it. 283 Poitnina poraćtuijaui (C. C. cM U posta) W Trsta. • nccteljo, 27. novambra 1927. - Leto VI. P«um«u Hnillu M cent. Letnik Lil Lmt izbaia vsaki dan zjutrp 3 bmmc L 22.—, pol L 6.50 — Pacamer t iirokotti i kolon« aic«, zahvalo, poslan ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, leto L* 75.—, v inozemstvo mesečno wU -7— '(Masnina za 1 mm proatora iif ^ctti oglase L 1.—, za osmrU lenarnih zavodov L 2.—k - • r r . .4* EDINOST Uredništvo in npravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« bi se pri pokrajinski polje-ojlski federaciji. Ker je tiskana samo v italijanščini, podajamo v našem listu slovenski prevod najvažnejših določb njenih členov 'za vse one kolone, ki ne razumejo italijanskega jezika. Uvodno je govor o pomenu pogodbe. Čl. 1. V tem Členu je povedala, med katerima organizacijama je bila sklenjena kolonska f>ogodba. Čl. 2. Pogodbo podpišeta obe sklepajoči stranki v dvojniku vpričo dveh prič. ČL 3. Morebitne tzpremembe k pričujoči pogodbi morajo biti odobrene od organizacij. Čl. 4. Splošen skupek pogodb, sklenjen od (sindakalnih organizacij, ima veljavo devet let, pa se lahko pregleda na zahtevo ene izmed organizacij vsaka tri leta. Prične potekati 11. novembra 1936. in se bo smatral za podaljšanega sain po sebi še za nadalje, ako tekom meseca marca zadnjega \leta ena izmed sklepajoČih strank ne vloži red-jif odpovedi v obliki kot otrebo posestva. Ako ni sporazuma med strankama, o-cenijo delovno zmožnost kolonske družine organizacije. Čl. 8. Kolon mora imeti na koloniji število živali, ki je neobhodno potrebno za dobro u-pravljanje zemljišča. (.Itn 9. Kolonija mora imeti kolonsko hišo, primerno obdelovanju zemljišča. Ako se kolonska hiša nahaja v slabem stanju, mora gospodar poskrbeti, bo odgovarjala stanovanjskim i n zdravstvenim predpisom. Za navadno vzdrževanje poslopja se bo določil med strankama gotov prispevek, ki ga bo moral kolon plačevati gospodarju. Ta prispevek ne bo smel v nikakem slučaju prekoračiti 1 v vrednosti poslopja. . y aiućaju razširjenja poslop- ja ima gospodar pravico do polovice tekočih obresti agrarnega posojila za 'uporabljeno svoto. Pri pozidavi novih gnoj ni ko v nima gospodar nikake pravice do povišanja svojih prejemkov. Ako je zemljišče zanemarjeno, se pri sklepanju pogodbe določijo dela, ki so potrebna za izboljšavo zemljišča, da zadobi zopet normalne dohodke. Čl. 10. Ob pričetku pogodbe se bo sestavil inventar zemljišča, v katerem se bodo popisale stavbe, površina zemljišča, meje, morebitne služnosti, stanje nasadov 'in razno drugo, kar bi interesiralo stranki. Žive in mrtve cenitve boeta izvršila dva cenilca izvedenca, eden Imenovan od kolona, eden pa od gospodarja. Lahko bo cenil tudi en sam cenilec, imenovan sporazumno od obeh strank. Cenitve se vpišejo v posebni seznam. (Dalje prih.). Odmevi italljansko-albanske zvezne pogodbe Komentarji francoskih listov k fealijansko-albanski zvezal pogodbi PARIZ, 26. V uvodniku, ki ga je «Temps» posvetil novemu tiranskemu paktu, se francosko pol-uradno glasilo zelo umerjeno izraža o tem vprašanju. Naglasa, da nova pogodba ne izpreminja v bistvu položaja in potrjuje samo, da je italijanski vpliv v Albaniji zelo velik. Njen namen je ohraniti neodvisnost Albanije. Zato treba upati, da se Beograd radi nove pogodbe ne bo preveč razburjal. «Journal» pravi, da bo italijan-sko-albanski pakt še bolj zapletel položaj na Balkanu. Trdi, da je pakt v nasprotju z Družbo narodov in da ga tajništvo v Ženevi ne bi smelo registrirati brez pridržkov. «Ere Nouvelle^ pa domneva, da predstavlja zvezna pogodba med Italijo in Albanijo resno nevarnost. Drugačnega mnenja pa je n. pr. «Libertć», ki pravi, da je beograjska «bela roka». katera da sanja o vseslovanskem carstvu, izzvala nesporazumljenje z Italijo, ker ni dopustila ratificiranje nettunskih konvencij. Zato pravi «Libertć», da je postopanje 11 aH je povsem pravilno. Poročilo agencije »Urala" BEOGRAD, 26. Povodom sklenitve italijansko-albanskega zveznega in obrambneg-a pakta prinaša agencija «Avala» o zadržanju jugoslovenske vlade naslednje poročilo: Beograjska vlada je dobila pred nekaj dnevi informacije, ki so se nanašale na sklenitev novega politično-vojaškega pakta med Italijo in Albanijo. Naročila je jugoslovenskemu poslaniku v Tirani, naj sporoči albanskemu ministrskemu predsedniku, da smatra beograjska vlada, da je za Albanijo sklenitev takega pakta docela odveč, ker ji ni grozila nevarnost z nobene strani, in baš radi tega bi ji taka pogodba celo škodila, ker bi ji nalagala nepotrebnih, v političnem oziru nekoristnih, z ozirom na njen gospodarski položaj pa nesorazmernih obveznosti. «Kot sosedi», pravi poročilo agencije «Avala», «Čutimo dolžnost, da izrazimo naše odkritosrčno mnenje, prepuščamo pa Albaniji, da se sama odloči v tej zadevi, ker se seveda tiče njenih lastnih interesov.» Značilno je, pravi agencija v nadaljnjem, da se v pogodbi ne omenja Družba narodov, niti njen mednarodni sporazum, kot da ne prvega ne drugega sploh bilo ne bi. Razen seveda v poslednjem členu, v katerem je rečeno, da bo pogodba registrirana pri Družbi narodov. ((Moramo misliti, da je bila ta določba vključena v pogodbo ne morda iz spoštovanja do Družbe naix>dov, vsaj navideznega, marveč radi želje, da se osmeši ta institucija.» Rimski listi odgovarjajo «A vali« bo odgovoril «FogUo d'Ordini* ' RIM, 26. V današnjem «Gior-nale dTtalia» odgovorja njegov ravnatelj Virginij Gayda na u-vodnem mestu na komentarje, s katerimi so sprejeli pariški listi «Temps», «Journal de-s De-bats» in «Echo de Paris» itali-jansko-albansko zvezno in o-brambno pogodbo. O komentarju lista Echo de Paris», ki je mnenja, da grozi albanski problem, ki je že leta 1914. izzval evropsko vojno, v letu 1927. z novo vojno, pravi člankar, da je katastrofalen. Evropske vojne, ki je privedla do nepopravljive propasti takratno zaveznico Srbijo, ni izzvala Albanija, marveč Srbija. Pariški list bi moral natančno obrazložiti svojo žalostno napoved vojne, ki bi se imela pričeti še tekom tega leta. Itali-jansko-albanska pogodba je o-brambna pogodba. Mar se mor- da pripravlja Jugoslavija, da s francosko pomočjo napade Albanijo? Tak je odgovor Virgini-ja Gayde listu «Echo de Paris». «Journal d ©s Debats», pravi član kar, govori z dramatičnimi in slikovitimi frazami o pogodbah, ki so bile jezno vržene na diplomatične niize, in hoče videti v novi tiranski pogodbi jezno kretnjo Mussolinija, ki naj bi pomenila odgovor na sklenitev — še vedno tajne — francosko-j ugoslo venske pogodbe. Politika Mussolinija, nadaljuje Gayda, katerega bi moral občudovati ves ustvarjajoči civilizirani svet Evrope, je premišljena in hladna, ker se pripravlja z natančnim in zrelim pogledom, ter se razvija logično in dosledno. Njegova politika ni prenagljena in še manj je to politika trmoglavih otrok. Če vlada kje nevolja, tedaj jo je treba iskati izključno le v Franciji, ki nam nudi za to zadostnih dokazov. Njena politika, pravi rimski novinar, nikakor ne more trpeti, da bi se Italija gibala in branila svoje avtentične interese na Balkanu ter si predvsem ustvarila avtonomno zunanjo politiko. Francija dobro ve, da med Italijo in Jugoslavijo ni in ne more biti ne zaupanja ae prisrčnosti in niti ne normalnih odnošaje v * in končno, da je za to stanje odgovorna edinole Jugoslavija, ki ni ratificirala že podpisanih nettunskih dogovorov, s čimer je jasno dokazala, da noče — ali ne more — izpolniti ono pripravljenost za italijansko-jugo-slovenski sporazum in sodelovanje, ki je tvorilo predpogoj in podlago dogovorov. Navzlic temu podpira Francija z vsemi mogočimi sredstvi Jugoslavijo in jo vzpodbuja s svojo politiko. «Temps» je, pravi Gayda, končno mnenja, da je bila pogodba nepotrebna, ker je neodvisnost Albanije zadostno zajamčena s strani Družbe narodov in poslaniške konference, ki je priznala njeno neodvisnost in prevladajoče interese Italije. Oficioz francoskega zunanjega ministrstva bi rad po raznih ovinkih namignil, da je druga tiranska pogodba v nasprotju z Družbo narodov. Tu je, odgovarja Gayda, potreben točen odgovor: Naloga Družbe narodov je, pogodbo samo registrirati, ne da bi o njej kaj razpravljala, in to že radi tega, ker je že registrirala pogodbe, ki imajo še mnogo bolj izrazit vojni značaj. Zadostuje opomniti le na fran-cosko-poljsko in na francosko-Čehoslovaško pogodbo. Družba narodov se bo dobro varovala takih intervencij, ki bi kompromitirale le njeno odgovornost. Italijansko-albanska pogodba je zgradba ravnovesja; Družba narodov pa le ne bo hotela ogrožati tega ravnovesja s tem, da bi se postavila na stran Francije in Jugoslavije proti Italiji in Albaniji. Kar pa se tiče garancije poslaniške konference in Družbe narodov, ki jamčijo neodvisnost Albanije, naj bo odkrito povedano, da so te garancije nezadostne in neučinkovite. Kaj sta podvzela ona dva činitelja proti grožnji jugoslovenske invazije v Albanijo v pretekli pomladi? Ničesar. — Preprečila jo je edinole pravočasna italijanska ovadba. Pa še ta italijanska o-vadba je bila takoj kvalificirana s strani Francije kot napadalno dejanje proti Jugoslaviji, ki moti evropski mir. Niti sporazuma o preiskavi na albanski meji, ki ga je predlagala Jugoslavija za šalo, dočim ga je Italija sprejela zares, če bi bila preiskava takoj in temeljito izvedena, ni bilo mogoče doseči. Če se torej ne moreta resno in trajno brigati za neodvisnost Albanije o-na dva činitelja, tedaj se mora brigati za njo Italija, za katero je ta neodvisnost ogromne važ-irtbsti, kakor so priznale velike f države same. Spričo tega je tiranska pogodba dejanje miru in lojalnosti, saj jasno priča, da je Italija pripravljena braniti tudi z orožjem v roki neodvisnost Albanije. To dejanje more le koristiti miru, ker razčišča eno izmed najbolj perečih in zapletenih vprašanj evropske politike. Ker govorijo nekateri francoski listi tudi o sporazumu med Francijo in Italijo, pravi član-kar, je treba povedati, da bo tak sporazum edino le takrat mogoč, ko bodo v Franciji razumeli in vzeli na znanje naj-i>olj osnovne interese Italije in ji priznali pravico do avtonomne politike, katero si je ustvarila v zaščito svojih interesov. Med temi interesi so interesi Italije na Jadranu in na Balkanu, ki so za Italijo nad vse važni, dočim nima Francija na Balkanu ničesar opraviti. Ob zaključku svojega članka odgovarja Virginij Gayda na poročilo jugoslovenske uradne a-gencije «Avala» o italijansko-albanski pogodbi, ki se mu zdi jedko in predrzno. «Jugoslavija bi rada igrala vlogo zaščitnice evropskih interesov, Jugoslavija bi rada žalila Družbo narodov in politiko njenega glavnega tajnika, toda Jugoslavija daje s svojo uradno noto obenem razumeti, da namerava z vojaškimi računi primerjati francosko-jug-oslo vensko in italijansko-al-bansko pogodbo. Sprejemamo na znanje, doznavamo torej, da zasleduje francosko-jugosloven-ksa pogodba tudi vojaške cilje in da se jo lahko smatra kot protiutež italijansko - jugoslo-venski (bržkone tiskovna pomota! Moralo bi biti: italijan-sko-albanski, op. ur.) pogodbi, ki zasleduje samo obrambne cilje. «Avala», zaključuje član-kar, dodaja zmagoslavno, da je f ra ncosko-j ugoslovenski par bolj močan, nego italijansko-al-banski. «V Rimu se bo videlo, če bi ne bilo umestno izrabiti te navedbe in iskati v obrambne svrhe rezervne sile...» Poleg tega članka lista «Gior-nale dTtalia» prinašajo vsi večerni listi poročilo agencije «Avala», h kateremu dodajajo samo opazko, da bo objavil primeren odgovor na to poročilo «Foglio d'Ordini», ki izide v pondeljek. Nekateri večerni listi posnemajo poleg tega še po beograjski «Pravdi» vest, da bo jugo-slovenska vlada prekvašena. V novi vladi bodo po tej vesti o-stali vsi demokratski ministri raze-n zunanjega ministra dr. Marinkoviča. K tej vesti dodaja «Impero» sledečo opazko: «Ubogi Marin-ković! Pred tremi dnevi je zagrešil eno izmed največjih gaf-fes.» Tu navaja list oni odlomek iz Marinkovićevega govora, v katerem je rekel, da je v medsebojnih interesih, a predvsem v interesu Jugoslavije, navezati čimprej zares prijateljske in prisrčne odnošaje z Italijo, ter nadaljuje: «In morda radi teh svojih izjav bo Marinko vid padel. Niti njegove zasluge niti okolnost, da je on hotel in podpisal pogodbo s Francijo, ga ne bodo mogle rešiti. V Jugoslaviji se noče slišati niti govoriti o Italiji, a še manj vedeti, da bi kdo o njej dobro govoril., Marinković morda tega ni razumel in zato bo padel.» RotlRkocUfl pogodbe v albanskem parlamentu TIRANA, 26. Danes je poslanska zbornica pri poimenskem glasovanju enodušno ratificirala obrambno pogodbo z Italijo. K besedi se je priglasilo približno 10 govornikov, ki' so proslavljali italijanskega kralja, on. Mussolinija in veliko zvezno državo. Istrski bojevniki prt načelnika vlade RIM, 26. Načelnik vlade je sprejel danes zjutraj deputacijo bojevnikov iz Istre. Deputacija mu je podarila v imenu istrskih bojevnikov grb s sidrom, ki so ga izvlekli izpod morske gladine z bivše avstrijske oklopnice «Don Juan d'Au-stria», ki se je potopila v pul-skem pristanišču tekom nesrečne dobe revolucije, in pa majhen avstrijski top, ki se je našel na krovu oklopnice «Viri-bus Unitis», ki sta jo potopila v pulskem pristanišču Paolucci in Rossetti. On. Mussoliniju sta originalna darova istrskih bojevnikov zelo ugajala in se jim je zanje toplo zahvalil. S člani deputacije se je nato. dolgo in prisrčno razgovor j al, gospod Raz, zastopnik družbe, ki dviga potopljene ladje v pulskem pristanišču, pa mu je poročal, kako se razvija in napreduje delo te družbe. Ratifikacija freocasKo-jugoslovsn-ke »n? Pred sklenitvijo konkordata med Vatikanom in Albanijo TIRANA, 26. Danes se je povrnil iz Rima apostolski delegat v Albaniji mons. Janez Krstnik Della Pietra. Mons. Della Pie-tra, ki sta ga v preteklih dneh sprejela papež in kardinal Ga-sparri, bo ostal nekoliko dni v albanski prestolnici. Njegovo bivanje v Tirani bo posvečeno pripravam za sklenitev konkordata med Albanijo in Sveto Stolico. Narodna skupščina ratificirala tadi ; n g oslove uski trgovinski po-gudbi z Nemčijo in Belgijo. BEOGRAD, 2«. Danes je kralj podpisal fra ncosko-j ugoslo vensko pogodbo, ki je s tem ratificirana. Pogodba bo po posebnem kurirju poslana se nocoj v Pari/., kjer jo bo podpisal predsednik francoske republike Doumerge. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena razpravi o zunanjc-poli-tičnem položaju, nastalem po sklenitvi obrambne pogodbe med Italijo in Albanijo. Seje se je udeležil tudi vojni minister general Hadžić. Sklepi seje niso bili objavljeni. Na današnji seji narodne skupščine sta bili definitivno ratificirani trgovinski pogodbi z Nemčijo n Belgijo. Seja narodne skupščine se je pričela ob 10.30. Pred prehodom na dnevni red je predsednik sporočil, da je skupščini predložen sankcionirani zakonski osnutek o spremembi člena Iti. zakona iz leta 1870 o ureditvi občin in tržišč na HrvaŠkem, ki nimajo lastnih magistratov. Nato se je pričela debata o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Debato je otvoril radičevec dr. Kra-jač, ki je v daljšem govoru kritiziral predloženo pogodbo in opozoril na razne njene hibe. Za njim je povzel besedo poslanec dr. Žerjav, ki se je v svojem govoru ba-vil zlasti z vprašanjem o položaju jugoslovenskih delavcev v Porur-ju. Minister za trgovino je v svojem odgovoru naglašal, da je vlada hotela rešiti tudi to vprašanje, da pa je nemška delegacija odklonila vsako diskusijo o tej zadevi v zvezi s sklepanjem trgovinske pogodbe. Debata je bila nato zaključena in trgovinska pogodba z Nemčijo ratificirana z 258 glasovi. Takoj nato se je razvila razprava o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Belgijo. Po prečitanju poročila in po kratki debati je narodna skupščina ratificirala tudi to pogodbo z 258 glasovi. Pred zaključkom seje je predsednik sporočil, da bodo seje narodne skupščine za nedoločen čas odgodene. Odgoditev sej je utemeljeval s tem, da morajo imeti skupščinski odbori dovolj časa za delo, predvsem pa, da mora finančni dobor pričeti z razpravo o državnem proračunu. Zunanji minister dr. Marinkovič je danes dopoldne sprejel francoskega poslanika Darda in je imel ž njim daljši sestanek. Popoldne pa je posetil zunanjega ministra italijanski poslanik general Bo-drero. « Tribuna* o prof. Bloodeln RIM, 26. Današnja «Tribuna» prinaša v rubriki «In Margine» sledečo kratko notico pod naslovom «Priznanja»: «V Zagrebu se je vršilo v preteklem tednu eno izmed frama-sonskih zborovanj, ki jc bilo posvečeno razpravi o položaju Slovencev, podložnih Italiji, in katerega se je udeležil tudi neki profesor Blondel, ki je imel običajni zaključni govor, v katerem je dejal: Tukajšnji bratje naj vedo, da stoji za njimi francoski narod z orožjem in z denarjem. Profesor Blondel je oni gospod, ki je nedavno na nekem predavanju v Skopi j u ostro napadal fašizem.« Kardinal Bonzano umrl. RIM, 26. V kliniki Quisisana je davi preminul kardinal Ivan Bonzano, ki je bil dolgo vrsto let misionar na Kitajskem, pozneje pa apostolski delegat v WashingtoniL Imel je 60 let. ZAVOD U.BM(MA-riN(ni TBSTVU f.FIti! »» T€L»NT.4©-05 (TBMsAM JE. v DiO&IftU! OIDBAVL Jih.'! SAJAMČtMO V TOCM OnfcH nuu^iunncuMMaa! Mfimtkcut i*c.iiir ----------------m»W«IMI«BB F. SAMOKEC - ŽIBERNA Trst, Via Ctsare Battistl 20, tel. 3841 pere In lika vsakovrstno perilo, tisti kemično in barve obleke BERLiTZ-SCHGOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-S2 Pouk in prevodi v vseh leilkih.87i Gospodinje!! fj.rft manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genov* štev. 21 (prej Campanile) MARSA A C CER BON I kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna visokega 150.^ kotenine po 4*90. gobastih, datr.askiranih brisač L 7 90, Iiatn-burške volne L 3 50, nogavic in volne-nin po najnižjih cenah. (1086) Zapomnite si ! Ako hočete prihraniti na stotine lir pri nakupu pohištva, tcJ.ij jj ncoHioduo potrebno, Jj se obrnete naravnost na VELIKO T0VARH0 POHIŠTl/a luksuznega in navdne-a z t ASTNO ZALOGO G. SIECS-SE& TRST - Via deli' Istria St. 73 - TRST Pio<1aj»jo se Uidi posimezni Uo»i. 1(W7 Embalaže In točne poM:jatve na deielo. Položaj v Romuniji Man i u pripravljen, sestaviti novo vlado BUKAREŠT, 20. Predvčerajšnji seji senata in poslansko zbornice sta bili posvečeni smrti in spominu na Ivana Bratia-na. Vsi, celo Maniu, njegov največji politični nasprotnik, sol klonili ob spominu na tega velikega romunskega državnika1, Za Bratianom žaluje ves romunski narod. Kabinet, ki ga je sestavil Ventila Bratianu, smatrajo vsi kot prehodnega in sodijo o njeni, da se bo moral umakniti novi koalicijski vladi. Regentski svet je ostal doslej še vedno pri svoji prvotni zahtevi, naj se namreč! sestavi nacionalna vlada, ki bi jo podpirale vse politične skupine na Romunskem. Averescil je že izrazil svojo pripravljenost za sodelovanje pri taki vladi. Tudi Maniu je v načelu sprejel zahtevo regentskeg-a sveta, toda le pod pogojem, da se, koti že znano, parlament razpusti in se razpišejo nove volitve. Po predlogu sedanjega ministrskega predsednika bi se moralu sestaviti nova nacionalna romunska vlada na naslednji podlagi: enotnost in nadaljevanj« dosedanje zunanje politike, sporazumna gospodarska in finančna politika in predhoden sporazum o konstitucionalnili vprašanjih, za katere zahteva sedanji notranje-politični položaj nujno rešitev. Sinoči so se razširile v političnih krogih govorice, da jQ Maniu, voditelj romunskih kmetov, izjavil, da je pripravljen, prevzeti vso odgovornost za uo-tranje-politično situacijo, ne da bi {pai tein uporabljal nasilna sredstva in ne da bi spremenil sedanji ustavni in monarliirni red. ' _ Proslava 400-letnice ustanovitve Subotice. BEOGRAD, 2ii. Jutri se vrši \r Subotici svečana proslava 400-let-nice ustanovitve mesta. Ob 11»j priliki bo odkrit spomenik ustanovitelja mesta Kare Jovana Ne-nada. Vlado bodo pri tej svečanosti zastopali minister za pravosodje dr. Subotie, minister 7.a javna dela dr. Šumenković in minister za trgovino dr. Jspaho, ki so nocoj odpotovali v Subotico. Jugoslovanska odlikovanja francoskih diplomatov BEOGRAD, 2(1. O priliki ratifikacije francosko - jugoslovenske prijateljske in arbitražne pogodbe je kralj odlikoval z redom Belega Orla prve stopnje pomočnika francoskega zun. ministra Filipa Ber-thelota in ravnatelja protokola francoskega zunanj. ministra De Fouquirea; z redom sv. Save prve stopnje francoskega poslanika V Beogradu Emila Darda, nadalje ravnatelja političnega oddelka francoskega poslaništva v Beogradu Cardina in podravnatelja n. \ Trstu, dne 27. aovMra 1139. |pg» odelka Renća Legroloma med Anglijo in Rusijo, obenem pa je zatrdil, da se ru-fka vlada nikakor ne brani stopiti znova v diplomatične in trgovinske odnošaje z Anglijo, tudi ne pod pogoji, ki jih je stavil Baldwin, da se namreč Rusija no bo vmešavala v angleške notranje zadeve. Rikov je izjavil, da mora Anglija dati inicijativo za obnovitev medsebojnih odnošajev, ker je bil London oni, ki je dal pobudo za njihovo ukinitev. TsdsnsRi pregled J TALIJA V Trstu, 26. nov. 1927. Točno pred letom dni sta sklenili Italija in Albanija v Tirani prijateljsko in arbitražno pogodbo. V tej pogodbi je rečeno, da je vsako vmešavanje v juri-dični, politični in teritorialni status quo 'Albanije nasprotno političnim interesom obeh držav in da Italija in Albanija ne bosta sklepali z drugimi državami političnih in vojaških pogodb, ki bi zamogle škoditi interesom ene ali druge stranke. Pogodba je bila sklenjena za dobo petih let. Onega dne, ko je agencija «Stefani» objavila vsebino te pogodbe, to je 1. decembra 1826. leta, so dodajali rimski listi k svojim tozadevnim poročilom le kratke komentarje in, «Tribuna» je 'takrat dejala med drugim: «S to pogodbo izločuje italijanska politika vsa iiesporazumljenja in prispeva k jasnosti, posebno pa tudi k odločitvi v vprašanju jadranskega ravnovesja. Neodvisna in pro-spevajoča Albanija tvori bistveni predpogoj tega vprašanja.« Kot znano, je zavladalo v Jugoslaviji povodom sklenitve te pogodbe silno razburjenje, češ da pomeni ta pogodba novo italijansko postojanko na Balkanu, in to na škodo Jugoslavije. Razburjenje je takrat vedno bolj naraščalo in vsled tega pakta je padel takratni zunanji minister Ninčić in za njim celokupna jugoslovenska vlada. Nastalo, o-ziroma poostrilo se je nespora-zumljenje med Italijo in Jugoslavijo. ki se še do danes ni docela rešilo. Jugoslavija je ostala dolžna Italiji ratifikacijo nettunskili pogodb. Italija pa j Jugoslaviji zahtevano pojasnilo o značenju tiranske prijateljske in arbitražne pogodbe. Medtem se je mednarodni politični položaj z ozirom na vse to v marsičem spremenil, in, kakor sodijo evropski listi, posebno še z 11. novembra, ko sta Briand in Marinko vi ć v Parizu podpisala francosko-iugosloven-sko prijateljsko pogodbo. Pretekli Četrtek pa je javila agencija «Stefani», da je bila v torek v Tirani sklenjena zvezna in obrambna pogodba med Italijo in Albanijo. Ta nova tiranska pogodba določa med drugim, da bosta obe stranki v slučaju, da bi bila ena izmed njiju napadena s strani kake tretje države, pomagali druga drugi z vsemi svojimi razpol'ož-Ijivimi finančnimi in vojaškimi sredstvi, da bosta sporazumno sklepali , po vsaki eventuclni \ojni premirja in mir. K tej pogodbi sta bili dodani tuui po-sebni pismi, glasom katerih popljuje v AI bi ni j i nad vsemi i stalo. TotW že zopet napovedu- med Italijo In Jugoslavijo. Kot lanska, tako je tudi letošnja pogodba med Italijo in Albanijo vzbudila v jugoslovenskih političnih krogih veliko pozornost. Medtem se v Rimu z veliko vnemo pripravlja zasedanje poslanske zbornice. Parlamentarne komisije že proučujejo rasne zakonske naCrte in i i predsedniku vlade so se tvr&ili tozadevno važni sestanki. Zasedanje se bo otvorilo v četrtek, 1; decembra. INOZEMSTVO V sredo je podal jugosloven-ski zunanji minister dr. Marin-ković toliko pričakovani odgovor na interpelacijo opozicije v j ugoslovenski narodni skupščini. Glede Male antante je dejal, da njena naloga ni vsa v tem, da ustvari potrebno jamstvo za mir in status quo v Srednji Evropi, marveč da jo Čaka še ureditev gospodarskih odnošajev med posameznimi nasledstve-nimi državami. Francosko-jugo-slovenski prijateljski pogodbi ni prisodil onega pomena, kot je označilo razpoloženje jugo-slo venske javnosti povodom sklenitve te pogodbe. Pogodba je po njegovem mnenju le formalna potrditev dejanskega stanja, ki obstoja že izza vojnih časov dalje. «Radost, ki jo je manifestiral naš narod radi sklenitve te pogodbe, je čisto sentimentalnega, značaja in nima v sebi ni kake agresivnosti.« Glede odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je dr. Marinko-vic poudaril, da Italija nikakor ne obKioža Jugoslavije niti ne razdira Male aniante. Takoj zatem pa je tudi zatrdil, da vodi jugoslovenska država politiko miroljubnosti, katero ji odreka le napram njej nerazpoloženi tisk. Končno je pri tem poglavju svojega ekspozeja po ne - no želel, da se med Jugoslavijo in Italijo poravnajo vsa nesporazum ljenja in razvijejo najboljši prijateljski odnošaji. Kolikor se tiče Bolgarske, je zunanji minister dejal, da je njeno postopanje v odnošajih napram Jugoslaviji korektno, saj je obljubila, da bo z. vsemi sredstvi pobijala elemente, ki delujejo proti zbližanju med obema državama. Dan nato je jugoslovenska narodna skupščina soglasno ratificirala trgovinsko pogodbo z Anglijo ter pričela razpravo o trgovinskih pogodbah z Nemčijo in Belgijo. V notranje-političnem pogledu so sedaj po ustanovitvi kmetsko-demokratskfe koalicije docela prenehale govorice o ne-sporazumljenjih v vladni koaliciji med demokratsko zajednico in radikali, o ustvaritvi demokratskega bloka in skoraj-! šnji vladni krizi. Opozicija je dobila drugo gradivo za svoje proti vladno delovanje: državni proračun, ki je bil narodni j skupščini predložen v po zakonu predpisanem roku in ki znaša v celoti 11 milijard 592 milijonov 794 tisoč dinarjev. Politični dogodki na Romunskem so se v poslednjem času zelo poostrili. Borba, ki je nastala med vlado mogočnega Ivana Bratianua in med opozicijo in v kateri vprašanje povratka princa Karola ne igra postranske vloge, se je povodom aretacije bivšega ministra Ma-noilesca tako poostrila, da je inozemski tisk že napovedoval državni prevrat. Manoilescu je bil oproščen. Ali je tedaj res izgledalo, da se nahaja Bratia-nu pred padcem, kot so pisali romunski opozicijski listi, ali je romunski diktator sam popustil, le da pomiri ljudstvo in omili notranje-politično napetost? Bratiana ni vrgla politična borba, vzela ga je marveč smrt. V četrtek zjutraj je podlegel vnetju sapniha in veliki srčni napaki. Povodom njegove smrti je po Je y Belgiji položaj vlade, ki so jo sestavljali katoliki, liberalci in socialisti, povodom ne sporazumi j en j a glede reforme belgijske vojske zelo poslabšal. Sledila je vladna kriza, vlada je por dala ostavko, a že v torek je katolik Jaspar, ki je bil tudi že prej ministrski predsednik, ser stavil novo vlado. Socialisti so bili izločeni iz vladne koalicije, na njihovo mesto so stopil$ f Jamski krščanski demokrat je« Zunanje ministrstvo, ki ga je prej vodil znani socialist Van-dervelde, je sedaj prevzel liberalec Hymans. Evropski tisk se bavi v poslednjih dneh vedno bolj s pred-stoječo mednarodno razorožitve- no konferenco, ki se bo vrSila v ženevi, in to tem bolj, ker se je je odloČila udeležiti tudi Rusija. Pri vsem tem pa je važno to, da se je znova načelo vprašanje zbližan j a med Rusijo in Anglijo. In listi pišejo, da se temu zbližanju ne upira ne ena ne druga stran, le da imajo Rusi namen pričeti tozadevna pogajanja v Ženevi, o priliki ome-r" njene razorožitvene konference, Angleži pa hočejo, da se vršijo tozadevna pogajanja v Londonu, ker za konferenco določeni angleški delegati v ostalem nimajo niti pravice sklepati z Rusijo o kakem zbližanju med obema ekstremnima evropskima velesilama. DNEVNE VESTI Zanka m. rit »rBtitaalalflita omeni ta pogodba velik dodatek k oni prejšnji iz lanskega leta. Innzemski tisk je sprejel vest o tej pogodbi z velikim zanimanjem. «Eciio de Pari s» je v pelek dejal, da ta pogodba ne pomeni ničesar novega, da pa otežuje oziroma celo onemogoča odstranitev iiesporazumljenja jejo listi, in tokrat morda zares bolj utemeljeno, da se bo romunski notranje- in zunanjepolitični položaj zares v vsem spremenil. Koliko je z vsem tem v zvezi romunski zunanje-poli-tični položaj, sledi iz pisanja rimskega lista «Lavoro d Italia», ki pravi: «Ob grobu, ki se odpira, moramo mi, Italijani, lojalno priznati, da nismo našli v gospodu Bratianu politika, ki bi bil bolje doumel možnost aktivnega in plodonosnega sodelovanja med obema državama. Dejstvo, ki se ne da utajiti, je, da je zboljšanje medsebojnih odnošajev, ki se je pokazalo v času Averescovega ministrovanja, spet padlo zaradi postopanja Averescovega naslednika.» Koncem poslednjega tedna se ZA DHŽAVNE UPOKOJENCE IZ-FOD PREJŠNJE VLADE Z NAD ld IN POD 2# LETI SLUŽBE Fašistovsko društvo državnih upokojencev tržaške pokrajine poziva prizadete, o katerih je beseda v kr. ukazu-zakonu od 23. oktobra 1JJ27., št. 2091 pod naslovom »Določbe glede pokojnin enega dela o sob j a izpod prejšnje vlade, ki je bilo potrjeno z nad 10 in pod 20 leti službe», naj se zglasijo v društvenih prostorih v ul. Zonta št. 7, I. nad. ob uradnih urah, da se jim dajo predpisani vzorci, na katerih je treba napraviti prošnjo za pokojnino. Prošnje se pošiljajo na ono pokrajinsko oblastvo, v katerega področju so prizadeti službovali. Za vlaganje prošenj je tri mesece časa. RAZPUŠ6ENO DRUŠTVO «S!ovenskemu izobraževalnemu dru§tvu» v Mirnu je bil v četrtek vročen od strani oblaste v odlok, glasom katerega se društvo raz-pušča. Razpust društva je motiviran z navedbo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom v državi. TELO V AN JE ŽIVILSKE POLICIJE V tednu od 18. do 24. novembra je izvršila občinska živilska policija ob sodelovanju mestnih stražnikov sledeče operacije: pregledala je 1275 trgovin (med temi 286 pekarnic) ter je stalno nadzorovala trge in prodajališča izven njih; izvršila je 235 zaplemb živil, ki niso bila užitna; zasegla dva vrči mleka, ker je bilo nerabno; redno mrtvi, tako da ne nudijo obiskovalcem in novic željnemu kronistu nikake snovi. Tudi cenik o-vest iz i*staja po več dni na isti višini, razen cen .uvoženega južnega sadja, kar pa ne more spremeniti slike trga. Posebno velja to za zadnjo polovico novembra, ki je bil doba stalnega počasnega padanja. Stalen je bil le trg s krompirjem, ki je bil proti koncu morda celo nekoliko boljši, kot v sredini meseca. Nekoliko se je zbolj^al tudi trg z zeljem, kar je za to dobo nekaj navadnega. Sadni trg vzdržuje ravnovesje z uvoženim južnim sadjem. To pa nikakor ne moti njegovega neizprosnega poiioda h krizi, ki bo, kot časovna potreba, nastopila koj po praznikih. Padanje in dviganje cen pomaranč in mandarinov zamore zanimati malokoga. Kar sedaj še zanima prodajalce in kupce je osciliranje trga s kostanji, ki je precej lep. Ni ravno bogat, lepo pa nastopa na njem maronom podoben sad, svež in razmeroma zdrav. Drugo sadje umirajoče sezone krije morda potrebe mesta, a ne daje nikakega pravega življenja trgu. Grozdje je že prešlo med specialitete. Na trg je prispel te dni rdeči radič. Zdi se pa, da je namenjen več gledanju kot pa trgovini. To radi cene, ki je visoka. Včeraj je bil po 5 lir kg. To je cena na debelo — na drobno pa niti ne govo^ rimo. Teden je končal z naslednjim cenikom: Zelenjava: Česen 100 lir za stot, rdeča pesa za kuho 100-120, navadna bela pesa 60-130, korenje 70-80, navadno sladko zelje 30^50, karfijol 120-160, temnozeleno zelje 120, vrzote 45-60, bruseljske vr-zote 350, cikorja 130-150, čebula 80-90, sladki zeleni janež 120. lo-čika 80-200, krompir 62-80, gTah (specielni) 350-400, paradižniki 80-200, radič 60-420, rdeči radič 500, radičeve sadike 100-250, sladka repa 35-60, kisla repa 75-100, zeleni še len 80-160, špinača 60-200, topi-nambour 70, :salerijan& 120-160. Sadje: pomaranče 35-45 lir. za zaboj, pomaranče 90-150 lir za stot, kostanj 70-220, suhe fige 240-250, limone 10-30 lir za zaboj, mandarini 150-320, jabolka 40-400, orehi 350-400, hruške 100-300, grozdje 300-400. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. 36 vzorcev za analizo, vložila je 29 ovadb radi prestopkov proti obrtnim zdravstvenim predpisom: vložila 7 ovadb na preturo radi prestopkov pi^Jti zdravstvenim zakonom in 6 ovadb radi kršitve predpisanih cen in predpisov glede napisov s cenami na posameznih vrstah blaga. IZGUBLJENO Izgubil se je pes volčje pasme, ki sliši na ime «Montelo». Poštenega najditelja prosi g. Giovanni Sotiimaro - Tolmin, ki nam je poslal te vrstice, da bi ga vrnil na niegov, naslov proti povrnitvi stroSkov. '_ TRŽAUI BLAGOVNI TRG 26. XI. 1927. December je tu. Ta mesec je nekaka injekcija tržaškemu blagovnemu trgu, ki se navadno v tej dobi obleče praznično. Zato pa so zadnji dnevi novembra vedno iz- Iz našega urada M. vd. Grom - Idrija: Stvar je napačno motivirana. Varuh slaboumnega vojaka bi bil moral vložiti prošnjo za invalidsko pokojnino. O kaki odškodnini, posebno po njegovi smrti, ni govora. Gosp. Zelen: Plačilni nalog za L £486 se je nekam zamešal, ker ga ni nikjer najti. Intervencija na zakladni delegaciji in pokrajinski zakladnici ni imela uspeha, a pri finančni intendanci izhaja, da je bil že odposlan. Ne preostaja drugega, kot napraviti pisano vlogo; Vi pa morate potrpeti, dokler se stvar ne razjasni. Venec: Radi pomanjkanja vrednostnih papirjev manjših vredno-j sti ni bila do sedaj mogoča izmenjava. Tekom tega tedna bo stvar predana oddelku državnega, javnega dolga, da izvrši izmenjavo. Fr. D. za Mrravec: V Vašem slučaju ni možna kapitalizacija iz raznih razlogov: 1) ker je pokojnina odmerjena po zakonih bivšega režima; 2) ker ste obenem državni upokojenec; 3) radi Vašega zdravstvenega stanja. T. B. v B.: Na Vaše vprašanje od 22. t. m. Vam sporočamo, da ni mogoče izčrpno odgovoriti brez preštudiran ja tozadevnih spisov pri finančni intendanci. Na splošno pa se imate ravnati tako-le: 1) deponirati benečijske obveznice pri kakšnem denarnem zavodu; 2) prositi finančno intendanco za relikvidacijo. Rok za rekurs proti likvidaciji, ki je potekel 20. avgusta 1927., in za poznejše, pa rok tridesetih dni po izplačanju odškodnine, ste zamudili. Podvzenrite takoj vse korake T varstvo svojih interesov; največja nevarnost bi bila, če bi morali povrniti preplačano v gotovini in ne z benečijskimi obveznicami. Kalbaan - Orahak: Bok za vlaganje prošenj za dosego pokojnine je potekel 1. oktobra 1926., to se pravi, da je &ilo časa po kcmč&ni vojni polnih 8 let. Zadostovalo bi, da ste stopili do svojega županstva Zofija vd. Lastt - Gote: Natti amo tri akte zaznamovane s št. 11593 V. req., št. 31630 V. req. in št. 31174 V. req. Slednji je bil poslan v Gorico 19. 10. 1927 z izkazom št. 2073 11. I., druga dva mu bosta v najkrajšem času sledila. Kakor vidite, je stvar v teku. Fr. Kodre - Gode: Vaš akt pod St. 11919 V req. se nahaja v Trstn pod registrom C. Tudi Vaša stvar bo sledila isto pot, kot gospe La-sičeve. A. Castollani - Trst: Pridite v urad po navodila. P. Meden: Odvisi od tega, pod katerim naslovom ste dobila italijansko državljanstvo. Optantom so bile hranilne vloge izmenjane po 60%, kakor italijanskim državljanom s polnim pravom. Pročitajte odlok; v njem bo gotovo pisano: «..... per elezione» ali pa *..... per conferimento« Če je v odloku pisano per opzione» pomenja, da se je pripetila pomota. V slednjem slučaju reklamirajte. Fr. Francesohini - Trst: Pridite v urad. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Grozna smrt železničarja Včeraj predpoldne se je dogodila na železniški postaji na Opčinah grozna nesreča, katere je bil žrtev 36-letni železničar Marij Olo-catino, stanujoč na Opčinah štev. 488. Okoli 10.30 je bil Olocatino zaposlen pri vozovih, ki so jih imeli priklopiti k nekemu tovornemu vlaku. Ko je hotel pripeti nekatere vozove, jih je lokomotiva, ki je baš tedaj privozila na dotični tir, da bi jih odpeljala, nekoliko pahnila. Radi sunka so se vozovi stisnili drug k drugemu in Olocatino, ki se iz neznanih vzrokov ni utegnil umakniti s tira, je obtičal med odbijači, ki so ga stisnili z neznansko silo črez pn?a. Na njegov obupni krik so železničarji takoj odmaknili vozove in priskočili k nesrečnemu tovarišu. Toda bilo je že prepozno. Siromak je imel zmečkan prsni koš in se je že boril s smrtjo. Izdihnil je črez par minut v bližnjem uradu, kamor so ga prenesli. O nesreči so bili obveščeni o-penski orožniki, ki so takoj prihiteli na lice mesta ter uvedli preiskavo. Zdi se pa. da je nesrečo pripisati zgolj tragičnemu slučaju. so truplo Po oblastvenem izvidu ponesrečenca prenesli na njegov ' vendar pa imajo dobro upanje, pri tem prebila «'repi-njo ter si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v goriško mestno bolnišnico. Njeno stanje pa je zelo nevarno. IZPRED SODIŠČA Kadar ga mož pije, da na cesto obleži Na goriškem kazenskem sodišču se je morala zagovarjati neka A-"malija Vidmar, stara 39 let iz .Šina-rij na Vipavskem. Obdolžena je bila, da je okradla nekega t>2-let-nega Ivana Vidriha. Vsa ta zgodbica ima na koncu nekaj smešnega na sebi. Vendar na kot vsaka smešna stvar tudi ta ni brez tragike. Ivan Vidrih je bil na dan 8. marca t. I. dobre volje. Morda je dobro opravil svoje opravke. Od samega zadovoljstvo je hotel piti. Pa je imel tisti popoldan tako smolasto srečo, da je naletel na tovarišico, ki je bila ravno Amalija Vidmar, katera je bila pripravljena mu pomagati pri pijači. Ze pet ur sta popivala. Pa se odpravita iz Ajdovščine proti Sv. Križu. Pa jih je premagal skušnjave«; pred neko gostilno v Križu — in jima šepetal: hitel k orožnikom ter javil tatvino in povedal svoj prigodljaj. Logično pač, da so osumili tatvine Amalijo Vidmar. Morala je zato na sodišče, kjer pa je venomer trdila, da je nedolžna in da ona ni Vidriha okradla. Sodniki pa jo niso poslušali in ji niso verjeli ter so jo obsodili na 6 mesecev ječe, a le pogojno. v TrsN, dne 27. novembra 1§27. «CDUKOn> ni. BUKOVO V Ameriko je šel - Pazite ljudje! Zapustil nas je, ker se je napotil v Ameriko po srečo, zelo ugleden fant iz naše vasi Lovro iiaz-pet, po poklicu zidar. Vedno manj nas je v vasi. Ne vem. kaj vleče naše ljudi tako po svetu, ko i>i lah ko z malo bolj trdno voljo ostali na domači zemlji. Želimo mu iz srca, da bi dosegel sre-čo, kjerkoli jo bo iskal. Le da se ne bo kesal, kot se je kesala v naši baladi Lepa Vida. — Zadnje čase so morali naši ljudje plačati veliko kazni, ker »liso pravočasno naznanili pre šičev, ki so jih mislili klati. Opozarjamo naše ljudi, naj pazilo zasledujejo zakone, ki jih izdaja bo-»lisi občina, bodisi kaka višja o-blast. Tako si bodo z malim davkom prihranili velike stiske. ŠENTVIŠKA GORA Sneg je skopnel. Pa smo ga tudi imeli, da toliko še nikdar tako zgodaj. Pa kakor je hitro prišel, tako je tudi hitro odšel. Sedaj pričakujemo drugega. Zadnje deževno vreme je tudi pri na.s napravilo nekaj škode. Voda je po nekaterih krajih udrla črez njive in odnesla zemljo. Vendar pa posebno velike škode tokrat ni bilo. — Ker se nahajamo bolj v obmejnih krajih, opozarjamo vse domačine in tujce, ki včasih zaidejo v našo samoto, naj nosijo vedno seboj isto-vetnico in druge potrebne listine, ker javni organi to strogo zahtevajo. IDRIJA Umreti je hotela V četrtek. 24. t. m., ko so šli rudarji ob pol štirih zjutraj v službo, so zaslišali pod lesenim mostom tres Nikavo poleg hotela Didič slabotno klicanje na pomoč. Ko so prišli bližje, so zagledali ob opo- I rah mostu v vodi žensko postavo in jo hitro potegnili iz vode. Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti ženska je bila, kakor se je pozneje dognalo, že precej časa v vodi, ki je bila radi tajajočega se snega na bližnjih hribih zelo mrzla. Prenesli so jo takoj v bolnišnico, kjer se nahaja sedaj v precej nevarnem stanju, vendar je upanje, da okreva. Vzrok žalostnega dejanja pri-letne ženske — spoznali so jo šele pozneje za 61-letno Ivano Kasos-jiik. vdovo Svetličič — je biJa bolezen. £e prejšnji večer je tožila, da jo močno boli glava in da ne ve, kaj se bo zgodilo. Ob tretji uri pa so jo slišali njeni sostanovalci, da je vstala in nekam odšla. Ko so šli gledat, kje bi bila, so takoj zaznali, da je skočila v poleg hiše tekočo Nikovo. Če bi bilo to prejšnji dan, ko so bile radi močnega deževja vode zelo narastle, bi jo bila voda gotovo odnesla. Praktičen tet Posestnica in gostilničarka M. Čuk se je nameravala v kratkem poročiti. Za ženitovanjsko pojedino je bilo že pripravljeno vse polno sladkih in mastnih jedi. ki so klicale in mikale lačne želodce. To je dobro vedel tudi dosedaj še neznani tat, kateremu so bile pa razmere gotovo dobro znane, in je prišel in odnesel vse te dobre stvari. Kakor je videti, se bosta ob tej priliki vršili kar dve pojedini. Nevesta bo za žen i t ova rije pripravila zopet vsp potrebno: svati se bodo veselili. Veselil se bo pa tudi premeteni tat, ki bo lepo na samem užival to. kar ie bilo pripravljeno za druge; seveda — Če ga med tem ne zaloti roka pravice. KakiFlIe In nje paezroelfelil Malarija ali močvirna mrzlica jo bolezen, ki je razširjena vseh močvirnatih in kolikor t« liko toplih ozemljih med 40. stopinjo južne širine in 60. severne. Med njenimi -glavnimi znaki so periodični napadi mrzličnega stanja in malokrvnost, ki i i bolnik s časom zapade. Radi malokrvnosti mnogo bolnikov tudi umre. Razločujejo reč vrst močvirne malarije. Rna napada svoje žrtve vsakih 48 ur (tridnevna mrzlica, terciana), druga vsakih 72 ur (štiridnevna im*zlica ali kvartana), tretja je zloglasna tropska malarija z nerednimi mrzličnimi napadi, ki nastopa, v vročem zemeljskem pasu. Četrta vrsta malarije se ponaša j ? tem da nadieguje l>olnika j vsak dan enodnevna mrzlica), j Kajti malarija je kužna bolezen in človek se je ubrani najbolje, če poskrbi, da mu okuževalni organizmi ne pridejo do živega. Nekoč so domnevali, da jo povzroča «strupeno» ozračje močvirnatih krajev. Človek ga diha in zboli. Odtod tudi njeno ime. (Mala aria — slabi zrak). L. 1880. pa je odkril francoski vojaški zdravnik Laveran v krvi bolnikov mi k ros I opično majhne živalice iz vrste sporozoj, tkzv. plazmodije, ki se hranijo z rdečimi krvnimi telesci in postanejo na ta način vzrok bolnikov« malokrvnosti. Ti mikrobi se v rdečih krvnih telescih množijo z delitvijo, kar se pri eni pa vrst i zgodi vsakih 48 ur, pri drugi vsakih 72, pri tretji v nerednih razdobjih od 24 do 48 ur; novi organizmi, ki so nastali pri delitvi slanic, napadejo nato nova krvna telesca i u se množijo dalje. Na ta način postane razumljivo, zakaj se1 ponavljajo napadi mrzlice1 pil raznih vrstah malarije (tercia-ni, kvartani in tropski malariji) z različnimi presledki. Enodnevna mrzlica nastane tedaj, če je v telesu več zajedalnili (parasitskih) pokolenj. Kako se pa bolezen prenaša na druge ljudi? Tudi to poglavje je zelo zanimivo. Mala-rijski pa rasi t i se ne množijo samo z delitvijo stanic, temveč tudi s spolnim oplojevanjem. Pri delitvi plazmodijeve stanice se tvorijo namreč poleg: običajnih novih mikrobov, ki se potem dalje delijo v bolnikovi krvi, tudi posebne tvorbe, tkzv. m ikro- in makrogameti, ki predstavljajo oba plazmodijeva spola. Gameti se v človeškem telesu ne razvijajo dalje. Da se to zgodi, jim je potrebno novo te-rišče in sicer telo močvirnega komarja (Anopheies). Komar prileti na bolnikovo telo, da se tam napije krvi. S krvjo preide v njegov želodec vedno tudi nekaj prej imenovanih mikro-bovih spolnih oblik, ki se tam oplodijo. Če piči komar nato zdravega . Človeka, se vcepi kakšna kal iz te oploditve v človekovo kri, tam se kali pomnožijo z delitvijo in s proizvajanjem novih gametov — človek je postal malaričen! Jasno je, da bi bilo vsakega nadaljnjega okuž/enja takoj konec, če bi ne bilo tega nevarnega komarja, ki prenaša v svojem telesu kužne organizme, da jih odstavi na ljudeh. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj vplivajo mreže, podkajevanja, zdravljenja v mrzlih in suliih visočinah, kjer komarjev ni, ter izsuševanja močvirnatih o-zemelj bolje nego vsak kinin. Človek se ne sme okužiti s svežimi kalmi iz oploditve med o-bema gametoma: to j-e najboljše zdravilo proti malariji. In iz-suševanje močvirij, ki nudijo a-nofelu najpripravn. zavetišče. V naših krajih so zaradi malarije na slabem glasu posebno ozein-; Ija okoli Tržiča. Po projektiranem izsušenju teh kompleksov ! bo te bolezni tam konec. Tudi drugače se da škodljiva \ žuželka z večjim ali manjšim pridom uničevati. Za to je pa treba dobro poznati nje ustroj in navade. Na zunaj se ne razločuje dosti od navadnega komarja, kvečjemu da je nekoliko večja; da «sedi» s poševno nagnjenim telesom, dočim je telo običajnega komarja pri sedenju vzporedno s podlago; da imajo neke pavrste anofela pegasta krila; in da se dozdeva pri samici zaradi podaljšanih tipalk, kakor da bi imela trodelno pripravo za pičen je. dočim pri samici navadnega komarja tipalk skoraj ne opaziš (samec komar ima šopaste tipalke, ki so večje nego riJec, anofelski samec pa ima tipslke manjše od rilca). Značilno je nadalje to, da pre- j biva anofelski rod samo v či- i stih v-odali in ne v umazanih kakor komar. Njegove tličinke potrebno delovati med Ijuc^ stvom proti uničevanju netopirjev. Naj omenimo na koncu, da ni nobene tako škodljive stvari, ki bi je človeški duh ne znal uporabiti v dober namen. Tudi malarijo. Dunajski profesor Wagner-Jauregg, ki so mu prisodili Noblovo nagrado za njegovo delo v medicinski stroki, se je posiužil umetnega vcei>-ljanja te bolezni za zdraviienie prvalitičnih fbolnikov in sicer s takšnim uspehom, da ne bo paraliza nikoli več tisto grozno in neozdravljivo zlo, za kakršnega so jo smatrali pred njegovim izumom. To je ^lučaj, ko se je izkazalo, da je hudič zares prijaznejši zlodej nego Bel-cebub. Olga Andrej as le Vilko Kočevar poročena Černotičt - 26. XI. 1927. - Ko ste le c 1238 EERim-SCfiOOL vodi v vseh jezikih. Via Ffcbio Filzi 23, pouk tc pre - 1642 DVA čevljarska delavca za izdelovanje planinskih čevljev sprejme Pahor, via Arcata 19. KFšICA z vrtom, blizu trauvaja, 12.000, druga 15.000 2 stanovanji na prodaj. Kavarna Negozianli. 16G9 KOZA, breja, z do 5 litrov mleka in dve mladi se prodajo po ugodni ceni. Scala esanta 364. 1611 S03ICA s hrano se odda gospodu. Naukov pri tržaškem upravništvu. 1600 KANARČKE, pristne Harz&eifert Edel-voller, izvrotne pevce in samice prodam. Sv. Pete pri Gorici, v zadrugi. 1601 SLUŽKINJA, priletna, za samostojno gospodinjstvo male družine, slovenske narodnosti, se išče. Naslov pri goriškem upravni&tvu. 1608 HIŠA s hlevom in živino, (14 goved in 4 prašiči), vodnjak pred hišo in pred hlevom. 7 parcel njiv, gozda in p«3nikov, mizarsko, sodarsko i-n tesarsko orodje, z nekaj lesa, sc ugodno proda. Cena 80000 lir. Ponudbe na Henrik Bizjak, Postojna 16. 15S1 TRTE, ceptšenc, razne, za jesensko in Errmtadansko saditev, prodaja po najboljših cenah, zajamčeno sortirane, črne in bele. Trtnica Pipan. Komen 29. 1591 V GORICI -OREFICERIA MODERNA«, Corso Verdi 13, ure, srebrnina, zlate-nina po zmernih cenah. Poprave ur se se izvšujejo točno in hitro. Kupuje se srebrn in zlat denar. Najboljše cene. __1597 SOBfCO, opremlfeno, zračno odda mala družina poštenemu delavcu. Chiarbola sup. 62, vrata 11, v bližini pošte pri Sv, Jakobu. 1598 1© DO 59.M8. Iščejo se kapitalisti za posojila. Jamstvo. Visoke obresti. Ponudbe pod »Kapitalist» na upravništvo «E-dino«ti.>. 1602 TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika s šestletno prakso išče službe. Nastopi takoj. NatsJov pri tržaškem npravništvu. 1603 STANOVANJE, dve sebi, kuhinja. se odda v najem družini bnez majhnih o-trok, eventuelno se proda hiša z dvwna stanovanjima bi majhno njiVo. Cunja, Sv. Mar. Magd. spodnja 1064. 1604 ZALOGA OGLJA, v sredini mesta, dobro vpeljaaa, se proda radi bolezni. Via S. Lazzaro 6. 1606 ZA SV. MIKLAVŽ lik v i dina m© vse igrače in šolske potrebščine po konkurenčnih cenah. Sprejema se delo a-jour in an-gkgki vbod. Via Foscolo 15, vogal via Manzoni. 1536 SPALNI divani, otomane navadni in luksusni. Ferjancic, tapelnik, via S. Mau-rizio 9._1579 PEKARNA ali trgovina v mestu ali na deželi se vzame v najem. Ponudbe pod «Pekarna» na tržaš-ko upravni št vo. 15^9 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Media 6, kovač. ^ 1590 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, Madonnina 10, II. 1610 Po Jeatki in mučni bolumi nas je zapustila za vedno naSa nad vse ljubljena soproga, mati, hči in ssstra MARIJA BEGS roj. LAH Umrla je danes, ob 2.30 ponoči. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pendeljek 28. t. m. db 3. uri popoldne iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče k Sv. Ani. TRST-MARfBOR, 26. novembra 1927. Družine Bega, Lah in Godia«. OdL Pog ebno podjetje Nuova Impress, Corso V. E. HI. 47 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskati prodajalno v Trsta, Piazza Oberdan št. 1. Bogata izb era hitnih potrebščin in igrač po najtmernejšth cenah. _ 1476 19-LETNO DEKLE, z dežele, išče službe v mestu, najraje pri slovenski družini. Valie di Roccol št. 719. 1593 ACQUA DELL ALABARDA, vsebuje kinin in je najboljše sredstvo p* o ti ispadanju la*i. Lekarna CastelLancrvich, lastnik F. Bdaffio. Trst, Via Giuiiani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Fiegel, Via Carducci 9. 1594 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car« " ducci 36. 1158 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. DoJHnar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1452 STABILIMENTO musicale «Giuseppe Verdi*. Via Imbriani 16, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd._1024 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg. 1512 POZOR! Slovenski krojači, šivilje in go»spe, ki želijo se izobraziti za samo-uporabo v Julijski Krajini. Zasebno krojno ućšlišče- v Ljubljani, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, član internacionalne krojne akademije Frankfurt - Pariz, za svoj kroj odlikovan na internacionalni razstavi v Rimu z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja. Dne 1. decembra krojni tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. Učencem, ki ne morejo priti v Ljubljano, sc pošlje krojni poide potom pošte s slovenskimi učnimi zvezki, da se izvršijo tečaj potom pošte. Sve-dočbe tečaja se izdajajo v italijanskem jeziku. Informacije daje vodstvo zavoda.__°_1599 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran kiromant v 'Via della Picta 12, vrata 6. Govori slovensko. 1607 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Via Madonna del Mare 19, H., Bodulich. 1605 ZAHVALA Ob izgubi našega predragega očeta ALEKSANDRA KROVATIHA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno udeležbo pri pogrebu. Viktor Hrmtlo In ostali člani družine. FARMACIA SPONZA Trst - Vi a Tor S. Piero 10 Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceef L 3,— Peluches MANUFAKTURE PAULATTO TRST VM DANTE 10 - UiA MAZZIHI 32 Pubbl. 7Y7AK - Trieste. _ NA OBROKE — obtok o, paletots, dainl plo- 5 n iii. tkanine, perilo, platno, | g detnški, gll«ts, volneni pul- H H lovor, blago voloiar I. t. d. ■ S Znižane cene! Pogoji ugodni! ■» Via Roma 3, HI. nadatropie I Največja prilika v tem lefu!!! BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. - 1592 Kinojdear-OpHne Danes od 16. ure dalje zadnji dan zanimivega ruskega filma „CAMCA" S Poto Negri V pondeljek in torek od 17. dalje: I. del modernega filma «9Ootftor Nabus«11 V sredo II. del, v četrtek tli. del, — Cd petka do nedelje, od 17. dalje, film, ki si ga mora vsakdo ogledati: ••Modra Donava in dunajska srca" i2 operete Ja der srttien, Mma Buib" S VELIKANSKI USPEH ! Dr. O'AGNOLO Žarki X od 3 do a 1237 TRST Via Giuiiani 42 HaiMa in \mwfa nia podvržena žrebanju se natančno pregledujejo po uradnih vesteikih samo v Uffitio Verifica Zoldan (Ustanovljen leta 1879) Trst, Piana S.Caterina 4, znotraj Sprejema letne naročnine. Kupuje in prodaja vrednotnice po najboljših cenah. 1234 di Liquidazion@ Centrala v Trstu Via Felice Venezian 9 Podružnice : Trst. Via Soiitario 5 — Tržič (Panzano) — Gorica (Via Oaribaldi 6) — Milje-Koper. Ob priliki praznikov in z ozirom na nove dohode, ki zahtevajo izpraznitev prostora, je sklenilo naše načelništvo likvidacijo vsega blaga po polovičnih cenah, ki so biie že do sedaj neverjetno nizke. Likvidacija žalne jutri in traja do 31. decembra Nekateri primeri: Navadno platno.............L MuŠlin (bombažast)............. Francoski mušiln (volnen)........... Moške nogavice .............., Moške nogavice iz škotskega sukanca (fantazija) . „ Meri tu/s, črn, po L 6*— se likvidira po...... Popolne delavske obleke (Grisette) . . L 29*90 in „ Volna zeflr v štrenah............ Ženske nogavice nemške, šemniške, po L lo — sedaj „ Maje-sukno, volnene odeje, platno itd. itd. Ob tej priliki se bo razdeljeval naš koledar brezplačno. Porabita to priliko! <»*«> Porabite to priliko! 1-50 0*50 5-90 0-85 2-95 1-95 3990 490 7-50 EtefctrometisnRiia tfobzva Ba S. H&artasie i: Telsfco 8-29 Električni prevodniki. Cevi za izoliranje elektrike. Električne žarnice. Kristali za elek-.RflDiflNS" trikc* Lik»,niki- Potrebščine preciznosti za mehanike. Zahtevajte cenike ! I Dolgo časa so smatrali to i hi- j se prilepijo vodoravno pod vod le/ven neozdravljivo, zlasti i no gladino, dočim visijo komar krr se pojavljajo nj ni simptomi (znaki) na bolniku vedno nanovo tudi po dolgem času, med katerim je bil človek na-videzno zdiav. Faktično ni nc-posrednega sredstva, ki bi jo m**gel zagotovo ozdraviti, tem-se ]K)slu7.ujejo z boljšim uspehom posredne borbe proti jeve ličinke ]H>ševno na njej. Običajno se močvirni komar hrani s krvjo domačih živali in se nastani zato rad po hlevih, kjer često prezimuje, vendar se zna tam tako skriti, da ga i je skoraj nemogoče opaziti in UH-ifiti. V nekih krajih ga zasledujejo s tem, da zastrupijo nje j. Kinin, ki jga priporočajo ; vodo, v kateri nrebiva, vendar }n>lnikom, vzroka ne odpravi ta. metoda ni vselej priporočlji- POĐLISTKK ]H>polnoma; pok'g tega je to t trup, ki ima spet svoje slabe vplive na človeški organizem. I>a se zabrani razširjevanje bolezni, je dobro, da spravijo bolnike v visoko ležeče kraje s suhim vetrnim podnebjem; isto tako basne j o v^i ukrepi proti temu, da bi prišli nj«e povzročitelji do človeka (mrt že proti komarjem, podkajevanje itd.). va 111 mogoča. Najbolj izdatne pokončevalke anofela in njegovega zaroda so razne majhne ribe. V Ameriki in na Nemškem se poslužujejo tudi netopirja, ki mu gradijo v ta namen cele stolpe. Netopir poleti na lov baš v nočnih urah, ko se spravi moe vir ni komar na delo. Tudi iz tega razlotra bi bilo Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (o7) Spisal James Oliver Curvvood Prevel France Magajna. David je tedaj vedel, da prihajajo mrmrajoči glasovi življenja od nekod izza vrat, ki so bila za njima. Lokavi Bigot ga je pogledal in opazil na njem posledice te^a skoro zlobnega okoliša. Mehko se je nasmehnil. Tudi to ga je veselilo. Njegova večna želja je bila, da so ljudje videli in občutili v teh javnih vežah in uradih nekaj mrko pretečega; tisti, ki prihajajo s pogumom in odločnostjo v svojih dušah. naj občutijo ledeno rabeljsko nepricanesljivost nepremagljive moči, ki biva tu. Bi gotovo srce se ni moglo nikoli dovolj naglotati učinkov takega vpliva. Pred mrzlimi kamenitimi stenami v polmraku ali v noči se je pogum in odločnost njegovih sovražnikov ali ondh, ki so prišli prosit, spremenila v vodo. Za škofa, za visoke člane cerkve, za njegove prijatelje in za člane mestnega sveta je bil drugi, mnogo skrbneje zastraženi vhod. Za njegove ženske je bil tretji še bolj tajen vhod. Sla sta mimo stražnika, orjaškega. temnega, debeloustnega velikana, ki bi bil lahko vrag podzemskih sodišč. Drugi stražnik je prišel od nekod iz mraka, a ta je bil pravo nasprotje prvemu: dolg, droben in mršav, da je bil videti kot prikazen. Bigot ova zvitost ni bila samo zvitost, bila je umetnost. «Dvorane pravice,» je rekel z glasom globokim to nizkim, fca-kor da se boji, da bi ga ne slišali obsojenci. «Ce boste hoteli, boste jutri lahko gledali usmrćen je. Neki izdajavec bo umri.» David je s trepetal. Tako nov in tuj mu je bil ta okoliš, da ni mogel zatajiti na svojem obrazu njegovih učinkov. Kazen! Ta beseda in misel, ki jo izraža, se je pred tedni vžgala v njegovo dušo, to je bilo tisti dan, ko so ga zvezanega in obsojenega privedli pred Anico in njenega očeta! Sto udarcev z bičem po golem hrbtu! Ko bi živel toliko časa. da bi dočakal starost sveta, bi ne mogel iztrgati teh besed iz spomina. Kazen, telesna, suženjska, okrutna — taka kazen, s kak-ršno, ah, da, smrt na grmadi Indijancev, rokizov, smrt od krogle ali noža, dosmrtno gladovanje, vse. vse bi bilo boljše! Pogled na mračne stene mu je 5e ostreje vrezaval to misel v dušo. Pretnja s kaznijo, grozno in sramotno, je bila predhodnica Bi-gotovega prijateljstva; kazenske klade, s svojima prekhnjajočima žrtvama, so ga pozdravile v Que-beou prvo uro, zdaj mu pa tu — ko da\ i jo med zatohlo steno —s pripoveduje Bigot, da bodo jutri usmrtili nekega moža! Ce je bil v Bigotovem življenju ta dan dan osupljive sreče, pa je ta ura, ta najposlednejša, zadovoljevala do najvišje mere. kajti njegovi ostri možgani so slutili, kaka čustva se porajajo za napeto masko Davidovega obraza. Videl je, da se njegovi načrti razvijajo hitreje kot je pričakoval. 1'rečenje-val je Davida in naglo domneval priložnosti, ki se mu nudijo. Psihologija trenutka, njena dramatična in preddoločena točnost se je dvigala v njegovem umu do najvišje točke. Kuj železo dokler je vroče! To je da! To bo on tudi storil. Carbanac, ki je obsojen, da bo na desetega decembra priklenjen k volovskemu vozu javno bičan pa ulicah, mora biti prebičan že jutri. Kazenske klade morajo tudi biti polne! David pa, ne da bi se zavedal, ne da bi slutil, bo čital pisavo na steni IV. «£ifiAUST» V Trstu, dne 27. novemnra 1SZ7, Razne zanimivosti Žepni robec v starih časih Stari Grki ia Rimljani niso Smeli žepnih robcev v našem jpomenu. pač pa kos platna, imenovan «sudorium», s katerim so si otirali znoj s čela. Nosili so ga v žepu ali pa okrog vratu. Atenski in rimski gizdalini so uvedli modo, da so tak «sudorium» nosili (po enega v žepu, a drugega za pasom. Toda niso se usekovali v njega. Kdor bi si javno čistil nos, bi izgubil vsak ugled. Najbrž takrat še niso poznali prehlada. Najstarejši jezik na sveta Ilerodot pripoveduje, da je hotel egiptovski kralj Psame-tih dognati, kateri narod in jezik je najstarejši na svetu. V to svrho je oddal nekemu pastirju v gore dva dečka in mu je zabičal, da ne sme spregovoriti z njima niti besedice. Naročil mu pa je, da naj takoj sporoči, katere besede bosta prve izustila. Nekega dne pritečeta dečka k pastirju, ter pričneta na ves glas kričati: «Bekos! Bekos!» Kralj je potom fpovpraševanja izvedel, da pomeni v frigijskem jeziku «bekos» — kruh. Od te dobe dalje je Psametih mislil, da so bili Frigijci najstarejši narod na svetu. Ustanovitelj igralnice v Monte Carin Frangois Blanc je bil ustanovitelj igralnice v Monte Carlu. Bil je zelo sebičen, a kljub temu zelo priprost človek. Pred ustanovitvijo te igralnice je bil upravitelj glasovitega kasina v Hamburgu. Ko pa je pričel bledeti sijaj Hamburga in Baden-Badna, je ustanovil na ruševinah Monte Carla krasno urejeno igralnico. Nansen. in št. 13. Slavni raziskovalec severnega tečaja Nansen pripoveduje v neki svoji knjigi, kako čudno vlogo je igrala na njegovem potovanju «nesrečna številka 13».-Z enajstimi mornarji se je vkrcal na ladjo «Fram» (Naprej) in odpotoval proti sev. tečaju. Med potjo so se ustavili v neki norveški luki in tu je spoznal Nansen nekega mornarja, čigar sposobnost in spetnost je bila znana. Odločil se je, da ga vzame s seboj. Mornar je bil zadovoljen in brzojavil je domov: «Grem z Nansenom na severni tečaj.» Tako je prišel trinajsti mož na ladjo. Niti on, niti kdo drugi izmed ekspedicije, ni ne umrl niti obolel. Vseh trinajst se je vrnilo srečno v domovino. Trinajstega marca 1895. leta se je od^ ločil Nansen, da zapusti • ladjo in moštvo ter da potuje dalje z dvema mornarjema na saneh. Med tem ko je Nansen potoval na saneh, se je ladja «Fram» 13 srpana 1896, srečno (rešila ile-denih plošč in dospela na odprto morje. Nadalje pravi Nansen, da je psica, katera je bila vprežena v sani, skotila trinajst mladih psičkov, kar je velika redkost. Za njegovo delo «V temi i i > ledu», se je pogajalo trinajst nemških založnikov. Tobak za nosi janje V Evropi so začeli prvi nosljati Portugalci. Okoli leta 1665. je bilo nosi janje na Portugalskem tako udomačeno, da je kralj Alfonz VI. po neki dobljeni bitki poklonil vsakemu vojaku, kateri se je udeležil boja, dva funta tobaka za nosljanje. Tudi na Španskem je prišel v navado, tako da so nastopali celo duhovniki proti nosljanju tobaka. Ženske so tudi nosljale in to v najboljših krogih. Prin-cezinja Charlotta Orleanska piše svoji sestri: «Nič me bolj ite jezi kot to, da vidim, kako sili ženska s svojimi prsti v moško tabakiro, nič se mi ix>lj ne studi kakor ta tobak.» Jubilej denarnice Letos poteče 80 let, odkar so uvedene denarnice za. drobiž. Prej uosiii denar popolnoma enostavno, po mehurjih čili pa v slnrili nogavicah, kar vidiš še danes pri kitki stari ženici. Napravil je prvo denarnico A-iiierikanec Kari Hene, po poklicu knjigovec. i-l-o. E'ruskoslovci v Fiorenci Meseca aprila prihodnje leto se bo vršilo v Firenci zborovanje Etrusk on lovcev. Profesor Minto ravnate i j starinskega muzeja v Floiem-i in glavni \odja toskan-skib i/, kopni n, pripravlja že sedaj vse potrebno. Etruski so bili narod k: so živeli ob času starega Hit ia, toda vedno se ne ve kak narod jc bil io in kak jezik so govorili. Izkopali so vsega skupaj že devet tisoč napisov, toda doslej jih še ni nihče razrešil. Ali bo zborovanje v Fiorenci razjasnilo etrućko vprašanje, je zelo dvomljivo, čeprav se trudijo mnogi domači in inozemski učenjaki s to zadevo. Kmečko bahaštvo. V Mezokerestes-u na Ogrskem se je vršila poroka v hiši nekega veleposestnika. Ženitovanje je trajalo tri dni in tri noči in se ga je udeležilo 500 gostov. Pri tem se je uporabilo pet stotov najboljše moke, ena krava, sto parov perutnine, petnajst parov puranov, pet in dvajset parov gosi, deset parov rac, trije zaliti prašiči in dvanajst? telet. Gostje so izpili dvanajst sodov vina in petnajst ciganov jim je godlo noč in dan poskočnice čardaže. Z. LOZAR: Kilalski zid Malokatera stavba iz dobe prvih kulturnih narodov starega veka se je ponašala s tako koristjo in upravičenostjo svojega obstoja kot kitajski zid. Bil je ta zgrajen v onem času, ko še ni bila Mongolska del kitajske države, nasprotno, ko je bila poslednja izpostavljena vednim vpadom divjih in ropaželjnili Hiungnu, prednikov Mongolcev, takrat najhujših sovražnikov Kitajske. Da obvaruje deželo pred njih opustoševanjem, si je zamislil cesar Ili-Hoangti pred približno 2100 leti zgraditev o-nega obrambnega zidu in to ob celi severni meji svoje države. To je menda edini slučaj v zgodovini, da je tvoril zid skozi tisočletja natančno določeno mejo med dvema narodoma. Kitajski zid se je razprostiral od zaliva Liaotung ob severnem koncu Rumenega morja preko dolin in gor do skoro naj-zapadnejše točke kitajskega cesarstva, imel je, ako vštejemo njega dvojno ali celo trojno izpeljavo, to pa pri ovinkih posebno ob severnem robu pokrajin Shansi in Pohiti, približno dolžino 2000 milj. Višina zidu je bila 10 m, širina 7 m; v zid je bilo zazidanega za 160 milijonov kub. m. materijala. V ogromnosti ne presega kitajskega zidu gotovo nobena druga stavba iz onega časa. A-ko ocenimo to delo z vidika, da je bilo izvršeno izključno s pomočjo gole človeške fizične moči, brez nikakih tehničnih pripomočkov in strojev s tisoči konjskih sil, katerih se mi poslužujemo pri Izvrševanju velikih del, potem laliko rečemo, da predstavlja kitajski zid nekak vrhunec človeške zmožnosti in da mu ni primere v naših, iiajsibo še tako velikih zgradbah. Seveda je stalo tudi to delo na denarju in človeškem življenju, posebno še ker se je z gradbo zidu gori omenjenemu cesarju precej mudilo, več kot pa bi stala velika vojna. Mogoče pa je bilo to le v oni dobi suženjstva, ko je bil vladar absoluten in neomejen gospodar imetja in življenja svojih podanikov. Radi tega se je že večkrat izrazilo mnenje, da je bila zgradba; kitajskega zidu le brezpo-trebno tratenje človeške energije. Temu pa, kot že gori omenjeno, ni tako. Akoravno je moral kitajski narod za izvršitev tega dela toliko žrtvovati, je pa korist, katero je v toku časa od tega zidu imel, neprimerno večja, a to predvsem s strate-gičnega vidika, ker zgodovinsko dokazano dejstvo je, da je bila Kitajska za dolgo dobo več stoletij mirna in varna pred vpadi divjih mongolskih plemen. Saj ta zid v bistvu ni bil nič drugega kot ogromna trdnjava, največja, kar jih je kdaj sploh na svetu obstojalo. Da ni bilo tega obrambnega nasipa, bi zgubil kitajski narod pri neprestanih roparskih vpadih in bojih v teku teh stoletij veliko, neprimerno več, kot pa kar je moral žrtvovati tekom zgradbe za delo samo. Pa tudi z druge strani je bila zgradba kitajskega zidu narodu v veliko korist. Na zidu so bile postavljene v gotovi razdalji stražarnice v svrho opazovanja sovražnikovega gibanja, tako da ni bilo mogoče sovražniku se približati, da ne bi bil od stražarjev opažen. Razen tega so bile pri vsakih vratih, pri vsakem gorskem sedlu razpostavljene večje enote vojaštva. Vse to vojaštvo pa ni samo skrbelo za svojo prehrano, za to je skrbel narod, ki se je počel naseljevati po malem v ondotnih j krajih ter obdeloval v to svrho j polja, se pečal s trgovino, gradil j mesta in tako širil blagostanje i in dobrobit države. A kot toliko drugim stvarem, tako tudi kitajskemu zidu ni bilo usojeno, da bo stal večno. Štirinajst stoletij je branil Kitajsko pred vpadi sovražnikov od severa, pa prišel je čas, oziroma prišel je veliki zmagovalec Azije, T>žengi.rt'Kan, ta je prodrl kitajski zid, vzel mu s tem vso njegovo strategično vrednost ter ga tako predal za-nemarjenju in usodni propasti. Med tem ko se je proglasil v prejšnjih časih vsak, kdor je opraskal le z iglo zid, za zločinca ter se kaznoval s smrtno kaznijo, se je odnašalo potem, ko je bil zid predrt, na milijone ton materijala, da se uporabi za zidanje novih mest, tako da je zid mestoma na dolge razdalje sploh izginil. Pa neglede na to bi v teku tolikih stoletij Že čas sam skrbel za to, da se spremeni zid v razvaline. To, kar vidimo danes, je le krpanje poznejših stoletij in le medla slika onega prvotno zidanega ko-losalnega dela, ki je bilo za gotovo ne kratko dobo varen in nepremagljiv obrambni nasip Kitajske pred sovražnimi sosedi. Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trsta je prejela iz Nemčije novo po-šiljatev semen zgodnjega, nizkega graha, rdeče mesečne redkvice, zgodnje kolerabe, zelja in vrzot. V zalogi ima vsa ostala zelenjad-na in poljska semena, semena trav in detelj. Umetna gnojila: superfosfat, Thomasovo žlindro, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Razna krmila: orehove tropine, laneno seme, klajno apno, ter za ptičjo krmo: konoplje, svetliko, sladki rips, proso itd. Kmetijske stroje: Slamoreznice «Mayfarth», raznih velikosti, katere odda tudi na obroke, pluge, brane, Čistilnice, transportne vrče za mleko, mlečne posnemalnike, stiskalnice za grozdje, sadje in olje, ter razno drugo kmetijsko orodje. Tržaftka kmetijska družba ul. Torre bianca l£rin Raffineria 7 _Telefon 44-39_ Loterijske Številke izžrebane 2f. novembra 1927: BARI 73 89 76 1 53 FIRENZE 16 35 61 45 85 MILANO 60 69 49 29 37 NAPOLI 48 88 69 14 65 PALERMO 66 55 19 56 61 ROMA 13 24 65 31 42 TORINO 83 82 10 38 28 VENEZIA 38 53 45 58 67 Me, mehanike ? In mizarje PELLER«KAHAN A C. Tretj Via Š. Wic16 It. 11 Lastna Bkladlšiav prosti Inki TOVARNA MMSCMtlO - NEMtlM H C0VAL1ER0 Trst - Corso Garibaldi it. 5 (prej Barrlera vecchla) Prodajalna izgotovljenih oblek, paletots, površnikov gabardines in covercoats z velblodjo podvlako, dežnih plaščev za moške, dečke in otroke. Velika izbera blaga za moške obleke. Specijaliteta črnih in modrih oblek. LASTNA KROJAČNICA. Nizke cene. Resna postrežba. Govori se slovensko. 1236 DAROVI G.Ona N. N. iz D. daruje L 50 za Šolsko društvo. — Cenjeni daro-valki srčna hvala! BORZNO POROČILO Trst, »i. nov. 1927. Amsterdam 739-745, Belgija 254.50-258.05, Francija 72.10-72.40, London 89.50-89.70, New York 18.33-18.39, Španija 306-312, Švica 353.50-355.50, Atene 24.15-24.65, Berlin 435.50-441.50, Bukarešt 11.05-11.45, Praga 54.35-54.65, Ogrska 318.50-324.50, Dunaj 256.50-262.50, Zagreb 32.22-32.52. Uradna cena zlata )25. 11.) 354.55; vojnoodSkodnin. obveznice 69.95. enifh Aitgiaika motorna kolesa svetovna znamka Več tipov po zmernih cenah. Izborao olje STERNOL (1286) Potrebšč ne, gume, posebno obačilo i. t. d. Glavna Italijanska agencija Zenit h Trst, Via Commerciaie 6t. 7 BBilHIlBBMI^I i A. CRISHAHCSCH 13 m Via Solitario 16 S* Najboljše cene v Trstu. isanjc.....L 12*— jjgj Maršala • . H Vormouth • Ki Sirupi po L a*— kg, 10 ^ vina« liker?! in špirit n nm Izbero. (99 j) „ 5-20 „ 5-20 & C, Trst, tfia Coroneo ft 5 Zaloga peči, štedilnikov, majoličnih in keramičnih plošč, pečic iz litega železa in cevi. n 2.) ■■MHMHaa NoJvKje cene plačujem za kun. zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-ccv, mačk, veveric, ao krtov, divjih in do- f^rejemej° mačih zajcev Itd. itd. pošiljahre po pošti. D. ©Indspach - Trst Via Cesar« Battisti 10, II. nad., vrata 16 Telefon Int. 36-65. Cevljarnlca Vodopivec ki je prišla na sled, da se drugi prodajalci obuvala (proti katerim bo postopala sodnijsko) izdajajo za Vodopivce, oziroma trdijo odjemalcem, da je prodajalna VodopivČeva, naznanja tem potom da se nahaja edina prodajalna Vodopivec v Via RIBORGO 29 - TRST Odjemalci so naprošeni, da pazijo na ime in številko, ki sta na tabli jasno označena. Električne svetnike in žarnice za Radio METALLUM" Glavna zaloga v Trstu >106 A. Ulcigrai, Via U. Folonio 3 jj III Oran RisMo S. LEVI Trst, VSa S. Lazzaro 9 HftKUFAKTURE NOVI DOHODI 1150 V3LH£MfNE v vseh barvah od L 2.20 do L 2 50 PaaTiJa FUSTflSM. double face . 4.70 do L 4.90 r JiDaPOLAM centim. 80 . od . 2.20 do L 3.50 PLA7B3 MflDOKHA št. 12, 80 centim. po L 3, -PLATNO za poročno perilo 150centim. po L 5.50 PUTH0 .Dowlas", debelo, vis. 150 po L 6.50 SUKNO .pettinato", fino, meter . . poL4.— flORGH za srajce ......po L 3.70 80RGHI za delavske hlače po 7.-, 9.—, 10.— 12.- in 15.— L meter. Slila lite Sli B Pl. fPECSALITETA s PSotenine, volnene is« fuStanjaste ter isnsk» S it oSro-ške nogavice. Bisso prve srsfe. - Pcsfrežira točna. TRST VIA DANTE 10 - Ulfl M£ZZ!H! 32 Pubbl. TYTAN - Trieste. ———■—BB« Prodajalno z usnjem In ceuSIsrsHImlpofrebSčinurnl Trst, Sca'inata 3 1 Trst. Via Mazziai 46 | Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja j In prodaja zlatenino. — Cene Ziiicr.ie. 8, 10 fn 12 col, z verigo (tudi na obroke). — Noži za vsakovrstne slamoreznice po vzorcu. — Pasti „GRtLL" za kune in lisice. — Lutzove peči. — Amerikanske žage „Remscheid". amerikanski aparati za brušenje žag. — Železnine. H. KRIŽE - POSTOJNA ("u> 968 Odlikovana tvrdka G. TEM GORICA - Via G. Carducci št. 6 DlSavarnlo. - Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij. brivnili britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. g. PEC Stroji za šivanje, vezenj® in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda vecchia 3 Napeljave z motor, pogo- i;9° nom. Popravila. ■ - ■■■■ ta mas!atratoai> ——— Brecplačcu pouk v vc^onjti ferro chena pigattj Okrepfcvalno sredstvo« predpisano od zdravniških Avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In 2« OKREVANJE '/>. i LEKARNA ZAKETTi - TSŠ3T - Via Hasslni TRGOVSKO OBRTNA ZADMKA V TEST reglstrov^na zadruga z neomejenim jamutvom Via Milano 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 u u a □ ~ Obrestuje hranilne vloge po Vetje vloge« vesane n« odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvršuj« nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugo* slavijo In ostala Inozemske trga. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti Eskomptira trgovske efekte Uradne ure od 9-12l/, dot*, in od 27,-4 pop. Oscar Canar utto nrar-zlatar Trst • Via M. R. Embrioni Ste v. 13 s podružnico v Via Giacinto Galtina 5. Kupuje, prodaja in zamenjuje vrednostne predmete. (ios9> Edina zaloga Grabnarje na debelo EUGENIO PINCHERLE Gorico. Plozzo cello Vlttorla 24 Ustanovljena 1. 1853 - Tel. int. 166 Mi\m Sh tej Mi Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošnjarjem. (ene zmerne, mi) Postrežba točne Sn lil III! IBS! LJUBUSfišlCil KREDITNA BAN FM2U V TRSTU Slanica ia mm Oinarin 5S.MI.0BJ.- Telefon 5-18, 22 98 CENTRALA V LJUBLJANI IMta in mm Dinarjev 50.000.000.- Telefon 5—18, 22 93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun iij jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. u Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čer-nomelj. Kranj, Logatec, Maribor, Metković, Novi Sad. zveza Z Blagajna Je odprta od 9V*-1272 In od 14'/t-16 001 lOli Podružnice: Novo mesto, Frevaljc, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split. - Sezonska eksprz^tura: Roga