LETO (ASO) XLIV (38) Štev. (No.) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 5. decembra 1985
Pesimizem ali optimizem
MISLI OB 29. OKTOBRU 1918
„Obsojeni ,na molk v posvetu narodov od daleč gledamo, ko svet gradijo nov.“
Tako je zapisal Oton Župančič nekaj let pred svojo smrtjo.
Slovenski filozof Marjan Rožanc pa pravi, da Slovenci umirajo. Naj citiram, kar je napisal: „Ne umiramo namreč sami, z nami umira ves ta obsežen umirjeno baročni prostor od Trsta do Baltika, ki je tako neopredeljivo poimenovan s srednjo Evropo, z nami umirajo Hrvati,. Čehi, Slovaki, Madžari in Poljaki, če ne celo Bavarci...“
Josip Vidmar je lansko leto napisal knjigo „Slovensko pismo“. Tudi ta je polna pesimizma. Ta pesimizem, ki vlada danes v Sloveniji, je morda največja škoda, ki so jo komunisti naredili našemu narodu.
V štiridesetih letih vlade so komunisti ustvarili psihozo, ki je podobna oni v Rusiji. To je pa najlepše opisal ameriški pisatelj In dolgoletni dopisnik New York Timesa David K. Shipler v knjigi Rusija. On pravi: „V Rusji nihče ne verjame v nič.“ Vprašanje je sedaj, če je ta pesimizem umesten.
29. oktober 1918 nam da bolj' pozitivne in optimistične poglede. Toda to ni samo romantično gledanje na slovensko zgodovino. To so dejstva, ki s° nam jih citirali predvsem tuji opazovalci.
Leta 1963 je izšla knjiga „Jugoslavija na pariški mirovni konferenci“. Avtor je Ivo J. Lederer. Ena glavnih idej knjige je:
„Jugoslovanski narodi pod Av-stro-Ugrsko so se osvobodili sami brez zunanje intervencije in to 29. oktobra 1918, ko je Narodne veče v Zagrebu proglasilo neodvisnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta proglas smatrajo zgodovinarji za revolucionaren akt. Podobnih revolucij ni bilo niti na Poljskem ali češkoslovaškem. Ti dve državi sta bili ustanovljeni predvsem po zaslugi svojih političnih zastopnikov v ZDA in drugih zapadnih državah.“
Leta 1918 Slovenci nismo bili „obsojeni na molk v posvetu narodov“!
Vzeli smo svojo usodo v roke in jo sami oblikovali.
Toda ni samo vprašanje 29. oktobra ampak vsa priprava na ta dogodek.
Dr. Anton Korošec ni le gledal, kako so gradili nov svet, ampak je bil on eden od odločilnih graditeljev tega sveta.
Spomnimo se tudi, kako so slovenski politiki v habsburški monarhiji povzročili vladno krizo, ki j:e trajala šest mesecev, zaradi gimnazije v Celju.
Ta naš mali narod in njegovi voditelji so bili sposobni mobilizirati predstavnike ostalih slovanskih narodov in odločilno vplivali na politiko v habsburški monarhiji.
29. oktober 1918 je pomemben
zaradi sledečih razlogov:
1)	To je važna prelomnica v slovenski politični zgodovini.
2)	Še važnejše pa je dejstvo, da je 29. oktober 1918 pokazal vsemu svetu in nam samim, kaj premore mali narod, če je odločen, discipliniran in enoten.
3)	Najbolj važno pa je dejstvo, da je ta zgodovinski dogodek pokazal visoko kvaliteto slovenskega naroda. Naš narod je ob tej priliki pokazal veliko mero politične realnosti, imel je jasne ideje, bil je dinamičen in organiziran.
Naš narod je izkazal veliko rast od leta 1848, ko so slovenski študentje na Dunaju izdelali narodni program. Od leta 1848 do 1918 je rastla narodna zavest, in politična zrelost.
Ta proces se še ni ustavil, ampak gre naprej.
Slovenci imamo veliko lastnosti, ki nam omogočajo mednarodno delo. Predvsem nimamo nad sabo bremena, kako ščititi interese velikega imperija kot SZ !n ZDA, drugič — nimamo bremena brezobzirne zgodovine, kot Italijani (Etiopci in Arabci jim ne bodo odpustili barbarskega postopanja s civilnim prebivalstvom) ali pa lahkomiselne zgodovine, kot so jo imeli v zadnjih sto leGh avstrijski Nemci: U-vedfoa dualizma v večnarodni drža-
V avgustu preteklega leta se je v Konigsteinu zbralo 480 zastopnikov raznilh dežel na 34. mednarodnem kongresu „Cerkve v stiski“. Pod naslovom „Vzhodna Evropa in tretji svet naj bi 'bila lik jutrišnje Cerkve?“ so udeleženci poročali o stanju Cerkve v več vzhodnoevropskih deželah in ugotovili, da se je vera tam v zadnjih letih kljub brezbožni propagandi in zatiranju celo okrepila. Prišli so pa tudi do zanimivih zaključkov. Tako npr., da več milijonov krščanskih sovjetskih državljanov zaman zahteva svobodo veroizpovedi. Na češkem se predvsem mladi kristjani upirajo stalnim poizkusom vladnih oblasti, da bi razdvojile Cerkev. Poljska vlada tamkajšnjim škofom onemogoča delo za spravo med ljudstvom. V Romuniji je prepovedan kakršenkoli katoliški tisk, krščanske skupine v Vzhodni Evropi želijo živeti po veri. Zato so le-te upanje za bodočnost, ker dokazujejo, da Kristusova Cerkev lahko preživi tudi najhujše zatiranje. Težke socialne razmere v Latinski Ameriki silijo tamkajšnjo Cerkev k novim potem evangelizacije. Udeleženci kongresa so prosili za resna in stvarna poročila o problemih v teh deželah, ker vse dobro, ki se poraja iz potreb ali stiske, bi lahko bilo v prid Cerkvi v bližnji
vi je bilo popolnoma neodgovorno dejanje; še bolj neodgovorno pa povzročitev prve svetovne vojne, potem ko je mala Srbija sprejela vse pogoje stavljene v avstrijskem ultimatu.
V svetu, ki se vsak dan bolj manjša in v katerem je vedno več potreb po mednarodnih organizacijah, je' mnogo možlnosti za pozitivne, delavne in organizacijsko sposobne ljudi. Teih lastnosti imamo Slovenci v veliki meri, seveda pa nam tudi napak ne manjka.
Poleg naših sposobnosti, moramo tudi upoštevati trenutno stanje v Zapadni Evropi.
Poznavalci položaja v Evropskem skupnem trgu so mnenja, da bo ta skupnost skupnost regij ali malih narodov in ne velikih narodov ali velesil. „Cest une eommunitée de regions, et ne pas de nations.“
Trenuten pesimizem v Sloveniji je torej neumesten. Narod, ki je bil v preteklosti realističen, ki je imel lastno iniciativo, je organizirano in s pogumom odločilno vplival na potek zgodovin, bo to lahko storil tudi v bodoče. Prav mi katoličani smo poklicani, da z božjo pomočjo in zdravim optimizmom začnemo reševati slovenske probleme.
Naloge v bodočnosti bodo večje. Enkrat za vselej je' potreba zagotoviti bodočnost slovenskega naroda.
To pa lahko dosežemo le, če bo narod popolnoma svoboden, v samostojni, neodvisni in demokratski Sloveniji.
Peter Klopčič
bodočnosti. Končno pozivajo kristjane, ki živijo v svobodi, da naj pomagajo vsem, ki so zatirani in versko zapostavljeni.
V zvezku „Kirche in Not“ štev. 32 opisuje dr. Lothar Kraft nastanek tkzv. teologije osvoboditve v Južni Ameriki. Pojavila naj bi se med drugim tudi kot posledica izredno slabih socialnih razmer, v katerih živi pretežen del ljudstva v teh pokrajinah.
Opisuje vladanje Špancev in Portugalcev od odkritja Amerike- preko 300-letne kolonialne zasedbe južnoameriških pokrajin. Samo Cerkev se je vedno zanimala za najbolj zatirane. Nobena druga ustanova v Južni Ameriki ni naredila več za reveže in sužnje, kakor Cerkev in to tako v zdravstvenem, kakor tudi v vzgojnem oziru. Ne smemo pozabiti, da so v Braziliji šele leta 1888 odpravili suženjstvo! Pa tudi sedanje socialno stanje prebivalcev tkzv. krščanskega kontinenta vznemirja Cerkev, ki s skrbjo zasleduje sodobni razvoj razemr. Zato dr. Kraft z razumevanjem analizira nov način evangelizacije najbolj revnih južnoameriških slojev, vendar opozarja na kritične in sporne točke tkzv. teologije osvoboditve.
CERKEV V VZHODNI EVROPI IN TRETJEM SVETU
Po „Kirche in Not — prir. Pavlina Dobovškova
■i>iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiHiniiiiiiiiiHiiiiiiiMHinnHiiimiiiiniimiiiiiniiNiHiiiiiiiiiuiiiiBmiiiuiuuiiuuuuiiiHiii|l||l||||iuuiiuuiuai

O vprašanju jaltske pogodbe je bilo dne 23. oktobra zanimivo predavanje grofa Nikolaja Tolstoja na John Carrol univerzi v Clevelandu. Pripovedoval je o vračanju vojakov in civilnih oseb v komunistične države. Podrobneje je obravnaval vrnitev in pokol ruskih vojakov. V kratkem bo izšla njegova nova knjiga o vračanju vojakov v smrt. Po predavanju je bila obširna debata, katere se je udeležil tudi Jože Melaher, član Slovnskega narodnega odbora, ki je imel po predavanju še poseben razgovor z grofom Tolstojem.
Grof Nikolaj Tolstoj (levo) v pogovoru s članom SNO Jožetom Melaherjem.
Tito, Mihajlović in Srbi
„Izdaja knjige ZAVEZNIKI IN JUGOSLOVANSKA DRAMA Veselina Diuretica je dogodek, ki je po svojem značaju — protikomunistični usme-' ritvi in negativnih političnih posledicah, ki jih prinaša — brez primere v novejši zgodovinski znanosti v SR Srbiji.“
Tako je agencija Tanjug v Delu naznanila to knjigo, ki je pred kratkim izšla v Beogradu. Seveda je takoj nato dodala, da je gledanje na medvojne čase, kot ga prikazuje knjiga, popolnoma napačno in neznanstveno.
V uredništvu lista knjige nismo dobili na vpogled, a smo v časopisju Die Welt z dne 1. oktobra 1985 zasledili precej dolgo poročilo o tej zanimivi in za Jugoslavijo zelo kočljivi knjigi, ki —. prvič javno — trdi, da četniki niso bili izdajalci ali fašisti. Dodali bi samo, da je — kot beremo — pisana z velikosrbskega stališča in nima prav, kar se tiče nekaterih pogledov na druge nesrbske narodnosti v Jugoslaviji. A vseeno, knjiga je gotovo začetek revizionizma doma v pogledu na revolucijo in je zato razumljivo, da jo sedaj silovito napadajo.
Sledi članek iz Die Welt, 1. okt., ki ga je priredila in prevedla Pavlina Dobovškova :
Srbski zgodovinar Veselin Djure-tie je v Beogradu, izdal knjigo „Zavezniki i:n jugoslovanska drama“, katere vsebina je postala političnOT ideološka senzacija in je povzročila predvsem med zagrebškimimi komunističnimi veljaki veliko vznemirjenje. Vse medvojno delovanje Tita in njegovih partizanov, naj bi namreč prikazala v novi luči.
Teza sedanje komunistične vlade v Jugoslaviji je, da so se „vsi jugoslovanski narodi v bratski enotnosti uprli okupatorju, fašistom in njihovim domačim pomagačem“. Djuretič tem trditvam ugovarja. Pravi, da je komunistična revolucija samo zato uspela, ker so jugoslovanski komunisti pred in med drugo svetovno vojno „lažnivo“ dokazovali, da se je v kraljevi Jugoslaviji širilo velesrbsko gibanje ter da so Srbi druge narode v državi zatirali, kakor Slovence, Hrvate in Makedonce, čeprav so 'bili prvi Titovi partizani skoro 90% srbskega porekla — so „politično in ideološko dresirani Hrvati“ že med nemško okupacijo sodelovali pri množičnem genocidu srbskega prebivalstva na Hrvaškem. Po vojni naj bi komunistična partija namerno in o-portunistično te zločine zamolčala. Po vzpostavljenem miru je celo nagradila Hrvate, Slovence in Albance na Kosovem, Srbe pa „kaznovala“, ker jim je odsvojila srbsko o-zemlje, to je Makedonijo, Kosovo in Vojvodino.
Djuretič tudi energično zanika trditev komunistov, da so bili tako hrvaški ustaši, kakor srbski četniki enaki izdajalci ter sodelavci z oku-
patorjem. Pravi, da je med njimi velika razlika. Hrvaške ekstremiste — ustaše — so namreč podpirali najprej italijanski fašisti, kasneje pa nacistični Nemci, četniki pa so predstavljali monarhistično na-rodno-srbsko gibanje pod poveljstvom generala Draže Mihajloviča. Borili so se proti fašistom že veliko preje, predno se je pojavil Tito s svojimi partizani. Svoj boj so vodili ločeno od njega 'in končno tudi postali žrtve „ekstremistične komu. nistične politike“ Narodni, srbski četniki so nastali že v 19. stoletju, ko so se morali upirati Turkom. Bili so odločni protikomunisti in če so v boju proti Nemcem občasno popustili, so bili k temu prisiljeni, ker jim je to narekoval njihov čut za ohranitev srbskega naroda. Splošno znano je bilo, da so Nemci izvajali nad 'Srbi za vsak prekršek hude represalije.
Tudi srbske politike in vojake, ki so sodelovali z Nemci in bili obsojeni kot vojni zločinci na smrt, prikaže zgodovinar Djuretič povsem drugače, kakor jih prikazuje partija. Generala Milana Nediča, ki je bil pod nemško zasedbo srbski ministrski predsednik, primerja s francoskim maršalom Petainom. Predstavi ga kot tragično osebnost, celo kot patriota, ki je skušal za svoje ljudstvo rešiti, kar se je sploh dalo rešiti.
Med vojno ,so se Srbi razdelili na dve skupini: komuniste in četnike. To pa je bilo za srbski narod usodno. Hrvatom se je po vojni godilo bolje, čeprav so sodelovali tako z Italijani, kakor z Nemci in so z njihovo pomočjo lahko proglasili samostojno hrvaško državo. Narodno srbsko ozemlje pa je bilo okrnjeno.
Djuretič meni, da je treba pripisati vplivu Moskve domnevne proti-srbske komponente komunistične politike. A tudi protisrbska nastrojenost jugoslovanskih narodov, ki so pred prvo svetovno vojno pripadali .stari Avstro-Ogrski, naj' bi imela pri tem dosti zaslug.
Draža Mihajlović vse do 1. 1943 ni vedel, da je bil Tito hrvaškega pokolenja. Mislil je, da'je iz Moskve poslan Rus, zato se mu je tudi pritožil, ko je zvedel za ustaško preganjanje Srbov...
Djuretičeva knjiga učinkuje kakor balzam na rane Srbov, ki se čutijo prizadete v svojem narodnostnem ponosu zaradi nenehnih spo-rov z nacionalističnimi Albanci na Kosovem. K temu je treba še dodati slab jugoslovanski gospodarski položaj ter neke vrste politično krizo sistema, ki se zaznava v državi. Pomeni pa tudi nekako zanikanje Titovega mita ali pa celo prvi poizkus odprave titovstva.
Ko so knjigo, ki je izšla v založbi Narodne knjige v Beogradu, predstavljali v beograjski Akademiji znanosti, je bila sprejeta s hrupnim ploskanjem.
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begunstva
m
TRPEČA DOMOVINA
TAKO „SVOBODO IN RAJ“ JE PRIPRAVIL NASILNIŠKI KOMUNI-N1STIGNI REŽIM V DOMOVINI, Te dni je dobila neka naša taboriščnica od svoje sestre iz Ljubljane pismo, iz katerega posnemamo glavne odstavke, ki jasno kažejo položaj in „svobodo“ v sedanji „demokratični“ Sloveniji. Takole jo popisuje:
„Že mesec dni sem brez službe, prav tako brat. Zdaj smo vsi doma in jo kar težko tolčemo. Tu je veliko nezadovoljstvo in velika žalost. Mnogo ljudi manjka. Govori se, da so mrtvi. Samo upamo in upamo in nič drugega nimamo kot upanje. Ni mogoče biti več tu. Dnevno
samo zaničevanje in še toliko trpljenja in pomanjkanja. Ti veš dobro za vse moje delo in, vedenje med okupacijo. Pa so mi vzeli volilno pravico, češ da. sem bila aktivna sodelavka okupatorja in njegovih pomagačev (dekle je bila čisto navadna prodajalka v L'goviim in se s politiko sploh nikdar mi bavila ■—■ op. ur.) in s tako legitimacijo si ne morem obetati tu niti hlapčevskega življenja. — V nedeljo bodo pri nas volitve. Strašno, kaj bo?! Kdo mi lahko pove, ali bo kdaj prišla rešitev. Naši ljudje ne bodo mogli dolgo vzdržati. Družine nimajo ni-kakih dohodkov, žima je tu, kurjave ni, mnogi so 1brez šip in kjer so še 'mali o-troci, je naravnost strašno.
Zedinjena Slovenija, 22. 11. 1945
Dr. Tine Debeljak
(236)
MED KNZHGRMI IN REVEJRMl
VINKO NIKOLIČ: TRAGEDIJA SE DOGODILA U SVIBNJU, II del
Približno pred mesecem sem ocenjeval na tem mestu dnevnik hrvaškega pesnika Vinka Nikoliča, I. del (470 istrani), ki nosi podnaslov Prvo leto izgnanstva vojnega ujetnika štev. 324.664. Me'd tem časom je 'izšel že napovedani drugi zvezek (strani 470), ki je nadaljevanje prejšnjega opisa življenja hrvaških ujetnikov v angleškem taborišču v Grottaglie pri Tarantu. Dnevnik obsega vse leto 1945 do 6. maja 1946, ko so bili preseljeni v Fermo.
Kakor sem že omenil, je značilnost tega dnevnika, da je pisan sproti iz dneva v dan v taborišču in za to objavo nič popravljen, ne dodajan, ne komentiran, ter ostane tako direktni dokument doživljanja tiistih dni in teh ujetnikov, predvsem (skupine 26 hrvaških častnikov.
Nikoličev dnevnik je' v pesmih v ■glavnem tožba za izgubljeno domovino, v dokumentaciji dogodkov pa so glavna vsebina opisi zavezniških
komisij' za vračanje protikomunistov, ki so obiskovale taborišča in budile paniko ter povzročale samomore ne samo generalov, ampak tudi navadnih vojakov. Vsako premikanje iz taborišča v drugo taborišče jih je prepričevalo, da jih peljejo v smrt. Tako je npr. prav i'z te skupine 26 hrvaških častnikov sklenilo, da tvegajo ob takem prevozu skoke iz drvečega vlaka, da bi tako dosegli morebitno možnost rešitve, ‘in je ob priliki nekega takega prevoza skočilo 5 ujetnikov iz vlaka po določenem redu, pri katerem je nosil Nikolič štev. 3. Ostalo je pri življenju vseh 5, ki so po nekaj dneh prišli v zavezniško taborišče Fermo, ki je bilo pod civilnim vodstvom ujetnikov — Hrvatov. Ko so dobili po svetovnem časopisju podatke o Churchillovih pogajanjih s kraljem in šubašičem, so ■ verjeli v skorajšnjo spremembo položaja, tako da je Nikoličev krog izdal že politično
SLOVENSKA SKUPNOST OB DESETLETNICI OSIMSKEGA SPOBAZUMA
Ob sklenitvi Osimskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo 10. novembra 1975 smo tržaški in drugi zamejski Slovenci na splošno pozitivno ocenili njihov politični del, ki se nanaša prvenstveno na dokončno pravno ureditev mej, ki je bila stalna priložnost za pogrevanje sporov in negotovosti med državama in posredno med italijansko večino in slovensko manjšino pri nas.
S tega vidika smo torej ugodno sprejeli imenovani Osimski sporazum, ker je prav na osnovi rešitve dokončnosti meja ustvaril pogoje za vsestransko sodelovanje med obema jadranskima sosedoma in rešitev še odprtih vprašanj, med temi zlasti zaščito manjšin v duhu .Iskrenega sodelovanja in trdnega prijateljstva.
, Manj nas je zadovoljil tisti del Osimskega sporazuma, ki govori o zaščiti manjšin izključno v okviru notranjepravnega reda obeh držav in prenehanja veljavnosti Posebnega statuta, priloženega Londonski spomenici o soglasju iz leta 1954, ki je podrobno ščitil pravice Slovencev na Tržaškem. Nadomestil ga je
8.	člen Osimskega sporazuma, ki pa vsebuje zgolj splošno načelno obvezo glede varstva manjšin v okvi-
ru ravni zaščite, ki jo je predvid-val odpravljeni Posebni statut.
Da bi dosegli uresničitev te obveznosti, smo Slovenci v vseh teh desetih letilh istalno zahtevali od italijanske države, da izda zaščitne norme za vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menili smo, da se bo tudi to odprto vprašanje zadovoljivo rešilo kvečjemu v nekaj letih, in to v.duhu dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki so se med državama ustvarili prav na osnovi Osimskega sporazuma.
Danes — deset Jet po podpisu 0-simskega sporazuma — moramo, žal, realistično ugotoviti, da je ta del sporazuma ostal neuresničen, in to v veliko in težko popravljivo škodo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki se prav zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih norm ne more učinkovito braniti pred asimilacijo in raznarodovanjem. Še več, dogaja se, da nam nekatere o-blasti hočejo okrniti že priznane ali dejansko pridobljene pravice; da si moramo sami postavljati javne napise in table, če jih hočemo imeti (dokler jih kdo ne odstrani) in da se v sredinah večinskega naroda vedno bolj uveljavlja vzdušje, ki je
Ivo Jevnikar	Mladika št. 5/6; 1985
Zveza slovenskih skavtov
(BUENOS AIRES 1949-75)
VLOGA MARIJANA TRTNIKA
Poglavje o slovenskih skavtih in skavtinjah v begunskih taboriščih se je nadaljvalo v Argentini, kamor se je preselila glavnina emigrantov. V njej je bil tudi Marijan Trtnik, ki je vodil skavtske skupine po Italiji in ki je bil že pred vojno viden skavtski delavec v Ljubljani. Tam je 'bil zadnja leta duša Zlatorogovega stega. Prirejal je tečaje in druge dejavnosti, ki so se nadaljevale ilegalno še pod zasedbo. Tako je med drugim med vojno poskrbi za drugo izdajo priročnika za izpit II. reda. (1)
O Marijanu Trtniku (1912-1974) so ob smrti zapisali; „’Težko bi med nami našli večjega idealista in ljubitelja mladine, kot je bil pokojni Marijan Trtnik. Vse svoje življenjske moči je razdal mladini.“
(2)	Družine si ni ustvaril in je ves prosti čas posvečal skavtizmu, saj je še nekaj mesecev pred smrtjo vodil zadnji tabor v Jauregui. Že od začetka je sodeloval pri vodenju argentinskih skavtskih skupin, kar se je proti koncu življenja še stopnjevalo, saj je bil član argentinske centrale, poleti 1971 je kot predstavnik Institución Nacional del Scoutismo Argentino potoval po Zahodni Evropi (in obiskal tudi slo-
venske skavte v Trstu, Gorici in Celovcu ter nekdanje sodelavce v Sloveniji) vodil je tri skupine in bil določen za ravnatelja skavtskega muzeja, pa ga je smrt prehitela.
Zadnja leta je bil razočaran nad upadanjem slovenskega skavtizma v Argentini in je razmišljal o tem, da bi se slovenske skupine razpustile in bi se posamezniki pridružili posameznim skupinam vsedržavne zveze, pa je le vztrajal do smrti. (3)
V letu po njegovi smrti je prenehala z delom še zadnja slovenska skavtska skupina. Razlogov »za neuspeh je več. Vse delo je preveč slonelo le na Trtniku, ki pa mu ni u-spelo zadržati v organizaciji nekoliko starejših članov. Med Slovenci v Argentini sta zelo razviti in razvejani Slov. fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija, ki nekako nadaljujeta predvojne katoliške mladinske’ organizacije, na katere je bila večina zdomcev in pa duhovnikov navezana in v katerih je tudi večji poudarek na verskem delu vzgoje. Upoštevati je treba še vprašanje razdalj in zaposlenosti otrok, ki ob prostih sobotah še obiskujejo slovenske šolske tečaje.
Čeprav se skavtizem med Sloven-cn v Argentini ni razvil v močno mladinsko organizacijo, pa je vse-
J
Tone Mizerit
raVLMA V ARCENTIN
Pred vrati so že božični in novoletni prazniki; za njimi pridejo počitnice, in zato je treba pohiteti, da se uredi čim več stvari, predno življenje velemest in države nekoliko zastane vsled vročega poletja in letnega oddiha. Sicer pa izkušnja zadnjih let kaže, da niti v poletnih mesecih politični opazovalci ne morejo mirno počivati, ker večkrat pride do strankarskih ali ustavnih potresov, katerih smo se že' privadili.
ENE IN DRUGE PRISEGE
Da se ustavni položaj' uravnovesi, so te dni napolnili kongres novoizvo-
izjavo, da so v sporih dr. Mačka in Krnjeviča za obnovo hrvaške državne samostojnosti.
Ko jim je bila pozneje dana možnost, da so se preselili v Rim, so začeli akcijo za trajno preselitev v druge države. Ob tem so se spominjali zanje najžalostnejše obletnice — 6. maja ■—, ko je razpadla NDH. S tem datumom 'tudi Nikolič zaključuje svoj' dnevnik. Napisal je pozneje, 10. aprila 1985 v Barceloni ■ še dve strani pogovora-epiloga, v katerem govori o pomoru hrvaške vojske v Pliberku in označil Pliberško polje kot grobnico Hrvaške, ki bi morala nositi napis: „Invictis — Vieti — Victuri.“: Nepremaganim — premagani — bodoči zmagovalci.
Nagradni odbor Hrvatske revije, ki so ga sestavljali dr. Milan Bla-žekovič (Buenos Aires), dr. Vinko Grubišič (Kanada), dr. Ante Ka-dič (ZDA), prof. Bogdan Radica (iZDA), je ocenil ta Nikoličev dnevnik k°t najboljšo hrvaško knjigo v emigraciji, izišlo leta 1983-84. _ Tudi mi se pridružujemo temu mnenju.
nasprotno sprejetju pravičnega zaščitnega zakona.
Tako se odobritev zaščitnega zakona vleče v nedogled in opravičuje z raznimi tehničnim' operativnimi izgovori, medtem ko so resnični vzroki in rbzlogi politične narave. In vendar je ratifikacijski zakon z dne
14.	marca 1977, št. 73, v členu 3 pooblastil vlado, da izda izvršilne norme za izvajanje obveznosti, sprejetih. z Osimskimi sporazumi, v roku 18 mesecev!
Spričo -akšne neopravičljive zamude, ki ji botruje predvsem pomanjkanje resnične politične volje (Nad. na 4. str.)
kakor 26 let skavtskega vzgojnega dela nedvoumno odigralo pomembno vlogo.
NASTANEK
Slovenski skavti so se v novih krojih pokazali javnosti že oktobra 1949, ko je škof dr. Gregorij Rožman prvič obsikal Slovence v o-jknaju Florida v Buenos Airesu. Istega leta so slovenski in angleški skavti taborili v Tigrah, naslednje ■ leto pa v Pinamaru. (4)
Trtnik je ustanovil Zvezo slovenskih skavtov kot nadaljevanje predvojnega in taboriščnega slovenskega skavtizma. V glavnem se je držal predvojnih pravil. Skavti so imeli svoje oznake, poleg argentinske zastave so uporabljali slovensko, njihovo delovanje pa je potekalo nemoteno. (5) Močno sta bila poudarjena narodna zavest in versko življenje. Uporabljali so skavtsko molitev, ki jo je menda potrdil škof Rožman leta 1944 v Ljubljani.
O namenu organizacije je sam u-stanovitelj zapisal: „Skavtizem je torej vzgojni ustroj, po katerem se mladina z igro in doslednim načinom vzgoje približa v čim večji meri vzoru dovršenega, vsestransko praktičnega človeka, koristnega člana človeške družbe in močnega rodoljuba.“ (6)
Organizacija je delala sicer povsem samostojno, vključena pa je bila v argentinsko državno (nekonfesionalno) skavtsko zvezo, saj svetovno skavtsko vodstvo ne dopušča samostojnih izseljeniških organizacij. (7) Dobre stike je gojila z ar-
ljeni poslanci. Zanimivo je bilo gledati marsikateri nepričakovan o-braz, zlasti v peronističnlh vrstah. Stranka pokojnega generala Perona je preživela toliko križev in težav, da se do zadnjega trenutka ni jasno vedelo, kdo se bo pokazal in zasedel določeno poslansko mesto. To velja zlasti za predstavništvo province Buenos Aires, kjer so na uradni listi bili izvoljeni trije poslanci: Iglesias, Triaca in pa de-sarrolist Zafore. Triaca je že izjavil, da bo presedlal v Cafierovo sku. pino (ki ga ne mara). Zafore pravzaprav ni peronist, In mnogo je bilo pritiska, da ibi odstopil in tako mesto prepustil čistokrvnemu peroni-stičnemu poslancu. Končno je vihar bil pomirjen, le Iglesias je ostal precej osamljen.
Druga zanimivost se je pojavila v trenutku, ko so novi poslanci prisegali. Iz formule, ki jo uporabljajo posamezniki, se da že precej razbra-
ti.	Večina prisega na „Boga in svete evangelije“, precej manj jih je, ki prisegajo le na Boga, nekateri samo na domovino. Bili so pa štirje, ki so prisegli le „na ustavo“.. Morda jim ne Bog, ne evangeliji ne domovina mnogo ne pomnijo. Ti so bili radikala Del Rio (Neuquén), Ma-beoeisi (Rio Negro), demoprogre-sist Viale (Santa Fe) in pa Federico Clèrici poslanec Alsogarayevih liberalcev iz province Buenos Aires. A ne presojajmo: preveč primerov poznamo iz zgodovine ljudi, ki so prisegali na Boga in Mater božjo, pa so potem storili več zla kot marsikateri brezbožnik.
Sedaj na tem področju pričakujemo, kdaj bo vlada sklicala parlament na izredno zasedanje, kajti mnogo je snovi za debato, država čaka številnih prepotrebnih zakonov, in le upati je, da ne bomo prisostvovali „zabušavanju“ poslancev, kot smo ga bili preveč vajeni zadnji dve leti.
SINDIKALNA PROTIOFENZIVA
Delavsko polje je nemirno. Že nekaj časa doživljamo stavke posameznih gremijev, kot kovinskih delavcev, pilotov, pa tudi napovedujejo nove železničarske istavke, katere skuša vlada zaman preprečiti.
(Sindikaliste skrbi zlasti gospodarski položaj. Izraz te skrbi je bil sestanek, ki ga je imela delavska delegacija s predsednikom zvezne rezerve ZDA. Po pogajanjih z raznimi uradnimi osebnostmi je Paul Vol-eker sprejel tudi GGT. Delavski
BatiBaaBBBBBaBBBBBBanBnBBBBBBBaaaBBBaaaoaBBaaBSBBBBaBBUi
predstavniki so izrazili odklon načinu refinanciacije zunanjega dolga in rekli, da ne bodo sprejeli gospodarskih planov (plan Baker), ki bi zahtevali od delavstva novih žrtev. Volcker s svoje strani jih je prosil, da naj ne izgubijo potrpljenja.
Višek sindikalne ofenzive je bil sestanek med Ubadinijem in predsednikom Afonsinom. A o tem nekoliko več prihodnjič.
DOMA IN NA TUJEM
Argentina je zadnje dni doživela dvoje uspehov svoje zunanje politike. Prvi je bil sestanek med Al-fonsinom in brazilskim predsednikom Sarneyem. Ena izrazitih potez nove argentinske diplomarne zadnjih let (že pred nastopom demokratične vlade), je čim večja povezava z velikim sosedom. Tradicionalno tekmovanje, včasih kar sovražno, z Brazilijo, je pojenjalo in pustilo prostor rastočemu sodelovanju. Obe državi imata tudi skupni problem zunanjega dolga, omejene a rastoče raziskave na jedrnem področju, ter možnost gospodarske izpopolnitve. S tega vidika je napredovanje vredno zanimanja. Na jugu se tudi nekoliko učimo iz preteklih zmot.
Drug uspeh je bil v volitvi o mal-vinski zadevi v območju Združenih narodov. Uspeh je presenetil v prvi vrsti Anglijo, ki ni pričakovala takega izida. Za predlog, ki poziva Anglijo in Argentino na pogajanja o „vseh“ medsebojnih zadevah, vključno problem Malvinskega o-točja, je glasovalo j07 držav, med temi Francija, Italija, Španija in Grčija, angleške zaveznice v Evropski gospodarski skupnosti. Vzdržalo se je glasovanja kakih 40 držav. Proti pa so volile samo Anglija in še tri majhne bivše angleške kolonije. Kljub temu je v Londonu gospa Thatcher ponovno trdoglavo izjavila, da z Argentino o malvinski zadevi ne bo razgovorov. Anglija da o suverenosti nad Malvini sploh ne govor'. In v tem se ne ozira ne na glasovanje v Združenih narodih, ne na zahteve domače opozicije.
Doma pa so radikali te dni imeli svojo narodno konvencijo, in na novo volili strankarsko vodstvo. Ni večjih sprememb, razen vidnega napredovanja notranje levičarske struje, ki jo imenujejo „Coordinadora“. A predsednik Alfonsin sam je bil umirjen. Povabil je vse politične 'in socialne šile na demokratični kompromis, in s tem dokončno pokopal želje in sanje številnih radikalov o takoimenovanem „tretjem gibanju“. Radikalom je zaenkrat odbila ura unikata. A za bodočnost je vse odvisno od dejstva, ali bodo peron isti zmožni preboleti in premostiti notranje razprtije.
gentinsk'mi in z drugimi emigrant- in skavtinje .sodelovali še pri Sir-
skimi skavti v Argentini. Leta 1958 se je tam osnoval Mednarodni emigrantski skavtski komite. V njegovem vodstvu je bil tudi Trtnik. (8)
RAZVOJ
Zveza slovenskih skavtov je bila prisotna le na območju Buenos Airesa. Prva fantovska skupina je na--stala v San Martinu, kjer je tudi dobila sobo v Slovenskem domu. Delovala je do leta 1968.
Leta 1958 je nastala skupina v San Justu (do 1961), leta 1959 pa so začele z delom skavtinje v San Martinu (do 1966). V Carapachayu se je skupina fantov (ustanovljena 1961) obdržala še skoraj eno leto po Trtnikovi smrti leta 1974, medtem ko so skavtinje zaživele v obdobju 1963-1965. Končno je bila v letih 1963-66 še skupina v predmestju Ramos Mejia. Najbolj živahno so nastopali v San Martinu in Carapachayu. Fantovske In dekliške skupine so bile ločene, a so sodelovale.
(9)
V času, ko večinoma še ni bilo slovenskih prosvetnih domov, je dobro organizirana slovenska emigrantska skavtska organizacija zbujala pozornost pri domačinih in pri tujih narodnostnih skupinah, ki so rade vabile slovenske skavte na svoje prireditve.
Ob rednih sestankih, izletih v naravo, tečajih in tritedenskih taborjenjih (poleg drugje omenjenih krajev taborov naj navedemo še te kraje: Rumpinal, San Miguel de Monte, Escobar, Alta Gracia) so skavti
ših slovenskih pobudah: na prireditvah, na tradicionalnih romanjih v Lujän, z rediteljstvom in prvo pomočjo na „velelombolah“ Katoliških misijonov ipd.
Med Slovence so uvedli tudi nekaj novih oblik udejstvovanja: leta 1957 so kot prvi taborili v oddaljenem, a zdaj zelo priljubljenem gorskem kraju Bariloche; uvedli so tečaje za voditelje ; v San Mart'nu in Carapachayu so prvič prikazali osnovnošolski mladini lutkovne predstave (strokovno vodstvo: Makek in Klemenc). (10)
Poleg Trtnika so pomagali pri vodstvu predvsem Andrej Makek, Andi Bodnar, Janez Žnidar (zadnji vodja v Carapachayu), nekaj let je bil duhovni asistent g. Frane Grom. Edini predvojni skavt je bil Trtnik.
Občasno sta izhajala lista Skavt in Skavtska pota, a ni uspelo izslediti nobenega izvoda. (11)
Skozi skavtske vrste je šlo vsega kakih 300 fantov in deklet. V najboljših časih je štela Zveza slovenskih skavtov 70 fantov in 30 deklet (12), kar ni tako malo, če je celotna vsedržavna argentinska organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1912, štela leta 1973 le 5.585 članov. (13)
OPOMBE:
(1) Rjavi Bober (Mano Seifert), Sinjemu Orlu v spomin, Jambor, IV., št. 1 (Trst, nov. 1974), str. 6 V Novicah v isti številki Jambora in drugje pa je treba popraviti nekatere pretirane in zgrešene podatke, čeiš da je bil M. Trtnik tudi zadnji skavtski načelnik v Sloveniji; da je bilo skavtov, v
X SLOVENCI V ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE n ,
__—______________________ Osebne novice
PIRAN — Arheološko odkritje je
privedlo znanstvenike do hipoteze, da bi mogel Piran stati že v pozni antiki (ok. 6. stol.). Gre za kamen, na katerem sta dve reliefni voluti, kelih in posebno znamenje, ki pa še ni razjasnjeno.
MARIBOR —• Telefonsko omrežje
062 je dobilo novo centralo. V resnici je to polelektronska centrala, na katero se priključujejo manjše centrale in je nje zmogljivost povečana na 3.800 priključkov (prej jih je bilo le 2.600). Telfonske zvez bodo boljše in hitrejše.
LJUBLJANA — Novi rektor ljubljanske univerze je postal dr. Ivan Kristan.
ZAVRATEIC NAD IDRIJO — Radioaktivne odpadke iz ljubljanskega onkološkega instituta so zaprli 1. 1961 v 69 kovinskih sodov in jih zazidali v zapuščeno bivšo italijansko vojašnico. Po tolikih letih so se začeli spraševati v vasi, ,če niso morda pod nevarnim obsevanjem teh deponij. Tako so zvedeli, da jih občasno oibišče strokovnjak, ki pregleda, kraj; njih skrb je povzročila merjenje vseh mogočih sevanj, ki so škodljive človeškemu zdravju. Rezultati so pokazali, da ni nobene nevarnosti. Edina rešitev bo prepeljati odpadke v centralno jugoslovansko odlagališče radioaktivnih odpadkov (ko bo le-to zgrajeno); medtem pa je najpamenejiše, da sodi ostanejo —• primerno zavarovani — kar tam.
JESENICE ■— Gumijasta zavesa bo ustavljala žlindro in drugo umazanijo v Savi, ki jo vanj spuščajo jeseniška železarna in bližnja naselja. Železarna že dalj časa žlindro spreminja v porozen pesek, ki ga odpeljejo v cementarno Anhovo, a peska le uide nekaj v reko in ustvari peščene otočke, ki zapirajo vodne struge. Zavesa je proizvod Desinfekcije Reka, osnovni material pa Save Kranj; dolga bo 150 metrov.
KOPER — Tovarna pohištva Stil je zaradi slabega gospodarjenja in nemoči drugih tovarn v sozdu Slovenijales, da to situacijo preobrnejo, bila likvidirana. Od 138 zaposlenih, jih bo občina zaposlila okoli 100. Ostale naj bi preusmerili v novo dejavnost: v inženiring posle opremljanja različnih stavb, namenjenih administracijskim poslom.
LJUBLJANA — Evidentiranje kandidatov (po argentinsko „dedocraeia“)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■
Sloveniji tik pred vojno 12.000; da je bil Trtnik do konca priznan od svetovnega skavtskega vodstva kot „šef slovenskih skavtov“.
(2)	Rudolf Smersu, Marijanu Trtniku v spomin, Svobodna Slovenija, Buenos Aires, 20. jun. 1974, str. 3 s sliko. Kot izhaja iz drugih podatkov, je točni datum Trtnikove smrti v Buenos Airesu 14. junij, in ne 15. junij. Z lepim skavtskim pogrebom so ga pokopali 16. junija v San Martinu.
(3)	Prim. Trtnikovi pismi meni dne 2'3. jul. 1971 in 14. dec. 1972. V Trstu jc bil M. Trtnik 15. avg., 12. in 19. sept. 1971, ko se je udeležil več skavtskih srečanj.
(4)	France Pernišek, Deset let slovenske mladinske organizacije, Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije 1960, Euenos Aires, str. 271.
(5)	Prim. Trtnikovo pismo dr. Jožetu Prešernu dne 31. avg. 1969.
(6)	Prim. njegov nepodpisani članek Skavtizem. v reviji Slovenska beseda, I., št. 1, Buenos Aires, dec. 1949, str. 29. Članek mi je priskrbel rajnikov prijatelj Rudolf Smersu, ki se mu moram zahvaliti za vrsto podatkov o Trtniku in skavtih v Argentini (pisma z dne 22. jul., 10. avg. in 8. sept. 1981), za izjavi bivtših skavtskih voditeljev Andreja Makeka in Janeza Žnidarja, ki sta bili priloženi pismu z dne 10. avg. 1981, in za slike. Brez vsega tega bi bil ta pregled nemogoč, saj se na to gradivo opiram tudi marsikje, kjer to ni posebej navedeno.
(7)	Prim. pismo P. A., Siebolda iz Svetovnega skavtskega urada v Ženevi meni z dne 29. jan. 1975.
(8)	F. Pernišek, o d.
(9)	Prim. predvsem izjavo J. Žnidarja, ki sem jo dopolnil z ostalimi podatki.
(10)	Prim. F. Pernišek, o.d., in izjavi A. Makeka ter J. Žnidarja.
(11)	Prim. Trtnikovo pismo dr. Prešernu in pismo meni z dne 14. dec. 1972 ter izjavo A. Makeka. Zanimivo bi bilo seveda pregledati slovenski periodični tisk v Argentini, kolikor poroča o skavtih, in pa arhive Domov v o-menjenih štirih krajih.
(12)	Prim. izjavo J. Žnidarja.
(13)	World Scout Bureau, Scouting Round the World, Ženeva, 1975, str. 2.
je volilni Sport sindikatov in SZDL v Sloveniji. Za volitve, ki bodo v temeljnih okoljih 13. in 16. marca, so evidentirali 258.810 (!) možnih kandidatov. Za to delo pa ni povsod enakega načina izbiranja: ponekod evidentirajo kar „po spominu“; nimajo še jasnih pojmov, kdo jih mora oblikovati, sprejemati in postavljati za kandidate. — Kot zanimivost pade v oči, da je taka množica kandidatov, v vrhovih pa si vedno mala skupinica „izbrancev“ podaja stolčke.
ŠKOFJA LOKA — Onesnaženje o-kolice zaradi izpusta nevarnih plinov in snovi, hrupa in velikega hrupa je povzročilo konferenco o ekološki problematiki tovarne termoizolacijskih materialov Termika. Tovarna naj bi imela dovoljenje za 15.000 ton letne proizvodnje, v resnici pa iz nje pride 35.000 ton materialov in seveda večje onesnaženje z žveplovim dioksidom, formaldehidom, silicijevimi dioksidi, prahom, hrupom in smradom. Zanimivo: konference se niso udeležili tisti, ki pri Termiki skrbijo za ekološko varstvo (menda so bili vsi na službenem potovanju).
UMRLI SO OD 24. okt. do 2. nov. 85:
LJUBLJANA — Vinko Mrak; inž. Marko Medič; inž. arh. Danilo Udovič; dr. Vida Stojkovič; Avgusta Dariš roj. Kuret; France Polovšek; Frančiška Eveder-Guček; Alojzija Petek roj. Delavec; Maks Sešek, 79; Franc Smolnikar, 63; Anton Legat; Frančiška čiž.-man (Mihelnova mama); Jožefa Grdadolnik; Marjana Vižintin roj. Srčnik; Elizabeta Jereb, 93; Pavla Škerjanec; Mici Mechora roj. Lovše; Herman Su-pan; Jože Bedenk, 89; Ivan Bučar; Franc Kos, 73; Ema Zupančič roj. Furlan; s. Simforoza-Natalija Strajnar (Marijina sestra), 87; Alojzija Topol-nik roj. Štumpf; Anton Rijavec; Ivana Bricelj roj. Božič; Stane Cedilnik; Justina Avbelj roj. Korelc; Zora Flaj-nik roj. Paljk, 72; Herman Herzman-sky, 93; Lucija Grabnar roj. Hribar, 83; Jože Trdan; Karolina Fifer, 97; Hilda Mihelčič; Alojzija Čarman roj. Kuhar, 80; Slava Vrabec roj. Samec.
RAZNI KRAJI — Jože Podržaj, Malo Hudo; Rezika Gorečan, Vojnik; Marjan Vister, Škofja Loka; Marija Novinc-Lampič; Cilka Zupan, Homec; Eda Bogataj, Škofja Loka; Marjeta Bitenc roj. Zor, 90, Tacen; Ana Pretnar, Begunje; Alojz Marjetič, Bučka; Albina Kačič roj. Zlobec, Koper; Angela Me-terc, Trbovlje; Katarina Vriščaj, Črnomelj; Dušan Klinec, Krško; inž. arh. Nada Martelanc-Kajfež, Nova Gorica; Andrej Ferfila, Senožeče; Ernest Ketiš, 64, Domžale; Miroslav Mohar, 53, Novo Polje; Cene Pekolj, Artmanja vas; Milan Potokar, 78, Kranj; Anton Valič, 66, Dobravlje; France Grkman, Komenda; Viktorija Pukmajster, Šempeter; Marija Japelj roj. Jereb, Tržič; Milan Novak, Šmartno pod Šmarno goro; Frančiška Vilšnar roj. Kmet, 80,
MIRKO VASLE
Slovenci
JADRALNO LETENJE
Novo poglavje v vrhunskem jadralnem letenju je odprl Leščan Ivo Šimenc, ki je k lanskoletnemu naslovu evropskega prvaka v klubskem razredu dodal še izvrstno 8. mesto na letošnjem XIX. svetovnem prvenstvu v standardnem razredu v Rietiju v Italiji. Za seboj je pustil pilote svetovne veljave, predvsem pa vrsto odličnih tekmovalcev iz dežel, kjer je ta šport močno zasidran. Šimenc je vozil letalo DG-300 Elan, to se pravi slovenske izdelave. Istočasno pa Šimenc zatrjuje, da v razmerah, ki vladajo v letalnem športu v Jugoslaviji, ni mogoče narediti kaj več.
ATLETIZEM
V	Cottbusu v Vzhodni Nemčiji se je vršilo mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki. Slovenka Velenjčanka Nataša Krenker je zasedla 5. mesto na 400 m. Krenkerjeva je bila vse do 50 m pred ciljem med trojico najhitrejših, potem pa tempa ni zmogla več.
Na mednarodnem atletskem mitingu, ki se je vršil v Kölnu, si je jugoslovanska rekorderka v skoku v višino, Slovenka Lidija Lapajne, priborila 5. mesto in s tem dobila štiri nove točke za grand prix.
V	finalnih tekmah za atletski grand prix, ki so bile v Rimu, je
Rojstvo: V družini Mirka Vasleta in ge. Irene roj. Šeme se je rodila hčerka Gabrijela, čestitamo !
Krsta: V župni cerkvi „Ntra. Sra. de la Guardia“ (Florida) je bil 1. decembra krščen Gašper Potočnik, sin inž. Miha in ge. lic. Veronike roj. Fajfar. Botra sta bila Tatijana Fajfar in Marijan Jesenovec. Krstil je dr. Jure Rode. Čestitamo!
V družini Marjana Šušteršiča in ge. lic. Tinke roj. Vombergar so posvojili novorojenčka. Pri krstu 1. decembra v farni cerkvi v Hurlinghamu je dobil ime Luka Andrej. Za botra sta bila Vera Šušteršič in Marko Vombergar. Kr-ščeval je msgr. dr. Mirko Gogala. Čestitamo !
Poroka: Dne 30. novembra sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj inž. Tone Kostelec in lic. Marija Repovž. Za priče so bili nevestini starši Jože in Majda Repovž in ženinovi starši Anton in Ljudmila Kostelec. Poročne obrede je opravil nevestin brat Jože Repovž ŠDB. čestitamo ! '
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ VIRANTOVE1 MAME
Pred devetdesetimi leti se je 3. decembra rodila, v Hrastovici pri Mokronogu v številni Brinškovi družini (8 o-trok) Frančiška, naša jubilantka. Že v zgodnjih otroških letih je bila ukaželj-na. Zelo rada bi se šolala. Ker pa pri hiši niso bili premožni, ji tega niso mogli omogočiti. Svojo nadarjenost je kazala med drugim tudi s tem, da je svoje sovrstnice med potjo v precej oddaljeno šolo poučevala v katekizmu. Že s sedmimi leti je svoji materi pomagala pri gospodinstvu in skrbela za svoje mlajlše sestre in brate. Kasneje se je učila šivanja in se pozneje sama izpopolnjevala v tem.
Poročila se je z Jožetom Virantom, finančnim preglednikom. V srečnem zakonu sta se jima rodila Branko in Zdenka. Zadnje njihovo domovanje v
Britof pri Kranju; Marija Korber roj. Trstenjak, 86, Celje; Angela Lab, Rašica; Milan Potokar, Krani; Ivan Hrastovec, Vransko; Gžtbrijela Tominc, Vrhnika; Lado Lindič, Trbovlje; Marica Štuki, Lucija; Vitomira Lackovič roj. Kenda, Brestanica; Janez Kastelic, 75, Stična na Dolenjskem; Ivan Gačnik, 81, Razdrto; Anton Novak, Celje; Angela Petrin roj. Stober, Celje; Edvard Semenič, litija; Jože Pučko, Ormož; Ilda Lah, Solkan; Milan Seni-čar, Celje; Martin Strlekar, 69, Zagorica pri Vel. Gabru; Franc Knafljič, 62; Jože Prosen, Ilirska Bistriea; Janez Furlan, Stara Vrhnika; Leopold Juvan, Zagorje ob Savi; Rozalija Zorman roj. Knapič, 81, Tacen; Katarina Škarja, Mengeš; Antonija Golob-Loni, Kamnik; Stane Gradišar, 72, Novo mesto; Franc Tomšič, Gabrsko.
(6)
in šport
zopet bila edina uvrščena Lidija Lapajne, ki je’ v skoku v višino dosegla 7. mesto.
smučanje
Švicar Karl Alpiger je bil nedvomno glavni junak uvodne argentinske predstave svetovnega pokala, saj je po zmagi v prvem smuku osvojil prvo mesto tudi v drugem. Smučali so v mendoškem smučišču Las Le-na-s. Slovenci so se uvrstili v obeih smukih na zadnja mesta. Treba je povedati, da so Slovenci edini ne-specialisti te discipline. Vreme ni pomagalo, saj je vel močan veter, ki je oviral smučarje. Programiran je bil tudi smuk v Bariločah, ki pa se n’i mogel izvršiti zaradi pomanjkanja snega. Važno je to, da je Argentina dobila prvič datum za svetovno prvenstvo, in da je televizija prnašala obe tekmi za ves svet.
SMUČARSKI SKOKI
Na največji skakalni tekmi sezone na plastiki so se slovenski skakalci dobro odrezali. V najboljšem razpoloženju je minilo tekmovanje na umetni snovi v turističnem središču Sclhwarzwalda, ZRN, kjer se je javila vsa svetovna smetana skakalnega športa. Posamezni rezultati so bili sledeči: i. Collins (Kanada), 2. M. Tepeš (Jug.), ... 13. U-laga, 27. Mur. Ekipno pa: 1. Fin-
domovini je bilo v D. M. v Polju, odkoder jih je pot vodila v begunstvo.
Virantovo mamo so zadeli v življenju hudi udarci. Na Golici ji je tihotapec ubil brata, doma pa je v rojstno hišo udarila strela in ji ubila mater.
Najhujše pa jo je prizadela smrt sina Branka, ki je padel v boju s partizani 5. oktobra 1944 v Zalogu pri Lahovčah. Ker obhajamo letos 40-letnico nalše tragedije, menim, da je prav, da se tudi njega, v kratkih stavkih spomnimo.
Kot mlad študent je vstopil v Vaške straže, pozneje pa v domobranstvo. Otpravil je podoficirski in kasneje oficirski tečaj. Ko se je na Gorenjskem ustanavljalo domobranstvo, je odšel tja. Smrt edinca je Virantove težko prizadela, zlasti mamo, ki je srčno želela, da bi sin postal duhovnik.
Kot odločni in delavni protikomunisti so Virantovi pred 40 leti odšli v begunstvo. Preko Vetrinja, Št. Vida ob Glini in Kellerberga jih je pot pripeljala v Argentino, kjer je naša ; slavljenka kakor toliko izmed nas okusila, vso grenkobo brezdomstva. Začela je prav pri dnu. S hčerko Zdenko sta v Quilmesu postali služkinji, oče Virant pa je skrbel za vrt in druga dela pri hilši. Po večletnem trdem delu so si prihranili toliko, da so si postavili .skromni dom v Slovenski vasi. Virantova mama, pridna kakor mravlja, je s šivanjem pomagala spopolnjevati novi dom. Hčerka Zdenka pa se je zaposlila v Diademi olbenem pa začela s poučevanjem slovenskih otrok v vasi, ki je takrat nastajala. Tudi tu so se pokazale vrline Virantove mame in smisel za skupnost. Ob sobotih je mama kar pripravila večjo sobo, da so se o-troci mogli učiti petja. In da se je mogla Zdenka poleg službe v toliki meri posvetiti slovenski šoli in delu izven nje, je v veliki meri zasluga njene mame. Skrbela je tudi za naraščajočo družino svoje hčerke, poročene z L. Janom.
Svoje tri vnuke: Branka, Andreja in Jožeta je v hčerini odsotnosti učila naše lepe govorice, z njimi prepevala in jim celo večkrat sestavila priložnostne pesmice.
Virantova mama še vedno pri svojih visokih letih zravnano hodi vsak dan k maši v bližnjo cerkev in pogo-stoma vodi ljudsko petje v cerkvi in sem in tja doma prime tudi za kuhav-nico. Skratka, še vedno je delaželjna. Ker ji ni bilo dano, da bi sin Branko postal duhovnik, se ji je ta želja izpolnila v vnuku Branku, ki je lani o-pravil svojo prvo daritev.
Jubilantka je še vedno svežega spomina. Tako se med drugimi spominja svojega očeta Brinška, ki je rad pripovedoval, da je v mladih letih pestoval
ska, 2. Norveška 3. Jugoslavija.
Teden pozneje so skakali na snegu in z vetrom v Kandertegu Švica; tokrat je zmagal vzhodni Nemec Ostwald... 12. Tepeš 39. česen.
Na 90-metrski skakalnici s plastiko v Frenštatu (češka) je zmagal vzhodni Nemec Weissflog... 9. Žagar, 17. Dolar in 21. Debelak.
JAHANJE
Slovenski dresurni jahač Alojz Lah, star 27 let, učitelj jahanja, je z originalnim lipicanskim žrebcem spet na vrhu razpredelnice prvega svetovnega pokala mednarodne konjeniške zveze, , potem ko je na devetem tekmovanju (od 16) za dragocene točke v Rotterdamu zasedel v prostem programu z glasbo za svetovni pokal 3. mesto.
ROKOMET
V	II. Zvezni rokometni ligi pri moških je z eno igro manj na drugem mestu Dinos Slovan z 8. točkami v petih igrah; Aero Celje pa jiih ima 5 v šestih igrah.
V	II. Zvezni rokometni ligi pri ženskah je po petih igrah Velenje na zadnjih mestih s tremi točkami.
V	I. Zvezni rokometni ligi pri ženskah je po treh kolih ljubljanska Belinka Olimpija dosegla štiri točke in stoji začasno na tretjem mestu.
AVTOMOBILSKE DIRKE
Ljubljanski dirkač Brane Kuzmič si utrjuje sloves izjemnega voznika rallyja; je nedosegljiv na jugoslo-
Janeza Ev. Kreka. Oče Brinšek je bil namreč doma od sv. Gregorija, kjer je ■bil tedaj učitelj Krekov oče. Bili so si sosedje in v velikem prijateljstvu.
Ne smemo preko tega, da ne bi poudarili njene slovenske zavednosti in trdnega značaja, ki jo spremljata vse njeno življenje. V vsej skromnosti se skriva v Virantovi mami pravo materinsko srce, ki je odlika naših žena.
Ob njenem visokem življenjskem jubileju, ji želimo še mnogo zdravih let in ji kličemo: Bog Vas živi, Virantova mama!
Kj
■čestitkam k visokemu jubileju se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in želi juhilantki še dolga leta med nami!
ZAKLJUČEK ŠOLE IN SPREJEM NOVIH ČLANOV
Naša šola je pripravila v soboto 23. novembra svojo zaključno prireditev. Najprej je pozdravil vse navzoče predsednik šolskega odbora Lojze Mavrič, nato še voditeljica šole ga. Lenča Malovrhova. Oba sta poudarila važnost naših šolskih tečajev za ohranitev naše narodne zavesti in celotne naše skupnosti, pa tudi sodelovanje staršev s šolo za dosego dobrih uspehov. Vsak razred je recitiral primerne perni, nato so šolarji, razdeljeni v nižjo in višjo skupino, zapeli pesmi, ki so se jih letos naučili.
Od osmošolcev so se poslovili z lepimi mislimi njihov razrednik Marjan Loboda, katehet Jože Škrbec in ga. Malovrhova, nato so jim razdelili v spomin knjige in lepo sliko. Za zaključek so vsi učenci prejeli še spričevala. Letos je obiskovalo Slomškovo šolo 76 otrok. Poučevali pa so: voditeljica Leniča Malovrh, katehet Jože Škerbec, Karla Malovrh, Saša Omahna, Alenka Smole, Irenka Loboda, Vladi Selan, A-lenka Poznič, Terezka žužek, Alenka Magister in Marjan Loboda.
Po končani šolski prireditvi, je bila. članska večerja in sprejem novih članic in članov. Res lepo število rojakov se je udeležilo tega družabenega večera. Predsednik Doma Jernej Tomazin je imel kratek nagovor, posebno se je zahvalil vsem navzočim učiteljem za njihovo nesebično delg. Vse nove člane in tudi vse ostale, je pa še posebno povabil na večje sodelovanje z Domom. Letos se je včlanilo 17 novih članov.
Sledila je okusno pripravljena večerja ob prijetnem kramljanju in še žrebanje srečke, katere dobitek je bil parček v narodni noši. Izžrebana je bila številka 848. Vsi navzoči člani so ostali v Domu do pozne ure.
vanslrih tleh, z letošnjimi uspeihi na evropskem odru pa se zelo dobro drži na 5. mestu v splošni razvrstitvi evropskega prvenstva v rallyju. Letos je 6-krat štartal na rallyjih za EP. Bilanca je sledeča: 1 zmaga, 3 druga mesta, 1 tretje in 1 sedmo mesto, hkrati pa 5 zmag in eno drugo mesto v svojem razredu.
KOŠARKA
Ljubljanski košarkarski klub Smelt Olimpija je zopet v prvi Zvezni košarkarski ligi. A to pot ni mogla slabše začeti: ker ni začasno predstavila zvezi imena igralcev za začetek turnirja, je morala 1. igro igrati z mladinci. In to proti prejšnjemu prvaku v gosteh. Seveda so visoko izgubili. A to ni vse. V drugem kolu v Tivoliju se je tekma z Zadarjem končala s škandalom, dve prkinitvi, prisilno praznjenje dvorane, metanje denarja in na koncu še s poškodovanjem glavnega sodnika. Seveda je Olimpija izgubila tekmo, Zveza ji je pa še odštela eno točko in ne bo mogla igrati v Ljubljani za nekaj tednov. Potem je izgubila v gosteh z Jugoplastiko. V Splitu je zmagala v četrtem kolu nad Borcem. V petem kolu pa je presenetila, ko je premagala beograjskega Partizana. Smelt Olimpija je na predzadnjem mestu na lestvici s 6. točkami.
KOŠARKA (ženske)
Po treh odigranih kolih so slovenske košarkarice Iskre Delte Ježica še vedno na vrhu lestvice s tremi zmagami v 1. Z. K. L.
SLOVENSKA SKUPNOST...
(Nad z 2. str.)
najvišjih državnih oblasti in vodilnih političnih sil, odločno protestiramo in od obeh podpisnic zahtevamo, da poskrbita za dosledno spoštovanje po mednarodnem sporazumu sprejetih obveznosti na področju manjšinske zaščite.
SSk — kot manjšinska narodnoobrambna politična stranka •— ima pravico in dolžtaost opozoriti vladi Italije in Jugoslavije na to odprto vprašanje ob desetletnici podpisa Osimskega sporazuma. Hkrati pričakuje, da bodo odgovorne demokratične politične sile, ki vodijo republiko Italijo, spoznale, da je prav vprašanje zaščite narodnih in jezikovnih manjšin pomemben in značilen preizkusni kamen demokratičnosti, odprtosti in evropskega duha.
(K. G. 7. 11. 1985)
TUJI VPLIVI
Do zanimive ugotovitve je prišel Janez Sršen v Naših razgledih, ko analizira vpliv srbohrvaščine na slovenščino. Slovenski publicistični jezik je podvržen kvarnim vplivom večinoma zaradi skupne jugoslovanske a-gencije Tanjug, odkoder pobirajo novice slovenski časopisi, radio in TV. Škodljivost vidi predvsem v slepem prevzemanju, ne da bi se prevajalec zavedal, da že obstaja izraz v slovenščini. V članku zahteva, da se upoštevajo zakonitosti in možnosti domačega jezika, da se ne uporabljajo tuji izrazi, za katere imamo domačo vzporednico ali pa jo lahko naredimo po veljavnih slovničnih pravilih.
SREBRNA MAŠA
g. Franceta Berganta
bo na Sveti dan 25. decembra ob 11.30 na Pristavi
Po maši kosilu, za katero se prijavite najpozneje do 15. decembra.
Počitniški dom dr. R. Hanželiča
■
sporoča vsem, ki bi želeli prežive- : ti počitnice v Počitniškem domu v j Doloresu, da naj se prijavijo do j 25. decembra na naslov: Počitni- Z ški dom, Ramón L. Falcón 4158, ; 1407 Buenos Aires. Po 25. decem- 5 bru pa naj se prijavijo na naslov: • Hogar de Descanso - Dolores, - ■ 5182 San Esteban, Sierras de Cór- J doba.
■
■
■■■■■■■■ma uba ■■■■■■■■ m ■■■«■■■■«■■■■ ii ■■■*■■■■■£
Oglaševalcem in dopisnikom
Božična številka „Svobodne Slovenije“ bo izšla letos že v četrtek 19. decembra. Ta bo povečana številka in zadnja v letu. Opozarjamo vse oglaševalce in druge, ki želijo objaviti božična in novoletna voščila v zadnji letošnji številki, da nam pošljejo besedila do nedelje 15. decembra; dopisniki pa poročila do 14. decembra.
OBVCSTILO ESLOVENIA LIBRE
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Pravda. 6) Azbest. 11) Lani. 12) Lon. 14) Iver. 15) Osale) Niste. 18) Oni. 19) Če. 20) Dobrota. 22) Ob. 23) Petičniki. 25) Ivana. 27) Kazen. 29) Kitara. 31) Matura. 32) Ter. 38) Gor. 35) Ime. 36) Čer. 37) Pobeg. 39) Ima. 41) Iz. 42) Beranek. 44) II. 45) Livada. 46) Amikti.
Navpično: 1) Pločnik. 2) Rase. 3) Ana. 4) Vi. 5) Alibi. 6) Anton. 7) Bi. 8) Evo. 9) Seno. 10) Tribuna. 13) 0-srči. 16) Notar. 17) Etika. 20) Denar. 21) Akati. 23) Pater. 24) Izumi.	—
Dobrohotno priporočamo božične nalepke! Z majhnim izdatkom veliko pripomorete k naši akciji, ki je v polnem teku. Nakupujemo vsebino božičnih paketov, medtem ko se mali „angelčki“ učijo pesmic, ki nas bodo na božičnici raznežilfi, da bomo z njimi z vsem srcem zapeli „Sveto noč...“ Pomagajte in pridite!
ZSMŽ
ra. 31) Mrena. 34) Oba. 36) Čil. 37) Ped. 38) Gem. 40) Ali. 42) Ba. 43) Ki.	Poravnajte naroénino!
SLOMŠKOV	D O |M
POSLOVILNI PLES	
Rast XIV	
14. decembra	ob 20. uri.
Vsi lepo	vabljeni !
POLETIVA SEZONA NA LETOVIŠČU SLOGA
VSTOPNINE — POPUSTI — POGOJI
Poletna kopalna sezona se začne v soboto 7. 12. 85 in traja do
23. 3. 86.
Vstopnina za člane od 12 do 65 let: Nedelje in prazniki — A 6.-ter delavniki A 4.-.
Člani Mutuala z vlogo, ki jilh upravičuje do vseh podpor (A 10.- do 50 let oz. A 20,- nad 50 let) imajo na te cene 50% i popusta in še posebno ugodnost nabave sezonske vstopnice za ceno A 25.-.
Izkaznica: bo odslej stalna in obvezna za vse člane od 12 leta dalje — stane A 0.50; otroci do 12 let >se vpišejo na izkaznico staršev..
Prost vstop: otroci članov do 12 leta, člani nad 65 let in upo kojeni člani.
VI ZAUPATE NAM, MI ZAUPAMO VAM!
Od 1. 12. 85 dalje ima vsak vlagatelj v SLOGI avtomatično odprt kredit brez garanta do A 300.-, če je vsaj en mesec imel naloženo to vsoto na navadni, posebni ali vezani vlogi. En razlog več, da svoje prihranke, čeprav majhne, nalagate v Slogi.
Ko boste denar potrebovali, Vam ga bomo takoj vrnili z obrestmi, pa še hitro in ugodno posojilo za isto vsoto, kot ste imeli na" loženo do A 300-
Pokličite po telefonu na 658-6574	654-6438
ali se oglasite osebno v naši pisarni, Bmé. Mitre 97, R. Mejia ali v naših podružnicah v Slovenskem domu v San Martinu ali v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
SLOGA DA VEDNO VEČ!
V SLOGI JE MOČ !
PETEK, 6. decembra:
Srebrna maša g. Danijela Vrečarja
SDB v Slomškovem domu ob 19.30.
SOBOTA, 7. decembra:
V	Slomškovem domu prihod sv. Miklavža.
Seja profesorskega zbora Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 9.
Sklep Jegličeve šole ob 18. uri v Slovenski hiši in Miklavževim obiskom.
Ob 12. uri začetek poletne kopalne sezone 1985-86 z blagoslovitvijo vode na Letovišču SLOGE v Villa Udaondo.
NEDELJA, 8. decembra:
Na Pristavi ob 19. uri sklep Prešernove šole, nato prihod sv. Miklavža.
Sklep Balantičeve šole v Našem domu v San Justu ob 17. uri.
Proslava Brezmadežne ob 9.30 v Slovenski hilši v priredbi zveznih odborov SDO in SFZ.
SOBOTA, 14. decembra:
V	prostorih Slovenske pristave ob
20.30	uri otvoritev nove Podružnice SLOGE.
Wes Rasti XIV v Slomiškovem domu ob 20. uri.
NEDELJA, 15. decembra:
V	San Martinu ob 10 redni občni zbor Slovenskega doma.
V	Slovenski hiši zvezna občna zbora SDO in SFZ ob 10.30.
SOBOTA, 21. decembra:
Seja Konzorcija Svobodne Slovenije
v Slovenski hiši ob 19.80 uri.
BOŽIČ, 25. decembra:
Srebrna maša župnika prof. Franceta Berganta ob 11.30 v pristavski kapeli.
V	San Martinu: ob 8.45 slovesna božična maša v cerkvi Prev. Srca, nato v Domu božičnica in božični zajtrk.
TOREK, 31. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu veliko silvestrovanje z Mladinskim ansamblom.
KLINIČNE analize Lie. Zofija Pograjc
“Obras Sociales” Bolnike obiščem na domu.
j Informacije na Tel. 629-6901.
Fnndador: MILOŠ STARE
■EDACCION Y ADM! N 1ST RAC ION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9503
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA doricesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedađ Intel ectu al N? 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985 :
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO" S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. K 362-7215
Slovenski dom v San Mariin n
REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 15. decembra ob 10.
Kandidatne liste je treba, predložiti odboru do 8. decembra 1985.
ZAVAROVANJA M. in H. LOBODA
Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 Capital	T. E. 312-2127
Od 11 do 18.30 ure

Znancem in prijateljem sporočamo, da je po hudem trpljenju 30. novembra v domovini zaspala v Gospodu naša draga mama, babica in prababica, gospa
Marija Malovrh roj. Kavčič
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči;
v Argentini: sinova Albert in Pavel z družinama;
v domovini: sinova Adolf in Feliks z družinama,
hčerki Pepca in Nada z družino.
Buenos Aireis, Ljubljana, Sent Jošt, Horjul, Žiri
Marja Rodziewiczówma	(70)
HRAST
(DEWAJHS)
„Jaz se ničesar več ne bojim! Ali nisi ti tukaj blizu? Prosim, položi me pod drevje in pusti mi najinega psa. Potrpežljivo bom čakala.“
Lepo in varno jo je postavil na breg, sam pa je skočil, kar je le mogel. Ni minulo nekaj minut, ko je zapljuska-lo veslo. Reka ju je zajela in ponesla proti Pošwicam.
V Parku jo je prijel za roko. V dvorcu še niso spali. Sawgard s služabniki je plakal v delavnici, po dvorišču so se gnetli ljudje, razburjeni zaradi tega žalostnega dogodka. Tedaj pa je v sredi teh šepetanj v gluhi noči in gneči ljudi zagrmel kot angelska tromba Gzertwanov glas:
„Ljudje božji! Odprite! Kje je Sawgard?“
,,/Tezus Nazarenski! Gospodarica!“ je zavreščal prvi, ki se mu je približal.
Nastalo je življenje, ki se ne da o-pisati. Zavrelo je kot v kotlu. Vsi so zgubili glave. Filemon je tekal kakor mladič, Sawgard se je zdaj smejal, zdaj požiral jok.
Brnelo je tisoč vprašanj, nasvetov, krikov. Vsak je prinašal jelo, pijačo, drva za ognjišče, zavoje, ogrinjače, čudežne obkladke, a sredi vsega tega se je Irenka smejala vsa srečna zaradi te skrbnosti, a Marko je gledal vanjo kakor v sonce in zardeval.
„Kar se tiče zvite noge, pa v tem
nihče ni tako izveden kot moja tetka,“ je rekel nazadnje. „Naj Justinka dekle lepo namesti, jaz pa bom stekel domov in poslal tetko.“
„Še trenutek,“ je ugovarjala Irenka. „Osedlali bodo med tem konja, midva pa praznujva prej svojo zaroko.“
Pol ure nato je že gonil Marko svojega konja proti župnišču, kolikor je mogel.
Tudi tam so še bedeli, ker so se bali za Marka. Rymko je pravkar mislil vzeti Grenisa s seboj, da bi šla iskat Marka.
Tedaj pa je padel Marko v sobo kakor burja.
„Dober večer!“ je pozdravil veselo.
Vsi so okameneli. Na misel jim je prišlo, da je znorel...
„Gospodična Orwidova živi!“ je zaklical in se jim vrgel v objem.
„O Mati čudovita !“ je kriknil Ra-gis in izbuljil oči. „Le kje si jo našel? In zakaj smo se mi toliko trudili in prejokali?“
„V jamo je slučajno padla tam v hrastovi goščavi...“
„Aih, seveda vse iz lakomnosti. Razume se: zahotelo se je Zoši jagod... Seveda, vi ste pa takoj mislili na ,črno mašo! Kazen božja je z ženami in o-troki... “
„Hvala čudežni Materi božji!“ je rekla teta Aneta. „Ali je zdrava, revica? Toliko strahu je preživela v la-
koti in mrazu!“
„Nogo si je zvila, ko je padla v rov.“
Teta Aneta ni dalje poslušala, temveč je takoj segla pod mizo, kjer je ležala njena, skrinjica. Marko je šel za njo, ne vedoč, kaj išče.
„Ali bi hoteli, teta, pogledati bolnico in ji povedali, kaj naj naredi.“
„Takoj, moj dragi!! Takoj se bom oblekla topleje, samo da vzamem iz skrinjice nekaj zelišč. Konja mi boš dal, da bom hitreje tam,“ je rekla in se že hitela oblačiti.
„Hvala vam stokrat, teta! Še nekaj bi prosil teto... “
„Morebiti, da bi ostala pri njej, dokler ne ozdravi?“
„Ona vas tega, ne bo prosila, vem pa, da bi rada videla... Sama je doma, sirota.“
„Zakaj ne sme prositi? Sreča zame, če moram komu napraviti uslugo. 0'stala bom, Marko moj, ostala. Ne boj se! Samo to moje delo v vrtu bo malo zastalo, pa nič zato, bom pa uredila vse na spomlad. Bodi miren: če Bog da, da doživim, bom še lahko nasadila in obdelala ta svoj vrtiček! Kje je ta konjič, kajti bolnika ne moremo pustiti čakati. Sem že nared.“
„Vas že čakajo poswicki konji. Hvala vam!“
„Moje dete, bodi zdravo! V župnikovi sobi sem ti pripravila perilo in odejo. Gospodje moji, nasitite ga in o-grejte! Hvaljen bodi Jezus!“
Marko jo je posadil na voz in se poslovil z blagoslovom.
Ko se je vrnil, mu je Ragis pogledal v obraz in pokimal z glavo.
„Kako si se tako hitro spremenil,
fant moj, in postal v hipu tako lep?“ je vprašal in pomežiknil z očmi.
„Torej sem bil doslej grd?“ je odvrnil mladič, a zobje so mu zablisnili v nasmehu.
„Ne, ne grd, toda tako čuden. Ali ne, gospodje?“
„Res, res,“ je pokimal župnik, prinašajoč lastnoročno kupo merice in čašo pelinkovca.
Mladi mož je prijel podano mu pijačo in jo izpil na dulšek. Pri tem gibu se je zabliskalo na Markovem prstu nekaj, česar včeraj e ni bilo tam.
„Kaj je to?“ je kriknil Ragis in ga prijel za roko. „Kje si vzel ta orwidov-ski grb? To ne pomeni nič dobrega!“
„Nikjer ga nisem ukradel,“ je svobodno odgovoril, „polovico mi ga je zapustil oče z dediščino, a polovico sem ga dobil iz Amerike.“
„Aha, razume se! Orwidova dragocenost in grb: dekle z medvedom. To je narejeno zaradi tebe, ti brenčeča muha ti! Glej, gospod!“
„Vidim, vidim! Ali se boš kaj kmalu dal v oklice ? Kaj ? “
„Kmalu!“ je smehljaje se rekel in ves čas zardeval.
„Glej ga, tako bo iz župnikove črne maše nastala svečana z Veni Creator! Kje je moja noga? Vraga, kdo bo vodil ples brez mene? Pa sedaj verjemi še v kaklšno smrt? Bog je dober z nami!“
„Naj bo zahvaljen zato!“ je odvrnil Marko.
„A kaj? Ali ti je sedaj zelo žal Marte?“ je pripomnil Ragis in si mencal roke. „Wojnat se je jezil, da te bo pogubil, nazadnje pa je sam postal revež. Tako se vedno zgodi, če kdo na-
valjuje na tega, ki sem ga jaz držal pri krstu! Oho, oho, razume se! Čez leto dni se bomo vrnili v Skomonte z mlado! Hej!“
Marko se je zravnal in oči so se mu zaiskrile.
„Pravil sem nekoč očetu, da Žemaj-tis še vedno živi, a vi ste mi tajili duha! Ali se še spominjate?“
„Rekel sem, sinko moj, da bi s tabo ne izšlo slabše. Ho, ho, dolival sem ti olja. Kdo ti je povedal bajko o Wej-dawutu? Midva s črno Julko sva vedela, kako trava raste. Razume se. Pomagal sem ti, kolikor je bilo v moji moči, kajti tvoja gospodična mi je 'bila strašno všeč. Dobra duša, ti rečem. Ježa mi je darovala in kako pametnega! Špiček sem ga imenoval, zaradi spremembe.“
„Ragis, jaz vam vse življenje ponavljam, da ste preveč zaljubljeni v živalce,“ je rekel župnik in zagrozil s prstom.
„Ker mi nikdar ne dovolite, da bi se izklepetal. Toda jaz vas v govorjenju posekam, gospod...,“ je klical starec, pripravljajoč se za dolg razgovor.
„Ne govori, Ragis, ne govori!“ se je branil duhovnik in si mašil ušesa.
„Tako je vedno z vami, gospod. Razume se!“ se je razburjal starec:
To noč ni nič motilo Markovega spanja, a zjutraj ga je Ragis dolgo časa tresel za ramo, da se je zbudil.
,,A to, sinko moj, si pozabil, da si dobil še eno dolžnost?“ je klical. „Vstani, no, vstani! Poslali so že pote s Poswi'c! Mislim, da teta Aneta. Uhm! Razume se, teta Aneta, kakor da bi te ona že kdaj v življenju vznemirjala! Obleci se v praznično obleko in odrini“