člo- kel, da tako kakor smo mi lovili v znamenju rimskega papizma, m vek nosi v svojem srcu smrtno so- ribe, lovijo kapitalisti nevedne de- kadar jc bil drug izgovor nemo-
— Švihova afera še
ni končana. Medtem ko upozarja znani profesor Masaryk na razne nedostatke sodnijskega postopanja, je proti uradnici Woldanovi, ki je bila pravzaprav edina priča|v'm P,IBY lo,iU. /.a Švihov proces, pa ni bila zašli-1ll08tl kakor stroJ šana pred sodiščem, vložena ovad
ba, da je potvorila neko menico. . „	,
na 200 K. To seveda nima nič o- »Jastva, pa zapazimo našega do-praviti z vprašanjem, če je bil brre*f prijatelja, našega Robina Šviha konfident ali ne. Toda dru- IIooda. star^a krta ki tako hitro ga zanimiva vest si' razširja zdaj. v zemlji - revolucijo. Angle V poučenih krogih namreč zatrju- ški delavci 80 prvorojenci moder jejo, da tisti policijski špieel, ki ne industrije. Zato tudi prav go
se je psevdonimno imenoval Wie-hovo ne bodo med	pri
ner, ni bil Šviha, temveč nekdo pospeševan ju socialne revolucije drug, ki ga baje poznan. Ta špion k> Je produkt te industrije: Re je bil baje tri leta v narodno so- volueija, ki pomenja osvoboditev
cialni stranki, obenem pa je bil za vsega njihovega razreda po ve
stalno plačo nastavljen pri praški »oljnem svetu, razreda, ki je tako policiji. Ko je spoznal, da je nje- internacionalen kakor vladanje gpvo Početje razkrito, je brez sle-1 kapitala in mezdno suženstvo. Podu izginil iz svojega razkošnega znam junaške boje, ki jih je izvo-
jevalo angleško delavstvo od srede zadnjega stoletja dalje, boje, ki jih ni spremljala prevelika slava, ker so jih zamolčali meščanski zgodovinarji in jih puščali v temi. V srednjem veku so imeli v Nemčiji tajna sodišča, ki so maščevala grozodejstva vladajočih. Če je bilo na hiši rdeže znamenje, tedaj je vedel vsakdo, da je zadela njenega lastnika obsodba tajnega sodišča. Danes je na vseh hišah'v Evropi skrivnostni rdeči križ. Zgodovina pa je sodniea — oni, ki izvršuje sodbo, je proleta-riat!
Vse kar potrebuje ml
$1.00 brivska priprava $1.00.
10 KOMADOV 10 Da zve javnost za našo univerzalno brivako pripravo in proizvodnje, bode-mo pošiljali za nekaj čaaa $3.00 vredno brivsko pripravo za samo $1.00. Mi pro dajamo naše produkte direktno odjemalcem, in radi, tega si vi prihranite ves dobiček agenta, kateri je velik. 1 brivni nož	|
1 5 palcev velik čopič 1 jermen, platnen na eni strani 1 nikelnasto ogledalo 1 33 palcev veliko brisačo 1 komad mila	<
1 komad pavdra 1 dekoriran lonček 1 aluminium-glavnik 1 laano krtačo.
Vsaka priprava je vložena v mično Ikatlico ter stane $1.00. Denar ali Money Order ter 10e sa poštnino. UNIVERSAL PRODUCT COMPANY, Dayton, Ohio.
Socialistične slike in karte.
zato hočem navesti en slučaj, ki so tiče slovenskega skeba John Pcček-a. John Peček je po svojem poklieu brivec in je bil v Dcla-gue. Pred kratkem je pa prišel v Pueblo, da obišče svojega prijatelja Jos. Pcček-a, kateri se naba-
stanovanja v Pragi in baje pobegnil v Ameriko. Zato potovanje je dobil denarja . . . Marsikaj v tej povesti je skrivnostno. Policija in vlada, ki bi lahko govorili, molčita. Parlamenta, ki bi mogel zahtevati pojasnila, ni. In tako je zadeva še bolj zamršena. Namesto enega vprašanja jih je zdaj cela vrsta. Ali je bil Šviha konfident? Ali je bil skrivnostni begunec špion? Ali sta bila oba špiela? Ali je cela kompanija takih poštenjakov v policijski službif Ali se plačujejo davki za take namene? In tako dalje. Da bi ljudstvo imelo pravico do pojasnil, pa ne gre v glavo grofu Stiirkhu.
NOVI
LJUDJE -LAVCI
TO SO DE
Govor Karla Marxa dne 14. aprila 1856. v Londonu.
Tnkozvanc revolueije leta so bile le mali dogodki — neznatne razpoke na trdi skorji meščanske družbe. Ali odkrile so prepad. Pod navidezno trdo površino se je razgrnil neizmeren ocean, ki je le čakal na ekspanzijo, pa bi bil
"Piramida kapitalizma", a slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2c!
1 tucat 15c, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slovencem v l/a Salle in okolici za
•) Barbes in Blanqui sta bila francoska revolucionarja, ki sta se udeleževala vseh francoskih
bojev in zarot svojega časa. Kas- ... , , „ . ,.
• » • 1 M 1	stavbinska dela. Postavljam na-
pad le bil zdravnik in meseanski	t	, • «
, , ,	Ivaclne 111 moderna poslopja. Spre-
jemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo, se obrnite na svo-Zadnji izkaz dne 23. junija.$,Ji>.'20 jop,a ro-jakn $ fom Vam bo pri-
Jugosl. soe. klub št. 64, Li-	hranjen denar in čas. Delam po
vingston, 111........................pogodbi. Za vsa moja dela jani-
Poslano po F. Podboju.... 27.55 čim.
Vaš rojak Ven cel Obid. Skupaj do .10. jun.......7.r>l 438 Berlin Str., La Salle lil.
demokrat.
FOND ZA ZVEZNO TISKARNO.
PROLETAREC
LIST ZA 1NTSABS* OSLAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TO« t k-
- LMtaik ia isdajstslji -
difotioranska dolavska tiskovna družbi
v ~ tiicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za colo lato, $1.00 sa pol leta. Za Evropo |2.ft0 za celo loto, 11.26 aa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaltŠ'a j* poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
GUaiU «W«*Mk* *r««ilMcii* J««o.l mM v Ameriki. —
Vae pri tot be glade nerednega pošiljanja liata in drugih nerodnosti, je pošiljati
predsedniku družbe IV. Poaiipcu. 8039 W. 2&. PI Cicero. 111.
PROLETARIAN
Ownj ud puUiM *w» TmWct Sv
Sestk Slivi« Workman's Pubiskinj Company
Chicago. Mliioir_
Subacription rates: United States and Canada, 12.00 a year. $1.00 for half
I ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year._
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
eooe W. 11. STREET. CHICAGO ILLINOIS.
Telephone: L AWN DA LE 9677
DOGODKI V BUTTS.
Teško je še zdaj izreči sodbo o dogodkih v Butte, Mont. Položaj je res obžalovanja vreden,-pa naj ga opazujemo od katere strani hočemo.
Krajevna organizacija štev. 1 Western Federation of Miners v Butte je bila lepo vrsto let najmočnejša in najnaprednejša unija omenjene rudarske organizacije. Ta unija ni samo pridobila za ta-mošnje rudarje najboljše delovne pogoje, kar jih je kedaj uživala katerakoli večja rudarska organizacija na svetu, temveč je tudi bila velika rezervna sila, ki je do-brovoljno in solidarno pomagala izvojevati mnogotero bitko drugod.
Ni je bilo unije, katero bi kapitalisti bolj sovražili in se je bolj bali, kakor so se ravno buttske rudarske organizacije, ni je bilo de-lavake organizacije, kateri bi kapitalisti bolj ne želeli pogina, kakor so ravno tej nniji. In kakor položaj kaže — ta želja se jim je — na žalost — izpolnila.
Naj so bili motivi tistih delavcev, ki so odtrgali unijo od svoje materinske organizaeije, taki ali taki, naj je bilo njih nasprot-stvo do unijskih voditeljev še tako veliko, eno dejstvo stoji pribito — in to je, da so zanesli divje veselje v srce slehernega kapitalista in slehernega sovražnika organiziranega delavstva.
Unija v Butte je zavzemala atrategično mesto v razrednem boju. I)e8trukcija te najmočnejše unije v W. F. of M. je brez dvoma močan udarec za delavsko gibanje. In udarec je moral priti ravno sedaj, ko se W. F. of M. približuje k združitvi z United Mine Workers of America in ko slednja vodi enega največjih bojev v Co-loradu. Udarec v tem kritičnem času zamorc pač narediti več škode organiziranemu delavstvu kot. pa vai udarei skupaj od Strani klc-tih nasprotnikov 1 kapitalist/*, nem taboru.
Tisti, ki so povzročili ta udarec
v Butte, bodo tudi prevzeli na svoje rame teško odgovornost. Pokazati bodo morali, dali jim je res na tem, da kaj sezidajo, ali jim je samo na tem, da podirajo to, kar so drugi sezidali. Kliko krivde leži na rudarskih magnatih v Butte, še ne vemo; po čegavi iniciativi so delali in delajo secesio-nisti — tisti, ki so se ločili — je sedaj ie nemogoče reči. Znano pa jo, da so izgrede, razdevanja in u-more povzročili pristaši I. \V. W. in ti zaslužijo najstrožjo obsodbo. Ljudje, ki nahujskajo delavce, da na tak škandalozni način uničujejo svoje lastno imetje — unijsko dvorano itd. — in ki dvigajo roke z zlobnim namenom na brata delavca, ne smejo spadati med pošteno organizirano delavstvo.
Edino vprašanje, ki si ga morajo zastaviti vidni vodilni duhovi izgrednikov in razgrajačev v Butte, je: "Kaj želijo kapitalisti in vsi kleti nasprotniki organiziranega delavstva, da se zgodi rudarski organizaciji v Butte in povsod?"
Kadar ai odgovorijo na to vprašanje, tedaj lahko sklenejo, da tega ne bodo delali, kar želijo nasprotniki.
PBOHIBIOIONlfiKO GIBANJE.
Prohibicionisti so s svojim fanatizmom že napravili mnogo škode. Fanatiki se ne brigajo, ako se uniči še toliko ekzistene, marveč odločno zahtevajo, da se ogromna večina pokori peščici fanatizira-nih farjev raznih ver in nekaterim advokatom, za katere je pro-hibicija vir bogatih dohodkov.
Za prohibicionističnimi fanatiki najdemo danes truate, med katerimi je tudi največji izkoriščevalec — jeklarski trust. Ta trust je izdal odredbo, da njegovi uslužbenci ne smejo uživati opojnih pijač pri delu in v prosti urah, ako hočejo računati na povišanje. Delavec, ki gara za to izkoriščevalno družbo, ne sme niti v svojem prostem času izpiti čaie piva, ako hoče, da bo pri trustu dobil boljše plačano delo. In zakaj tako? Gospodje, ki sodo v vodstvu tega iz-sesavalnega polipa, menijo, da si delavec bolje ohrani svojo delovno silo, lahko več producira, ako ne uživa opojne pijače. Gospodom v vodstvu jeklarskega trusta ne gre za to, da bi mogoče ohranili zdravje delavca ,marveč hočejo iz njega izprešati več profita. Profit in nič druzega ni odločilo pri jeklarskih kraljih, da so izdali odredbo, da no bo povišan, kdor uživa opojne pijače.
Res je, da delavci včasi ob praznikih malo preveč globoko pogledajo v časo. Ali kdo je tega kriv? Ali ni jeklarski trust eden tstih izkoriščevalcev, ki najbolj nesramno izkorišča svoje delavce, jim ne dovoli zadostnega počitka, da so takorekoč prisiljeni iskati v svojih pičlo odmerjenih urah za počitek razvedrila v opojni pijači? Ali ne plačuje ta izkoriščeval-na družba tako slabo svoje delavce, da si lahko privoščijo opojne pijače najslabejše vrste? Ako bi delavci imeli dosti časa za počitek — 8-urni delavnik in 36-urni nedeljski počitek, bi se med njimi močno skrčilo število tistih, ki iščejo razvedrilo v brezmejnem vživanju opojnih pijač.
Sploh je pa odredba jeklarskega trusta za delavce skrajno poniževalna. Ako delavcu ni dovoljeno celo ob nedeljah posetiti piknika in v družbi svojih tovarišev in prijateljev izpiti čaše piva, ali ni takšen delavec navaden suženj svojega delodajalca, ki mu celo predpisuje, kako naj živi v družbi 8vojih prijateljev ali domačem družinskem krogu. Kje je toliko hvaljena osebna svoboda, o kateri znajo kapitalisti vedno veliko povedati, ako jim vlada stopi na prste radi njih zločinskih mahinacij v biznisu? Gospodje trustovci razumejo osebno svobodo, da se na banketih in svojih prireditvah smejo nažreti tako, da se potem peljejo kot drvene klade z avtomobilom domov, mejtem ko delavec v svobodnem času ne sme izpiti čase piva.
Take razmere bi prohibicioniški fanatiki najrajše vstvarili v vseh industrijah, ne glede na to, da bi s nasilno prohibicijo, ki bi bila uvedena hkratu, silno oškodili vse delavce. Najmanj en miljon delavcev bi bilo prizadetih, ako bi se vvedla prohibieija v vseh državah Unije. Prizadeti bi bili pivovar-niški delavci, sodarji, izdelovalci zabojev, strojniki, vozniki, delavci v hlevih, elektrikarji, kuharji, natakarji, tobačni delavci, kovači, mizarji, sedlarji, stavhinaki delavci itd. itd. Za vse te delavce bi v današnji kapitalistični družbi ne bilo dela in pomnožili hi že itak veliko brezposelno armado. Ali bi potem mogoče 8krhcli prohibicio-nistični fanatiki, da bi delavci, ki so vsled prohibicijo izgubili delo, dobili v drugih industrijah delo?
Kako prohibieija koristi delavcem, dokazuje naslednji resničen dogodek : V Selby-jevi tovarni za čevlje v Portsmouthu, Ohio, je vodstvo tovarni pregovorilo H»(M) delavcev, da so glasovali za prohibicijo. Pripovedovali so jim, koliko bodo prihranili denarja, ko ne bo več "salunov" in jim ne bo treba več izdajati denarja za o-pojne pijače. Delavci ko verjeli in glasovali so za prohibicijo. Nekaj tednov kasneje je vodstvo tovarne znižalo mezdo za pet in dvajset odstotkov, ko so prohibieion¡stični fanatiki dosegli svoj cilj. Delavci so na znižanje mezde odgovorili s štrajkom. Ko je odbor štrajkarjev prišel k ravnatelju, je pa ravnatelj nahrulil odbor:
'Ljudje, b ml i te vendar pametni. Saluni so zaprti. Vi prihranite zdaj lahko mnogo denarja. Radi-
tega delate tudi lahko za nižjo uiezdo.''
To je dokaz, da revščina delavcev ni v stiku z opojnimi pijačami. Izkoriščevalci ao prebrisani ljudje. Ako delavec nima izdatkov za nedolžna razvedrila—plese, veselice, piknike, izlete — potem ima po logiki izkoriščevalcev manj izdatkov iu zato mu je pa treba znižati mezdo. V kapitalistični človeški družbi povzroča "železni mezdni zakon", da so delavci siromaki, ne pa pivovarne in saluni. Statistični urad Zdr. držav je na podlagi materiala dokazal, da ameriški delavec v splošnem izda le en procent od svoje mezde za opojne pijače. Ta vsota je tako majhna, da v gospodar-atvu delavske družine ne napravi skoraj nobene velike izpremembe.
V kapitalistični človeški družbi lahko delavci le potom dobre strokovne organizacije izboljšajo svoj položaj. Strokovna organizacija prisili delodajalca, da plača delavcu več mezde, kakor jo neobhodno potrebuje za življenje.
Vsak pameten človek jo proti neizmernemu vživanju alkohola, neizmernemu pijančevanju, in priporoča zmernost. Prohibieija je po povsem nekaj druzega kot zmernost. Prohibieija ni še nikjer odpravila pijančevanja, marveč ga je še pomnožila. O tem nam dajejo zglede države in okraje, v katerih je uvedena prohibieija. Tam je več pijanih ljudi, kakor v mestih, v katerih so gostilne od» prte.
Ako bi bili prohibicionisti v resnici prijatelji ljudstva, bi nastopili, da se že v šoli v mlada srca vcepi gnjev do opojnih pijač. S podukom bi skušali doseči, kar hočejo sedaj izsiliti s silo. Pred vsem bi pa morali prohibicionisti ko prijatelji ljudstva nastopiti proti kapitalizmu. Glavni zločinec je kapitalizem, alkoholizem je le njegov sinček, kakor so njegovi sinovi tudi vsi drugi zločinski iz-rodkni v nanaŠnji človeški družbi. —
Nas klic je doli s kapitalizmom, ker smo prepričani, da bo z njim padel tudi alkoholizem.
Svojim tovarišem delavcem priporočamo zmernost in ne prohibi-cije. Zmerno vlivanje lahkih opojnih pijač ne more škoditi normalno razvitemu človeku, lnejtom ko neizmerno vživanje opojnih pijač spremeni Človeka v navadno žival, ki ne ve, kaj dela.
Zmernost in ne prihobieija! Prohibieija stvarja pijance, zmernost pa trezno misleče ljudi!
0
DELAVSTVU.
V davnih dobah človeštva ni bilo med posameznimi ljudmi toliko razlike, kakor se je pojavila pozneje in jo opažamo še dandanes. Toda ta doba ni trajala dolgo; kmalu so se dvignili iz ljudstva posamezniki, ki so si z bogastvom, ali čim drugim pridobili moč in so jo skušali uveljaviti na ta način, da so pričeli gospodovati drugim ljudem. Ti oblastniki so se šteli za vzvišene nad ljudstvom, svoja dejanja in sploh vse svoje početje so smatrali za nekaj višjega, med tem ko so se jim zdeli manj vredni oni, ki sf> bili gospodar jeni. To mišljenje se je polagoma polastilo celo ljudstva samega in s«' je izpopolnjevalo bolj in bolj, čim vo(} oblasti je bilo v rokah posameznih mogotcev. Treba je l«' pogledati v zgodovino, in našli bomo dokazov na izobilje. Saj je znano, da je smatral graščak kmeta zn svojo živino in je z njim u-ganjal najhujše nasilnosti. Proletariat minulih stoletij, kmečki stan, je bil brez časti, ugleda. In celo sam se je smatral za manjc vrednega. Ta aužnjost in to ničvredno, sramotno klečeplaztvo so menda nista ukoreninila v nobenem narodu tako kakor med Slo venci. Tako globoko sta se ukoreninila, da ju opažamo še danes v tej splošnoznani slovenski plaho-sti in bojazljivosti.
Tako 8«' je zgodilo proletariatu minulih stoletij, kmečkemu stanu; tako se godi z njim še dandanes, da nima poguma in sile. Ali prišel je novi čas, ki nas je mahoma postavil v novo življenje. Krog nas so zrastle tovarne s čudovitimi stroji, ki jih gonijo silne moči, elektriks in para Skozi dežele se vijejo železnice. Pod zemljo pa rijejo kakor krtovi ljudje in spravljajo na dan podzemeljske zaklade, razne rude. In še nekaj se je zgodilo. Vsa ta izpre-meniba nam je ustvarila nove lju-
di — novodobni, moderni proleta-riat, ki je tako pomnožil vrste obstoječega malo-kmcčkega proletariata.
In kakšni so stiki tega novodobnega proletariata ?Prav nič boljši kakor so bili stiki proletariata minulih stoletij. Delavca se smatra manjc vrednega, uvaževanja nedeležnega. In tudi v proletariat se je zajedlo prepričanje, da mora biti tako.
Proletariatu se usiluje veliko vprašanje: Kako naj bi se to odpravilo ?Kako naj si pridobi delavec pravice, ki mu gredo? Proletarec si bo priboril svoje pravice le svojo lastno močjo. Zato pa se mu nudi*a dve poti, ki ga gotovo dovedets do cilja.
Kua pot je spoznanje samega sebe. Treba je, da delavec spozna svojo lastno moč, svojo krepko dušo in svojo ustvarjajočo ne-nadomestnost. Druga pot je skupna solidarnost.
Gotovo se dandanes vse še ne da izvesti: Ali vi proletarci, ste sol zemlje! Vas je na miljone in miljonc po vsem svetu, vi ste žiVi stebri, sloni na vaših ramah ves svet. Vi ste prav tako potrebni kakor zrak, morje in zemlja, ki bi bila sicer brez vrednosti. Kajti vaše delo je tista moč, ki jih stori človeštvu koristne. To ste vi proletarci! To si ti, ki riješ dan za dnem v rudniku. To si ti, ki orješ in seješ. Ti, ki tkeš, tešeš in zidaš! To ste vi proizvajalci: ne-nadomestna, ustvarjajoča moč! Nenadomestni ste vi živi in oživljajoči ! Torej zbudite, e iz svojega ponižnega tavanja!
LEP DUHOVEN!
"Železo, jeklo in bajonet so e-dina sredstva, s katerimi je treba obvladati štrajkajoče preniogarje v južnem Coloradu!"
Kdo je izrekel gornje besede? Premogarski magnat? Ne — pač pa Rev. H. M. Pingree, metod is-tovski pop v Denveru, Colo., in kaplan v coloradski milici.
Ali to še ni vse!
"... Premogarji zaslužijo več kot bi pa smeli in John I). Rockefeller ima prav, da jih prezira. Bral sem v časopisu, da je milica porušila strop v hiši nekega štrajkarja. To ni nič. Če bi bil jaz zraven, užgal bi kos dinamita in pognal dotično hišo v zrak" . . .
Tako je govoril ta krščanski (?) gentleman pred neko žensko ligo v Denveru in ženske so kristjanu (?) burno ploskale. #
Socialiste vedno dolžijo, da nasprotujemo krščanstvu. Ali bi bilo kaj čudnega če bi nasprotovali takemu krščanstvu, kakoršnega zastopa Rev. Pingree?
V BODOČNOST.
Stoletja in stoletja je krvavelo delovno ljudstvo pod jarmom robstva in izkoriščanja. Tirani in tlačit+lji so ga zasužnjili; odvzeli so mu bogastvo, ki ga je priroda podelila v enaki meri vsemu človeškemu rodu. Ustvarili so si zase razkošno in srečno življenje. Delovno ljudstvo so pa prisilili, da za njih dela in da za njih vojskuje, da brezpogojno žrtvuje drugim svoje življenje in svoje delo. (,'eta nasilnežev in razlaščevalcev je nemoteno tlačila ljudski rod. Neskončno žalostno in neznosno je bilo življenje proizvajalcev tujega bogastva in braniteljev tujega življenja.
Bedno ljudstvo je zaman neštetokrat skušalo otresti se silnega robstva. Premočni so bili tirani in ljudstvo ni še poznalo pravega cilja in prave poti. Tavalo je v temi in nezavesti, večinoma udano v svojo usodo. LuČi ni bilo od nikjer in ne upanja. Stoletja in stoletja je tako trpelo ljudstvo glad in nasilstvo.
Na nezavesti mase je temeljila premoč tiranov. Pred dvefha vekoma je prišel med to ljudstvo apostol novo vere. Povclieaval je trpljenje ljudstva in bičal farizeje in tirane. Upalo je tedaj ljudstvo v svojo rešitev. Sledilo je oznanje-valeu krščanstva, gledalo je zaupno v nebo. Ali razlašecvalci in tirani niso bili s fem premagani. Uklenjeno je bilo ljudstvo na zemlji, robovalo in krvavelo je slej ko prej. Gospodarji sveta so si osvojili cerkev, ki je učila ljudstvo, da naj bode udano in zadovoljno, da naj ne upa v boljše življenje na tej zemlji. Zavladala je zopet krivica, vojna pest in barbarstvo. Tirani in razlaščeval-
ci so tlačili maso zdaj še bolj nego 9»rej.
Ali nova luč se je končno pri kazala ljudstvu. Pričelo je raz misije vat i o svoji usodi in prišlo je do spoznanja, da je pokorščina in udan'ost in nerazumevanje cilja vzrok bednemu življenju. Prišlo je končno do spoznanja, da je zasužnjeno, prevarano in zatirano zato, ker je slepo in udano. Govorilo se je sedaj drugače. Pešci-ca brezsrčnih, od usode izvoljenih lenuhov, si je osvojila naše bogastvo in naše življenje. Mi moramo garati v bedi, zato da so oni srečni in bogati. Nad nami vladajo, zato ker smo mi nezavedni in oni složni. Peščica jih je, ali združeni so, in zato vladajo. Nas je ogromna masa, toda nesložni smo in pokorni ukazu drugih. Brez cilja živimo in brez volje. Poiskajmo si novo pot, upajmo v boljše življenje na zemlji, združimo se, pa bodemo močni!
Nova misel je dvignila proletar-ski svet: Delavci vseh dežel, združite se! Vsi za enega, eden za v»e!
V slogi in solidarnosti je rešitev potlačenih! Novo načelo je šlo med izkoriščane in bedne: Le od naše volje in od naše moči je odvisna naša sreča, naša bodočnost! Od tedaj se delavstvo boljinbolj probuja in združuje. Širi se boljinbolj spoznanje, da je sistem izkoriščanja mogoč le vsled nesloge tlačenih. Novo prepričanje se širi, da bode emancipacija ljudstva sad boja, ki ga bode ljudstvo samo izdržalo in izvršilo. Armada organiziranega mednarodnega proletariata, ki se neprestano in z uspehom bori proti kapitalistični družbi, nam priča, da nismo več daleč končnemu cilju popolnega osvo-bojenja ....
Ta armada organiziranega proletariata, ki stremi naprej, ki se popolnoma zaveda končnega cilja svojega orjaškega boja proti krivičnemu sistemu tiranije in izrabljanja, je pokazala svojo naraščajočo moč tudi letos na dan praznika dela in socializma, na dan 1. maja. Protesta delavstva, ki noče več robovati nasilnežem in izkoriščevalcem, je bila izražana ta dan v noštevilnih milijonih. Skupna, enotna misel je navdajala pro-letarce vseh narodov. Armada delavstva, ki hoče v bodočnost, je napovedala boj današnji družbi, je izražala Se enkrat svoje neomajno zaupanje v stranko dela in svobode.
Kdo noče biti vojak te armade? Na bojišču dela padajo proletarci, žrtovani kapitalistični požrešno-sti. V boj za idejo kličemo mi junake dela. Pred durmi novega sveta stojimo. Naj armada vojakov socializma-vojakov ideje bratstva, enakopravnosti in svobode stopa pogumno pot bodočnosti. Padli bodo pred silo delavskega boja stari sistemi in stoletne tiranije. Stoletjem robstva in tlačan-stva, bodo sledila stoletja sreče in življenja. Kvišku srca; razvijmo ponosno v pomladanski zrak zastavo revolucije in naprej!
ničila vero ali razdrla rodbiuof Peter Collins bo odgovoril.
Sodnik Bachus v Milwaukee izjavlja, da v njegovem Sodi tie u se nahaja približno tisoč slučajev razbitih zakonskih parov in 90 odstotkov je razbitih radi tega, ker možje niso mogli dobiti dela, vsledčesar so zapustili svoje žene ter se odklatili po svetu, llej Kolumbovi vitezi! Pošljite brž Petra Collinsa ali Žida Goldsteina, da pove, kdo jo razdrl teh tiaoč rodbin — ali morda socializmu 1
Napoleon je bil veliki mesar. Sest milionov ljudi je padlo v vojnah, katere je on vodil. Današnji Napoleoni kapitalizma po širnem svetu so še večji mesarji. Vsako leto ubijejo šest milionov ljudi potoni nesreč iu bolezni, ki bi se lahko preprečile.
"Titanicu" in "EmKprcss of Ireland" bo kmalu sledila na dno še ena stara, črviva ladija. Ta la-dija je kapitulizem.
Ciljte in strmite! Amcrikanski ISov enec je postal socialističen list. V zadnji številki je prinesel celo resolucijo, ki jo je sprejel cle-velandski socialistični klub. Kaj tacega pa Se ne. Kmalu se nas bo prijela bojazen, da zgubimo offi-eijelno glasilo jugosl. socialistične zveze in da prevzame to važno nalogo 'Amcrikanski Slovenec'. Ali katoliška vzgoja uič več iie nosi? — Ali je A. S. morda na poti za The Livo Issue?"
Clevelandski sodrugi protestirajo proti "Štriglju". To je med socialisti popolnoma na mestu Pri nas je vsaka kritika javna in vsaka stvarna kritika nam je tudi dobrodošla, ker imeti mora vedno dobre posledice za naše gibanje.
To je drugače kakor v — Jolie-tu. Tam romajo opravičeni protesti katoliških mož naravnost v koš in člani jednote se morajo obračati na druge liste ,ako hočejo povedati javnosti svoja mnenja o požrešni popovski kliki v Jo lietu.
Kapitalizem shmi na skrivijo-noiu hrbtišču delavca. Kaj bo, ka dar delavec zravna svoj hrbet?
Danes že vsak govori iu piši* o socializmu. Kni govorijo in pišejo o socializmu, ker se ga vesele, drugi pa, ker se ga boje. Delavec nima vzroka , da bi se bal socializma.
Pred tremi leti je vladala v ka toliški jednoti največja rafcuka. Večina slovenskih listov je spre jemala dopise katoliških rebelov, ki so klofutali Rev. Kranjca, da je bilo kaj. In takrat je tudi Janez zgubil svoj oficijelni stolček v jednoti. "Proletarec" pa ni tedaj niti z eno samo besedico omenil dotične rabuke držeč se principa da to je notranja zadeva organizacije, katera nas nič ne briga in katera naj sama uredi svoje zadeve.
Kranjski Janez pa vedno vtika prste v zadeve naših organizacij, pri katerih nima Čisto nič iskati. Med tem se pa stari rebeljon zopet ponavlja na vseh koncih in kra jih njegove organizacije. V isti številki svojega blatnega "Am. Slovenca", kjer se meša v zadeve socialistov, obenem tužno zdihuje kako katoliški možje zopet kličejo: "Proč s farško komando od K S. K. J."
Žalostno je, če zdravi in krepki delavci beračijo za delo, a ga ne morejo dobiti. Se bolj žalostno pa je, če delavci pri zdravi pameti na volilni dan glasujejo za sistem, v katerem morajo beračiti za delo.
Brez delavcev bi cela produktivna industrija počivala, a kljub temu imajo vse dobre produkte tisti, ki nič ne produeirajo. Ali se je čuditi?
Wilson pravi, da vojaki so zato, da ohranijo mir. Kaj če bi bil sa tan zato, da bi čuval ljudi greha?!
Paketna pošta je odjedla eks-presnim družbam samo v državi Kansas $.V),000 v preteklih šestih mesecih. Paketna pošta je ljudska institucija, nekaka predpriprava splošnega socializiranja Ali je mogoče paketna pošta že u
Tain Jam, Janez, rešuj in.otmi. kar se da še oteti! Ali ne bereš vsak teden v "Glasu Naroda" in drugih listih, kako katoliški možje mislijo o popovskih koritarjih in lačenbergarjih v Jolietu? Ali se ti nič ne svita?
Kaj če bi se zgodilo, da katoliški delavci pri K. S. K. J. teleb nejo popovske trote na cesto tl* istem času, ko Janez & Co. "pa\ najo" socialiste? Danes je že vse mogoče iu to je najprej mogoče,
Carnegi je lahko vesel na svoje "delavce" v kovačnici laži. (Am Slovenec). Kadar bi imeli biti resni, tedaj so smešni in kadar bi radi bili smešni, so pa otročje bedasti. Kadi imamo nagajivega na sprotnika, samo če je mojster v nagajanju — toda Janez & Co. so še v nagajivosti premajhni.
Zdaj bi radi nagajali z lažjo o socialistični "delitvi", pa ne gre Pravijo: . . . "Kjer se deli premo-ženje (sure!) mora se tudi delo " Right o! Socialisti smo zato, da se deli delo — in samo delo — da bodo namreč tudi lenuhi delali, ne pa samo lenobo pasli na stroške drugih, kakor delajo Janez & Co. Mi smo vajeni dela v tovarnah pri plavžih in v rudnikih, ker smo
taka dela le opravljali in še danes ne jih ne ustrašimo dokler smo zdravi —- ali, o joj, kaj bi pa bilo t mehkimi, belimi rokicami Janeza, ie bi moral prijeti *a kramp ali za železni drog!! Stavimo groš, da se gre takoj vtopit (
»»»»»»♦♦s*
» < »
; Stran Ka, j j
Kavno taki trotje in lenuhi, ki Se nikdar nié koristnega delali, ki niso za nobeno rabo v prid živ-ljenskega obstanka na svetu in ki nimajo nobenega pojma, kako se muči delavec ta svoj cent, hočejo nekaj diktirati delavcem glede delavskih teženji Kam smo prišli! Kavno taki se pa tudi boje socia lizma in vedo zakaj — zato, ker se boje poštenega dela! "Delitve" — in lahko bi znali, da socialisti ne mislijo deliti nobenega premo ženja — se ne boje, zato ker »proti zalumpajo vse, kar iztisnejo iz siromakov — par pa ne boje dela Tukaj ste!
Tiranija, starovlada, inkvizicija zatiranje vsake svobode, hudodel stva, ločitve zakonov, graft, uino ri (katere blagoslavlja) tudi pa pež!) intakodalje, intakodslje, in t-akodalje — se vrle danes, ko vla da kapitalizem s pomočjo krščan stva! Ali ni tako JanezT Ce bi tega ne bi ne poznali teb terminov. Vse to je danes in slabše več nemore biti — pa Če vse te lepe čednosti krščanske civilazije ostanejo do sodnjega dne, kar tudi mora ostati po vaših nazorih. Ali so vsega tega krivi socialisti?
Socialisti smo zato, da se ta zla odpravijo in mi pravimo, da bo to odpravil socializem. In vi! Pove, nam Janez, povejte nam mameluki jolietski, for goodness sake, po vejte naz za boljše sredstvo kakor je socializem, ki bi odpravilo vsa » ta zla, ki bi prineslo blagostanje ^proletarskemu ljudstvu in ki bi odpravilo mezdno izkoriščanje de lavcev! Povejte! Socializem nam ni dogma; mi nismo fanatiki. Povejte nam za kaj boljšega in "Pro letarec" bo zavrgel socialistična načela ter se oprijel nove, boljše ideje. Do danes smo prepričani da je socializem najboljše sredstvo za rešitev socialnih proble mov. Kdo ve za kaj bojlšega?
— Ker pa do danes ni še nihče predložil bojšega sredstva, ne bo tega storil niti Janez & Co.; zato pa bomo brez vsake brige še na pi^ej propagirali za socializem in "Proletarec" bo vedno socialistični list.
Zakaj lažeš, Janez, da je ffan coska država socialistična? Katera država na svetu je socialistična in sploh zamore biti socialistična v okvirju kapitalistične družbe" Če misliš, Janez, s tem farbati svoje "bravce", da so za hudodelstva posameznikov na Francoskem odgovorni socialisti, ker so zadnje čase povzdignili svojo politično moč, potem tudi mi lahkd rečemo, da je katoliška cerkev v Avstriji odgovorna za tamošnja hudodel stva posameznikov, ker ima tam politično premoč.
Preden vprašuješ, Janez, po vzgledih socializma, vprašaj ra, samega sebe, kje so vzgledi klerikalnega gospodstva. Kako je na primer v Belgiji ,kjer gospodarijo Hmci? Ksko ¿e Um prišlo do tega, da so krščanski socialci obrnili hrbet klerikalni vladi in podprli akcijo socialistov? Povej nam, zakaj se branijo dati ljftdstvu volilno moč? To so vprašanja, s katerimi se bavi, namesto da se kapriciraš z ekonomskimi vagledi socializma.

Povej mi, s čegavim maslom si mažeš kruh in povedal ti bom, če-gav si. Janez je dobil od brezver-skega kapitalista orgle vredne $600 in zdaj pa maže v svojem listu ravno to, kar želi brezverski kapitalist. To je Janezov business. Najbrž pričakuje še kakšne orgle!
Ghicago, m.
Klub št. I Jugod. socialist, zve* z t je na svoji zadnji seji zaključil, tla se kongres J. S. Z. od godi za eno leto, in sieer iz razlogov, ki so lili že pojasueiti v glasilih naše zveze. Dalje je klub št. 1 vsled izkušnje, ki jo je dal zadnji kongres v Milvvaukee, zaključil, da je treba točko nahih pravil, ki določuje pošiljanje delegatov na koli-gres takti urediti, da bo omogočeno vsem klubom poslati delegata na kongres. Vsled tega podaja naš klub spodaj navedeno iniciativo ,ter prosi glasom pravil, tla jo naši klubi podpirajo, da gre jm»-tem kot predlog na splošno glasovanje.
Od časa do časa pridejo na sejali gl. odbora J. S. Z. važne točke v pretres, in ker smo po sedanjih pravilih zastopani po narodnosti in sicer txl vsake narodnosti po štirje člani* in ker pridejo na dnevni red slučaji, ki so za korist manjšine ali večine zastopanega članstva, pa lahko manjšina večino odglasuje proti nijh volji, jt soeialist. klub št. 1 tudi v tem ozi-ru vzel iniciativo in dotlaje tudi k točki 23 zveznih pravil izboljša nje, ki bo omogočilo v takih slučajih v bodoče članom vsake zastopajoče narodnosti glasovati o predlogih po članstvu svoje zasto pa j oče narodnosti.
Iz gori navedenih razlogov apelira torej klub št. 1 J. S. Z., tla člani pazljivo preštudirajo prizadete točke pravil, kakor tudi dodatke, ki naj postanejo predlogi za splošno glasovanje ko dobi kvalificirano število (otl destih klubov) podporo.
Klub št. 1 apelira na vse jugosl soeialist. klube, za podporo teh dveh iniciativnih predlogov. Klu bi, ki se strinjajo s temi predlogi, naj pošljejo svoje izjave tajniku kluba št. 1, sotlr. Filip Godinu, 2800 So. Karlov A ve., Chicago, 111.
INICIATIVA:
Točka 16. Pravico do sedeža na zboru imajo: a) Delegati krajevnih klubov, in sicer ima vsak klub pravico do enega delegata. Stroške za vožnjo plača zveza, druge troške pa trpi klub sam.
b)	Pri važnih glasovanjih lahko pet delegatov zahteva, da se glasuje po članstvu, ti ga zastopajo.
c)	Pri glasovanju po članstvu ima vsak delegat toliko glasov, kolikor dobro stoječih Članov šteje klub, katerega zastopa delegat in sicer na podlagi poročila zadnjih treh mesecev.
Točka 23. Vsak član gl. odbora ima pravico zahtevati v slučaju važnih predlogov, bodisi glede taktike ali finance pri J. S. Z., da se pri odglasovanju za tak predlog, glasuje po članstvu narodnosti, ki jo zastopa. Seveda mora biti tak predlog podprt najmanj še od enega člana gl. odbora tiste narodnosti.
Za Youngstown, O.
Jugosl. socialistični klub št. 18 ima dne 5. julija t. 1. polletno sejo, in sicer na f>8 Sycamore St. Na dnevnem redu bo dobitev glaso-virja. Vstop ima vsak sotlrug J. S. Z.	Tajnik.
Za Cleveland, O.
Na zadnji redni seji jugosl. soc. kluba št. 27 je bil za drugo polovico leta izvoljen sledeči odbor: Organizatorjem sotlr. Jos. Jauh,5519 Cobleigh St. S. K.; korespondene-ni tajnik sotlr. A. Bogataj, .1005 K. 71. St.; finančnim tajnikom sotlr. V. Jurman, blagajnikom sotlr. M. Petrovčič, knjižničarjem sotlr. Fr. Pogaear. V nadzorni odbor st» izvoljeni sodriigi F. Pershe, j .Somrak in L. Poljšak. V naprej se vrš<> klubove seje vsak tlrufc in četrti četrtek v mesecu.
A. Bogataj, tajnik.
— Dne 14. maja sta «Iva pijana ameriška mornarja potegnila italijansko zastavo, ki je visela nad vratmi neke brivniee v Philadel-pbiji, in jo poteptala. Sedaj eita-mo, da je prijateljski razgovor med državnim tajnikom in italijanskim poslanikom stvar poravnal, ne da bi bilo treba "oneča-ičeno" italijansko zastavo pozdraviti r. 21. streli iz topa
tira in na mestu ste. — Vsi dobrobiti!
M. P 't rov ich, ta j.
Oonemaugh, Pa.
Na seji stie. kluba št v. 5 se je sklenilo ohdržavati v prihodnje klubove seje le enkrat na mesec in sicer na drugi četrtek v mesecu v navadnih prostorih.
Na prihodnji seji bo na dnevnemu redu volitev odbora za klub.
F. Podboj, taj.
Za Ghisholm, Minn.
Jugosl. soc. klub št. 22 ima svojo redno sejo dne 5. julija ob 9. uri dopoldne v dvorani Mr. Medveda (up stairs).
Na dnevnem redu so važne stvari, zato je upati, tla bo vsat{ član navzoč brez izgovora.
M. Maurin, tajnik.
VABILO! • Na plesno veselico, katero priredi Slov. Izobr. Dr. "Vihar" v Dunlo, Pa., dne 4. julija v lastni dvorani. Začetek ob 4. uri popoldne. Zabava bode raznovrstna. — Cenjene rojake iz okolice se tem potom uljudno vabi, da se te prireditve udeležiti blagovaljijo.
Vstoonina $1.00, dame so vstopnine proste.
Za dober prigrizek in točno postrežbo skrbel bode
ODBOR.
Vabilo na veselico,
katero prirede društva spadajoča v slov. Izobraževalni dom na Franklin, Pa., dne 3. julija t. 1. zvečer v lastnih prostorih Izobr. Doma.
Vsi Slovenci in Slovenke ter Hrvatje v Franklinu iu bližnji o kolici se najuljudnjeje vabijo na to veselico!
Na programu bo petje, tambura nje in ples.
Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Vstopnina za moške 25e. Dame so vstopnine proste. Za dobro pijačo- in prigrizek bo preskrbljeno.	ODBOR.
ZASLUŽEK IN ONEMOGLOST.
V COLORADI JE ÔTBAJK PREMOG ARJEV! PROČ OD OOLORADE!
Za Détroit, Mich.
Jugosl. socialistični klub št <»1 priredi z màcedonskç socialistično grupo Zora velik izlet (piknik) blizu Maxwell tovarne. Piknik sr vrši 4. julija. Kraj jc po naravi zelo ugoden za piknik. Na pikniku bo govoril sotlr. M. Lučič. Vstopnina 50c za moške, 25e za ženske in 75c za obitelj.
Potokaz: Vzemite 14th karo in se presedite na Viktor karo, na kateri se vozite do Maxwell Motor Car Co. tovarne. Od tam greste peš po Massachusetts cesti ns vshodno stran preko železniškega
Delavec poslušaj, kaj ti jaz tvoj "kruhodajalee" želim vtisni ti v dušo: Starost tvoja nima ni kakega vpliva na boljšo plačo; sivi lasje ne napolnijo prazne glave. I Meni je pridržana cenitev dclo-' zmožnosti. Jaz merim razvoj. Jaz 'sodim delavca samo po njegovem j delu, ne po njegovih krepostih Kupujem njegovo delovno moe prav tako, kakor moram kupiti stroje. Rabim stroj, pa naj bo človeški ali mehanični, ki dela z naj višjo dovršenostjo, in z najmanjšo potrato; ki teče z najhujšo hitrostjo, brez znatne napake. Vzamem model, ki mi donaša dobiček, pa ne vprašam, ali je star 16 let ali pa 70 let, če je bil izumljen 1. 1830 ali 1914, to me malo briga.
Trgovski svet vladajo brez ver ci. Napredek jic sme motiti ter-cialstvo in brezverstvo prošlih dni. Nezmožni ovira boj. Dela-zmožnost urejena po službenih letih je zastarela navada, nezdrava teorija, ki sem jt» odklonil, ko sem nadomestil konja z motorjem pisača s tenografom. Jaz cenim lf to, kar delavec naredi, ne to kaj je. Mojemu obratu dovajam sveže krvi, ne zato, tla ščitim starost temveč tla se je otlkrižam. Ne morem si dovoljevati, tla bi dal trhlemu drevesu prostora. Tekma nt pozna čuta. Tekmovanju na zunaj nisem kos, če nisem pogumen na znotraj. Odprava udobnosti jt kruta, toda pravična. Narava jt stvarila, predno je človek znal rabiti. Nadomestitev dosluženih, jt neizogibna. Za tvoje prejšnjo delo si že bil plačan. Otl začetka si za hteval tako plačo, kakoršna je bi la tvoja zmožnost, Ko si mi posta dragocenejši, si se znal okoristiti Med svojim razvojem si stega vedno roko po polni plači svoji vrednosti. Ce pa si to opustil, tem slabši* zate. Sedaj nimam do te nikakršnih dolžnosti. Najin račun sva teden za tednom poravnala
Ce je tvor razum na višku časa pozabim uro tvojega rojstva. Ct pa se ustavljaš prilagoditi se no vim idejam, če se novotarijani in iznajdbam odrekaš, če se pustiš voditi od veerajših vplivov mesto od današnjih izkušenj, če praviš tla si prestar /» učenca, potem si prestar tudi za delavca. Od mene ne moreš pričakovati, da hijeni moderne boje z obrabljenim o rožjem.
Gumovt Obroči za Avtomobile
PO TOVARNIŠKI CENI
Prihranite si 30 do 60 odstotkov.
Obrt»«	Cev
(Tire)	(Tubs)
28*3	$ 7.20	S 1.05
30*3	7.80	l.Sft
30*3% 10.80	2.80
32x3% 11.90	2.92
34x3% 12.40	3.00
32x4	13.70	3.3ft
33x4	14.80	3.50
34x4	16.80	3.60
30x4	17.85	3.90
35x4% 19.75	4.85
3«X4%	19.85	4.90
37x4% 21.50	5.10
37x5	24.90	5.90
V zalogi ¡murnu vse druge velikosti. Non-Hkid obroči (Tires) 15 odstotkov več, rdeča cev (Tube) 10 odstotkov več, kot siva. Obroči so vsi svati, novi ln garantirani. Najboljšega neodvisnega izdelka. Kupite direktno od nas ter si prihranite denar. 5 odstotni popust, če se takoj z naročilom polije denar. Za pošiljat ve po C. O. D. zahtevamo 10 odstotno svoto kot deposit. Pregled istih dovoljen.
TIRES FACTORY SALES COMPANY, Dept. A.	Dajton, Ohio.
innruuinnr---------------» v^vvv^^aaaaaa^x\w\\\\\\
5 FOTOGRAFI JE|
I
\W\W\V
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Izvanredna ponudba za nogavice.
Trajna noânja nogavic sa mofike in ten ske — Wear-Ever Hosiery. Ženska Izvanredna ponudba.
Za nekoliko časa samo: Sest parov črnih, rujavih ali belih ženskih nogavic z pismeno garancijo, vrednih po 35c, za |1.00 in 10c za po kritje poštnine in drugo.
Izvanredna ponudba možem. Za nekoliko časa samo: lest paroV nalih nogavic, vrednih po 35c, vsake barve z pismeno garancijo in cn par podvei — aradies Garters — za en dolar in 10c poštnino itd.
Vam so znane te nogavice: te presto-je preskulnjo, dočim se vse druge hitro raztrgajo. Dajo vam pravo olajšavo, ni majo šiva, da bi vas drgnil, in njih oblika ostane ista, ker so kvačkani in ue prelani. Te nogavice so garantirane v modi, kakor tudi v kakovosti in tr pežnosti, in sicer za šest mesecev, ne da bi se rsztrgali in če se, dobite nove za stonj. Ne odlalajte in polljite po te no gavice, predno se ne konča ta izvanred na ponudba. Polljite natančno velikost, os. štev.	#
WEAR-EVER HOSIERY COMPANY, Dayton, Ohio.
Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba o-hrsniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Pain Expeller Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopslih in tako;i bo dobro. Pain Expeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega varstveno znamko s sidrom.
(Adv.)
lOO
KRASNIH IN RARVANIH
RAZGLEDNIC
Mnoge so krasne slike lepih modelov in
Igralk, poleg tega pa tudi samo se polneče Fountain Pen Vse sa 50c.
To je največja prilika, da si nabavite lepe slike in razglednice vsake vrste. Mnoge se težko dobe ter so se prodnja le posamezne za ceno, katero mi zahte varno za 100. Te se bodo hitro rapro dale vsem tistim, ki ljubijo krasoto naravnih slikah in kateri so vneti zti lepe in polne modele.
Samo ae polneče Fountain Pen pošlje mo z tem naročilom. Samo te so se prodajale v prodajalnah po $1.00 komad Vseh 100 razglednic in Fountain Pen za 50e ter 10c za pokritje poitnine.
ART PORTRAYAL COMPANY.
Dajton. Ohio.
ZASTONJ
• ' LONDON T ANOO• ' OVRATNICA « ' EVELYN THAW ' ' ZAPESTNICA
Ta dva krasna komada nosijo new jorlke dame ter so takorekoč nore na nja; pozlačena sta elegantno in mično in se ju bode razveselila vsaka ženska, pa naj bode stara ali mlada. Zelo mo derna in pozornost vzbujujoča.
Naša prosta ponudba. Mi oglašamo Spearment žvečilni gum ter hočemo, da imate vi eno teh škatelj v vašem domu Ta gum osladi sapo, obeli zobe ter po maga prebavi janju ; vas pokrepča ter je povsod priljubljen. Vsakemu, kteri nam polije 50c in 10c za pokritje polt nine, bodemo poslali eno Ikatljo tega guma, v kateri je 20 5centnih komadov Spearmint guma ter dodali le elegantno
Tango'• ovratnico in "Evelyn Thaw' zapestnico popolnoma prosto.
Ts ponudba je samo za kratek čaa.— Ne več kot dvoje naročil eni in isti osebi. Prodajalci na drobno ne smejo sprejeti te ponudbe.
UNITED SALES COMPANY .
P. O. Box 101 Dayton, Ohio.
najfinejšega dela, najsibo âenitovanjske, društvene sli družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
Ivan Včclik
PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul.
CHI<<A<M). ILI.
Z vsakim tucatom silk damo krasno darilo.
Tslefon: Canal 269S.
k* v\\\\\\\\\\\\\
Ako živite izven Chicage, pilite po naš cenik za dobro vino in žganje, u*i
tac dtd1vi a dn 1902 blue island avenue,
juj. dlk1i/\k u9 (deft. c.) chicago. illinois.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
UM4I Bluc Island Avenue, Chleago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
>MMMI0QO»M»M»H»0<>0<»»MMt»IMIM0MM<Mt»M
I^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drngo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. J
<
»♦♦♦••»»»»•»»♦»»•♦»•»♦•♦•»♦••o•sss»sossc*o

Oorkij :
DUŠEVNI BOJI.
Pomlad je, jaano sije solnoe. Vsi ljudje no veseli, celo šipe oken na starih, kamenitih hišah se milo smehljajo.
Po cestah mesteca se preliva pestrs, praznično oblečena množi ea. Vse mesto je ns nogah — delavci, vojaki, meščani, duhovniki, uradniki, ribiči. Vai čutijo pomlad ▼ krvi, govore glasno, smejo se, šalijo in pojo. Kakor veliko, zdra vo telo so vsi nspolnjeni z vese ljein do življenja.
Pestro barvani solnčuiki, ženski klobuki, rdeči in modri otroški baloni, vsi so podobni čudovitim eveticsm. In kakor iskreči se dra gi kameni na sijajnem oblačilu bojnega kralja ae povsod smehlja je in radostno svetijo obrazi o-trok, veselih vlsdsrjev sveta.
Bledozeleno listje na drevesih se še ni rszvilo in srks, zvito v brstje, željno gorke solnčue žarke. V daljavi igra godba in vabi.
Vtisk imaš, kakor da so ljudje vse hudo pretrpeli in kakor da je bil včeraj zadnji dan težkega, mo-rečega, ostudnega življenja. Danes pa so se vsi zbudili kakor o troci z jasnimi obrazi, s trdnim, veselim zaupanjem in vero vase, v nezinaganost svoje volje, ki se mora vse ukloniti pred njo. In tako gredo združenih, gotovih korakov bodočnosti nasproti.
Čudno je bilo, moreče in neprijetno, v tem živem vrvenju veselih ljudi zagledati žalostno obličje. Ob roki mlade žene je šel mimo visok, krepak mož, gotovo ne nad trideset let star, toda s popolnoma osivelimi lasmi. Držal je klobuk v roki, njegova okrogla glava se je srebrno blestela, suhi, zdravi obraz je bil miren in z večno otožnostjo obsenčen. Velike, o-tožne, napol zastrte oči so gledale tako^ kakor morejo gledati v svet samo oči človeka, ki nosi v sebi globoko bolest in je ne more nikdar pozabiti.
"Oglej si pozorno to dvojico in zlasti moža," je dejal moj tovariš. "Pretrpel je eno tistih drsni, ki se vedno češče odigravajo v delavskih krogih severne Italije."
In sodrug mi je pripovedoval:
Ta mož je socialist, urednik tukajšnjega delav8kogs lista, preje sobni slikar. Ena tistih narav, ki jim je znanje vera in ki jim vera še bolj užge žejo po znanju. Srdit, moder sovražnik klerikalcev — le poglej, s kakimi sovražnimi pogledi zagledujejo črni kutonoaci njegovo postavo.
Pred kakimi petimi leti, ko se jc pečal s socialno propagando, je naletel v enem svojih okrožij na dekle, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Tam so se žene preveč učile, da molče in neomejeno verujejo. Stoletja in stoletja so razvijali duhovniki to zmožnost v njih, in sicer s polnim uspehom. Nekdo je resnično pripomnil, da je katoliška cerkev zgrajena na prsih ženske, (esčenje Madone ni le pogansko lepo, ampak predvsem— modro. Madona je pre poste jša, bolj človeška od Kristusa; srcu je bližja, nima nobenih neskladnosti, ne preti s peklom. Ona je vsa ljubezen, sočutje in odpuš Čanje in more z lahkoto prikovati žensko srce za vse življenje nase.
Videl je torej deklico, ki je u-mela govoriti in vpraševati, in ve-don je čutil v njenih vprašanjih, poleg otroškega strmenja nad njegovimi nazori, neprikrito nezaupanje proti njemu, pogosto celo strah in stud pred njegovimi besedami. Socialističen propagandist v Italiji mora pogosto in m no go govoriti o veri in rabiti ostre besede o papežu in duhovnikih. Toda kadarkoli se je dotaknil tega predmeta, je videl v očeh deklice sovraštvo in zaničevanje proti njemu, in če jo je vprašal, so zvenele njene besede sovražno in mehki glas je bil prepojen s strupom. Bilo je jasno, da se je seznanila z antisocialistično literaturo katoličanov, in da ni v tem okrožju uživala prav nič manjšega zaupanja kakor on sam.
Tukaj v Italiji ravnajo z ženami mnogo preprostejše in siroveje kakor na Ruskem in do zadnjega časa s<l dale Italijanke resnično mnogo povoda za to. Ker se niso zanimale nič izven cerkve, so stale v najboljšem slučaju tuje naspro-ti kulturnemu delu mož in ga niso razumevale.
Njegovo moško samoljublje je bilo užaljeno, njegova slava spretnega propagandista je trpela vsled spopadov z deklico. Razhu-
dil se je, razsrdil in jo je večkrat uspešno napadel. Ona pa mu je poplačala s enakim uapehom in ga priailila, da je proti svoji navadi posvečsl posebno pozornost in skrbnost priprsvsm za svoja predavanja v okrožju.
Poleg tega je vedno videl, če je govoril o sramotni sedajnoati, o zatiranju človeka in popačenju njegovega telesa in njegove duše, vedno če je razgrinjal pred svojimi poslušalci podobe bodočega življenja, v katerem bi bil človek vuanje in notranje svoboden, ta krat je vedno videl čisto sprente njen obraz pred sabo. Prialuško-vala je njegovim besedsm z jezo močne, modre ženske, ki ji je bilo dobro znano breme življenja, pri služkovala jim je z zaupno pože Ijivostjo otroka, ki sliši krasno bajko, vzbujajočo sorodne zvoke v njegovi prav tako krasni, zagonetni duši.
To je zbudilo v njem predčuv-stvo zmage nad močnim sovražnikom, ki je utegnil biti izboren tovariš, pogumen bojevnik za bodočnost.
Skoro eno leto je trsjal ta dvoboj, ne da bi bil eden izmed njiju začutil željo, da bi se približal drugemu in bi nadaljeval boj oči v oči. Slednjič je stopil on prvi do nje:
"Gospodična, Vi ste moja stalna nasprotnica. Ali se Vam ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznava?"
Kada je privolila in že skoro po prvih besedah je razplamtel boj med njima. Dekliea je z največjo silo branila cerkev kot edino zavetišče, kjer si lahko odpočije trudni, izmučeni človek in kjer so vsi, neodvisni od svoje zunanjosti, enako upoštevani, nakar je on odvrnil, da si ljudje ne smejo od-počivati, ampak se morajo bojevati, da je meščanska enakost ne-možna brez enakosti materialnih dobrin in se skrivajo za madono vsi tisti, v katerih interesu je, da ljudje oatanejo v svoji neumnosti in nevednosti.
Odtlej so vroče, razprave izmenjevale vse njuno življenje. Ob vsakem sestanku se je nadaljeval ta brezkončni, strašni prepir in z vsakim dnem je jasneje stopala na dan ostra nesprijaznjenost njih nazorov.
/a njega je bilo življenje boj za razširjenje znanja, da zmaga nad naravnimi silami, boj za pod-jaruiljenje skrivoatnih naravnih sil volji človeka. Vat ljudje ac morajo enako pripraviti za ta boj, taterega končni cilj je avob«Kia i m zmaga razuma, zmaga tiste edine, najmogočnejši' sile, ki je vedoma delovala v svetovju. Za njo pa je obstojalo življenje» v počasnem, mučnem žrtvovanju človeka, v podreditvi razuma tisti skrivnostni volji, katere zakoni in cilji so lili znani le duhovniku. Osupnjen jo je vprašal:
"Zakaj pa poseeate moja predavanja? Kaj pričakujete od socializma?"
"Vem," je odgovorila žalostno, 'da grešim in dclain nesmiselno. Ampak tako lepo je Vas poslušati in sanjati o možnosti sreče vseh judi."
Ni bila zelo lepa; bila je lične »ostave, pametnega obrazka z ve-ikimi očmi, ki so znale biti mile in jezne, prijazne in trde. Delala je v tovarni za svilo in živela skupno s svojo staro materjo, s iromim očetom in mlajšo sestro, ki je hodila v rokodelsko šolo. Časi je bila vesela, ne glasna, toda očarujoče ljubezniva. Ljubila je muzeje in starinske cerkve in se je razvnela ob pogledu na slike in umotvore.
"Kako čudovito," je dejala, 'da so bile te krasne stvari nekoč skrite v hišah posameznih o-seb in da so le posamični ljudje imeli pravico do uživanja njih lepote. Lepota mora biti vsem dostopna, samo potem je živa."
Pogosto je govorila tako čudovito, in vedno se mu je zdelo, da so izvirale te besede iz njemu tujega duševnega euvstvovanja. Spominjala ga je na stokanje ranjenca. Čutil je, da je gojila ta deklica do življenja in do ljudi globoko, skrbno in sočutno ljubezen da matere; potrpežljivo je čakal, da bi njegova vera razplamtela njeno srce in bi spremenila tiho ljubezen v strast; zdelo se mu je, da je vedno pozorneje prisluškovala njegovim besedam in da je v sreu že soglašala z njiin. In vedno ognjevitejše je govoril o potrebi neumornega dejanskega boja za osvoboditev posameznika, ljud-
stva, človeštva od starih okov, katerih rja se je bila globoko zajedla v duše iu jih zastrupila. Ko jo je nekoč spremljsl domov, ji je dejsl, da jo ljubi in da jo prosi, usj bo njegova žena. Ustrašil se je, ko je videl, ksk vtisk so napravile njegove bede nanjo. Umakni la se je, kskor ds bi jo bil udsril, bleda, s široko odprtimi očmi se je naslonila na steno, roke je skri-Is ns hrbtu in govorils skoro v grozi :
"Slutila sem, skoro sem čutila, da bo tako prišlo, zakaj že dolgo Vas ljubim. Ali, o Bog, kaj pa bo to?"
"Zdaj pridejo dnevi sreče zs tebe in zs mene, dnevi nsjinega skupenga dela," je vzkliknil.
"Ne," je dejala in povesila glavo. "Ne, mi dva bi ne bila smela govoriti o ljubezni."
"Zakaj?"
"Ali bi se ti dsl poročiti v cerkvi?" ga je vprašala tiho.
"Ne!"
"Potem. . . zdravstvuj!"
Naglo je odšla. On pa jo je dohitel in ji začel prigovarjati. Poslušala ga je molče, brez ugovora in dejala :
"Jaz, moj oče in moja mati smo vai verni kristjani in bomo kot taki tudi umrli. Zakon, sklenjen v civilniem uradu, zame ni noben zakon. Če se rode v takem zakonu otroci, veni, da bodo nesrečni. Samo cerkven zakon posveti ljubezen, samo cerkven zakon podeli srečo in mir."
Zdaj je videl razločno, da se ne bo tako lahko udala. Seveda tudi on ni mogel odjeujati. Ločila sta se in ob slovesu je dejala deklica:
"Nikdar ne mučiva drug drugega. Ne išči sestanka z menoj... Ah, če bi mogel proč! Jaz ne moreni, jaz sem tako revna ..."
"Jaz ne obljubim ničesar," je odvrnil.
In pričel s«' je boj močnih narav ; seveda sta se sešla, in eelo pogosteje kakor preje, zakaj ljubila sta drug drugega in sta iskala te sestanke, potihem se nadeja-joča, da eden izmed njih ne bo prenesel muk nezadovoljnega, kvišku plapolajočcga čuvstva. Nji ju stetanki so bili polni obupa in srčnih bolesti; on se je čutil vsakokrat popolnoma slabotnega in kakor razbitega, ona pa je šls vsa v solzah k spovedi. On je vedel to ili zdelo se iilU je, da se črno zidov je tonzuronosccv z vsakim dnem jači in visa in da ju bo ločilo do smrti.
Nekoč, ko sta se àia na praznik setat izven uiesta, mu je ušlo, ne da bi bil m talil na to, pretenjef
"Veš, včasih se ini zazdi, da bi te utegnil umoriti. . ." Molčala je.
"Ali si slišala, kaj sem dejal?" "Da," je odvrnila iu mu zrla ljubeznipolno v obraz.
Zdaj je vedel, da bi preje umrla, kakor pa odjenjala. Pred tem "da" jo je bil včasih objel in po-Ijuboval. Ona se je branila, toda njen odpor je bil vedno šibkejši in on je bil upal, da bo nekega dne podlegla in da mu bo ženski nagon pripomogel do zmage nad njo. Zdaj pa je razumel, da bi to ne bila nobena zmaga, ampak podjarmljenje. Od tedaj ni več vzbujal ženske v njej.
Tako je potoval z njo skozi temne kroge njenih misli o življenju, prižgal je v njej vse luči, ki so mu bile dostopne, toda ona je prisluš kovala njegovim besedam, kakor slepa, s sanjavim usmevom v o-čeh, videla ni ničesar in mu ni verjela.
Nekaj mu je dejala :
"Včasih sprevidim, da je možno vse, o čemer govoriš. Sodim pa, «la pride to od te^a, ker te ljubim ! Vse razumem, nimam pa veri», ne morem verjeti! In če odi-deš, izgine vse, kar je s teboj v zvezi."
Ta drama je trajala skoro dve leti, dokler ni dekliea omagala in zbolela. Opustil je svoje delo, opustil delovanje v strankini organi* zaeiji, zadolžil se je, ogibal se je sodrugov in je neprenehoma korakal v bližini njenega stanovanja gor in dol ali pa je sedel ob postelji bolnice. Videl je, da je dogo-revala kakor sveča in je bila z vsakim dnem prozorne jša, dočim je bolni ogenj v njenih očeh vedno jasneje plainte!.
"Pripoveduj mi o življenju, <» bodočnost," — ga je prosila.
. LISTNICA.
Več dopisov je moralo to |>ot izostali, prihodnjič pride vse na vrsto. Dopisnike prosimo potrpljenja.— Pozdrav vsem !
KAPITALIZEM V NEMÛIJI.
Nekdaj je bil mojster gospodar. Začeti je moral kot vajenec Isučiti se je moral, pridobiti si je moral vaje kot pomočnik, ozreti se je moral po svetu. Če ni dobro poznal svojega rokodelstva, ni nič opravil; kajti v konkurenci je od-ločevalo boljše delo. Tudi če je povečal svoje podjetje in najel pomočnike, so bili to res njegovi pomočniki. Pomagali so mu dela-ti, ker je tudi sam delal iu vodil delo.
Tehnični razvoj je povzročil velikansko prekucijo. Podjetja s strojnim obratom so le mogoča, če soprimemo velika. Čim večja, teni bolje. Pomen ima v njih delo množice. Posameznik ne šteje veliko. Če bi v manufakturni tovarni podjetnik krojil rokave, bi bil učinek naravnost smešen. On se bavi le še z vrhovnim vodstvom. Kolikor bolj se povečsva obrat, tem bolj ga podpirajo in nadomeščajo drugi, tehniki, uradniki, mojstri tudi v tem. Če u-mrje, ni treba da bi se podjetje zaradi tega ustavilo le en dan. Njegov naslednik prevzame gos-podstvo kakor po kraljevi smrti preBtolni princ vlado. Osebno raz» merje med njim in podjetjem je le še lastninsko.
Tudi to še ui zadnja etapa v kapitalističnem razvoju.
Tvrdka Artur Kri\pp ima v Berndorfu na Nižjem Avstrijskem veliko tovarno za kovinsko blago, v Grillenbergu pa premogovnik. Tovarna je bila ustanovljena leta 1843. Hermanu Krupp in njegov brat Alfred, tedanji šef znanega velikanskega podjetja v Essenu, sta bila ustanovitelja. Začetkoma je tovarna delala s pet-deseteini delavci. Ker ni bilo v tistih časih mnogo drobiža, je vpeljala tvrdka za izplačevanje mezd za svoje delavce posebne plačilne znamke, najprej iz zapirja, pozneje iz brona, potem iz zmesi ni-kla in bakra. Iž tega se je razvila fabrikacija drobiža sploh, in tovarna ga je izdelovala na le za evropske, ampak tudi za razne prekomorske dežele. Ko je bila i-zumljena galvanična posrebritev in pozlatite v, se je začela tovarna baviti s tem. Leta 1879. je umrl Hermanu Krupp in tiaaledil ga je sin Artur. Podjetje se je trajno povečavalo; 1. 1883. je zgradilo v Traisenu novo veliko tovarno. Poglavitno se bavi s vsakovrstnimi niklaatiini izdelki. Sedaj se rabi v Berndorfu za 4500 konj. sil mehanične moči, ki jo prenaša 760 elektromotorjev. Podjetje i-ma svoj premogovnik, svojo plinarno, svojo žično železnico, pri-važa premog brez ročne pomoči naravnost v tovarno. Delavcev je sedaj v Berndrfu čez 5000, uradnikov čez 200. Prodajalne ima po Avstriji, Nemčiji, Ruaiji.Franciji, Itolandiji, Angliji, Švici, Italiji, na Švedskem itd.
Zdaj se je to podjetje izpreme-nilo v akcijsko družbo. To operacijo je prevzel Kreditni zavod. Izdajo se delnice za 30 miljonov, in sicer za 15 miljonov vrednostnih delnic, katerim se garantira na 5 odstotkov dividende, in za 15 miljonov osnovnih delnic. Prve prevzame Kreditni zavod, druge pa Krupp in njegova žlahta.
Za nekaj časa seveda ne bo o-paziti, da bi se bilo kaj izpremeni-lo. Doslej je bil Krupp lastnik, poslej bo predsednik upravnega sveta; gospodoval bo v Berndorfu le z drugim naslovom. Ali dolgo ne bo trajalo, da se to izpre-meni in da postane iz osebnega o-brata neoseben. Njegovi deleži pridejo — po dedščinah itd. — v druge roke, ki nimajo zberndorf-sko tovarno nobene zveze.Polagoma pridejo na borzo, kjer se bodo prodajale, pa bodo zdaj v teh zdaj v onih rokah. Tudi Kreditni zavod, ki prevzame polovico deležev, dobi vpliv na upravo . . .
Vsako osebno razmerje med ka pitalistom in delom se tako raztrga. Kapitalist je solastnik pri najraznovrstnejših podjetjih, pa morda o nobenem nič ne razume. Za njegove dividende delajo delavci vseh mogočih strok; njemu ni treba delati. V splošnem o-bratu postane povsem nepotreben. Le redi se od dela drugih — kakor pa rs si t.
V kapitalistični družbi pa je tak razvoj neizogiben. Podjetje, kakršno je berndorfsko in kakrš na so kapitalistična sploh, ima stremljenje, da se poveča, da se razširi. Pomnožiti mora kapital— izpremeniti se mora v delniško
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvi	
u«—nj-^M. iu,Wi,		lBkorportv»M tMiM	U I^IH a M lnm
Sedet: Frontenac, Kus.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, K«— Podpreda: JOHN GORSEK, Box 211 W Mineral, Kana. Tajniki JOHN ČERNE, Box 4, Bres^j Hill, Mulbarry, Kane Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 246., Mulberry, Kane Zapisnikar. LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Froatanae, Kane.
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaae, Kane ANTON KOTZMAN, Froateaae, K ans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liad Ark MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, K*ns.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac Kane JOHN MIKLAVC, Box 227, Fronted, Kans. ¿prsjomna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.60.
V« dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniki Ves denarne poiiljatve pa gl. blagajnika.
IMENIK IN NAŠLOVNNIK URAD NIKOV KRAJEVNIH DRUÔTEV A 8. B. P. D. V LETU 1914.
št 1. Frontenac, Kans.
Predsednik: John Miklauc, box 227; tajnik: Louis lireaniker, lock box 38; blagajnik: Leo Hromek, box 263. Vvi v Frontenac, Kam. 8eja se vrti vsako tretjo nedeljo b mesecu.
Št 2. Chlcopee, Kans.
Predsednik: Josef Lesjak, b. 65; tajnik: Louis Aidich, b. 31; blagajnik: Valentin Jenko, b. 10. Vsi v Chicopee, Kana. Seja se vrši vaško tretjo nedeljo v mesecu.
fit. 3. Newburg, Kans.
Predsednik: Anton Malia, R. F. D. 2, Mulbery, Kans.; tajnik John Čre-pinsek, R. F. D. 2, Mulbery, Kans.; blagajnik John Strah, R. F. D. 2, b. 60, Mulbery, Kans. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št 4. Mineral, Kans.
Predsednik: John Goršek, b. 211, W. Mineial, Kans.; tajnik: Frank Svaj-ger, b. 324, W. Mineral, Kans.; blagajnik: Frank Špeiser, b. 136, Eaat Mineral, Kana. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Weir, Kana.
Predsednik: Tomaž Mravlja, tajnik Yodock Mooabruger; blagajnik: Peter
KukovUL Vsi v Weir, Kans. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 6. Tale, Kans.
I*redsednlk: Ant. Močnik, R. R. 8, Pittsbnrg, Kan«.; tajnik: Josef Grošel, R. R. 8, Pittsburg, Kan».; blagajnik:
Fr. Hetina, R. R. S. S«»ja v*ako 3. nedeljo v mesecu.
Št 7. Curanvllle, Kans.
Predsednik: Josef Knez, R. R. 8, Pittsburg, Kana.; tajnik: Josef Mi klane, R. R. 8, Pittsburg, Kans.; blagajnik: Peter Hofer, R. R. 8, Pittaburg, Kana. Seja vaako 2 nedeljo v meaecu. Št. S. Fleming, Kans.
Predsednik: Mateu* LoinSek, R. R. 2, Pitaburg, Kans.; tajnik: Jacob Cukjati, R. R. 2, b. 81, Pittaburg, Kans.; blagajnik: John Bobnar, R. R. 2, Pittaburg, Kana. Seja vaako tretjo nedeljo v mesecu.	x
Št. 9. Radley, Kans.
Predsednik: John Dolanc, Radley Sta., b. 41, Pittaburg, Kana.; tajnik: Alex Cukjati, Radlev Sta., b. 81, Pittaburg. Kana.; blagajnik: John Dolar, Rail lev Sta., Pittaburg, Kana. Seja se vrii vaako 3 nedeljo v meaecu.
Št. 10. Jenny Llnd, Ark.
Predsednik: Frank Stucin, b. 226; tajnik: Frank Orilc, b. 37; blagajaik: Ant. Kolbe. Vsi v Jenny Lind, Ark. Seja «e vrši vaako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 11. Breezy Hill, Kans.
Predsednik: John Pefnik, R. F. D. 2,
Mullery, Kans.; tajnik: Rochus Godi-na, Breezy Hill, b. 13, Mulberry, Kans., blagajnik: John 2ordani, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Seja se vrii vsako
drugo nedeljo v mesecu.
Št. 12. Cherokee, Kans.
Predsednik: L«o Preložnik, tajnik: Martin Semonišnik, b. 259; blagajnik: Andrej Medved, b. 2. Vai v Cherokee, Kana. Seja vaako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št 13. Adamaon, Okla.
Predsednik: Frank Pisch; tajnik: John Navanik, b. 3; blagajnik: Vin cenc Pesjak. Vai v Adamaon, Okla. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št 14. Maynard, Ohio.
Predsednik: Anton Resnik, b. 51; tajnik: Leo Bregar, b. 46; blagajnik: Josef Mihenc. Vsi v Maynard, Ohio. Seja vaako prvo nedeljo v mesecu.
Št 16. Franklin, Kana.
Predsednik: John Žager, b. 83; tajnik: Viiicene Eagoršek, b. 45; blagajnik: Ant. Košir, b. 20. Vsi v Franklin, Kans. Seja vaako 3 nedeljo v mesecu.
Št 17. Carney, Iowa.
Predsednik: Vincenc Mrzel, Carney, Iowa; tajnik: Frank Prašnikar, R. F. D. 2, Ankeny, Iowa; blagajnik: Louia Blaanik, b. 61, Carney, Iowa. Seja vaako 2. nedeljo v mesecu.
fit. IS. Winter Quarters, Utah.
Predsednik: John Bregovar, box 7, Scofield, Utah; tajnik: John Reven, b. 108, Winterquarters, Utah; blagajnik: Anton Urh, b. 105, Winterquarters, Utah.
Seja vaako tretjo nedeljo v mesecu.
Št 19. Black Diamond, Wash.
Predsednik: Frank Kutscher, b. 606; tajnik: Fiank Druml, b. 830; blagajnik: Filip Sternig. Vsi v Black Diamond, Waah. Seja vaako 4. nedeljo v mesecu.
Št 20. Ely, Minn.
Predsednik Louis Champa, box 961; tajnik: Jacob Kunatelj, b. 913; blagajnik: Joaet Kolenc, b. 961. Vsi v Ely, Mi nn. Seja vaako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21. Witt ni.
Predsednik: Paul Obregar, b. 402; tajnik: Frank Porenta, b. 446; blagajnik: Luka Drnovšek, b. 424. Vsi v Witt, III. Seja vaako 3. nedeljo v mesecu popoldne, v proatorih John Re-poluakv.
Št 22. Huntington, Ark.
Predsednik: John Bedenko, Huntington, Ark.; tajnik: Frank Senger, R. F. D. 191, Huntington, Ark; blagajnik: John Manfried, Huntington, Ark.
Št 23. Pleaaant Valley, Pa.
Predsednik: Frank Zaje, R. F. D. 2,-Irwin, Pa.; tajnik: John Hribarnik, R. F. D. 2, box 158, Irwin, Pa.; blagajnik Math. Breznik, R. F. D. 2, b. 116, Irwin, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
družbo. In delniške družbe se morajo kartelirati. Kapital se koncentrira. Ločitev kapitala in dela postaja vse izrazovitejša. Ka«» pitalistični razred dobiva boljin-bolj vlogo pijavk, katerih se mora družba rešiti.
In rešitev je v organizaciji.družabnega dela, v socializmu. Tja drži razvoj, čigar sile so močnejše od vsakega nazadnjaškega odpora.	_
Albanska tragikomedija je
od dne do dne bolj zmedena.Knez, ki je ob prvem prihodu vstašev zbežal na italijansko ladjo, hoče biti zdaj naenkrat junak in z o-rožjem premagati puntarje. Praxi, da so mu to juanštvo ukazale prijateljske velesile. Ali kaj bo z zmago, še ni popolnoma gotovo, zakaj tudi vstaja v K p i ni se zopet širi. V Oraču so popolnoma izgubili glavo, pa so v svoji konfuziji aretirali italijanskega polkovnika
Murichia in profesorja Chiniga, % češ da sta bila v zvezi z vstaši, po- i tem pa so ju morali prositi za odpuščanje. Holandski polkovnik Thomson ' nabira prostovoljce za kneza, ali v Albaniji je lahko mogoče, da postanejo iz njih prostovoljci proti knezu. V albanskih vodah je ž«' cela flotilja tujih ladij. Vse evropsko velesile se morajo neprenehoma baviti s to nemogočo državo. Človek bi lahko smatral vse skupaj za irroteskno pred-pustno prireditev, če ne bi šli stroški za vso komedijo iz žepa ljudi', ki jih briga Albanija sicer toliko kolikor lanski sneg in če ne bi prežala v tem kotu nevarnost, ki nenadoma lahko pograbi nedolžno prebivalstvo evropskih držav.
KDOR A K NI PORAVNAL ZAOSTA-LE NAROČNINA, NAJ TO STORI TA-KO J, K K R SR MU SICER V KRATKEM USTAVI LIST. Čakali bomo samo tiste, ki se javijo, naj se 'im lista ne vstsvit Pozor na U t

C--' x:
Pisma Jaka Strigetao.
Lub sodnih redahter!
Ta ted'n t' nitim mislu né poročat. K' 8in pa v Amerikanezarju brau tista protestna resolucja, aui se odlocu prec pisat Tonet in po-alat kopja te ga pisma teb, d' bo« vedu, kaj srn pisou tem farskiu potulnenc.
Carissitne Tone!
V tlrobtinicah, ki si jih obelodanil ti, ali pa tvoja farška kolega Gora ali Jolietski Janez v "Amerikanezarju" z dne 26. junija, aem spoznal, da se vam trem že prav močno možgani drobe, in da se bliža doba, ko vas bo treba oddati v Dunning poleg Chicage, kjer imajo stanovanje in hrano tisti ,ki imajo v glavi en« kolesce preveč ali premalo. Možgani so se vam že tako omehčali, da vzlic Šestnajstletni šolski ozobrazbi, na katero se ponosno sklicujete ob vsaki priliki, ne znate citati.
Kako piskavo in maiovredno je va&e znanje o socializmu, dokazuje stavek, ki se je izlegel v vaSih omehčanih možganih in se glasi "Ali ni priznano aoc. načelo lastnina je tatvina', ali ni to pridigal tudi Bebel, itd." Ves Tone, kdor hoče pisati o socializmu in njegovih naukih, je pred vsem treba da jih študira in čita knjige söcia lističnih mislecev. Ako bi bil ti socializem študiral, citai knjige socialističnih in drugih mislecev bi pred vsem vedel, da Hebel ni učil "lastnina je tatvina". Ali ti in tvoja malopridna tovarša v Jo-lietu, ne daste mnogo na študira nje. Za vas je edina študija polna flaša konjaka, o kateri veasi premišljujete, kako bi ji najhitrejše zavili vrat, tla bi prišla zopet druga na mizo. Ako bi vi — trojica — le kedaj pogledali v socialistično literaturo, bi morali vedeti, da Bebel ni učil "lastnina je tatvina." Ker socialisti nismo taki sc-bičneži, da bi zase pridržali, kar smo se naučili in ker nočemo, tla bi se se kedaj tako blamirali do koati, ti povem Tone, da se je leta 1809 rodil na Francoskem mislec Pierre, Joseph Proudhon, ki se je posvetil narodno ekonomskim študijam in je napisal "Au-'e8t ce que la propriété", v kateri je postavil stavek "lastnina je tatvina". Proudhon je umrl leta 1865, torej ko je Bebel postal strugarski mojster in je malo kasneje vstopil v socialistično stranko, kako je torej Bebel mogel u-čiti "lastnina je tatvina", ko je Proudhon izdal svojo študijo leta 1840, torej v tistem letu, v katerem se je Bebel rodil.
Veš Tone, ti in tvoja kumpana lahko favbate s svojo "filgcsofi-jo' svoje bravce, «Jakata no boste. Ako pa na vsak način hočeš vedeti, kaj je tatvina, ti pa tudi lahko razložim. Tatvina je, če jeklarski kralj plača svojim delavcem po $1.75'na dan, mesto da bi jim plačal po deset dolarjev, katere so zaslužili pošteno. Za ta utrgan denar pa kupi "orgelce" in jih podari »Janezu, da bo delavcem org-ljal lepe uspavanke, da jih bo jeklarski kralj še ložje odiral.
Tatvina je tudi, če kdo pošlje druge ljudi pobirat denar za 'orgelce', potem ko je treba napraviti račun, jih pa pretepe in po-meče iz dvorane, denar pa pobaše v svoj džep. Tatvina je tudi, če gre kdo tožit svojega kolega k škofu, da je krivoverec, ker hoče njemu ukrasti kruh, da bi sam žrl ali pa aebe pomaknil k bolj polnemu faršketnu koritu? Tako je storil Janez, îe vprašaj ga in prepričal se boš, da sem v pravem.
Vem Tone, da bi se cela farška banda veselila, ako bi jaz utihnil. Tone iz te moke be bo kruha. Ke-dar bodete ti in tvoji farški bratci proglasili socializem za privatno stvar, takrat bom tudi jaz vaš farški humbug smatral za privatno zadevo. Dokler bodete pa vi s
peklom in hudičem odvračali ljudi od socializma, dotlej ai pa Šte-jem v dolžnost, da vaa farike "la-(Senpergarje" pokažem slovenskim delavcem v pravi luči kot prave neznalice in največje hum-bukarske lenuhe pod solncem, ki se preživljajo s tem, da lažejo ljudatvu, da bo na drugem svetu trpelo fte večje muke, daairavno na tem že živi v neznosnem peklu.
Tone, do sedaj sem vas prijemal le s satiro, v bodoče vas bom pa v tako razumljivi besedi, da se bodo tudi vašemu najbolj zabitemu "bravcu" odprli možgani, da vas bo spoznal, da ste vi tisti ljudje, ki pomagate kapitalistom o-krasti delavce za njih srečo na tem svetu.
Servua
Tvoj Jaka.
TRI VPRAŠANJA.
Lev N. Tolstoj.
Mislil je nekdaj kralj, da bi mu nič ne moglo ponesrečiti, če bi vedel troje; prvič čas, kdaj naj začne slehrno opravilo; drugič s katerimi ljudmi naj ima posla in katerih naj se ogiblje, in tretjič — kot glavno stvar, katero izmed vseh opravil je najvažnejše. Ko si je bil kralj to premislil, je dal v svoji državi razglasiti, da hoče bogato obdariti tistega, ki bi ga naučil, kako bi našel za slehrno podjetje pravi čas, kako bi uteg nil vedeti, kateri ljudje so mu naj potrebnejši, in kako bi slednjič nezmotljivo spoznal, katero opra vilo je izmed vseh najvažnejsie.
In prišli so učeni možje h kra lju in so zelo različno odgovorili na njegova vprašanja.
Na prvo vprašanje so nekateri odgovorili, da vedo za pravi čas slehrnemu opravilu le tedaj, če določimo od vsega začetka pro gram za vse dneve, mesece in leta in ga potem strogo vršimo. Le po tej poti, so dejali, moramo o pra vem času izvršiti slehrno nalogo. Drugi so dejali, da nikakor ne moremo že vnaprej določiti, kaj se mora v vsakem času storiti, da se ne smemo dati odtegovati z brez delnimi razveseljevanji, da mora mo vedno paziti na razvoj stvari in temu primerno storiti, kar je pač potrebno storiti. Zopet so drugi dejali, da kralj kot posa meznik, pa naj razvoj stvari še tako pazno zasleduje, nikakor ne more vedno prav odločiti, kaj naj se v vsakem trenutku stori, ampak da je za to potreben svet modrih mož, po razsodnosti katerih se mora potem odločiti, kaj je treba storiti v tem ali onem času. Zopet pa so rekli, da so slučaji, ko ni nobenega časa za povprašanje svetovalcev, ampak se mora takoj odločiti, ali je pravi čas za opravilo ali ne. Vendar pa moremo to le potem vedeti, če je nam že naprej znano, kaj se bo zgodilo. To pa morejo vedeti le čarovniki. Zato moramo vprašati čarovnike, kdaj je prišel pravi čas za katerokoli opravilo.
Prav tako različno so se glasi li odgovori na drugo vprašanje. Nekateri so dejali, da so kralju najpotrebnejši ministri in drugi državniki: drugi so dejali, da so mu duhovni najpotrebnejši, zopet drugi so imenovali zdravnike za najvažnejše, drmri na so rasglasili vojake za najpotrebnejše.
Na tretje vprašanje, kaj je najvažnejši predmet, so nekateri odgovorili, da so na svetu najvaž nejše znanosti; drugi so dejali, da je najvažnejša vojna umetnost: še drugim pa se je zdelo častenje boga najvažnejše.
Ker so se vsi odgovori glasili različno, ni dal kralj nobenu ve ljave, ni nikomu izplačal nagrade. Da dobi boljše odgovore na svoja vprašanja, je sklenil, da vpraša starega puščavnika, ki je bil daleč okrog na glasu velike modrosti.
Pušeavnik je živel v gozdu, ki ga ni nikdar zapustil in je sprejemal le preproste ljudi. Zato se je oblekel kralj v preprosto obleko, zapuRtil je svoje spremstvo, preden je dospel do puščavnikove koče, stopil je s konja in sam odšel k starcu. Ko je kralj dospel, je pušeavnik ravno prekopaval gredo pred svojo kočo. Kakor hitro je opazil kralja, ga je pozdravil a je naprej kopal. Bil j^ shujšan in slab: ko je zasajal lo-shujsan v zemljo in dvigal majhne kepe, je trudno dihal.
Kralj je stopil k njemu in dejal: "Prišel sem k tebi, modri
puščavnik, da te poprosim odgovora na tri vprašanja: Kateri čas moramo izbrati za sleherni posel, da se potem ne kesamot Kateri
ljudje so nam najpotrebnejši, s katerimi moramo torej več in s katerimi manj pečatif Kateri posli so najvažnejši in jih moramo torej v prvi vrsti opraviti!"
Puščavnik je poslušal kralja, a mu ni odgovoril, temveč pljunil si je v roke in je naprej prekopaval zemljo. "Utrujen si," je delal kralj. Daj sem, pomagati ti hočem." Hvala", je dejal puščavnik, ko mu je izročil lopato. Potem je sedel na zemljo.
Ko je prekopal dve gredi, je kralj prekinil delo in ponovil vprašanje. Puščavnik mu ni odgovoril, ampak je vstal iu iztegnil roko po lopati.
"Zdaj pa ti počij in daj mi lopato!" ... je dejal.
Toda kralj mu ni dal lopate in je kopal naprej. Minila je ena ura, potem še ena; solnce je že izginilo za drevesi, ko je kralj zasadil lopato v zemljo in dejal:
"Prišel sem k tebi, modri mož, da dobini odgovor na moja vprašanja. Če mi ne moreš odgovoriti na nje, tedaj mi povej, in vrniti se hočem zopet domov."
"Glej, nekdo teče," je dejal puščavnik. "Videti hočemo, kdo je."
Kralj se je ozrl in videl, da Je res priletel iz gozda bradat mož. Mož se je držal z rokami života in kri mu je vrela izpod prstov. Ko je bradač priletel čisto blizu do kralja, se je zgrudil; oči so se mu zaprle, nič več se ni ganil in je samo rahlo stokal.
S pomočjo puščavnika je kralj moža slekel in videl, da mu zija na trebuhu rana. Kralj je umil rano, kakor je znal, in jo je obvezal s svojim žepnim robcem in s pu-ščavnikovo otiračo. Toda kri se ni dala ustaviti in nekaterikrat je moral odvezati s krvjo premočeno obvezo in rano vnovič umiti in jo in obvezati.
Ko se je kri slednjič ustavila, si je ranjenec zopet opomogel in je tožil o žeji. Kralj je prinesel svežo vodo iu je dal ranjencu piti.
Med tem je bilo solnce popolnoma zašlo in shladilo se je. Kralj je nesel ranjenca, s pušeav-nikovo pomočjo v kočo in ga položil na postelj. Zdaj je ranjenec zopet sklenil oči in utihnil. Kralj pa, utrujen od dolge poti in od dela, se je pogreznil, ždeč na pragu, v globok spanec in je prespal vso kratko poletno noč. Ko se je zjutraj zgodaj zbudil, dolgo ni mogel razumeti, kje je in kdo je čudoviti bradati mož, ki je ležal na postelji in ga tako tuje opazoval s svojimi svetlimi očmi.
"Odpusti mi," je dejal ranjenec čez nekaj časa s slabotnim glasom, ko je videl, da se je kralj zbudil in ga je motril.
"Ne poznam te in ti nimam nič odpuščati," je dejal kralj.
"Ti me ne poznaš, ampak jaz te poznam. Tvoj sovražnik sem, tisti, ki je prisegel, da se maščuje nad tabo, ker si dal umoriti mojega brata in si se polastil mojih posestev. Vedel sem, da si sem odšel k puščavniku, in tedaj sem sklenil, da te na povratku usmrtim. To'3» -mmi! je vee dan in ti še vedno nisi prišel. Tedaj sem zapustil svoje skrivališče, da izvoham, kje si, pri tem naletel na tvoje spremstvo. Spoznali so me in ranili. USel sem jim. Toda vsled močnega krvavljenja bi bil izgubljen, če bi mi ne bil obvezal rano. Hotel sem te usmrtiti, ti pa si mi rešil življenje. Zdaj hočem, če ostanem pri življenju in ti nimaš nič proti temu, služiti tebi kot naj-
zvestejši suženj in moji sinovi naj store enako. Odpusti mi.
Kralj se je zelo veselil, da se mu je tako lahko posrečilo napra viti iz svojega sovražnika prijatelja; ni mu le odpustil, ampak je tudi obljubil, da mu vrne njegova posestva. Tudi mu bo poslal svoje sluge in svojega zdravnika.
Ko se je potem ločil od ranjenca, je kralj stopil na prag in njegove oči so iskale puščavnika. Pred svojim slovesom ga je hotel še prositi, naj mu odgovori na vprašanja. Puščavnik je bil zunaj pri svojih gredah, kjer je po kolenih se plazeč, sadil semena v zemljo.
Kralj se mu je bližal in dejal: "Zadnjič te prosim, modri mož, odgovori mi na moja vprašanja/'
"Ampak saj si že dobil odgovor," je dejal puščavnik, dočim je, čepeč na svojih suhih nogah, od spodaj navzgor gledal h kralju, ki je stal pred njim.
"Kako sem dobil odgovor!" je vprašal kralj.
"Torej poslušaj!" je dejal puščavnik. "Če bi včeraj ne bi imel sočutja z onim slabim možem, če bi ne bil namesto mene prekopaval teh gred, ampak bi se bil sam vrnil, tedaj bi te bil ta mož, tebi sovražni mož napadel, in ti bi mo ral bridko obžalovati, da nisi ostal pri meni. Torej je bil za te ravno pravi čas, da si prekopaval grede, in jaz sem bil za te najvažnejši človek, in najvažnejši posel za te je bil ta, da si meni storil dobro in pozneje, ko je oni priletel, je bil ravno pravi čas, da si mu stre-gel, kajti če bi ne bil obvezal nje gove rane, tedaj bi bil umrl, ne da bi se bil s tabo sprijaznil. Torej je bil najvažnejši človek in kar si mu storil, je bilo najvažnejše opravilo. Zapomni si torej, da je le en sam važen čas, ki moramo paziti nanj: sedanjost, in sicer je najvažnejši zategadelj ker le trenotno razpolagamo s samimi se boj; najvažnejši človek pa je tisti, ki nas z njim ravno tisti čas privede usoda skupaj, ker nikdar ne moremo vedeti, ali bomo imeli kdaj še s kakim dru gim Človekom opraviti: in najvaž nejie opravilo je — dobro storiti teniu človeku, ker je človek samo za. ta namen poslan v življenje."
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI K0N8UMIH.
Podjetja vseh vrst vstanovlje i na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo le-ta i majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu.
Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je trsba snati vsakemu, ki se šteje naobraienim naj nemudoma naroči knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI K0N8UM", ki jo je založila slov. sekcija J. 8. Z
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarča, 4006 W 31st St., Chicago, 111.
Trgovci knjig dobe popust.
xxxxxxxxxxxxxx>xx\xvvxxxvxv
Zapeka, |
neprebava,
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldn« in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Aahland ave. Tel. residence: Lawndale 8990.
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega me-sta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podje^i.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam dru gam svet gledati in po nepotrebnem čaa in denar tratiti.
(Sever*'n Balzam of Life) Vleko se Priporoča »eza slabokrvne, stare in slabotne, ljudi okrevance in kot dragoceni pripomoček za zdravljenje ponavljajoče mrzlice. Cena 76 centov.
CARL STROVE»
Attorney mi Law
Zssttfs •• task Him.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
fit. »obe 1000
1SS I«f. WASHINGTON STRUT
CHICAGO, ILL. Tekfon: Main 3980
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in raslav* racijo, domačinom pa svoj iilosa. ▼tem skupaj pa vse.
IG. KUSLJAN
229 lat Aye. MILWAUKEE, WH
M. J O V ANO VIGH 84 — Oth Str. Mihrankee, Wl».
PRODAJA ŠITKARTB. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eee. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — BLOVM-8KO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— iwJelovatelj —
sodovlce, mineralne vode lo rasnih neopojnfh p(jt¿. 1837 So. Flak St. Tel. Canal 1404
AVSTRO-AMERIKANSRA
ČRTA«
NIZKE CENE.
V«Ith« lagodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, via« zastonj, kabine tretjifa razfrcda na parniku
?	i
/	Vpraftajte lekarnarja za Severo- 9
y	va zdravila. Ako jih nima lekar- y
tt	nar v zalogi, naročijta jih od nas. ^
v	O
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
B. BACHMAN 1719 8, Centre Ave., Chicago, HI.
je največja československa- delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Edrarnlk za MtnaJ« ta raaecalnlk.
pla
tadravmiika preiakava brezplaè «Mi ja la adra vila 1984 Bina lala»* Ara., Chicago. Urednje od 1 da S po pal.; ad 7 da t zvečer. Izven Ckieag* tiveèi balniki aaj piftaja alevenako
Ako želrte slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & 00.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
o
spolnosti.
Ilustrirana ldaja, obsegajoča 320 strani.
Pove vue o «polnem vpra&anju; kaj bi moral vedeti mlad mož in mlado dekle, mlada žena in mlad soprog in vsi drugi potrebujejo vede o zakonih, ki vladajo spolno življenje. Čiste resnice spolnega življenja, naslanjajoče se na srečno za konsko življenja. "Skrivnosti" moštva in Ženstva; spolno izrabljenost, družabno zlo, bolezni itd.
Ta izdaja je ena najboljših, kar se jih jo 8e izdalo nn podlagi spolne higi jene. Neprecenljivo navodilo onim, ki so pripravljeni sprejeti resničnn navo dila.
Ta knjiga uči strežnice, pridigarje, doktorje, pravnike, učitelje in vse druge, mlade in stare, kaj morajo vedeti o spolnih vprašanjih. Spisal Wlnfleld Scott Hali, Ph., M. D. (Lipsko).
Kaj pravijo listi:
"Naravno in korektno", Chicago Tribune, "Pravilno in popolno", Phi-ladelphia Press. "Knjiga znanstva", Philadelphia Ledger. The New York World pravi:""čiste resnice, katere bi morali vedeti vsi, tla preprečimo zla".
Ta knjiga velja samo $1.00. Denar ali Money Order ter 10c za pokritje poitnine.
MIAMI PUBLISHING COMPANY, Dayton. Ohio.
Sledeči pamiki odplujejo ob S u/t popoldan iz New Yorka:
Za vac informacija m obrnite na {lavna zaatopnikc
PHELPS BROS. & CO.
8n'I A|t's, 2 WisklKtn St., Ntv Yet.
ali pa na drvfc mradne zastopnik« v Zdrničnih državah in Canada.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0»l
8 A L O O N
a mode ral m kerUtttea
BreAe pivo v eodAkik in buteljka* in draga rMOorastac pijafe Ur naljski todke. Potniki dobo ftodoo yrar* ftiMa aa nizko aaao.
Poatraaba točna ln litini Vaa« SLoreaecia ia drugim Blons«c aa toplo priporoča
MARTIN POTOKARf
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
là 411 IIA» AVE., lEIOSNA, Vit
Telefon 1199
«IOS. A. FISHER
Buff aft
Ima na razpolago vaakovrstno piva, Tino, BBiodke, L t ¿
Izvrstni pro«tor an okrapêilo. 3700 W. 96th BL,	Chicago, DL
Tal. Lawndale 1761
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Lonls, Mo.
BELL PHONE 1.11* J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bntler SI. Pittetairgh, Pa.
RAVNOKAR JE IZŠLA KNJnŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko« mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pro-letarca.
VVažno uprašanje!
mi opravi
nqbtljl is i»»)cm«je
r \ »ni«
DO
Konzularne
«t arolr «j «V e

207 Hanoi
Milwaukee,
Pkoletarec

Iz polja moderne vede^
FOND ZA ZVEZNO TISKARNO.
H. Pajer, Praga:
konservativerem v pou tiki
; «vinanje človeške kulture, temveč tla bi i »omenil»* korak nazaj. Ako nima teh dokazov, je brezdvomno konservativec in reakcionarec.
(Nadaljevanje.)
Spor med danimi razmerami in med stremljenjem po zboljšanju socialnega življenja je temeljni princip političnega življenja. Ker se nahaja sodobno civilizirano človeštvo na različnih razvojnih stopnjah in radi gospodarske neenakopravnosti, ki temelji v sedanjem družabnem redu v neenakih življenskih razmerah in ker odgovarjajo tem činiteljem gotova čuvatva. ideje in nazori, zato je toliko socialnih tendenc, kolikor je različnih socialnih, svetovnih in gospodarskih nazorov. Ti nazori se javljajo v političnih smereh, strankah in strujah.
W politične stranke imajo stremljenje urediti človeško družbo po svojih nazorih principih in načrtih. Ako odgovarja kaka zadeva tem nazorom in načrtom stremi ohraniti stranka zadevo* v stanju, v katerem se nahaja. Ako ne odgovarja, skuša stranka stvar spremeniti, reformirati ali pa nadomestiti s popolnoma novo. V prvem slučaju izključuje stranke vsak napredek: zato je v dotični zadevi konservativna. V drugem slučaju napredek ni izključen; zato se sme označiti stranko v dotič-nem vprašanju za napredno.
Jasno je, da niso vse strsnke je-dnako konservativne ali pa jedna-ko napredne; stranke se stopnjujejo od najbolj konservativne do najnaprednejše. Če prevladujejo v stranki konservativne tendence je stranka napredna. Ker delujejo konservativne stranke glavno proti reformatorskim strankam, zato so ob jednem tudi reakeio-narne. Konservativne stranke so v večji meri le reakcija na akeijo reformatorskih strank. Vsak kon-servativee je ob jednem tudi reakcionarec. Ako s»> hoče uveljaviti z nazadnjaško tendenco. Ta se pojavlja večkrat pri konservativnih strankah.
Tipičen vzgled za konservativno politično smer nam predstavlja klerikalizem, za napredno politično smer pa socializem. Prehod med tema ekstremoma tvorijo naj različnejše stranke liberalne politične smeri in nastopajo pod najrazličnejšimi naslovi kakor: naro-dno-napredna stranak, narodno-radikalna ljudska stranka itd. Karakteristično pri teh strankah je to, da s»' imenujejo navadno "napredne", če tudi morebiti prevladujejo v njih konservativ ne tendence, ker zadostuje pri njih za naprednost večinoma ž< goli antiklerikalizem. (Pri nas v Ameriki svobodaštvo (!) Glavni znaki teh strank so: zagovarjanje individualističnega gospodarskega reda, nacionalizem, ki je pri sa mostojnih narodih v tesni zvezi z imperializmom, antiklerikalizem in v večji ali manjši meri antiso-cializem. Demokratizem imajo večinoma le na papirju in na jeziku Ako hoče biti človek dosleden de mokrat, ne sme biti samo za formalni demokratizem, temveč tudi za demokratizem na gospodarskem polju; to pa jo sahteva so-eializma. Hiti mora toraj ob jednem principijelno socialist. Iz tega izvira nezaupanje liberalnih elementov do demokratizma.
Marsikatero iz med teh strank je težko imenovati napredno posebno, ako prevladujejo pri njih konservativne tendence, ki izključujejo spremembe in reforme, ter s tem napredek. Zato je nesmiselno deliti stranke in reforme, ter s tem napredek. Zato je nesmiselno deliti stranke in posameznike na eni strani na napredne in na drugi strani na klerikalce. Ce kdo ne stoji na cerkvenih svetovnih in življenskih nazorih, s tem še ni rečeno, da sploh nima konservativnih načel. Le glede svetovnega nabiranja je opravičeno imenovati neklerikalea naprednjaka. Tako se lahko zgodi, da je kak klerikalec bolj napreden, kot pa kak 'na-prednjak' ali "svobodomislec". Zato so umestne le označbe: kleri-kaloc — neklerikalec. Nujni pogoj, da se more koga smatrati za naprednega človeka je, da ne zagovarja sedanjosti, ne precenjuje minulosti in da je vedno pripravljen ¡»prejeti reforme in novota-rije, dokler nima dokazov, da ne bi pomenile reforme in novoterije 51
In ako se očita ljudem te vrste njih zagovarajanje starega in njih nezaupljivost do novega pravijo večkrat: tudi mi smo pripre v I je ni sprejeti novotarije, ako so dobre; ampak mi nočemo vpeljati novotarije kar tako, temveč le, a-ko se obnesejo. Da tak individu-um nima mnogo smisla za logiko je jasno. IN» tej logiki bi smel iti človek še le potem v vodo, ko bi se naučil plavati. Ako bi stali vsi ljudje in vse politične stranke na tem stališču, bi se napredovanje v človeški družbi sploh ne moglo vršiti. Sicer pa je to stališče večinoma maska, za katero se skriva 116-vodobni konservatizem in novodobne reakcija. To stališ.V ni drugega kakor galantno odklanjanje novotarij in reform od strani onih elementov, ki sicer pojmujejo deloma idejo evolucije in napredka, pa s»' vendar branijo reform in novih socialnih oblik, ker bi pomenile konec njih socialnih privilegijev, oziroma bi vzel»' možnost si pridobiti predpravie v človeški družbi, kakor jih imajo «landanes klerus, plemstvo, zemljiški posestniki, trgovci, tovarnarji it«I. napram onim, ki živijo !»• «hI svoje-ga dela in temu primernega, in pri proletariatu neprimernega zaslužka.
Nejdalekosežnejše politično vprašanje je danes brezdvomno družabni red. Vso politične stranke se dajo deliti v tem oziru na dve ekstrenuii smeri. Na eni strani stoj»' strank»', ki so za brezpogojni obstoj s«'«lannj» ga »Iružab-n«'ga reda, 11a drugi strani pa stoji socializem. Nekatere stranke prve smeri so sicer pripravljene popraviti in prepleskati lukničee-t»» in plesnivo zidovje privatm»-capitalističnega družabnega r»'»la. >a so drugače fanatično nasprotnice vsake radikalne poprave ali pa nove modernejše socielne /.gra-Ibe. Socializem pa je prinesel sp»»-znanje ,da leži korenina vsega se danjega družabnega gorja, krivic siromaštva itd. ravno v obliki sedanjega družabnega re»la. Ker se >ori socializem za preustroj elove-ške družbe, zato .je zasadil svojo sekiro pri korenini. Njegovi načrti, njegove tendence pomenijo najilalekosežnejš«' in najglobokej-še spremembe v človeški družbi. Zato je socialistično prepričanje iz med vseh političnih prepričanj ono, katero daje človeku trdno za-v»'st, da ni konservativen in reakcionaren.. Socializem je tako vse stransko reformno gibanje, podi« rujoč in na novo gradeč s<»eialni tok, da s»' o njem absolutno ne more trditi, da bi zagovarjal sedanjost in hvalil minulost, kajti njegovi ideali so v prihodujosti.
(Konec prihodnjič.
Conemeugh, Pa.: Po $10.00: A. G. Hornick; po $3.00: društvo Zo-risiava št. 148 SNPJ ; po $2.00: dr. Zaveznik št. 3, Franklin, Pa.; po 50c: Jos Sladki, Lovr. Terček; po 25c: John Zalar, T. Srully, Fr. Ro-van, L. Matičič, M. Pavich, And. Ludben, J. Brenkuš, M. Ann ršek, F. Gurjovec, M. Cene, J. Dremelj, J. lile, M. Gabron ja, M Sajeto-vieh, G. HrešČek, Ig. Draksler, W. Sitter, F. Hombach, M. Poejak, L. Jurčevieh, I. Bubala, 1. (Vrjak, J. Jeraša, .los. Bricelj, Jeo Melle, Al. Baudek, V. Kaučič, A. Gostiša, A. (labrenja, J. Ule, L. Ijovko in F. Sivec; po 20e: M. Kormauer; po 15c: F. Gercok, A. Germek, Jak. Koss; po lOe: J. Govekar, F. Li-puš, J. Puntar, J. Mag gain a, 1. Martničič, And. VVugo, M. J. Po-povič, A. Diniie, I. Hude, A. Se-mieh, J. Negode, J. Defcdan, Fr. Kraje, A. Markovieh, Fr. Ošaben, M. Krof i na; po 5c: J.Bevc. Po $1.00: društvo Dani»'a št. 44 S. N. P. J.—Skupaj $27.65.
E. Palestine, O.: Jug»ml. siKMa-listični klub št. 3M. $2.00.
W. Mineral Kans.: P»» f»0c: J. Oražem ; po 2i"»e : F. 11 ribal, Ig. iV ii»'. .1. Jenčič, A Martinšek, P. Prešel, V. Zalokar, I Kranjec, .). Marolt,: p»» 20e: J. Sluga; po 15c; .1. QoittfC, F. Jug. p»» 10c: Ani-Potočnik, F. Kokal, A. Burkele, Ig. Sluga.—Skukej $.140.
Virden, Dl.: Jugosl. socialistični klub št. 50 od pr« bitka prireje-ne prvomajske veselice $4.15.
Red Lodge, Mont.: Jugosl. so-eialistični klub št. 73. $5.00. ' St. Louis, Mo.: Prostoviljni prispevki od članov jugosl. s»k*, kluba št. 129. $4.50.
Vandling, Pa.: Po 50c: F. Ver-bajs; p«» 25c: I. Verbajs, F. Leben, \V (¡liha, A. Drašler, A. Oc« pek, A. Puntar, A. Beber, S. Sotlar, F. DImvc: po 1 fx* : J. Svete; po lOe : A. Plesniksr, M. Shem rov, J. Prime,—Skupaj $3.30.
Witt, 111.: Jugosl. soc. klub št. 84 — <>Oe.
Kenosha, Wis.: P«» f>0c.: Rebsel; po 25e: F. Ambrose; po 10c: L. Mainšek, J. Repka, J. Rahsel, J. Kasbak, Sidonia Zerovee, .Nj. Kli-nar, J. Kostelic, Mary Sušteršič in Fr. Zabukovec; po 15c: N-enee-novan : po 5e: N»'imenoven.—skupaj $1.85.
Bear Creek, Mont.: Po "»O»'; J. Bukovie; p«» 25e: .1. Kampuš, J. Fat, F. Ribani, J. Vrtin, .M. Šetinc, J. Lskovec, J. Komslre, J. Cestnik ml., J. Cestnik st., L. Tiš-ler, Mat Mošnik, M. Rihar, J. Bo-ben, Paul Peehel, V. (Vstnik, F. Herman, J. Jerman, B. Pleninšek, J. Maurieh, Valetntin, 1. Marin-čič, F. Pretzel, F. Goriehar, M. Markovieh, V. Ger»»sh, F. Kasto-
V "
lie, U. Kritz, J. Cešarek in A. Sko-shir; po 15c: V. Golob in A. Oce-pek; po lOe: J. Mayer.—Skupaj $8.15.
Anton Kaunih poslal 65c.
Prva misel.
V slučaju nezgode ali nenadne bolezni je mnogo odvisno od prve misli. Vedno se domislite na Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker to zdravilo izpodbuja vse organe k njih naravni delavno sti ter daje telesu toploto in udobnost. Tudi olajšava zapeko, ki je navadna v takih slučajih, in po-spešuje prebavo. Pri nerazpolože-nju in slabi prebavi je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino drag»»ceno zdravilo, kak»>r tudi pri zapeki ž»'nske, blede in boleh-no, naj poizkusijo to zdravilo, k»>r večkrat hitreje pomaga nego ka-terokoli drugo. V d robov i h 110-prilikah v zvezi z bolečinami je to zdravilo priporočljivo. V livarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333—1339 So. Ashland ave., Chi-eago, 111. Tisti, ki potrebuje zdravila za nadrgujenje bolestnih delov telesnih, naj poizkusijo Trine-rjev liniment. Močan je in iz»la-ten.—Adv.
POTOVANJE V SIARO DOMOVINO P010M
Kasparjeve Državne Banke
\t ss|cfUf|f !■ nslbelj sigurno.
Naša parobrudns poslov niča j» največja ns Zapadu tn in m vse najboljše oceanske črte (linij«). Sifkarta prodajamo pe kompanl|sklh cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
K m par Državna Bsnks kupu|e tn prodala In zamcn|u|c denar vneh drža»
sveta. — Pri Kaaparjsvi Urisvni Hanki se izplača za K6 11, br^z odbitka. -
Največja Slovanska Bankav Ameriki. —J)aje8% obresti. - SlovcncI poa»lre
icnl v »lovenakem jeziku.
ima 16,tf 18,821.66 premoženja.
NAJBOLJŠE
obdelani in neobdelane FARME
v okrajih Husk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro nepredujo-čih mest Ladysmith s ."»< m h > in Chippewa Falls s 10,000 prebi-valei.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi tia Duluth in Minneapolis.
Vsa okoliea že gosto naseljena, kar je najboljši dokaz za dobroto naš»* zemlje.—Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi.
Kupilo j»* tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami.
Oglejte si svet in s»' sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo breplačno natamVn popis naš» zemlje.
SLOVENSKA NASELBINSKA 4x	DRUŽBA
198—1st Ave., Milwaukee, Wis.
(Avertisement.)
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN K A K E L„
PSSDSKDNIK.
i. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Na»« podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaških bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvejersnL da j« pri nas denar naložen varno ln doblčkanosno.
5 ZA VAàO SOBO 5 LEPITI PENNANTS
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUGH. PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti -:- S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagsjnik.
Tale ln Harvard, vsak 9x24 palcev. Prlnceton, Cornell, Mlchlgan. vsak 7x21 palcev velik.
i
5 pristnih pijač, in to so:
Najboljke kakovosti, s vSitim napisom, lepimi črkami in pravilno izdelano v raznih barvah. Ta lepa zbirka se polije proti plačilu 50c in 5 poštnih znamk za pokritje stroškov. Pošljite sedaj.
HOWARD SPECIALITY COMPANY Dayton, Oblo.
MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveža Duluth Moose êt Rex pivo. Skubic in Oraiem, lastnika. (5m)	Aurora, Minn.
Kranjski Brinjsvec, Sllvovic, Troplnovec, Grenko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost is Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenie in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plsčetati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pišite ¡>0 cenik.
A. HORWAT,
600 N. Chlcago, St^ JoUet, I1L

Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ	|
»4 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN. PA. Z
»seeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeee
V Chicagi je 398,000 delavcev, ki zaslužijo poprečno $1.61.—Pro-speriteta 1
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Ohieago. 111.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
-- obrestuje ——————————
i hranilne vloge po 5%
od dne vloge do dne dviga. Rentnft davek plača zavod sam.
Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje poso|lla svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike
Frank Retricti,
400$ W. Sls« S«., Chlcago» 111.
Informacije daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko.
Illlllllllll
TR IN C Bi"
ELIXIR-
BITTÏR-W1HE
»•IMJUOVO
HORKÉ VÎHO
V prešnjih letih
f	11 v Velikokrat slišimo, kako so naši pra-
f	» dedje živeli in kako so bili zdravi.
živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkošnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobre» poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljšo u-porabo tega zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni |eter
V	bolezni črevesfa
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaša pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca.
DOBI SE V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaževalec ln lzvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago. 01.
TRINERJRV LINIMENT J« precej močno zdravilo, lahko se fa pomeša z oljkinim oljem. Večkrat s« pripeti, da bolečine v vdih, sklepih in mišicah prenehajo ie pri prvi «porabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da j« lahko takoj rabita, ako je treba.
J
53485353234848234823232348235323235353535353232348485353532348485353239123
5390535353535353532353534853534853485348535348535353535348