S.Re£NIŠtv° in UPRAVA v Gorici v ulici «»va Piazzutta 1&- Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun št. 9 - 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abhonamento postale II. Ciruppo
Lelo III. Štev. 26
GORICA DNE 25. IUNIJA 1947.
Cena L. 10
ZA RAZUMEVANJE DOGODKOV
V DANAŠNJEM SVETU
Sv- Janez apostol popisuje v Skrivnem razodetju boje satana Proti Kristuso.vi cerkvi pod raznimi Podobami in znamenji, ki pa so težko razumljiva.
V	13. poglavju slika silno zver, ki se dviga iz morja, in drugo, ki se dviga iz zemlje na ukaz zmaja — satana. Dana so bila tej zveni (od satana) usta, ki so govorila velike besede (obljube) in bogokletstva- In °dprla je svoja usta za bogokletstva Proti Bogu, da bi preklela njegovo lrn° in njegovo bivališče in one. ki Prebivajo v nebesih. Tudi ji je bilo dano, da začne vojsko s svetimi (z nasilnim in krvavim preganjanjem) *n da jih premaga; in dana ji je bila oblast nad vsakim rodom in ljudstvom in jezikom in narodom. In molili jo bodo vsi prebivalci na pentlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja Jagnjeta, ki je bito zaklano. Dala je pomoriti vse, ki Podobo zveri ne molijo.
In dela, da si vsi, mali in veliki, bogati in ubožni, svobodni in sužnji,
dado
znamenje na svojo desno ro-
0 in na svoje celo — in da nihče ne ntore nič kupiti ali prodati, razen ima znamenje zveri. (Raz. 13,
kdor
16-18).
Katarina Emmerich '
'V preteklem stoletju pa je imela rodovniua Ana Katarina Emmerich ' Hiilmenu na Nemškem videnja iz ^■tistusovega življenja, trpljenja in Niirti. Pisatelj Brentano jih je po-Ptsal v dveh debelih knjigah, kakor Uk je slišal iz njenih ust. Tako posuje redovnica tudi Kristusovo b)nrt ua av križu in odhod njegove °use v predpekcl, kjer so dušo pra-yienih, pred Kristusom umrlih, pri-enkovale odrešenja. Angeli, ki so spremljali Kristusovo dušo, so ob ,hrn- obisku odprli tudi peklensko dfezno, da je redovnica mogla vide-1:1 Vso njegovo grozo. V sredi krika, Preklinjanja in zmerjanja pogu-6’Jencev je zagledala tudi zvezanega poglavarja hudobnih duhov Luciferja. In zaslišala je napoved, da "P nekako 60 let pred letom 2000 po Kristusovem rojstvu Lucifer za ne-
ka
'J časa izpuščen na svobodo, neka-
pa že
*ei'i njegovi podložni duhovi Prej.
O tej oprostitvi zmaja — Luciferja Poroča tudi sv. pismo v Skrivnem razodetju sv. Janeza. V 20. poglavju Piše apostol: In ko se dopolni tisoč Iet, bo oproščen satan iz svoje ječe. In prišel bo ven, da bi zapeljal na-mde, so na štirih, voglih zemlje, da bi jih zbral na vojsko, katerih število je kakor peska ob morju. In Prišli so na zemeljsko površje ter (bstopili taborišče svetih in lju bljeno mesto (Cerkev, ki jo Bog ljubi, Raz 20, 7-9).
Zmaga seveda ne more biti sata-aova, zato zagotavlja sv. pismo: A Prišel je od Boga ogenj z neba in lib použil. In hudič, ki jih jo slepil, Je bil vržen v ognjeno in žvepleno Jezero in mučeni bodo noč in dan na vekov veke (Raz 20, 00). - Če kdo *noli zver in njeno podobo ter sproj-ni° znamenje na svoje čelo ali na ®vojo roko, bo tudi sam pil od vina ožjega, srda in bo mučen z ognjem lP žveplom pred svetimi in pred agnjetom. In dim njihovo muke se v*&a na vekov veke; in nimajo P°eitka noč in dan, kateri molijo Zver in njeno podobo in če kdo ^Prejme znamenje njenoga imena. — ^kaj jo (potrebna) stanovitnost svetih, ki so drže božjih zapovedi in V<T° Jezusovo. (Raz 14, 9-12.)
lako napoveduje sv. pismo boje satana proti sv. Cterkvi Jezusovi, v Kdor premišljuje žalostno stanje e °veštva zadnjih 35 let in obe sve-
tovni vojni, si bo na podlagi zgo-rajšnjih napovedi znal razložiti po-jafe današnjega organiziranega brezboštva z vsem njegovim nasiljem, lažjo in sovraštvom. Je pač Lucifer, gospodar pekla sam, ki je za nekaj časa prišel med nas.
Zmagal ne bo, a zapeljal jih bo, žal. mnogo, mnogo. Žalostni konec zapeljanih, ki so sprejeli znamenje zveri na svoje čelo ali roko, naj nas katoličane pretrese, da v naših mislih (čelo) ali dejanjih (roka) ne zavlada Cerkvi in Kristusu sovražni nauk. Potrebna jo stanovitnost
svetih, ki se drže božjih zapovedi in vero Jezusove, četudi jih čaka zaradi tega preganjanje in smrt. Nad temi druga smrt nima oblasti,« (Raz 20,	6). »To pa je druga smrt,
ognjeno jezero« (pekel in večno pogubljenje v njem). (Raz 20, 15.)
Le na ta način se da razložiti masovni odpad duš, ki so bile krščene, birmane in neštetokrat obhajane s Kristusovim Telesom m Krvjo. Le Lucifer ima po božjem pripuščenju tako moč nad ubogim človeštvom.
In zakaj neki je Bog prepustil hudobnemu duhu tako moč nad ljudmi! Ali ne morda radi njihovega napuha, ki jih je gnal, da so si skušali ustvariti raj brez Boga? Zdaj imamo ta raj!
Kdor stoji, naj dosti moli, da ne odpade.
Napad na trzaš kega Škota
Monsinjorja Santina
KOPER
Na praznik sv. Nazarija, dne 19. VI. je šel tržaški škof San-tin, kakor je prej naznanil in o tem obvestil oblasti cone B, v Koper, da tam izvrši zgolj eer-kveno slovesnost in podeli otrokom sv. birmo.
Pred cerkveno slovesnostjo je tolpa malopridnežev vdrla v semenišče in g. škofa med nevrednim zlostavljanjem privlekla na cesto, kjer ga je pobila na tla in ranila v levo lice. — Neka podiv-
jana ženska je škofijskega pastirja bila v obraz in ga opljuvala med grdimi psovkami. Ob tej priliki je bilo pretepenih in ranjenih še kakih 49 drugih oseb.
Oblasti so stale ob strani in zagovarjale svojo pasivnost s tem, da niso dobile nobenega u-kaza za tak primer.
To zločinsko početje obsojamo kar najboljodločno in izražamo prevzv. g. škofu svoje obžalovanje nad krivico, ki se mu je zgodila.
Uradno poročilo tržaškega ordinariata
O svetoskrunskem napadu ua tržaškega škofa je Izdal tamkajšnji ordinariat uradno poročilo, ki ga podu jemo v izvlečku. Obsega sledečih 5 točk:
1. Prevzvišeni je čutil dolžnost, da po dolgem časti obišče svojo koprsko stolnico in lam podeli otrokom sv. birmo. V ta namen je dobil od Jugoslov. vojaško upravo cono B potrebno dovoljenje in zagotovilo^ da se bo ob tej priliki zaščitil javni red.
2. Koper ni bil prav nič udedeležen pri napadu, ki je bil tajno pripravljen z ljudmi od zunaj. »Kdor bi obdolžil tega napada Slovence, bi napravil veliko krivico«. (To naj si zapomni zlasti lažnivi hujskač Mes. Ven., ki piše 21. VT. z velikimi črkami o »slovanskem napadu na tržaškega škofa.« Napad je bil pač LAIS-arski ali italijansko-sloven-
tki, kar je eno in isto kot interna-cionalno-komunističen. Op. ur.)
3. Škofa so zločinci bili s pestmi, pretepali s palico, brcali z nogami, mu strgali obleko, pokvarili pastirski križ, ga sezuli an ranili, da je obilno krvavel. — Pozno sicer, a Ljudska zaščita je le prišla in tako preprečila, da škofa niso ubili.
4. Od tega trenutka do odhoda je komandant Ljudske zaščite varoval škofa in ga spremil do obmejne vasi Škofije, kjer se mu je prevzvišeni zahvalil.
5. Napadalci so žalili škofa z zelo žaljivimi očitki, kakor n. pr.: »Ti si rekel: Nočem biti škof, ampak polkovnik fašistično milice.« Bolj kot škof so bilo napadene: resnica, svoboda, strpljivost in civilizacija.
Protesti
Zoper ta napad, ki je bil v celoti in v vseh podrobnostih pravo bar-
OPOMIN
Potem ko smo brezuspešno čakali, da vrnejo čudodelno podobo Matere božje s Sv. gore. ki je bila ugrabljena v noči ob 6. na 7. tega meseca, smo prisiljeni uporabiti pomočke, kli nam jih nudi cerkveni zakonik, da laže dosežemo svoj namen.
Po posvetovanju z Našim stolnim katipljem in vsestranskem dobrem preudarku pred Bogom dajemo s pričujočim opominon formalen ukaz vsem, ki so odgovorni za ugrabitev milostne podobe, naj so že u-grabitev naročili ali izvedli ali sedaj podobo hranijo, da jo prinesejo Nam ali stolni cerkvi ali svetogorskemu svetišču, ali da jo izročijo tudi kateremu koli svetnemu ali redo enemu duhovniku z obveznostjo, da jo le-ta vrne na pristojno mesto, kakor gori omenjeno, najkasneje do 30. junija 1947.
Oseba ali osebe, ki bodo izročile podobo kakor zgoraj, pa naj so za ugrabitev odgovorne ali ne. ne bodo dolžne predložiti svoje osebne po-catke ne dati druga pojasnila.
Gorica dne 20. junija 1947.
»Messaggero Veneto« je 21. VI. ob javil odprto anonimno pismo na go-riškega nadškofa, duhovščino in vernike, v katerem pravijo ugrabitelji, da so hoteli podobo rešiti pred vlado, ki je tega mnenja, da je »vera opij za ljudstvo«, — da so s podobo ves čas spoštljivo ravnali in da jo pobožne osebe lepo častijo, katerim naj se tudi drugi častilci Matere božje pridružijo, — da jim je žal, da so na ta način pripravili neprijetnosti nadškofu, duhovnikom in ljud-
+ KAREL, nadškof
sivu — in da bodo vrnili podobo ».slovenskim bratom«, kakor hitro bodo (ta beseda se lepo sliši - op. ur.) je-ti imeli tako demokratično vlado, ki bo zagotovila složnost med narodoma, ki na tej zemlji bivata skupaj.
—	To pismo bo marsikakega pobožnega vernika potolažilo, toda za dobro stvar bo najbolje, ako pregoreči ugrabitelji milostno podobe pokažejo pravo cerkveno disciplino, ki so po tako grobo prekršili.
barstvo popolnoma podivjanih ljudi, se j© Vatikan pritožil v Belgra-du, tržaška začasna uprava je pa to težko zadevO predložila Združenim narodom.
Škof prejema od vseh strani izraze sočutja in obsodbe nasilnega dejanja.
Dve misli...
Nesrečno Slovence, ki še. danes gledajo v OF narodno zadevo, vprašamo: Ali bi se mogli ua tako zločinskih in svetoskrunskih poteh družiti z italijanskimi komunisti slovenski člani UAIS-a, ako bi imeli v sebi le malo narodnega ponosa? Vsak, kdor sodeluje pri komunističnih organizacijah, pljuje na svoj narod in mu pripravlja vedno nove nesreče in sramoto pred vsem kulturnim svotom.
Da bi vendar vsi verniki, italijanski in slovenski, ki so pred leti zagovarjali OF in dolžili neprevidnosti ter »sodelovanje z okupatorjem« ljubljanskega škofa radi njegove pogumne in jasne besedo zoper brezbožni komunizem, ki se jo skrival za OF, vsaj pod svetoskrunskimi udarci in ranami spoznali svoje zmote in zamude — ter ponižno molili svoj Confiteor.
V SVE-T
ROMUNSKI OPOZICIONALEC MANIU, vodja kmečke stranke, je naslovil na zastopnike tiska poziv, v katerem trdi med drugim, da so sedanjo romunsko vlado, ki ji predseduje Groza, pred dvema letoma nezakonito vsilili sovjeti. Pozval je kralja Mihaela, naj se posluži svojih pravic in naj taki vladi, ki zastopa le manjšino romunskega naroda, odvzame vsako oblast. — Ne bo dolgo, ko bomo slišali, da so Maniu-ja aretirali, ker jo »fašist«.
SOVJETSKA SVETOVNA O-FENZIVA. Nobenega dvoma ni, da so sovjeti vodno bolj očitno pripravljajo na zavojevanje sveta. Vsakemu poizkusu, da bi jih kdo pri tem prodiranju oviral, odgovarjajo z novimi napadi. Ti napadi so se zlasti okrepili, odkar so začelo ZDA tako odločen boj proti komunizmu posebno z gospodarsko pomočjo, ki
jo nudijo ogroženim državam. Glavna bojišča, kjer vodijo danes sovjeti svoje ofenzive, so: 1. Kitajska, kjer so državljanska vojna med komunisti in demokrati srdito nadaljuje. Komunisti so ravno v poslednjem času prešli v napad in žanjejo procajšnje uspehe, posebno v Mandžuriji, kjer prodirajo prolti mestu Mukderiu. Boji so vršijo tudi v kitajski pokrajini Sinkiang, kamor so pred nedavnim vdrle čete iz Zunanje Mongolije, ki jo pod sovjetskim vplivom. Čete so spremljala sovjetska letala. 2. Madžarska je postala druga sovjetska fronta, kjer so je sovjetom zelo spretno posrečilo strmoglaviti staro vlado in postaviti svoje ljudi, ki so komunisti ali vsaj njih simpatizerji. Madžarska prehaja tako vedn) bolj pod sovjetski vpliv in jo zelo dvomno, ali bodo Britanci in Američani kaj opravili s svojimi protesti. 3 Tretja
važna fronta je Grčija, kjer še vedno divja borba med vladnimi četami in med komunisti. Položaj je zelo težak, zlasti odkar je minister Tsaldaris javil svetu, da se na grških mejah zbirajo četo komunistov raznih narodov z namenom, da vde-rejo na grško ozemlje. Govori se tudi o mednarodnih komunističnih brigadah, ki se pripravljajo v Franciji in so baje namenjeno za Grčijo.
NA BOLGARSKEM se zelo pridno uvaja »progresivna demokracija«: vlada je aretirala vodjo zemlje-delske stranko Petkova in odvzela parlamentarni mandat 23 poslancem iste stranke, ki ie najmočnejša v Bolgariji, saj šteje okrog milijon članov, modtem ko imajo komunisti le kakih 5 odstotkov prebivalstva za seboj. Ustavljena sta bila tudi dva opozicionalna lista: »Svoboden Narod« in »Narodne Zemedeljsko Zna-
ija sv. Belojega ta
v coni B
Iz poročil, ki smo jih prejeli iz številnih krajev cone B, jo 'razvidno, da so je ljudstvo procesije u-delcžilo v zelo velikem številu.
Na žalost pa je zlasti rdeče vojaštvo te procesije zelo motilo. Z neverjetno brezobzirnostjo in zaničevanjem vernikov in Najsvetejšega samega so s tanki in motorji brzeli mimo procesije, jo meni nič tebi nič trgali in skozi njo ali mimo nje prepevali ali bolje vpili svoje pesmi.
Ali je mogoče najti še kak zagovor za tako početje? Kdor te reči opravičuje ali še nadalje govori o verski svobodi v takih razmerah, je otrok satanov.
me«. Poslednji je moral prenehati, kor so se tiskarji uprli, da bi ga še nadalje tiskali, češ da list ogroža koristi delavstva (?).
V	MADŽARSKEM PARLAMENTU je imel po ulanec Deso Silyok ze-
lo	oster govor, v katerem je napadel vlado in ji očital, da jo uposta-vila strahovlado- in odpravila svobodo tiska, združevanja in celo svobodo mišljenja. »Vsakokrat ko se vrši kak politični shod, ki ni komunističen, pridrvi na mesto zborovanja masa kakih 400 do 500 ljudi, ki so dobro oboroženi, dobro plačani in navadno pijanih in načrtno ovira zborovanje in se znaša nad gledalci in govorniki. In ti ljudje, ki nas napadajo, veljajo za »branilce demokracije«, za dobre in poštene ljudi. Tistih pet ali šest oeob pa, ki so niso pustile namlatiti in so se celo branile pred udarci, takoj proglasijo za »sovražnike demokracije«.
KITAJSKI TISKOVNI URAD izjavlja, da je ofenzivo v Mandžuriji pripravila »neka država« in jo podprla z 38 tisoči japonskih jetnikov in z 90 tanki; kitajski komunisti so dobili od »nekega urada neke države« opremo za 20 divizij; državljani »noke države« in japonski jetniki vodijo tanko. Tiskovni urad tega ne pove, toda jasno jo kot beli dan, kdo je tista »neka država«. — Ali ni zoprna taka politična opreznost, da se ljudje na motilce miru hudujejo,, pa jih le ne imenujejo?
SKOF FRIDERIK
MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO 3\io limo
O Bog, ki si v škofu Frideriku || Baragu dal našemu ljudstvu vnetega dušnega pastirja, poganom pa gorečega misijonarja, ponižno te prosimo, poveličaj ga, da bo prištet med blažene tvoje Cerkve, da bomo imeli v njem pri tebi mogočnega pripro-| šnjika in vzvišenega vzornika, ki ga bomo s pomočjo tvoje milosti posnemali v gorečnosti in božji ljubezni.
Usliši to našo prošnjo po zaslu-ženju našega Odrešenika jezusa Kristusa, svojega Sina, ki s teboj in Svetim Duhom živi in kraljuje na vekov veke. - Amen.
Tudi Slovenci si želim o svetnika...
Ob listanju po koledarjih, ob prebiranju »Zivljunja svetnikov« in zlasti ob številnih beatifikacijah ter kanonizacijah si je že marsikateri pobožen Slovenec nastavil vprašanje, kako da Slovenci nimamo niti enega slovenskega svetnika na oltarjih, ki bi ga mogel naš narod častiti kot svojega posebnega od Cerkve priznanega vzornika in zaščitnika.
Nasprotniki vere med nami bi radi celo za svojo nevero kovali kapital iz dejstva, da Cerkev še ni proglasila nobenega Slovenca ali Slovenke za svetnika ali svetnico. Pravijo namreč, da je to dokaz, kako malo se Cerkev zanima za Slovence, ker da je pač i-talijanska in Slovencem nenaklonjena, in drugič, da je zadeva proglasitve novih svetnikov zadeva denarja, ki ga Slovenci kot ubog narod ne zmorejo. Taki nespametni ljudje zaključujejo to vprašanje kakor mnoga druga s puhlo sodbo: »Vse skupaj je ,bo-tega’.«
Odgovorimo najprej na zadnja dva očitka. O nenaklonjenosti Cerkve v tej zadevi bi mogli govoriti le tedaj, ako bi bila kaka slovenska škofija že naprosila sv. stolico za proces proglasitve kakega slovenskega blaženega in bi bila kongregacija obredov prošnjo zavrnila s kakim neobičajnim razlogom, ki bi razodeval o-čitano nenaklonjenost.
V	zadnjdi letih smo celo slišali, da je prišlo iz Rima navodilo, naj Slovenci zbiramo točne podatke o tistih žrtvah komunistične revolucije, ki se zdi, da so padle samo zaradi svoje zvestobe krščanskim načelom. Sicer pa mora biti vsakomur, ld pozna katoliško Cerkev, jasno, da je le v njeno korist, ako more pokazati med vsemi narodi na take svetnike, ki jih je Bog sam z junaškimi čednostmi in čudeži postavil na svečnik v posnemanje vsej Cerkvi božji in še prav posebno njihovim narodom.
Težavo z denarjem pa prinašajo samo tisti, ki so uverjeni, da je denar sveta vladar, če ne tudi bog. Proces za proglasitev kakega blaženega ali svetnika in potem slovesnost proglasitve sama kajpada zahtevajta precejšnje denarne žrtve, ki pa bi jih naš narod, čeprav je majhen, lahko zmogel; saj so jih zmogli že toliko posamezni redovi sv. Cerkve, katerih denarna zmogljivost se nikakor ne more meriti z denarno zmogljivostjo vsega naroda, čeprav le majhnega.
Zakaj torej Slovenci še nimamo na oltarjih nobenega svetnika, čeprav smemo upati, da imamo v nebesih že polno zveličanih vseh stanov, starosti in obeh spolov? (Kdo ve, ali nismo morda v nebesih razmeroma kar dobro zastopani t)
Končnega odgovora na to vprašanje ne more dati noben človek, kajti svetnike si izbira Bog sam, kjer hoče, kadar hoče in kakor hoče. S svetniki Bog ne zasleduje tega namena, da bi poveličeval posamezne narode, ampak da bi z njimi poveličal in branil svojo Cerkev, ki je nadnarodna. Zato jih tudi največ obudi med tistimi katoliškimi narodi, ki je nanje svet posebno pozoren in tako nijh zgledi laže najdejo pot med vse druge narode. Večkrat obuja Bog svetnike v obrambo svoje Cerkve med narodi, ki so okuženi od posebnih verskih in nravstvenih zmot in zablod in po katerih bi se mogli tudi drugi narodi kaj lahko okužiti, kor pač igrajo med njimi vodilno vlogo. Tu pa tam daruje Bog kakega svetnika temu ali onemu narodu tudi v priznanje njegovih posebnih zaslug za vesoljno Cerkev. Razumljivo je, da imajo več svetnikov zlasti taki narodi, ki imajo posebno močno razvito redovniško življenje in kjer je med ljudstvom zelo živo hrepenenje po nadpovprečni svetosti. Tako hrepenenje po izpolnjevanju e-vangeljskih svetov se včasih najde med narodi, ki imajo na drugi strani prav zelo veliko izredno pokvarjenih ljudi. Kjer je zelo razvita hudobija, je treba protiutež! v svetosti bolj kot tam, kjer so ljudje povprečno dobri in ne potrebujejo torej v toliki meri izrednih posegov božjih v njihovo duhovno življenje, da se ne izpridi. Končino je zelo verjetno, da Bog zelo rad naldoni kakemu narodu posebnega svetnika, ker ga ljudstvo samo iskreno zanj orosi, a ne s tem namenom, da bi se z njim ničeinurno ponašalo, ampak da bi v njem imelo 1. zgled, kako naj človek dotičnega naroda svojemu značaju primerno uresniči vzor krščanskega življenja — in 2. posebno skrbnega zagovornika in zaščitnika v nebesih.
Svetost posameznega človeka zelo ovirajo velike skrbi za posvetne zadeve Prilika o sejavcu in semenu nam govori o usodi semena, ki pade med trnje. Tako so tudi med tistimi narodi, ki morajo žrtvovati najboljše sile za gospodarski ali narodni obstoj, tla za popolno sveitništvo neugodna, zlasti če se te skrbi in boji vlečejo skozi dolga stoletja v raznih oblikah in skoro brez pre-stanka. Ali ni morda naš narod v takem položaju?
Zelo ugodna tla za svetnike so pa tam, kjer se katoliški narodi morajo boriti na življenje in smrt s sovražniki svete vere. Tam cvete mučeništvo in za njim poženejo rože svetih spo znavalcev, devic itd.
Tako dobo doživljajo Slovenci že več let in nič ne vemo, kako dolgo bo še trajala. V tej dobi so se pokazale na našem narodnem
telesu zelo hude gnojne bule, a razodelo se je tudi v vsej junaški lepoti in veličini vse, kar je bilo v njem lepega in svetega. Morda smo v zadnjih lotih prav Slovenci dali vsemu svetu najlepši zgled, kako se je treba boriti s tistim sovražnikom, ki današnji dan najbolj ogroža Cerkev in narode vsega sveta. — Ako bi vsi narodi sledili zgledu katoliških Slovencev, bi ne Slovenci ne drugi narodi danes ne bili vklenjeni v tako kruto suženjstvo in bi se danes tudi največjim narodom ne bilo treba bati za usodo, ki jim jo morda pripravlja bodočnost.
Iz tega razloga smemo upati, da bomo imeli tudi Slovenci v bo-
dočnosti veliko svetnikov na ol tar j ih.
Toda izkažimo se vredne svetnikov in svetnic božjili na ta način, da prosimo Boga, naj da milost vsem v ognju trpljenja skušanim Slovencem, da bi se borili in trpeli resnično s Kristusom in za Kristusa.
Tiste pa, ki so že končali delo, boje in trpljenje za Kristusa, varujmo pozabe. Kjer koli najdemo moža čili ženo, fanta ali dekle, dečka ali deklico, ki je Boga in bližnjega resnično in junaško ljubil in se za sveto Cerkev boril m žrtvoval, postavimo ga na svečnik, da ga bodo vsi v narodni hiši videli in posnemali. Tako bomo rasli v narod svetnikov in polagoma bodo prišle tudi kanonizacije;
Eden izmed mož, ki zaslužijo, da jih vsak Slovenec spozna in se od njih uči stremljenja po svetosti, je brez dvoma veliki škof Baraga, čigar 150-letnico rojstva obhajamo.
Prosimo Boga, da bi nam tega ali katerega drugega svojega r-lužabnika poveličal in nam ga postavil kot vzornika ter zaščitnika na oltarjev
Ne sprašujmo se torej, zakaj doslej nimamo svetnikov, ampak rajši skrbimo, da jih bomo odslej imeli. Molimo k Bogu in prosimo ga zanje, predvsem pa skrbimo, da se raven našega narodnega stremljenja po svetosti v tej veliki dobi dvijpe, da nam iz mučeniške krvi in narodne tragedije vzrastejo številni svetniki.
Slovenci, prizadevajmo si, da bomo naše svete ljudi spoznali, se jim priporočali, za njih poveličanje prosili in jih potem tudi z veseljem častili in' posnemali!
Marija, Kraljica vseh svetnikov, izprosi Slovencem poveličanje kakega služabnika božjega — izprosi poveličanje zlasti svojega zvestega sina Friderika Barage, ki je s tako obilnimi solzami in žrtvami učil Slovence in Indijance Jezusa in Tebe ljubiti!
V
PO
E L I K A N
DELU IN SVETOSTI
Doma
V	letih, ko so se zmagovite armade Napoleona Velikega pomikale preko naših krajev, se je na grajskem vrtu v Trebnjem s sestrico igral deček, grašč ikov sin Friderik Baraga. Oče je bil ponosen nanj in materino srce ga je nežro ljubilo; edini njun sin je to, ki bo ohranjal in dvigal čast in ponos njih rodu. Kar najskrbneje sta ga vzgajala v duhu Kristusa in Cerkve.
Na Dunaju
Ko je splahnilo brezverstvo, ki ga je zasejeta in trosila francoska revolucija, in je zabrstelo po vsem svetu, tudi po mestih, močno krščansko življenje, je po sumiti cesti na Dunaju zamišljeno stopal vseu-čiliščnik Friderik Baraga. Pravkar je pri svetniku Klemeniu Dvoraku opravil dolgo spoved in se v mislih že odpovedal temu, kar bi ga motilo in oviralo na poit svetosti: graščini in zaročenki. Ubog in ponižen služabnik Boga in Cerkve hoče postati. V luči božje milosti je jasno spoznal, da je le Bog vreden vse naše ljubezni in da oni najlepše izpolni svoje življenje, ki ga izpolni z delom za neumrjoče duše.
Novomašnik
Nekaj let nato bere v največji zbranosti pri oltarju sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici ob petih zjutraj brez novomašnih svatov svojo tiho novo mašo.
Kaplan
Smartin pri Kranju. V pritlični sobi na desno od vhoda v župnišče hodi s povešeno glavo in žalostnim obrazom kaplan Friderik Baraga. Za božjo stvar dela in se trudi in muči; skrajno ubožno živi, vse raz-
je njegova obleka in na njegovem plemenitem obrazu so začrtani sledovi posta in spokornega bdenja. Pa je njegovo rahločutno, skrbno vzgojeno in vestno srce od vseh zapuščeno; v nastopih z janzenistov-skimi in jožefinskimi stanovskimi tovariši so ga zapustili tudi oni, ki bi morali braniti in podpirati njegovo duhovsko vnemo in prizadevanje. Samo nebeški Dobri pastir je na njegovi strani. Na preprosti mizici leži odlok, da mora v oddaljeno Metliko za tretjega kaplana.
V misijone
Po cesti iz Ljubljane proti Trojanam se pelje 29. oktobra zvečer leta 1830. na poštnem vozu še mlad, molčeč duhovnik. Nova suknja mu h' za silo pokriva njegovo staro, ponošeno obleko. Njegove misli obkrožajo kraje njegove mladosti m obeh kaplanskih služb; zdaj se vstavijo pri eni sestri, zdaj pri drugi; nato pa hitijo na Dunaj in preko Francije in morja v neznana mesta in v divje indijanske pokrajine Severne Amerike. Friderik Baraga, vzoren duhovnik in priznan slovenski nabožni pisatelj, odhaja v misijone. Bog je dopustil, da je v ljubljeni domovina postal nemogoč; za višjimi cilji ga vabi.
Med Indijanci
Samotna zimska noč v ozemlju treh velikih severoameriških jezer. Nekaj časa mrtvaški molk, potem zavzdihne v vejevju mrzli veter. Skopo meče luna izza podečih se o-blakov svojo svetlobo. Nad tri metre snega, po njem se pa s krpljt sunkoma in s poslednjimi močmi meče človek srednjih let, v duhovnici obleki. Skoro bo 2i ur, ko je zapustil človeška bivališča, in nene-
daja ubogim; siromašna in zakrpana h°vna gazi, brez odmora, da ne za-
spi. in zmrzne. Zdaj gre za dušam» nevednih, zapuščenih., zaničevanih hi od evropskih trgovcev strašno zlorabljanih Indijancev. Znirzli jermeni krpi jev ga ostro režejo v noge, da se v mesečini za njim riše krvava sled. Ves je že oslabljen, ker se bori za duše tudi s postom in se je popolnoma odrekel vsaki krepilni pijači, da zadošča Bogu za grehe pijanstva svojih duhovnih otrok■ Ati ne bo zmrznil na poti? Ali ne bo plen volkov? Ali ne bodo čez nekaj dni zajokale ob njegovem zasneženem, mrzlem truplu indijanske sirote, ker jih je za vedno zapustil Friderik Barga, njihov predobri in preljubi duhovni oče, ki jih uči ‘n krščuje, poroča in prevideva, jim piše knjige in jih ob teh knjigah uči brati, jih brani — ko levinja svoj rod — pred belimi zapeljivci 1)1 izkoriščevalci?
Pa božja Previdnost,, h kateri Baraga moli dan za dnem, zlasti v svoji jutranji pobožnosti, bdi nad njim, ker ji je izvoljena posoda, da ponese Jezusovo ime med severnoameriške indijanske narode.
Škof
Bogato in lepo ameriško mesto Cincinnati (Sinsinati), V njegovi prostorni nadškofijski cerkvi je prvega novembra 1853 nabito polno katoličanov. Pred oltarjem ta-mošnji nadškof Purcell in še dva druga škofa. V vznožiu oltarnih stopnic klečita dva tuja duhovnika. Božji klic ju je pripeljal, da bosta prejela škofovsko posvečenje. Eden je že zelo zdelan od naporov, čeprav mu lasje še niso posiveli; s skromnostjo se druži izbranost in uglajenost vedenja, da je nehote vsakdo pozoren nanj. Sam je tam, brez sorodnikov, brez rojakov, brez ožjih prijateljev, ki bi se z njim veselili tega največjega dneva v življenju. To je naš Friderik Baraga, ki prejema kot apostolski vikar Gornjega Michigana (Mišigena) po papeževem naročilu škofovsko posvečenje. Zaskrbljeno gleda v bodočnost. Nima ne cerkva ne duhovnikov, nhn& ne šol ne dohodkov za katoliške učitelje. Vse bo moral šele na novo ustvarjati, tudi vernike si bo tako rekoč moral šele pridobivati. Pa zaupa na Svetega Duha, ki ga j& poklical.
,otročiči moji"
Takoj nato razpošlje svojim rde-čekožim Indijancem prvo škofovska okrožnico v njih jeziku 'in jo začenja z nagovorom, kakor bi jih n vogla nagovoriti le še njih rodna mOr ti: »Ninidaj nissidok Sajagiinjagog, Weweni kid anamikoninim! Otročiči moji, ki vas ljubim, srčno vas pozdravljam.« Zares, kako jih je ljubil!
Na obisku doma - za misijone
Nekaj mesecev nato v slovenski domovini slavje, kakršnih je malo videti. Ljudstvo hiti od blizu 'in daleč v Ljubljano, v Smartin, v Metliko, v Trebnje, v Škofjo loko in na druge kraje, kjer bo svetniški misijonski škof Friderik Baraga maševal in tako naravnost do srca pridigal. Tisti škof, čigar knjige se bero po cerkvah in cerkvicah in hišah in bajtah širom slovenske domovine ■tn o katerem pišejo časniki in govore pridigarji. Ljudje mu nosijO’ za misijone, kolikor kdo zmore. S1*" romašna ženica mu v svetem navdušenju za misijone daruje vse svoje imetje — en sam krajcar, ki ga ganjen spravi, da ga vidijo Indijanci. Zvonovi mu pojo, topiči pokajo, lučke po oknih gore, starši dvigajo otroke, da ga vidijo in si ga zapomnijo. .
Pastirske bridkosti
Pa slavje mine in v Ameriki 0a kot apostolskega vikarja in škofa čaka ogromno breme. Ni.razvajen, ne zlepa malodušen. Tu so pa težave, da zopet in zopet zapisuje v dnevnik svojo namero, kako se bo odpovedal in z veseljem zopet P°~ stal preprost indijanski misijonar-Kakor viničar stiska žlahtno gr°' zdje, da postane iz njega žlahtna tekočina,, tako Bog čisti in predelava v peči trpljenja dušo svojega zvestega služabnika Barago, da postaja še bolj sveta in da mu more nak1&’ njati še večjih duhovnih uspehov V njegovi apostolski službi.
Baraga na oltar i
Za<J*t od kapi —
v dušnih mukah
o trinajstletnem škofovskem ga-lJ!JU (J'X vidimo v Marquetfu (Mar-— t °h ®0Tn5em jezeru, kako ždi se — v bornem naslonjaču, od kapi, v skrajnem uboštvu. H ’ 0,i katerih je dobival denarni u‘ svye škofijske naprave, gu ' ®Wj6i°, Tare rja skrb, ali je Jt eredj bil dovolj dober pastir, J o s škofijo? Zdi in moli in vpiše V ■S?°*em srcu k Bogu za pomoč, me' n> tako osamljen in za-
vu&en.
Končan j« boj
Koncem januarja leta 1868. V J^k> škofijski cerkvi leži J; f'rek° čigar obraza je razlit je r*l W*r‘ Negibno leži, dotrpel Ba Č■ ®0vetc Je to> Friderik Bara-’ 1 je za svoje rojake v knjigah znal ie en sam nagovor: »Pr el ju-moji Kranjci (Slovenci)!«
So;
mrak grobnice pod novo Mar-
S°k0 s^n*00- Njeni škofje tu
VSa^ v svojem predelu v
Ljubil *je bližnjega
Kdor ljubi Boga iz vsega srca, ta ljubi iz vsega srca tudi svojega bližnjega. Zemska sreča se je Baragi smehljala, obetalo se mu je, kar si človeško srce poželi: bogastvo in čast, toploto, družinskega življenja in ugledno delo v javnosti. Pa je kakor bogati mladenič v evangeliju slišal božji klic in je — vse bolje kot ta mladenič — šel za njim. Za dušni in telesni blagor bližnjega je delal, za uboge Indijance in za same sebi prepuščene bele priseljence. Čim bolj je kdo bil pomoči potreben, tem bolj mu je hitel na pomoč. Izpolnjeval je naročilo svetega pisma: »Nagni k siromaku uho in iz zatiralčeve roke reši tistega, ki trpi krivico!«
ce / ^apis levega predela grobni-slove po naše: »Tukaj počiva ge Prečastitega Friderika Bara-• etavskih in očipvejskih Indijan-
cev
aP°stola. « Tam torej spi veliki
ent
»105	.1 ---- J 1 1
dn ’ J venske matere preodlL... je ' . ssd''m desetletij spi. Živ pa Pjegov spomin pri Amerikncih.
kjer^>V0 *me nosi ce^° pokrajina, S|. . le nekoč deloval. Njegovo ime že/8 na^e^° mesto ob Gornjem je-no^~ Kna najlepših cest Marguetta - Sl Baragovo ime, tudi ondotna
T/°šta
sto m Kako se njegovo spo-Vcino ime v Severni Ameriki
'Do,.].	u	o«5€/tni
dan po neštetokrat izgovarja,
e ln natisne.
h,
Kako veliko čast je že na tem sve-
vur
Kjejel. S svojim indijanskim slo-
Unf6'*1 ,n indijansko slovnico se je sh, med najodličnejše jeziko-
*‘ov
>Ce sveta.
Gospod,
*0v*lRaj svojega služabnika !
Ta la odlična in izredna čast Fri-
deriL
a a&e nam, njegovim roja-l‘nio He- m0re biti dovolj. Mi ga že-
tarje	povzdignjenega	na	ol-
štet Srčno želimo, da bi bil pri Pot Bie^ blažene in med svetnike.
em bo
naš posebni vzornik, naš
priprošnjik. Po njem bomo
doslej svetu le malo poznani,
20	-"-j svevu iv muiu pu&imihv,
... eH bolj upoštevano mesto v dru-’ Mi narodov.
K uš
>ki i ar>ieriški rojaki so marljivo ' elu, da se resno začne delo za
n:e
'l'ud'>V° Pr°ylasHev za blaženega, 1 doma smo se zganili. In ni o-
9lalo
i-e- Pri prvem 'navdušenju, mar-raste smisel za to velevažna na-
niKogo. Naj jo Bog blagoslo-
vu
Kako
I*ikc	%zre<Kne0a vzornika in vod-
\-(l sk°zi življenje bomo imeli v > da nam ga bo svet zavidal.
Ljubil je Boga
čh nas Friderik Baraga ne bo nlh'l>0 učil ljubiti Boga, ko ga je br.1 lQko nesebično in vroče ljubil? %e. 'lovo srce je bilo bogata Iju-jv	ln ljubezni tudi žejno. Silno
<ln	■ svojo mater in očeta in
ji . 1 svojo starejšo sestro. Nevesto a iz ljubezni do Boga je to P, > Gubezen žrtvoval. Iz zemeljske
Sebi in svetu je odmrl
V tem žaru ljubezni in dobrote je nase popolnoma pozabil. Ponižen je bil sredi še tolikih uspehov in je vedno rad sprejemal nasvete in navodila; le takrat je bil neupogljiv, kadar bi imela trpeti dobra stvar. Sredi največjih in najbolj u-
mazanih preganjanj je po krotkosti ’bil podoben Jezusu. Zato ga nam vsako preganjanje pokaže v novi, lepši- luči. Odpovedal se je tudi potrebnemu uživanju mesa in vsake alkoholne pijače, ki bi ga bila po prestanih naporih potovanj vsaj nekoliko okrepila. Njegova hrana je bila tako revna, da ga je njegov tajnik in kaplan že po kratkem času zapustil in si poiskal boljšo drugje. V obleki in stanovanju je Baraga bil vedno ubožec. Graščakov sin, navajen lepega nastopanja že iz mladega, si je tudi v tem odrekel. Mizo in nekaj stolov je imel zasilno zbite iz desk. Na prvi misijonski postaji Arbre Chroche (Arbr Kroš) je moral ob dežju imeti nad mizo, na kateri so bile knjige in rokopisi, razpet dežnik, tako je streha pretekala.
Velikan je pred nami tudi v notranjem trpljenju. Njegova »Molitev za pomoč in oporo v bridkostih« spada med najlepše molitve, kar jih je trpljenje — kakor biser v školjki — izobličilo v človeškem srcu. Ko tako trpi, da se mu duša utaplja v gorju, kliče k Bogu:	»Kar	hočeš,
kakor hočeš, dokler hočeš!«
Svetniški mož Baraga se je nehote vtisnil v spomin vsakomur, kdor je imel posla z njim. Kakor so tele sni, tako so tudi dušni velikani vedno vidni nad povprečno množico.
Kakšno dolžnost nam torej naklada krvna in jezikovna zveza, ki jo t-mamo s Friderikom Barago? Ali naj ga, raje prepustimo-tujcem?
Potrudimo se, da spoznamo in dodobra proučimo njegov duhovni o-braz. To, kar je v slovenskem jeziku pisanega o njem, radi čitajmo. Njegova slika naj visi s Slomškovo v sleherni slovenski hiši!
Mnogokrat zasebno, v družinah in v cerkvah molimo, da bi ga Bog čim prej povišal na oltar!
Sebe in svoje mu radi priporočajmo! Svoje zadeve, tudi težke, tudi kadar so že tako obupne, da ni videti človeške rešitve. Nudimo Bogu priložnost, da na njegovo priprošnjo izvrši čudežne reči!
Daj nam- Bog čim prej dočakati, da se izpod Marguettske stolnice Baragovi zemski ostanki čim prej preneso na oltar!
OB 150-LETNICI ROJSTVA
IRENEJA FRIDERIKA BARAGE
slovenskega kulturnega delavca, katoliškega škofa, pionirja ameriške krščanske kulture in apostola in očeta Indijancev
Letos na dan svetih apostolov Petra in Pavla poteče 150 let, kar se je na gradu Mala vas pri Trebnjem redil Friderik Ba: a ga, poznejši a-merikanski škof, imenovan tudi a-postol Indijancev, ena najsvetlejših in najheroičnejših slovenskih postav resnično svetovnega formata in o katerem se nadejamo, da ga bo Cerkev se postavila na oltar. Želeli bi, da bi se to zgodilo eimprej, kajti Baraga je tako velika postava v katoliški Cerkvi in slovenskem narodu, da vsak, ki pride v dotiko z njo, obstane pred to duhovno veličino. Zato pa je treba nam Slovencem sodelovati pri spoznavanju našega Barago v svetu. Tega pa ne bomo dosegli, dokler nas samo no bo prevzela do dna njegova velikost in ne bomo zaživeli iz njegovega duha nove preroditve.
DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE
V sredo 2. julija ob 8. uri zve-
čer bo mesečna duhovna obnova za vse krščanske žene pri Sv. Antonu v Gorici.
V tem jo pomen Baragovega življenja in dela.
In danes ob 150-letnici imamo še posebne razloge, da praznujemo njegov jubilej v najbolj živi povezanosti z njegovim duhom.
\lUbe-
tj 1 znx je pognala božja ljubezen, ft le trPola, kadar ni mogla delova-i„’ ^^^vati, odpuščati, navduševati lUn"^eaa se^e pozabljati, da bi le ževq ^ poznan, ljubljen in poveli-poL,..' ^a Baragi se je doslovno do-fhkar je o sebi zapisal veliki Q0s	'w' -»Zase si nas ustvaril,
do fri ’ in nemirno je naše srce, t0 er. Se ne odpočije v tebi.« Vsa-*Veče so ^de tri do štiri ure po-0om Rubečemu pogovoru z Bo-hogu .	n'1 Boga se je zanašal. V
i,iile ^ silen in močan ko hrast narjih.
Slovenec velikega formata
Slovenci smo kulturno rod Prešernov in Čopov, .pa smo tudi rod njunih sošolcev in prijateljev Barage in Slomška, če smo rod prvih bolj v svojih izbrancih, smo drugih dveh v vsej svoji narodni širokosti in splošnosti; predvsem pa v njuni religioznosti, v njuni ljubezni do Boga in Cerkve. In v tej ljubezni je naša duša tako široka, da zajame v vsej polnosti najglobljo domovinsko ljubezen, pa pravtako tudi vsa plemena na obeh oblah sveta.
Apostol preganjanih Indijancev
Kakor je Slomšek postal apostol Slovencev, je njegov prijatelj postal apostol ameriških preganjanih Indijancev, ostajajoč istočasno tako njihov kakor slovenski kulturni delavec in pisatelj — v tesni povezanosti s slovenskim narodom. Z Barago smo se Slovenci dali v službo vesoljni krščanski kulturi, ne da bi
prenehali biti Slovenci. Svoje krščansko duliovno obličje smo vtisnili v tem primeru koščku sveta na drugi polobli, in sicer ameriški pokrajini ob Michiganskih jezerih ter s teni postali pionirji krščanske kulture te ameriške pokrajine, ki je bila ob Baragovem času izrazito slovensko misijonsko področje. Tako smo z Barago že pred 100 leti sto pili v duhovno sorodstvo z Ameriko in smo bili tedaj Slovenci tisti, ki smo prinašali zahodno krščansko kulturo v ameriški deviški novi svet.
Zdaj ob 150-letnici Baragovi je potrebno, da se spomnimo tudi tega njegovega dejanja in pomena v celoti, kajti danes pričakujemo iz A-merike k nam apostolov zahodnega krščanskega duha, tistega, ki ga je Baraga nosil tja. Spominja naj A-merikance njihovega dolga do nas; na drugi strani pa naj spominja nas duhovne povezanosti z Amerikanci in Slovenci v Ameriki, ki se zbirajo danes bolj kot kdaj v Baragovem duhu.
Zavetnik slovenske emigracije
Predvsem pa imajo razlog emigranti, da so spominjajo te 150 letnice. Saj je bil Baraga ne samo škof Indijancev, temveč tudi evropskih izseljencev v Ameriko, belih rudniških delavcev. Zdaj, ko sami stojijo pred vrati takega izseljevanja in življenja v tujini, Baraga lahko postane njih lepi zgled zvestobe do Boga in naroda v izgnanstvu. Baraga ni nikdar pozabil, da je Slovenec, ter je bil v vednem stiku s Slovenci. V bedi in uboštvu indijanske samote ter v neumornem delu za pridobivanje poganskih duš ter ustvarjanje temeljev indijanskega pismenega jezika, je še vedno našel čas, da je pisal rojakom slovenske knjige. Tako naj tudi naši emigranti črpajo pri njem zgled, da v še hujši bedi življenja v tujini, ki jih morda čaka ,ter v osamljenosti in domotožju ne bodo pozabili na svoje dolžnosti do slovenske kulture ter njenega žlahtenja v Bogu, ki ga nosijo s seboj in ki ga doma v knjigi tako pogrešajo. Iz Ameriko je pošiljal on »Zlata jabolka« domov. Kaj bodo tudi naši kulturni pridelki v tujini »zlata jabolka« za domovino, zrastla iz Baragovega duha globokega katolištva, ljubezni do naroda
in do slehernega bližnjega, pa čeprav je drugobarvne polti.
Naj bo Baraga patron sl(>yeusne emigracije; zveste Bogu in zveste narodu, pa naj najde svoje delovno polje kjer koli, tudi med indijanskimi pragozdovi, močvirji in stepami, kakor ga je našel on...
Vsem zgled svetosti
Toda Baraga naj bo nam vsem zgled svetega človeka, junaka Kristusovega, heroja krščanske odpovedi ter osvajaiteljskega duha čim-
KJE S
SLOVENSKI
MISIJONARJI?
V srednjem predelu Afrike je pa delo tipično misijonsko in tudi po sadovih vidno. A Slovenci imamo tam le tri naše zastopnike. To je predvsem lazaristovski brat Marcel Kerševan, doma iz Trsta, ki veliko pomeni v misijonu Bikoro (Belgij-*ski Kongo). Prišel jo tja ob pričetku misijona, ko še ni bilo skoro nebenih misijonskih poslopij. Brž jo organiziral celo stavbno »podjetje« z opekarno, lesno industrijo in stavbenostjo. V dobi lSletnega misijonskega dela je postavil že tri nad 40 m dolge cerkve, za katere so domala ves material pripravili sami z opekarno in delom v pragozdu. Poleg teh cerkva je postavil še več drugih bogoslužnih prostorih: misijonskih hiš, šol itd. Neprestano je v stiku z domačini, katoličani in regani, ter s svojo moiitvenostjo, zglednim življenjem tor žrtvami neumornega dela pripravlja srca
za božje kraljestvo. Na drugi strani tega srednjega dela Afrike se dviguje proti nobu tudi pod vročim afriškim soucem vedno s snegom posuti vrh nad 4000 m visoke gore Kilimandjaro. V njega podnožju se nahaja misijon Bombo, v katerem živi in dela naša najstarejša misijonarka s. Lurina Maher iz družbe Dragocene Krvi, doma iz zelene Štajerske. V misijonih je že nad 40 let: v sredi med obema, pa bolj južno, živi še tretja: s. Veronika Brečko, tudi Štajerka. Misijon Kongolo ob enem od izvirkov Konga je njeno področje. Obe tidve misijonarki s preprostimi vsakdanjimi deli omogočata misijonu življenje in uspevanje ter s tem bistveno pripomoreta k uspehom, ki tam niso majhni.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Čudovit si v svojih svetnikih
Gospod, ki si nam v Baragi podaril pastirja dobrega in učenika -usliši vernih src gorečo prošnjo: naj kmalu ga častimo kot svetnika! Gospod, ki dal po Baragi poganom si milosti in vseh dobrot nešteto -usliši nas, ki prosimo, da z novim svetnikom poveličaš Cerkev sveto ! Gospod, ki Baraga je le po tebi naporov zmožen bi! in de! velikih -daj, da po njem te moremo slaviti, ki čudovit v nebeških si svetnikih ! Gospod, ki si odpiral rajska vrata v dom vračajočemu se misijonarju -daj, naj delimo z njim nebeško srečo: naj smemo ga častiti na oltarju!
Marija Brenčič - Jelen
več zemelj in narodov za Kristusa. Danes, ko je sveti oče jasno povedal, da stoji pred vsemi nami jasna in usodna odločitev: Ali za Kristusa ali proti Kristusu! naj nam bo Baraga zgled Aktivnosti in osvajal-nosti za Kristusa. Naj v nas budi tisto aktivno razgibanost katoliških Slovencev, ki so tik pred to vojno iz Ljubljane zaklicali vsemu svetu: Kristus kraljuj! Ta Kralj naj po svoji božji pravica ohranja in vlada vse narode, tudi tako majhne kakor so Slovenci in tudi tako zapuščene kakor so Indijanci, katerim je škof Baraga — prinesel luč krščanske
civilizacije in jim zapisal prvo njihovo besedo in jim jo celo tiskal — v naši Ljubljani.
Predvsem pa naj nam bo Baraga zgled — po svojih lastnih človeških čednostih, po gorečnosti, uboštvu, odpovedi, somožrtvovanju, po vsem tistem, kar iz umrljivih ljudi dela večnostne svetnike, junake življenja po Kristusovem zgledu. Tako bo lahko prišlo k nam Njegovo kraljestvo, za katerega jo Baraga živel in deloval.
In v tem naj nam bo največji zgled — živega in polnega kristjana.
f Častito duhovščino prosimo, naj na praznik sv. Petra in Pavia govori vernikom o velikem apostolu pijancev škofu Frideriku Baragi in priporoči v molitev zadevo niegove beatifikacije. - Obenem naj toplo ^Poroča knjižico „Barago na oltar P, ki jo je izdal Baragov odbor v Pimu in stane L. 20. - Čisti ° biče k je namenjen delu za poveličanje tega velikega Slovenca doma in v tujim.
Stran 4.
SLOVENSKI PRIMOREC
5icv. 26
DOMAČE NOVICE
Veliko semenišče
je na praznik sv. Alojzija zaključilo šolsko leto. Ob tej priliki je prejelo nekaj semeniščnikov nižje redove, dva sta postala subdiakona, trije pa so prejeli mašniško posvečenje, med njimi g. Hilarij Brezigar, ki bo pel rovo mašo v Podgori dne 29. t. m.
—	Tržaški škof pa je posvetil pri Sv. Justu v Trstu 2 novomašnika in podelil več svojim semeniščnikom nižje redove.
Šolska prireditev
V	četrtek 19. junija ob 8.30 zvečer sta priredili obe ljudski šoli v Gorici za goriško slovensko občinstvo kulturno prireditev, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela.
Dvorišče Šolskega doma, kjer je bila zadnja šolska prireditev pred 33 leti, je bilo polno udeležencev; gctovo jih je bilo nad tisoč. Za prireditev so se zanimali predvsem starši, toda tudi slovensko izobra-ženstvo je bilo dobro zastopano. Tudi županstvo in deželno predsedstvo sta poslala vsako svojega zastopnika. Glede duhovščine pa lahko rečemo, da je bila v celoti navzoča, kar prtiča, kako jo naš duhovnik povsod rad zraven, kjer se dela za napredek in rast našega ljudstva, zlasti pa za pravo izobrazbo in vzgojo naše mladino.
Spored jo bil tako bogat, da ne moremo tu navesti niti naslovov vseh točk; saj je vsak razred prispeval po nekaj pesmi ali deklamacij. Iz bogate zakladnice naše otroške literature in narodnih peami je učiteljstvo izbralo polno lepih pesmi, deklamacij in prizorov, ki so jih otroci tudi v obliki zelo prijetnih rajalnih nastopov tako lejio podajali, da je občinstvo skoraj vsako točko nagradilo z obilnim in včasih prav dolgotrajnim ploskanjem.
Ko smo gledali .otroke na odru, nas je prav posebno veselila sreča, ki je sijala iz otroških oči. Njihovi zadovoljni m obenem ponosni Obrazi so pa bili kot zrcalo, v katerem smo gledali tudi zadovoljnost in ponos občinstva, zlasti staršev in bratov; vsi so se čutili eno z naraščajem, ki toliko dobrega obeta pod vodstvom marljivih, vestnih, narodno in versko zavednih učiteljev in učiteljic. Tu je bila res enkrat v zdravi slogi zbrana vsa goriška slovenska družina. Nezadovoljen bi bil pri tej prireditvi samo človek, ki je od političnih strasti tako zastrupljen, da ne more biti srečen, ako teh strasti no zanaša tudi na šolsko polje in s tem neusmiljeno trga iz o-troških src tisto srečo, za katero jih moramo vsi odrasli zavidati.
Da bodo naši bralci vedeli, kako lep in bogat je bil spored te prireditve, moramo omeniti vsaj to, da so nam otroci na spretno improviziranem odru predvajali tudi M. Kunci čevo opereto: »Ali je most dovolj trden?« »Operetnim« igralcem in i-gralkam, angelčkom in hudičkom,
coprnici, dobremu škratu in vsem bratcem in sestricam in vsem otrokom, ki so kakor koli nastopili pri tej kulturni prireditvi, voščimo iz globine svojega srca, da bi v njihovih srcih vedno zmagovalo dobro nad hudim, predvsem pa naj bi ime-
li	na božji tehtnici vedno prav težko dobro srce, ki bo znalo prav ljubiti Boga, starše, brate in domovino.
Posameznih oseb, ki imajo zasluge za lepo uspelo prireditev, ne bomo navajali; ker no maramo nikomur delati krivice^ saj tistih, ki so se zanjo največ žrtvovali, ni bilo na odru.
Zato se zahvaljujemo za lepi večer vsem prirediteljem in sodelavcem po mori in teži zasluženja, ki ga imajo pred Bogom.
Vsem šolnikom in staršem pa kličemo: Delajte na to, da bo šola vedno dom tiste edine izobrazbe in vzgoje, ki srca žlahti, dviga ter združuje, in ne torišče zmot, ki človeško dražbo razdvajajo in razkrajajo!
AJŠEVICA
V	nedeljo 14. VI. so v§i pobožni ljudje z Ajševice hiteli na* Sv. goro. Skozi Ajševico pa so drveli kamioni z udarniki k Lijaku. Ljudje, ki bi radi izrabili v svojo namene od nas že dovolj obsojeno ugrabitev milostne podobe svetogorske Marije, so pokazali svoj veri sovražni obraz s tem, da so prav na dan romanja na Sv. goro organizirali to udarniško delo. Seveda so udarniki prav pridno vihteli rdeče zastave in med vpitje vpletali kletve zoper Boga in Marijo, da jo bilo skrunjenje nedelje tem popolnejše.
Skupina takih udarnikov je skušala nad Solkanom motiti procesijo samo.
Nekaj podobnega se je zgodilo na Kranjskem, kjer so organizirali prav posebno veliko izletov in drugih takih stvari, ki naj bi preprečile veliko udeležbo romarjev na Brezjah, kamor so prav ta dan »na tiho« prenesli milostno podobo. — Vkljub temu pa je bilo tako na Sv. gori kakor na Brezjah prav veliko romarjev.
S Hrvatske so začela prihajati pore čila, da tam gotovi morda »neodgovorni elementi« sežigajo podobe in kipe Matere božje.
Besede vnemo za vero in božje stvari, ki prihajajo od neke strani, so resnično le laž hinavščina in slepilo za nepoboljšljivo naivne lju di.
OPČINE
Dne 14. VI. prinaša »Primorskih dnevnik« pod naslovom »Prejeli smo« protest nekih mater z Opčin, ki pravijo med dragim:	»...z	ogor-
čenjem obsojamo vsa mogoča prizadevanja škofa Santina, da bi birmal naše otroke. Naša vera je globoka kot je bila globoka vera naših prednikov...«
Pri tako »globoko vernih« ženah bi bilo razumljivo, da bi z ogorčenjem protestirale, ako bi škof San-lin ne hotel birmati njih otrok; ako bi ne dovolil, da se otrokom in odraslim oznanja beseda božja in deli kruh krščanskega nauka, kakor
je to običaj po vsem katoliškem svetu; ako bi podil slovenske duhovnike m vernike iz cerkve itd. Kar čudno je pa to, da. tako verne žene obsojajo prizadevanja škofa za to, da hi birmal njih otroke.
To se nam zdi tako čudno, kakor bi so nam zdelo čudno, ako bi kake matere »z ogorčenjem obsojale«, da si edini zdravnik v kaki vasi, čeprav Italijan, prizadeva, da bi njih otroke zdravil.
Naj le verjamejo »verne« matere z Opčin, da take vere njihovi predniki niso imeli, kajti njihova vera je bila pametna.
DESKLE
Dne 29. junija bo v tihoti in skromnosti obhajal svoj srebrni mašniški jubilej g. Filip Kavčič, župnik v Desklah in upravitelj v Plaveh. Veselil in zahvaljeval se bo Bogu za veliki dar duhovništva, ki ga je pred 25 leti prejel v ljubljanski stolnici. — Sedaj je že 11 let župnik v Desklah. Pri svojem duhovniškem delu ni iskal dragega kot slavo božjo in zveličanje duš. Zato tudi le od Boga pričakuje plačila za svoje nesebično in neutrudjivo delo. Iv lepemu jubileju mu vsi farani iskreno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta!
Čestitamo !
Še se ni posušilo črnilo članka z dne 13. t. m., v katerem »Messagge-ro Ve neto« zahteva, naj mu pošljemo prevod nekega našega članka, češ da no razume »ljubljanskega« jezika, ko že obljavlja v svoji številki z dne 15. t. m. neki drug članek, v katerem imenoma citira in pobija neke trditve, ki so jih prinesli »Soški Tednik«, »Primorski dnevnik«, »Slovenski poročevalec« in »Primorska Borba«. Radi bi vprašali MV:	Se li jo v dveh dneh naučil
»ljubljanskega« jezika, da s tako točnostjo citira omenjene časopise, celo take, ki se tiskajo v Ljubljani? V tem primeru čestitamo iz srca: MV je naravnost jezikovni fenomen prve vrste, da se vam v dveh dneh dovršeno nauči tako težkega jezika, kot je »ljubljanski«. Ali pa so morda omenjeni komunistični listi poslali MV italijanske prevode svojih člankov? Tudi v takem primera iskreno čestitamo radi prisrčnih zvez, ki jih ima s slovenskim komunističnim časopisjem.
Medtem nam je M. V. že sporočil, d?, jo nekak oživljen kaid. Mez-zofanti, ki je znal nad 70 jezikov. Če to spoznanje združimo z ugotovitvijo, da M. V. zelo točno navaja komunistične časopise, moramo pribiti, da pač razume komunistično progresivno slovenščino, ne pozna pa demokratično »ljubljanske« slovenščine. Iz tega je nadalje razumljivo, da skupno s komunisti napada ravno poštene Slovence.
Ostane nam pa še vedno nejasno, kako bo mogel ta farizej pred pra vičuo božjo sodbi trditi, da se je boril proti komunizmu, ko sta mu dve najvažnejši potezi skupni z njim: laž in sovraštvo.
In pika!
i sionc i = imenu
hujska Italijana proti Slovencu
»Prim. dnevnik« piše dne 14. VI. na naslov lista »Messaggero Vene-to« v članku »Hujskaštvo sovražnikov miru« med dragim tudi to:
»Zaradi tega predstavljajo (»beli« Slovenci, t. j. nekomunisti, op. ur.) največjo nevarnost za vse slovenske in italijanske demokrate (t. j. komuniste, kakor je razvidno iz vsega članka, op. ur.) na tem ozemlju.«
»Primorski dnevnik« in »Messaggero Veneto« se razumeta kot pes in mačka. V huskanju zoper poštene Slovence sta si pa edina. To nas spominja na beseda sv. pisma: »In‘ sprijaznila sta se Herod in Pilat tisti dan«. Kakšne načrte ima glede Slovencev »Messaggero Veneto«, vemo iz 25-letne izkušnje.
Kakšno usodo pripravlja primorskim Slovencem »Primorski dnevnik«, nam bo povedal, čo tega še ne vemo, v prih. številki članek:
»Izjave nekega zanesljivega izobraženca«.
UA io Že'
V	soboto 7. VI. 1947 so se Žefovi že navsezgodaj odpravili na pot v Gorico k slovesnosti prenosa milostne podobe svetogorske. Vsi so bili prav slavnostno razpoloženi, zlasti Slavica je od veselega pričakovanja kar poskakovala. Dragi bralec, ne čudi se temu, kajti imela je tako lepe sanje, da jo lahko kar zavidaš. Povedala jih je med potjo svojim staršem že tretjič. Te sanje so bile tako lepe in spodbudne, da bo koristno za vse slovensko Primorje, ako zve zanje. Zato jih hočemo na kratko povedati.
Slavica je tisto noč sanjala, da se je k slovesnosti prenosa sveto-gorsko Marije dvignila vsa dežela: Vipavska, Kras, Gore, Brda, Furlanija, vsa tržaška in goriška okolica in celo Istra, pač vse, kar je kdaj rado romalo na Sv. goro. — Ko so se zgrinjale v Gorico slovenske množice, so jih Italijani navdušeno pozdravljali: »Evviva fratelli in Cri-sto! Evviva gli sloveni!« Pravtako navdušeno so pozdravljali Slovenci: »Živio Italijani! Živio Furlani! Živio	bratje v Mariji!«
Tu in tam	je videla Slavica,
kako so se Slovenci in Italijani objemali od navdušene ljubezni, ki jo jo ta slovesnost zanetila v njih srcih.
Komaj se je prerila do Travnika, kjer je bila milostna podoba na visokem odru in okrog nje na stotine duhovnikov z nadškofom na čelu. Z mogočno trobento so klicali pred Marijo razno skupine romarjev, ki so se ji hotele prav posebno pokloniti.
Najprej so prišle vse godbe od daleč in blizu in v imenu vseh godcev v deželi je povedal prvi kapelnik: »Marija, prišli smo, da se ti poklonimo An te s svojo godbo počastimo. Obljubljamo ti, da odslej ne bomo
nikoli več igrali pri nobenem plesU* ker vemo, da te plesi žalijo, če bi Pa imeli to obljubo prekršiti, naj nam kar danes vsa godala popokajo.«
Nato so prišli vsi rdeči časnikarji iz dežele in so pred Marijo v znaffl«* uje vdanosti sežgali velik kup časti-kov; največ jo bilo na kupu »P® morskih dnevnikov«. Istočasno s® zagotavljali, da bodo odslej nap® vse sile, da bo vsak slovenski člov<* bral »Slovenskega Primorca«, *' mora postati najlepši slovenski k6’’ da bo družil vse Slovence doma in v tujini.
Potem jo prišla nepregledna nti0-žica ljudi vseh starosti, obeh sp°l°' in jezikov v spokornih oblačilih tf Je pred Marijo milo vzdihovala n* vpila, da se je Slavici srce trga*0, »Odpustil nam, ker smo ubijalk oV8’ jati, požigati, kradli, ropati, muci*1; obrekovati, sramotili, lagali, siep in sleparili! Litanije pregreh 6° bile brez konca in duhovniki so S njeni do solz dajati odvezo ter ohk mali najbolj skrušene in potrte g1*6 nike.
Nadalje se je zbralo pred MatiJ8 nešteto belo oblečenih deklet s P*8, vimi pasovi in prosilo Marijo, **^ jim odpusti, ker so se izneverile N rijini dražbi, in naj jih spet sprej*® za svoje posebno ljubljene otroke- ,
Podobno se je klanjala moška mladina in se odpovedoval slabim društvom, slabim časopis0® slabim zborovanjem, preklinjeva®11 in pijanosti, surovosti in nečist08
—	Po vsem trgu se je razlil vonj P8 lilijah in Marija je kar naenkrat0 živela ter blagoslovila z I>etet° vso skesano množico ter njene sv° sklepe.
Nato se je razvila velikanska P*? cesija in krenila proti Solkanu. -poti je stal mlaj pri mlaju in d°h>* vrsta naj lepših slavolokov. Pot 8 bila kot zelena preproga iz ožebc® ^ Sv. gore, v katero so bile vdelaj same marjetice in bele lilije. Kal®8* koli je oko pogledalo, povsod sa _ lilije: po cesti, na mlajih, na šenih oknih, v rokah otrok, ‘ deti in fantov. In Marijine pesmi so
Hlapec
»Gospodinja, te ste vendar sami vzeli, preden ste stekli iz hiše.«
»Kdo pa to pravil?... Od straha sem so čisto spozabila, vse pustila in samo zbežala z otrokom. Toda sosed Smen je rekel, da si bil ti, Ferjan, v sobi in da si vrata zaklenil.«
»Vrata zaklenil? O tem nič no vem. V sebi sem že bil in tudi denar iskal; toda ko sem prišel noter, je bila omara že odprta in predal potegnjen iz njo in vse v neredu premetano. Denarja nisem videl nobenega; za gotovo sem mislil, da ga je vzela gospodinja.«
»O križ božji!« je zavreščala sedaj gospodinja, »potem je ukraden, in toliko denarja in še izposojenega!«
»To je treba takoj javiti orožnikom,« je rekel Bregar mirno in je odšel takoj prod hišo, kjer sta bila dva orožnika, ki sta prišla že s prvimi ljudmi iz vasi. Kmalu je pripeljal oba orožnika kakor tudi oba soseda, Hudovernika in Tratarja, tja na rob, kjer sta stala gospodinja in Ferjan. Orožnika sta natančno poizvedovala o vsej zadevi in o njenih okoliSčinah in oroiniškemu na-
redniku se je vzbudil takoj sum proti Ferjanu. — Doli v Čukov*, krčmi, kjer so je narednik večkrat ustavljal, mu je natakarica Rozka opisala Ferjana kot svetohlinskega potuhnjenca, v katerem da se skriva za pobožnim videzom pravi malopridnež, ki je spravil njo samo ob lep denar in celo v luknjo. Orožniški narednik je lažem ničvrednega dekleta verjel in je imel že davno piko na Ferjana; zato se je sedaj tem laže oprijel sumničenja proti nič hudega slutečemu oskrbniku. Začel je torej kar zasliševati Ferjana:
»Zakaj ste vdrli v sobo, predno jo prišla gospodinja?« je vprašal.
»Kor sem si mislil, da bi utegnilo biti potem prepozno, ic. denar ima največjo vrednost,« je odvrnil Ferjan, medtem ko je močno prebledel.
»Zakaj sto pri odhodu iz sobe zaklenili vrata?«
»Tuga nisem storil.«
»Toda oba soseda tu, Hudovernik in Tratar, trdita, da so bila vrata po vašem odhodu zaklenjena in da so jih morali ob prihodu gospodinje s silo vdreti!«
Oba moža sta pritrdilno pokimala.
»Potem no vem, kako se jo to zgodilo,« jo rokel tresoč se Forjan;
»morebiti se je ključavnica sama sprožila.«
»Lep izgovor!« je odvrnil s porogljivim nasmehom orožnik.
»Toda za božjo voljo!« je Bregar vmes jezno vzkipel, »o kaki sumnji vendar ne more biti pri Ferjanu niti govora! On jo najboljši in najbolj pošten človok v občini.«
»Razlogi za sumničenje so pač tu,« je rekel orožnik, zmigujoč z ramami, »in storiti moram svojo dolžnost. Sploh vas prosim, da se ne vmešavate pri tem.«
Nato je vprašal Ferjana nadalje:
»Kam je zginil ključ od sobnih vrat?«
»Jaz ključa sploh nisem videl,« je odvrnil nevoljno hlapec.
»Kam ste pa šlii iz gospodinjine
sobe?«
»V svojo lastno sobo, da vzamem uro in denar.«
»In potem?«
»V hlev, da istiram živino.«
»Kam sto zagnali živino?«
»Tja v mejo.«
Orožnik je malo pomislil, nato je odločil:
»Spremljajte me v svojo soho. Vi drugii pojdite tudi z nama!«
V	svoji sobi se je moral najprej pustiti osebno preiskati, pri čemer
pa niso našli drugega kot njegovo žepno uro in denarnico s petimi goldinarji denarja Nato so prišli na poziv v sobo tudi dragi. Ferjan je bil ves bled in prepaden ter so je tresel po vseh udih. Preiskana je bila sedaj soba do podrobnosti: o-mara, postelja, skrinja, vsaka posamezna obleka itd. Našlo pa se ni nič sumljivega. Zdaj jo odrinil drugi o-rožnik še skrinjo za obleko od stene in tedaj je prišla na dan velika denarnica kakor tudi ključ
»Moja denarnica in ključ od mojo sobe!« je zavpila gospodinja.
»O Bog!« je zaklical prestrašeno Ferjan.
V	naslednjim trenutku je pograbila gospodinja denarnico s tal iu jo s tresočimi rokami odprla Bila je prazna; le v stranskem predelku, ki ga tat v naglici očividno ni zapazil, jo bil še en sam desetak.
»Za božjo voljo, Ferjan,« je razočarano vzkliknila gospodinja, »kje je pa denar?«
•»Ne vem zanj,« jo odvrnil ta z u-bitim glasom.
»Le kar .priznajte dejanje;« je rekel zmagoslavno orožniški narednik, »laganje vam nič več ne koristi, saj je dokazano.«
(Nadaljevanje)
donele ob sprcmljeVauju vseh godi*13 ko mogočno, da si je Slavica vs njah mislila, da je že umrla in da prišla v nebesa.
V Solkanu je bilo obličje zeU*^ popolnoma spremenjeno. Nikjer ® benega kladiva in srpa, nikjer n°0 ne Luciferjevo zastave, nikjer n°be ne narodne zastave z zvezdo, aH*P ^ vsepovsod le cerkvene zastave, zsv so in preproge in neštevilne nar001 zastave z veliko črko M in sV. 8 žem. — Celo domače izobraževa11 društvo se jo spremenilo v svetno društvo škofa Srebrniča«-na »stenčasu« je bilo z velikimi
mi napisano: »Po slovesnosti P® te vsi k predavanju, kjer bo gov0^ slavnostni govornik o tem: »Pr°° duševno pijanostjo! Hočemo naP0 čiste resnice!«
V Solkanu je bila velika cvetlic na Marijino podobo, na n®^ škofa in njegovo duhovščino. Id*1 stvo pa je navdušeno vzklikale:
veti dušni pastirji, ni nas učijo* in Marijo ljubiti! Živel sv. oče. nadškof, živeli duhovniki!« P® vsem pa so neprestana vzklikali 9 togorski Mariji.
Na glavnem vhodu v solkai*8 cerkev so podobo obrnili, da jo 'rl še enkrat vsa množica, ki ni iti v cerkev. In glejte čudo: Ma*' j je spet oživela in dala svoj bl®» i slov ter izgovorila te besede:
Ecce, nova faeio omnia — vse obnavljam!
Ljudstvo je padla na kolena prevzeto od nebeške tolažbe in_V h> lja. Slavico so Marijine besedo t®8. pretresle, da se je zbudila, a sanJ0 napravile nanjo lak vtis, da bJ -naprej govorila o Mariji, ki J1 vnela srce z nikoli prej sluteno beznijo.
DAROVI
Urhu, ker je prišel na Kras> v spomin škofa Stepinca ob nJ1 vem godu 100; Goljevšček Bor*8 « iz Komna 500; trije fantje iz M,.t.
110 600; Hilarija svetogorski K®8 ei v zadoščenje za razžaljenje ^ Bog povrni!
J*
Odgovorni urednik * Dr. BONAVENTURA MAHN® Tisk. G. Iuochi - Gorica ^ Tiskano z dovoljenjem A- !•