www.demokracija.si Št. 43, leto XI. 26. oktober 2006, 550 SIT/2,29 EUR FINANCE SPOPAD ZA DEŽELNO BANKO POGOVOR SDS V DOBRI KONDICIJI Demokracija NAGRADNA AKCIJA Z Demokracijo do novega telefona V prestolnici je veliki zmagovalec lokalnih volitev Zoran Jankovič, na državni ravni pa SDS. INTERVJU Drago Jančar Premišljujem o fenomenih sveta, v katerem živim 9771408049069 PRIZMA enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo Prednost vse i i i i i i i 1 .««s'»'»*- ■ 2OO6 I t. I I I I I -béoWU- I I I I I I I I www.ZM prizma 1 1 1 «I 1 I I I I I I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 10 f\A 1 SREČNO IN BOGATO NOVO LETO 201 O! TRETJA STRAN Turborevolucija pri Mačku Metod Berlec V nedeljo zvečer je bilo v volilnem štabu Zorana Jankoviča, pri gostilni Maček v Stari Ljubljani, veselo. Igrala je skupina Šukar, tam so bili Peter Grašo, Magnifico, nekatere slovenske športne zvezde, varnostniki, ljudje z Jankovičeve liste, pristni Ljubljančani pa tudi številni priseljenci ... Kot da bi šlo za balkanski žur, na kakršne radi hodijo ljubitelji t. i. turbo folk glasbe. Prav nič v slogu srednjeevropskega mesta, med katera naj bi se Ljubljana prištevala. Jankovič je v skladu z javnomnenjskimi anketami prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Prvovrstno presenečenje je uspeh njegove liste, ki bo imela v mestnem svetu večino. Zaradi tega je večina strank v Ljubljani osvojila manj svetniških mest kot pred štirimi leti. Izjema je SDS, ki je v prestolnici rahlo napredovala in je druga. Med strankami je velika poraženka LDS, ki je imela v zadnjem sklicu mestnega sveta petnajst svetniških mest, po novem pa kar deset manj. To, da je na Jankovičevi listi izvoljenih nekaj nekdanjih svetnikov LDS, je kaj slaba tolažba za stranko, saj so nekateri med seboj skoraj na smrt sprti. Štiri svetnike manj ima tudi SD, ki je poleg tega v Ljubljani in Mariboru izgubila še svoja župana. Druge stranke so v Ljubljani nazadovale. SLS in SNS tako ni uspelo osvojiti niti enega svetniškega mesta. Glavni Jankovičev protikandidat France Arhar je dobil dobrih dvajset odstotkov glasov podpore, kar je izrazito premalo, da bi bil v Ljubljani mogoč drugi krog županskih volitev. Znova se je pokazalo, da kandidat, ki stopi prepozno v volilno tekmo, težko nadomesti zamujeno. Poleg tega je bil Arhar s svojo govorico za ljubljansko volilno telo očitno preveč konserativen kandidat. Njegovo finančno znanje in moralne kvalitete tega pri volivcih očitno niso odtehtale, saj ti, kot kaže, prisegajo na ljudi, ki so za svoj uspeh pripravljeni hoditi tudi po robu. Zdi se, da bodo morale pomladne stranke na prihodnjih lokalnih volitvah v Ljubljani ponuditi mlajšega, sodobnejšega in prodornejšega človeka, če bodo želele ustaviti balkansko turborevolucijo v mestu. Nedvomno so izidi županskih volitev v Ljubljani skrb zbujajoči... Drugače je v Mariboru. Tam sta se v drugi krog uvrstila Gregor Pivec in Franc Kangler. Glavna kandidata levice Boris Sovič (SD) in Milan Petek (LDS) sta letošnja poraženca, medtem ko sta se pred štirimi leti pomerila v drugem krogu. V boju za svetniška mesta sta poraženki LDS in SD. Med strankami je največ sedežev v mestni svet osvojila Slovenska demokratska stranka. Če bo v drugem krogu zmagal Gregor Pivec, bo to velik dosežek tako za SDS kot NSi, ki ga podpirata. Na državni ravni je glede na osvojeno število glasov za občinske svete SDS zmagovalka lokalnih volitev. Leta 2002 je na državni ravni dobila 12,63 odstotka glasov, v nedeljo skoraj 17 odstotkov. Druga je LDS, ki je največja poraženka letošnjih lokalnih volitev. Leta 2002 je osvojila skoraj 24 odstotkov glasov, štiri leta kasneje pa slabih 15 odstotkov. Tretja stranka po številu glasov je SD, ki pa ji preboj ni uspel. Pred štirimi leti je prejela slabih 11 odstotkov glasov, v nedeljo 1 odstotek več. Četrta je SLS. Leta 2002 je osvojila skoraj deset odstotkov glasov, tokrat pol odstotka manj. Še vedno pa SLS ostaja stranka z največ župani. Med drugimi parlamentarnimi strankami je NSi nekoliko nazadovala. Leta 2002 je na lokalnih volitvah osvojila 8,31 odstotka glasov, sedaj 6,31 odstotka. Rahlo je napredovala pri županih. Sledi DeSUS, ki je dobil okoli 5 odstotkov glasov, to je približno toliko kot pred štirimi leti. Rahlo je napredovala SNS, a še vedno je dobila samo 2,5 odstotka glasov. Velik preboj je uspel t. i. neodvisnim listam, tako da bodo močno mešale štrene strankam v občinskih svetih. Kako bo to vplivalo na razvoj posameznih občin, pa bo pokazal čas. 00 Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 Nesporni zmagovalec v Ljubljani je Zoran Jankovič in njegova lista v ljubljanski mestni svet. Na državni ravni je zmagovalka Slovenska demokratska stranka, velika poraženka pa Liberalna demokracija Slovenije. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Davki se prvič znižujejo 7 O Pogledi: Zdravstvo in koncesije 71 Konfliktne vrednote POLITIKA_ 72 Prva SDS in Jankovic 76 Pogovor z dr. Milanom Zverom GOSPODARSTVO_ 18 Razvojna resolucija 2007-2023 22 Spopad za Deželno banko SLOVENIJA_ 24 Bližajoča se regionalizacija 26 Ujetega ptiča tožba TUJINA_ 30 Vpliv krščanstva na ZDA 32 Globus: Eskimska vas izginja 33 Tuji tisk: Krvoločni zmaji INTERVJU_ 34 Drago Jančar NEKOČ IN DANES_ 38 Slovenještajerski gradovi 41 Okrog edinega sveta 42 Slovenska turistična borza KULTURA_ 46 Podelili Aškerčeve nagrade 47 Arheološka odkritja OGLEDALO_ 48 Film: Življenje za druge 50 Avtomobilizem: Hyundai sonata 52 Zdravje: Spremljevalec prehladov 54 Šport: Iz viharja v orkan 56 Črna kronika: Jelinčič oproščen 58 Rumeno: Angie ne bo več naga! 60 TV Kuloar: Brez konkurence 62 Kronika časa: Izpod partijskega klobuka 66 Rokomavhi razburjajo Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: Bor Slana 4 Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednikiademokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: ToneTehovnik Realizacija: Nova orbita d.0.0. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.0.0., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.0.0. V. d. direktorja: Metod Berlec 22 Spopad za Deželno banko Kapitalska zadruga in KD Holding sta objavila vsak svojo prevzemno ponudbo za odkup delnic Deželne banke Slovenije. S tem se je spor med nekdanjimi zavezniki zaostril do vrelišča. is Razvojna resolucija Intervju: Drago Jančar Nova vlada je prinesla svežino, gospodarski kazalci so odlični, namesto vesoljnega potopa, ki so ga krokarsko napovedovali instrumentalizirani žurnalisti, imamo gospodarski razcvet... 12 Prva SDS in Jankovic Nedeljske lokalne volitve niso prinesle velikih presenečenj. Še največje je bil visok volilni izid liste Zorana Jankoviča za ljubljanski mestni svet in slab izid LDS tako v Ljubljani kot na državni ravni. Vlada je pretekli teden potrdila resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Dokument zajema ključne razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni pa tudi regionalni ravni osredinlla razvojne pobude in sredstva. POGOVOR Ana Mullner )hn mjt*tamma, sita STYR£ ORiAjtoNVHDNI i thO JHlUU/ar OS-fVi>p/» Petfouium ierrifriiitrr ca&ic JLaitus 11r mu/eaiiom Oenhum Jot tu Demokracija ■ 43/xi ■ 26. oktober 2006 39 ZGODOVINA ► pusta gospodarska poslopja v njihovi neposredni bližini pa so se čedalje pogosteje spreminjala v ostanke preteklosti. 142 vedut Danes vedute doživljamo predvsem tako, kot so bile zamišljene: kot pričevanje o nekem času in prostoru. Topographia Ducatus Stirice - izbor slovenješta-jerskih vedut je druga izmed treh izdaj, ki predstavljajo upodobitve naših krajev v 17. in 19. stoletju. V tem sklopu je leta 1999 Primož Premzl že izdal ponatis znamenite Stare Kaiserjeve suite, ki je okvirno nastajala v letih 1824-33. Izvodi knjige so še vedno na voljo na naslovu založbe in v nekaterih knjigarnah. Na izid še čaka izbor iz Reichertove suite, znane pod naslovom Einst und Jetzt (Nekoč in sedaj), iz let 1863-66, ki bo naslednja pomembna Premzlova izdaja. Namen naštetih izdaj je vzporedno ogledovanje in primerjava razvoja posamezne vedute v krajšem ali daljšem obdobju. Reprint izbora - zaradi tega nosi Premzlova izdaja naslov Knjiga slovenj eštajerskih gradov 1676-1703 - iz Vischerjeve Topografije sestavljata dva dela. Za naslovnimi listi njene graške in dunajske izdaje je najprej uvrščenih 142 vedut s slove-nještajerskega ozemlja, urejenih po abecednem redu slovenskih imen krajev in upodobljenih stavb, ki jih najdemo v dodanih podnaslovih. Sledi reprint izvirnega, vendar šele po Vischerjevi smrti pripravljenega registra - seznama upodobljenih stavb in njihovih takratnih lastnikov. V drugem, študijskem delu je predstavljeno življenje in delo Georga Matthaeusa Vischerja in njegovih sodelavcev ter opisana in z novimi spoznanji osvetljena » » " v< Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani Nastopili bodo: Zbor sv. Nikolaja iz Litije Vokalna skupina Krila Folklorna skupina Tine Rožanc Nuša Derenda Irena Vrčkovnik Alexia Alfi Nipič Gianni Rijavec Andrej Šifrer Tone Kuntner, igralec Pavle Ravnohrib, igralec Gregor Čušin, igralec Radijski voditelji Rezervacija vstopnic po 1.11. na 01/512-11-26 Topografija. Slovenci smo prvi reprint Vischerjevih upodobitev dobili leta 1971, takrat jih je izdala Cankarjeva založba. S strokovno spremno besedo jih je takrat opremil naš znani umetnostni zgodovinar in kastelolog dr. Ivan Stopar, ki je tudi zdaj prispeval izčrpno spremno besedilo o življenju in delu Georga Mattheusa Vischerja, njegovih sodelavcev, Topografije in zemljevidov vojvo-dine Štajerske. Posebno poglavje je namenil zemljevidu Štajerske, saj so posnetki tistih njegovih delov, ki so tudi za nas pomembni, vključeni v to izdajo. Slovenještajerski gradovi 456 Strani V sklepnem, prav tako izčrpnem delu spremne besede - skupno sta ga pripravila Ivan Stopar in Primož Premzl - je opis upodobitev s temeljnimi podatki o upodobljenih motivih, predvsem pa tudi informacija, kateri pri nas ohranjeni bolj ali manj popolni izvodi Vischerjeve Topografije vsebujejo posamične bakroreze. Ob koncu so nemški seznam upodobitev, seznam lastnikov, prevod registra, uporabljena literatura, ki naj bralcem olajša nadrobnejše preučevanje in nadaljnje poglabljanje v avtorjev ustvarjalni opus, ter povzetek s prevodoma v nemščino in angleščino. Monografija obsega 456 strani albumskega formata (30 x 20 cm). Knjigi je v žepu platnic dodan nekoliko pomanjšan ponatis slovenj eštajerskega dela Vischer-jevega zemljevida vojvodine Štajerske iz leta 1678. Umetniški kabinet Primož Premzl (Slovenska ul. 8, Maribor, tel. 02/250-0670) je Vischerjeve upodobitve izdal v bibliofilski nakladi 500 ročno oštevilčenih izvodov. OB RADIO OGNJIŠČE 40 Demokracija ■ 43/xi ■ 26. oktober 2006 Ladislav Bevc SPOMINI Ladislav Bevc SPOMINll Zanimiva spominska pripoved gradbenega inženirja Ladislava Bevca, ki je bil že pred drugo svetovno vojno zelo dejaven na različnih področjih in v slovenski javnosti dobro znan. Med drugo svetovno vojno je bil član Sokolskega vojnega sveta, ki je organiziral odpor proti italijanski in nemški okupaciji, ter član vodstva Demokratske stranke v Ljubljani. Leta 1944 je bil izvoljen v slovenski narodni odbor, katerega član je bil do smrti. Kot član Narodnega odbora je zapustil domovino, preden so jo okupirali komunisti. Iz Evrope gaje življenjska pot vodila v ZDA. Cena knjige za bralce tednika Demokracija je 4.990,00 SIT/20,82 EUR. Redna cena knjige je 5.800,00 SIT / 24,20 EUR.: Uročila sprejemamo po e-poš* knjigama@demokracija.si a!i po rtiefo^j 01 230 06 66. -w-^ K n ! i g a r n a Demokracija www.demokracija.si/knjigarna GEOGRAFIJA Okrog edinega sveta V. M. Znani slovenski letalec, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič je leta 2004 v osemdesetih dneh v ultralahkem letalu preletel svet. Iz Slovenije je poletel 6. junija, vrnil se je 25. avgusta, v zraku pa je preživel kar 215 ur. Nekdanji Frobisher Bay ali VV današnji Iqaluit je skrit med ' * granitnimi skladi okoliških gora. Po dolgem letu preko neo-bljudenega Labradorja in prečkanju mrzlega, z ledenimi gorami posutega Hudsonovega preliva se v večernem mraku spustim v prestolnico Nunavuta. Z naslednjo etapo imam kar nekaj skrbi. Vreme se noče izboljšati, dež, veter, nizka temperatura in baza oblakov skoraj na višini letališke steze. Skrbi me tudi vreme na Grenlandiji in Islandiji. Skoraj nemogoče je pričakovati, da bo lepo na vsej 2.300 km dolgi poti. Slabo vreme pa je tukaj na severu lahko usodno. Temperature so nizke, zato je letenje v oblakih zelo nevarno zaradi nabiranja ledu na površini letala. Seveda me skrbi tudi izredno mrzlo Se- verno morje s temperaturo vode 1 do 2 stopinji, v katerem se namakajo ledene gore. Prav tako nisem ravnodušen do velikega in visokega grenlandskega platoja, kjer se pne ledenik vse do višine 3.000 metrov. Slabo vreme je tam usodno za tako lahko letalo, kot je moje. Sedim v letalu, pripravljen na odhod. Temo noči zamenja sivina meglenega in deževnega jutra. Konca steze se ne vidi, baza oblakov je na manj kot sto metrih. Dežuje in piha veter s hitrostjo 17 vozlov, k sreči skoraj natanko v smeri steze. IFR procedura je enostavna. Naravnost naprej v smeri steze do * * .......... ......................«M višine 1.500 metrov potem pa levo proti Grenlandiji. Letalo je težko in se le počasi odlepi od steze. Nekje na 1.800 metrih predrem prvi sloj oblakov in se za nekaj trenutkov oddahnem, potem se izmenjavajo oblačni pasovi vse do 3.000 metrov. Morja pod seboj ne vidim, saj je skrito pod debelo plastjo kondenzirane vode, ki še vztraja v zraku. Pogled naprej se izboljšuje. Vse redkeje se vozim v oblakih, pasovi jasnine so vedno večji in čez štiri ure končno zapeljem v modro nebo. Spodaj je morje še prekrito vse tja do zadnje zahodne obale Grenlandije. Gore zahodne obale 'zelenega otoka' se kopljejo v soncu, ledenik izginja v modri belini proti notranjosti otoka. V kabini ne občutim vse tiste smrtonosne sile, ki je zbrana v tej gmoti ledu. Na vse strani enako bel razgled. Najhujši strah zaradi slabega delovanja motorja na preletu ledenega platoja, največjega otoka na svetu, se konča na vzhodni strani v bližini letališča Kulusuk. Pred menoj je še 750 km Danskega preliva.« To je le kratek odlomek iz slikovno bogate knjige Okrog edinega sveta, ki jo je avtor obogatil z natančnimi opisi doživetij poti, dodal pa tudi veliko podatkov o deželah, čez katere je potoval. Na vznemirljivi poti, dolgi kar 37.582 kilometrov, ki ga je vodila prek Rusije, Mongolije, Kanade, Grenlandije in Islandije nazaj domov, je okušal prvinski stik z osupljivo pokrajino, spoznaval domačine ter razmišljal o svobodi in odgovornosti ljudi do Zemlje. Pri tem je ves čas fotografiral divje in čarobne širjave, reke in gore. Sad tega je razkošna in vrhunska fotomonografi-ja - izdala jo je založba Didakta iz Radovljice -, ki podaja tudi pomembno etično sporočilo. IB 41 V knjigi so objavljene avtorjeve čudovite fotografije (Denali - Aljaska). Demokracija • 43/xi ■ 26. oktober 2006 Mag. Andrej Vizjak, mag. Marjan Hribar in mag. Dimitrij Piciga Slovenska turistična organizacija vsako leto kot osrednji ^HjBMH^^^^^^Hj^^BH^^H poslovni dogodek v slovenskem turizmu izvede največje ^KF ^^^HP^V^^^P ^Hn srečanje domačih turističnih ponudnikov in najpomembnejših ttj^EV ^Vv^^K IM'flW organizatorjev potovanj na svetovni ravni - SLOVENSKO TURISTIČNO BORZO, prepoznavno pod mednarodnim imenom Slovenian Incoming Workshop (SIW). Letos je ■ potekala v Radencih od 12. do 15. oktobra in je bila že de- l|'/«kl i ■k vetič največji poslovno-turistični dogodek v Sloveniji. jflr Poslovna priložnost ^H||P|PP||Hk Hf Borze se vsako leto udeleži celotno turistično gospo- mKHiUmimMŠIlMt^ ^^ darstvo, ki ima priložnost predstaviti svojo ponudbo V širokemu krogu partnerjev iz tujine - od organizator- tako v zunanji podobi sejma kot tudi v vsebin- \ jev potovanj, organizatorjev motivacijskih potovanj, skem delu na tematskih študijskih potovanjih % predstavnikov turističnih agencij do avtobusnih tujih udeležencev ob reki Muri. Tuji poslovni i. 1/ prevoznikov; Cilj tega vsakoletnega srečanja slo- partnerji so tako lahko Slovenijo spoznavali \ venske turistične ponudbe z globalnim turistič- neposredno na enem enodnevnem in dveh 1 1 nim povpraševanjem je negovanje že navezanih tridnevnih študijskih potovanjih. Enodnevno * in vzpostavljanje novih poslovnih stikov ter študijsko potovanje za tuje udeležence »Križar- .... ff seveda sklepanje konkretnih pogodb o medse- jenje po reki Muri« je potekalo po Prekmuiju j% 1 bojnem sodelovanju. Pri tem je celotno borzno s predstavitvijo tamkajšnje turistične ponudbe. Jh I dogajanje pripravljeno v obliki poslovne delav- Tisti, ki so se odločili za tridnevno študijsko ml I nice, katere končni rezultat je povečanje števila potovanje, so lahko izbirali med dvema pro- I tujih turistov v naslednjih sezonah. gramoma: tako imenovanim »Križarjenjem «t i/j | i Zanimanje za udeležbo na Slovenski turi- po Sloveniji«, študijskim potovanjem s pred- I stični borzi iz leta v leto narašča. Letos je bila stavitvijo slovenske turistične ponudbe na mIImL I udeležba organizatorjev potovanj, agen- poti iz Radencev skozi Maribor in Ljubljano tov in prevoznikov rekordna. Iz tujine proti Obali s sklepnim delom na Bledu, ter |Hk \t|tt je iz 23 držav na turistično borzo prišlo študijskim potovanjem »Conference & Incen- ifflk 190 organizatorjev potovanj, agentov in tive Travel Tour«, na katerem so udeležencem ■lar prevoznikov, ki so zastopali 147 podjetij predstavili ponudbo slovenskih kongresnih sre- ," jH^*. (lani se je borze udeležilo 174 predstavni- dišč in možnosti za motivacijska srečanja. kov 135 podjetij iz 22 držav). Slovenskih S študijskimi potovanji tujim udeležencem j JlMHB podjetij na borzi je bilo 136, kar je toliko kot omogočimo spoznavanje Slovenije in hkrati na Slovenski turistični borzi 2005. postrežemo z dodatnimi argumenti za trže- t nje slovenske turistične ponudbe. Prav zaradi i IP Voda navdihuje tega se tudi Slovenska turistična borza vsako '^JrnF Letošnja Slovenska turistična borza je po- leto seli iz kraja v kraj, kar tujim partnerjem - HF tekala na temo VODE, kar se je odražalo še bliže predstavi različne dele Slovenije. ■K JfL^^^^^^l °^roma Incoming Workshop k i Jttttffl ^A^Li^VUnri 30. januarja 2007 na Dunaju, kjer bo prvič Pfc II ^f^^jBc. H predstavljena tudi turistična ponudba držav jfikf" Bfc flMfi^V' fjjpp^" osrednje Evrope: Avstrije, Madžarske, Češke, I i Slovaške in Slovenije. Prihodnje leto bo znova potekala tudi Slo-venska turistična borza SIW 2007, ^^r^P» od 14. do 17. junija 2007 v Portorožu, ko Hj i se bo slovensko turistično gospodarstvo že ■Birr/ desetič predstavilo tujim gostom, ki jih za- ^HflHL. BPMBppp>';: H g nima Slovenija. Hv'; ^■■■■■■■■■■■■■M Vir: www.slovenia.info/siw REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Spoštovani, vabljeni v družbo vodilnih managerjev turistične stroke, ki se bo letos ponovno spopadla z izzivi na najpomembnejšem strokovnem srečanju v slovenski turistični panogi, na 9. slovenskem turističnem forumu. tema foruma: Inovativnost in poslovna odličnost v turizmu NAMEN FORUMA: Slovenski turistični forum poteka enkrat na leto in pomeni javno usklajevanje stališč o razvoju turizma na državni, regionalni in lokalni ravni. Na forumu se preverjajo strateške usmeritve, tekoča politika in najpomembnejši projekti slovenskega turizma. Temi 9. slovenskega turističnega foruma bosta inovativnost in poslovna odličnost v turizmu. Pred Slovenijo so na področju turizma pomembni cilji, med drugim pridobiti in ohraniti konkurenčno prednost, spremljati potrebe in zahteve trga ter uresničevati nov Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje 2007-2011 in Načrt trženja slovenskega turizma za obdobje 2007-2011. V okviru sekcij, namenjenih javnemu in zasebnemu sektorju, bomo predstavili številne domače in tuje primere dobre prakse ter forum sklenili z okroglo mizo s temo nove blagovne znamke države Slovenije. ČAS FORUMA: Že danes si rezervirajte četrtek, 7. decembra, in petek, 8. decembra, v kratkem pa vam bomo poslali podrobnejše informacije s programom. KRAJ FORUMA: Maribor 9. slovenski turistični forum predstavlja: • pomen inovativnosti in poslovne odličnosti v turizmu, • uspehe slovenskega turizma v letu 2006, • uspešnost uresničevanja slovenske turistične politike, • razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje 2007-2011 in Načrt trženja slovenskega turizma za obdobje 2007-2011, • mednarodne trende, • primere dobre prakse v Sloveniji in tujini, • nove možnosti za učinkovitejše poslovanje. Izrabite navzočnost številnih vrhunskih tujih in domačih mednarodno priznanih predavateljev in se čim prej prijavite. Kotizacija za udeležbo na forumu je 40.000 tolarjev (brez DDV). Vsak drugi in vsi nadaljnji udeleženci iz iste organizacije imajo 10-odstotni popust. V kotizacijo so vključeni; ¡zbornik prispevkov, pozdravni paket za udeležence, osvežilni napitki med odmori, skupno kosilo in večerja z zabavo. Na forum vabimo: - slovenska gostinsko-turistična podjetja, turistične agencije in podjetnike, - predstavnike izpostav slovenskih turističnih agencij v tujini, - predstavnike lokalnih turističnih organizacij, - predstavnike turistično- informacijskih centrov, - predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, - predstavnike Obrtne zbornice Slovenije, - predstavnike Turistične zveze Slovenije, - predstavnike Nacionalnega turističnega združenja, - predstavnike javnega sektorja, - predstavnike akademskih krogov, - predstavnike regionalnih razvojnih agencij, - predstavnike finančnih institucij, - novinarje, - predstavnike STO in njihove partnerje. informacije Slovenska turistična organizacija Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana Telefon: 01/58 91 840 Faks: 01/58 91 841 E-pošta: mojca.marovic@slovenia.info AKADEMIJA TURIZMA Slovenske Turistične Organizacije Slovenska Turistična Organizacija Slovenian Tourist Board RECENZIJE Pamukov roman Založba Mladinska knjiga Letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo je turški pisatelj Orhan Pamuk, ta čas najbolj znan turški romanopisec. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov in zanje je prejel ugledna priznanja, leta 2005 nagrado združenja nemških založnikov na frankfurt-skem knjižnem sejmu. Rojen je bil leta 1952 v meščanski družini sekulariziranih muslimanov v Istanbulu, mednarodni sloves pa si je pridobil z romanom Bela trdnjava, ki je izšel leta 1985. Pamuk je znan tudi zaradi kritičnih posegov v turško politično življenje in zaradi nedavnega procesa, ker je odkrito govoril o turškem genocidu nad Armenci. Roman Ime mi je Rdeča je izšel leta 1998 in velja za vrh Pamukove ustvarjalnosti, hkrati pa je postal največja turška knjižna uspešnica vseh časov. Dogaja se ob koncu 16. stoletja, njegovo temeljno vsebinsko in problemsko vozlišče pa je knjiga v nastajanju, ki jo je naročil sam sultan, a mora biti izdelana v nasprotju s tamkajšnjo strogo tradicijo. Trk med civilizacijami, nasprotje med »orientalskim« in »zahodnim« slikarskim pogledom se preneseta v skupino najbolj veščih miniaturistov in takoj zahtevata smrtno žrtev. Iskanje morilca in resnice je poslej rdeča nit te nadvse bogato stkane pripovedi, ki ji daje dodaten čar dejstvo, da ji sledimo, kot jo pletejo njeni junaki, se pravi iz različnih zornih kotov in perspektiv. Sto let letalstva Tehniška založba Slovenije Knjižico Sto let letalstva je napisalo več naših najboljših poznavalcev letalstva. Jure Miljevič piše o štirih temah: o začetkih motornega letenja, medvojnih letih, drugi svetovni vojni in o potniškem letalstvu po drugi svetovni vojni. Stane Grčar prikazuje konstrukcijski biro Letalske zveze Slovenije. Jaka Alijeski Ulčar piše o sodobnem vojaškem letalstvu, Marko Malec o športnem letalstvu, Sašo Babič o letalskem mo-delarstvu, naslov prispevka Mitje Maruška pa je Na plastičnih krilih zgodovine. Na končuje Matej Pavlic prispeval dva seznama: o objavljenih člankih o letalstvu v reviji Življenje in tehnika v letih 1990-2003 in seznam načrtov za izdelavo modelov in maket letal v reviji TIM v letih 1992-2003. Posočje 1916 Karantanija Alice Schalek je bila avstrijska novinarka, vojna poročevalka in pustolovka, katere dela iz prve polovice 20. stoletja so zelo izčrpna, žal pa precej pozabljena. Knjiga Posočje, marec do junij 1916 je bila izdana na Dunaju avgu- 44 sta 1916, potem ko je Schalekova štiri mesece preživela na bojišču, ki ga opisuje z dušo in spoštovanjem do navadnih, brezimnih vojakov ter do same zemlje in krajev, ki so se po krivdi Italije znašli v vojnem viharju. V teh mesecih je obiskala vse pomembnejše točke soške fronte, kjer je skupaj z vojaki doživljala smrtni strah in ugotovila, da tudi ta po nekaj preživetih bitkah mine. Knjiga je opremljena z mnogimi avtoričinimi fotografijami, ki nam natančno in slikovito prikažejo soško bojišče. Uvod v ikonografijo Založba ZRC Kaj je ikonografija? Kaj so personifikacija, alegorija, simbol, atribut, emblem? Katere knjige so uporabljali umetniki in katere nam danes pomagajo razumeti in interpretirati likovne upodobitve? Kaj je ICONCLASS in zakaj si zasluži tako natančno obravnavo? Na ta in številna druga vprašanja odgovarja knjiga Uvod v ikonografijo, ki je postala uspešnica med priročniki na svojem področju. Namenjena je študentom umetnostne zgodovine, umetnostnim, literarnim in kulturnim zgodovinarjem ter vsem ljubiteljem umetnosti. Avtor Roelof van Straten jo je napisal ob koncu študija. Ponudil jim je uporaben priročnik, razdeljen na teoretični in praktični del. Bralca večkrat napoti tudi na spletne strani. Hrvaško-slovensko 3. Založba Modrijan Obojestranski sodobni Hrvaško-slovenski in slovensko-hrvaški slovar ima več kot 40 tisoč iztočnic (v vsakem delu približno 20 tisoč), ki so skrbno izbrane glede na pogostnost in dejansko živo rabo. Avtorja Igor Kafol in Branka Mirjanič sta pri izboru hrvaškega besedja upoštevala najsodobnejšo hrvaško normo, hkrati pa tudi dejansko rabo v živem knjižnem jeziku. Geselski članki so kakovostno in ne glede na manjši obseg slovarja tudi bogato obdelani, poudarek je prav tako na Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 primernem izboru frazeologije, zlasti takrat ko se le-ta v sicer tako bližnje sorodstvenih jezikih razlikuje. Zato bodo lahko po njem segli tudi malo zahtevnejši uporabniki. Medenina in patina Založba kaset in plošč RTVS Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996 z jasnim namenom in programom - ustanovitelji so želeli postaviti trdne in profesionalne temelje za izvajanje meddržavnih protokolarnih sprejemov. Od leta 2004 je v sestavi Generalštaba Slovenske vojske. Sestavljajo ga diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so povprečno stari manj kot 29 let. Na zgoščenki Medenina in patina je posnetih sedem skladb: Domžalska koračnica, Pohorske cvetlice, Potovanje po Kranjski deželi, Duhovna pesem, Na Trški gori, Mlada pota, Koračnica generala Maistra. Čudovite Alpe «■ Planinska zveza Slovenije S knjigo Čudovite Alpe se Andrej Mašera predstavlja kot izreden poznavalec Alp zunaj Slovenije, kot pisec, ki so mu znane najmanjše podrobnosti o gorah, o katerih piše, ki pozna zanimivosti iz davne zgodovine osvajanja vrhov in prvih pristopov, in kot sodobnik, ki redno spremlja dogajanje v svetu Alp. V vodniku so podrobni opisi izbranih vrhov, njihovih značilnosti, praviloma tudi značilnosti celotne verige, kateri pripadajo. Na zanimiv način je predstavljeno vse, kar je na gori privlačnega, podana je zgodovina vzponov, pogosto tudi zgodovinski oris, včasih tudi zanimivi pripetljaji iz »življenja gore«, v vodniku dobimo vse potrebne podatke, ki jih potrebujemo za obisk neke gore. Čudovite Alpe so bogat in z veliko ljubeznijo napisan vodnik za 45 vzponov na najlepše vrhove v našem zahodnem zamejstvu: iz Karnijskih in Ziljskih Alp je 13 vrhov, iz Dolomitov 18, iz Severnih apneni-ških Alp trije in iz Visokih Tur enajst. k n j i g a r n a Demokracija KNJIGA MESECA OKTOBRA j USPEŠNICA iii »rii Obseg: 376 strani, format: 17x24,5 cm, trda vezava Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Poleg besedila najpomembnejših predpisov s področja državne ureditve, organov oblasti, človekovih pravic, volitev in referendumov ter ustavnega sodstva daje tudi pregled nad postopkom pred ustavnim sodiščem in nekaterimi njegovimi odločitvami. Knjiga je opremljena tudi z vzorci vlog pred ustavnim sodiščem in z uvodnimi pojasnili prof. dr. Rafaela Cijana, mag. Jurija Toplaka in Tadeja Dubrovnika. -Redna cens: 8.500/00M / 35,45 EUR Pil nakupu knjige mesec ____/BIHRH Iii I zato boste zanjo odšteli !e S" ' '.7" ". 3,7 " Naročniki tednika Demokracija pa boste deležni 30% PC. zato boste za knjigo ödste ■ ■ Akcijska ponudba velja do 31. oktobra 2006 oz. do razprodaje zalog. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR=239,64 SIT □ Naročam knjigo Državna ureditev Republike Slovenije Število izvodov: Ime in priimek (¡me podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokradja.si ali po telefonu 01 230 06 66. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. www.demokracija.si/knjigarna Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Podelili Aškerčeve nagrade Lucija Horvat, foto: Bor Slana Aškerčevo nagrado za življenjsko delo za leto 2006 so podelili dr. Emi Umek. Aškerčevo priznanje so prejeli Aleksander Žižek za prevod celjskih mestnih privilegijev in avtorji razstave ob 500-letnici ljubljanskih županov. ca stanovskega glasila Arhivi in soustanoviteljica zbirke Viri. Dr. Ema Umek prejema nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, ki jo bienalno podeljuje Arhivsko društvo Slovenije, je zapisano, da je Ema Umek s svojim strokovnim delom na področju arhivistike, objavami arhivskega gradiva in strokovnih člankov, delom v arhivskih komisijah in pri vzgoji številnih mlajših kolegov dala neizbrisen pečat arhivski stroki. Njen prispevek ni močno vplival le na delo in razvoj v Arhivu Slovenije, bila je tudi sodelavka arhivskega društva, njena strokovnost pa je vplivala na razvoj celotne arhivske stroke. Ema Umek, rojena leta 1929, je diplomirala iz zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za diplomsko nalogo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1953 se je zaposlila v takra- tnem Državnem arhivu LR Slovenije, kjer je delala 35 let, vse do upokojitve. Med letoma 1984 in 1988 je bila tudi direktorica arhiva. Leta 1990 je doktorirala z disertacijo Erbergi in dolski arhiv. Umekova je kot specialistka za urejanje in popisovanje arhivskega gradiva pripravila strokovne podlage za popisovanje različnih zvrsti arhivskega gradiva. Svetovala je tudi pri pripravi podzakonskih aktov o popisovanju. Delovala je v komisiji za vračanje arhivskega gradiva na podlagi sporazuma med Republiko Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Bila je med ustanovitelji in pobudniki ter nekaj časa tudi glavna uredni- Priznanja za arhiviste Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje je Aškerčevo priznanje prejel za kritično objavo in prevod integralnega prepisa in potrditve celjskih mestnih pravic cesarja Karla VI. Izvirna listina v obliki privile-gijske knjige - potrditve mestnih pravic iz leta 1717 vsebuje prepise 22 listin od leta 1451 dalje. Žižek je s strokovno obdelavo, prepisom, prevodom, komentarji in z interpretacijo zgodovinski vir približal strokovni in širši javnosti ter s tem veliko pripomogel k popularizaciji arhivske dejavnosti in svojega arhiva. Sonja Anžič in Tatjana Šenk, arhivistki v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ter Damjan Hančič, nekdanji arhivist v istem arhivu, so pripravili razstavo Ljubljanska mestna uprava od prvega župana dalje, ki je bila oktobra 2004 na ogled v galeriji Kresija. Razstavo sta pospremila bogato opremljen katalog ter zgibanka v slovenščini in angleščini. V knjigi Ljubljanski župani skozi čas pa so na enem kraju zbrali podatke o 113 ljubljanskih županih v poltisočle-tnem obdobju ljubljanske mestne uprave. Damjan Hančič je tako pri razstavi kot v knjigi obravnaval obdobje od začetka 16. do začetka 19. stoletja, Sonja Anžič čas od 19. stoletja do II. svetovne vojne, Tatjana Šenk pa obdobje socialistične mestne uprave do vzpostavitve vnovične mestne samouprave leta 1995. Kot je zapisano v utemeljitvi, je projekt ob 500-letnici ljubljanskih županov pomemben prispevek k poznavanju zgodovine slovenskega glavnega mesta. Z razstavljanjem in objavljanjem je postalo arhivsko gradivo zanimivo in dostopno tudi za širši krog ljudi, kar utrjuje zavest o pomembnosti arhivov in arhivskega gradiva. Q Aleksander Žižek Sonja Anžič Damjan Hančič Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 KULTURA Arheološka odkritja V Brežicah so zaščitna arheološka izkopavanja na glavni ulici Brežic dala pričakovane in nepričakovane rezultate. V minulih dveh mesecih so ob severnem vstopu v mesto naleteli na ostanke srednjeveškega obzidja, obrambni stolp in obrambni jašek. Nepričakovano pa so ob mnogih pridatkih, med katerimi je tudi lep vrč, odkrili ostanke Brežiški grad predzgodovinske naselbine. Zdaj so končno dobili dokaze, da sodijo Brežice med najpomembnejša stara slovenska mesta. Najdbe bodo shranili v Posavski muzej Brežice. Na lokaciji ostankov obzidja in obrambnega stolpa, ki jih bodo zagrnili, bi morali namestiti oznake v tlak ter postaviti informativne table, ki bi opozarjale na bogato preteklost mesta. Podobno velja za preostala letošnja arheološka odkritja v Brežicah, saj so na obzidje in obrambni stolp naleteli tudi pri novi pošti, pri nekdanjem sejmišču ob Savi pa so, ko so gradili novo policijsko postajo, odkrili predzgodovinsko naselbino. Ker so se arheološka dela končala, bo v Brežicah mogoče začeti z načrtovano celovito prenovo osrednje brežiške prometnice. L. H. Mojo srčno kri škropite Mnogim proslavam letošnje 100. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča so se pridružili tudi zamejski Slovenci. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so predstavili zbirko zborovskih skladb na besedila Gregorčičevih pesmi z naslovom Mojo srčno kri škropite, v soboto, 21. oktobra, pa so v goriškem Ljudskem vrtu odkrili doprsni kip goriškega slavčka, ki ga je izdelal domači likovni umetnik Silvan Bevčar. Gregorčič je namreč svojo življenjsko pot sklenil v Gorici. Zbirka Mojo srčno kri škropite, ki jo je Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica izdala v 500 izvodih, prinaša izbor 53 zborovskih partitur, ki so jih po Gregorčičevih pesmih napisali različni slovenski skladatelji. Ob tem vključuje tudi seznam več kot 200 pesmi goriškega slavčka, ki so doživele uglasbitev. Gregorčičeve pesmi so bile med pesmimi drugih slovenskih pesnikov največ- Simon Gregorčič Napovednik dogodkov ČETRTEK, 26. io. 2006 krat uglasbene. Zbirko in pesnika sta predstavila učitelj Adrijan Pahor in mladi goriški skladatelj Patrick Quaggiato, poleg njiju pa je nastopil Mešani pevski zbor Podgora. Quaggiato je zbirko tudi uredil. Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica bo 100. obletnici Gregorčičeve smrti posvetila tudi letošnjo revijo pevskih zborov Cecilijanka, ki bo v Gorici potekala sredi novembra. Letos sta izšli tudi knjigi o tem primorskem pesniku. Mladinska knjiga je izdala monografsko publikacijo Zlata knjiga Simona Gregorčiča, ki prinaša vzporedno ponatisnjena fa-ksimile rokopisa in prvo izdajo Poezij iz leta 1882, dopolnjuje pa ju mala slikovna monografija. Slednja pesnika prikaže v širši, tudi neliterarni luči. Goriška Mohorjeva družba pa je izdala zbirko petdesetih pesmi z naslovom Simon Gregorčič - Izbrane poezije. L. H. 11.00 Cankarjev dom: Big Band RTV Slovenija - džez. Alenka Godec, vokal; Hugo Šekoranja, povezovalec 20.00 Cankarjev dom: Simfonični orkester RTV Slovenija - klasična glasba 20.00 MGL: Rok Vilčnik: 0 čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni. Glasbena predstava po motivih zgodb Raymonda Carverja. 79.30SNG Drama: Viliam Klimaček: Hipermarket. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. PETEK, 27.10.2006_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: L. Visconti: Somrak bogov. Začetek zgodbe je postavljen obdobje nacistične Nemčije, v februarsko noč leta 1933, ko je gorel Reichstag, in opisuje razpad nemške družine v času nacističnega režima. 20.00 MGL: Rok Vilčnik: 0 čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni. Glasbena predstava po motivih zgodb Raymonda Carverja. 79.30 SNG Drama: R. Schimmelpfennig: Ženska od prej SOBOTA, 28.10.2006_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: L. Visconti: Somrak bogov 19.30 Cankarjev dom: Šukar & Magnifico - romska glasba, pop. Skupina Šukar je tamburaški kvintet, ki je začel delovati leta 1990. Igra romsko glasbo z vseh koncev Evrope, izvaja pa jo na ljudskih brenkalih, tipičnih za Panonijo. Snov za skladbe pridobijo z zbiranjem zapisanih, posnetih pa tudi ustno prenesenih pesmi, ki so večinoma poskočnice in balade. NEDELJA, 29. io. 2006_ 20.00 KUD France Prešeren: Gverila Teater: Muvioke (filmske karaoke) - improvizacijsko gledališče 76.00 Tehniški muzej Slovenije: Prikaz poskusov Nikole Tesle PONEDELJEK, 30. io. 2006_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: L. Visconti: Somrak bogov TOREK, 31.10.2006_ 20.00 Cankarjev dom: 5moških.com, premiera. Režija: Jurij Zrnec. Igrajo: Lado Bizovičar, Boris Cavazza, Sebastijan Cavazza, Matjaž Tribušon, Jurij Zrnec. SREDA, m. 2006_ Rdeča Galerija Ateljeja 2050: Jana Pestotnik: V njihovem svetu - fotografije, do 18.11. Avtorica je razstavo posvetila konjem in njihovemu »večkrat prezrtemu svetu občutij in čustev, skritemu očem naključnega opazovalca, ki pa je vendarle tako podoben človeškemu«. radic!t zeleni val 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 47 FILM FROM T: IE DIRECTOR OF "THE FUGITIVE" R!SK EVEKTTHlNi; SEPTEMBER — THE__ Življenje za druge Monika Maljevič Pravi pomen herojstva, prijateljstva in požrtvovalnosti bomo spoznali v filmu Varuh, ki govori o nesebični pomoči obalne straže in o njenih nevarnih reševanjih. Varuh je zgodba o neomajnem pogumu in nesebičnem žrtvovanju v doslej na filmu še ne prikazani službi reševalnih plavalcev obalne straže. To so dejansko posebna vrsta moških in žensk, ki v vrtincu najhujših neurij in razpenjenih valov tvegajo svoja življenja v službi z načelom: Da bi drugi živeli! Doslej svetu in večini Američanov neznani in noro drzni junaki, ki so rešili na tisoče življenj iz smrtonosnih povodnji Katrine, so v tej pretresljivi fiktivni filmski zgodbi tudi timskemu delu predani reševalci obalne straže v Beringovem morju dobili svoj prepoznavni obraz. V kratkem uvodnem delu spoznamo legendarnega plavalca - reševalca obalne straže Bena Randalla (Kevin Costner) v enem njegovih najhujših trenutkov - v spletu okoliščin in izjemno nevarnih delovnih razmer izgubi vso svojo ekipo in žrtve, ki jih je prišel reševat. Še močno pod vtisom nesreče ga proti njegovi volji pošljejo poučevati na elitno šolo »A« za reševalce obalne straže. Z izjemno težavnim programom usposabljanja poskušajo inštruktorji sposobne, po naravi nadarjene, toda nemalokrat arogantne mlade rekrute vzgojiti v najboljše in naj-pogumnejše reševalne plavalce. Ben, ki se otepa z žalostjo in obžalovanjem, se povsem posveti poučevanju na edini način, ki ga pozna, in s svojimi nekonvenci-onalnimi, na izkušnjah temelječimi metodami postavi program na glavo. Zakaj? Ker brezkompromisno razume in dojema, kaj služba terja od vsakega posameznega reševalca; nekega dne se bo moral sleherni izmed njih odločiti tudi o tem, kdo bo živel in kdo umrl. Ko z mladim, domišljavim plavalnim prvakom in rekorderjem Jakeom The Guardian Režija: Andrew Davis Scenarij: Ron L. Brinkerhoff Produkcija: Armyan Bernstein, Charlie Lyond, Zanne Devine Igrajo: Kevin Costner, Ashton Kutcher, Neal McDonough, Clancy Brown, Melissa Sagemiller, Brian Geraghty, Sela Ward Premiera: 26.10.2006 Distribucija: Cenex Fischerjem (Ashton Kutcher), ki mu sprva nadene poniževalni vzdevek zlata ribica, merita moči, Ben to počne samo zato, ker v njem vidi nekoga, ki ima vse odlike, da bo postal najboljši med najboljšimi, če bo le zmogel združiti svoj talent s srcem in predanostjo in se izogniti napakam, ki jih je storil Ben. Na svoji prvi nevarni reševalni misiji v razdivjanem Beringovem morju bo moral Jake vse svoje pridobljeno znanje preliti v akcijo in hkrati spoznati, kaj v resnici pomeni tvegati vse. Snemanje je bilo neprestan boj z vremenom in naravnimi elementi, čeprav so skoraj vse najnevarnejše prizore posneli v orjaškem, z najmodernejšo tehniko opremljenem vodnem rezervoarju, ki lahko pričara divje, razpenjene valove odprtega morja. Prav zaradi vsega naštetega v filmu lahko vidite nekaj izjemno realističnih prizorov reševanja, kakršnih doslej še ni bilo. Reševalci ameriške obalne straže, čeprav zelo poredko javno pohvaljeni, na leto v poprečju rešijo približno 5.000 življenj, ki so neprecenljiva, in 2,5 milijarde vredno premoženje. Če se ozremo na eno najhujših naravnih katastrof v ameriški zgodovini, poplave zaradi orkana Katrina, so tedaj reševalci obalne straže rešili ali evakuirali več kot 33.000 ljudi. 19 Demokracija • 43/xi ■ 26. oktober 2006 Da, naročam časnik Večer in si s tem zagotovim ugodnosti: 1 mesec brezplačne iTIVI-naročnine in 20% popust na pakete iTIVI. Ugodnosti aktiviram s promocijsko kodo: iTIVI PROMOCIJSKA KODA SAMO ZA NAROČNIKE VEČERA: JMV1032BDZ531 Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Kraj in poštna številka: Elektronski naslov: Davčna številka: Telefon: Podpis: Navedeni podatki so točni in naročnik dovoljuje, da jih ČZP Večer d. d. uporablja za vzdrževanje naročniškega razmerja in obveščanje o akcijah (največ enkrat tedensko). Naročilnico pošljite na naslov: ČZP Večer, Prodaja edicij, 2504 Maribor ali e-pošti: narocnina@vecer.com. INFORMACIJE NA: VI Fl Vfe www.itivi.si/vecer V E1V/E11\ iTIVI za naročnike Večera 1 mesec brezplačno* in 20% ceneje! Za vse nove in obstoječe naročnike časnika Večer smo v sodelovanju s spletno videoteko iTIVI pripravili posebno ugodnost -1 mesec brezplačne iTIVI naročnine in 20% popust na pakete iTIVI. Kako do ugodnosti? Na strani www.itivi.si/vecer aktivirate promocijsko kodo s tega oglasa, ki velja samo za naročnike časnika Večer. L Ugodnost 1 -mesečne brezplačne naročnine na iTIVI velja samo do konca leta 2006, 20% popust na katerikoli iTIVIjev paket pa za naročnike Večera velja neprestano. AVTOMOBILIZEM Sonata za klavir in orkester Miha Dovč, foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute Hyundai sonata 2,0 CRDi VGT GLS/TOP-KU Njeno najmočnejše orožje je veliko avtomobila za malo denarja. Če pa zraven dodate še garancijo za zanesljivost, saj Hyundai na tej lestvici kotira na več kot zavidljivem tretjem mestu, je ta avtomobil primeren nakup za vse tiste, ki jim več kot prestižna znamka pomeni udobje, zanesljivost in varnost. Spogledovanje z Ameriko Od daleč bolj spominja na kakšno ameriško potovalno limuzino, saj je oblika zrisana po zgledu teh avtomobilov, kajti prenovljena sonata želi ugajati tudi petičnim ameriškim kupcem. In njena 4,8 metra dolga pojava to vsekakor odraža. Mimogrede naj omenim, da je sonata s svojimi centimetri največji avtomobil v svojem razredu in se že spogleduje z razred večjimi avtomobili. Tudi v samem kokpitu so ti centimetri kvantitetno odmerjeni in le kakšen košarkarski center bi se utegnil pritožiti, da mu primanj- kuje prostora. Več kot dovolj je najrazličnejših odlagalnih poličk in predalčkov za drobnarije, ki vedno pridejo prav, ko je treba kaj TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TEHNIČNI PODATKI HYUNDAI SONATA 2,0 CRDI VGT vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1991 moč v kW (KM) pri vrt./min 100 (136) pri 4000 največji navor v Nm pri vrt./min 305 pri 1800-2500 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4800x 1832x1475 medosna razdalja v mm 2730 prtljažnik v litrih 523 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1666 (484) največja hitrost v km/h 203 pospešek 0-100 km/h v s 10,7 ««Mi poraba (po normah EU) v l/l 00 km 8,2/5,0/6,1 poraba na testu v 1/100 km 6,3 cena vozila v SIT 5,597.990 na hitro odložiti. Tudi prtljažni prostor z ravnimi površinami je izdatno odmerjen in tako ni strahu, da bi prehitro zmanjkalo prostora v njem. Bogastvo opreme oprema gls/ TOP-KU je največ, kar vam lahko ponudijo pri Hyundaiju. Tja spada usnjeno oblazinjene z električno nastavljivim voznikovim sedežem (medtem ko sovoznikov zahteva ročne spretnosti), 6 varnostnih blazin, potovalni računalnik, daljinsko osrednje zaklepanje, stabilizacijski sistem ESP, senčilo zadnjega stekla, samodejna klimatska naprava in usnjen večfunkcijski volan. Da pa sonata še vedno ni povsem 'evropski' avtomobil, vas opomni s svojimi muhami. Medtem ko vsa konkurenca ponuja daljinsko zaklepanje na zagonskem ključu, se sonata še vedno ponaša z da- 50 Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 AVTOMOBILIZEM ljincem, ki je ločen in dodan kot obesek za ključe. Rahlo nepriročno. Še ena posebnost je potovalni računalnik, ki ga ne upravljamo na obvolanski ročici, kot je to sicer v navadi, ampak z dvema gumboma, ki sta nameščena pod merilnikom hitrosti, in ne meri trenutne porabe goriva. In ob pritiskih na ta gumba se vam utegne še enkrat narisati nasmeh na obraz. Ob polnem tanku, ki meri 70 litrov, vam potovalni računalnik hitro izračuna, da boste prej omagali vi, preden bo treba spet na postanek na bencinsko črpalko, saj poraba ob umirjeni vožnji dosega vrednost 6,5 litra na 100 kilometrov. V koraku s časom Za to pa ima največ zaslug kultiviran in prožen dvolitrski štirivaljnik, ki streže z največjo močjo 100 kW (136 KM). Prikladno pri zavarovanju, da ne padete v višji razred. Motorju, ki v večini primerov zadosti večji masi avtomobila (1700 kg), le ob daljših klancih, prehitevanjih nad 120 km/h in polni obremenitvi poide sapa. Je pa zato odličen partner šeststo-penjskemu ročnemu menjalniku, ki je sicer dober, vendar bi se sami pojavi avtomobila verjetno bolj podal umirjen samodejni menjalnik. Podvozje je udobno naravnano in ob hitrih menjavah smeri pokaže svojo mehko stran, zato je najboljše za cestna križarjenja, kjer odlično požira neravnine. Tudi zvočna izolacija je odlična, tako da niti ne veste, s kakšno hitrostjo avtomobil nabira kilometre, medtem ko vi poslušate Mozarta, Straussa ali Beethovna. Za še udobnejša cestna križarjenja manjka le tempomat. Sonata je odličen potovalni avto, ki voznika in potnike varno in zanesljivo pripelje na cilj. Ni hitrostni rekorder med svojimi tekmeci, vendar ima dovolj atributov, da še vedno privabi kupce in jih zapelje. K) Novice PEUGEOT 207 THP Peugeot je v sodelovanju z BMW predstavil nov tehnološko napreden bencinski agregat, ki ga nad druge dviguje predvsem zahteven dvojni turbinski sklop. BMW je zraven primešal še VVT - spremenljivi čas odpiranja ventilov, ne manjka pa niti neposrednega vbrizga goriva. Dosegli so moč 110 kW (150 KM) pri 1,6-litrski delovni prostornini in 240 Nm navora pri le 1400 vrtljajih, porabo pa spustili na ugodnih sedem litrov na 100 km. Pospešek do 100 km/h traja le trenutek dlje od osmih sekund, končna hitrost pa 210 km/h, kar malčku daje pravo mero športnosti. KIA S0RENT0 Sorento je pred štirimi leti Kii tako dobro uspel, da so ga po štirih letih le malce osvežili in spet se uspešno kosa s svojo konkurenco, od katere je cenovno občutno ugodnejši. Več sprememb kot na pločevini je pod njo, predvsem turbodizelski motor je precej zmogljivejši in čistejši, osnovna cena za tipično sodobno športno-terensko vozilo pa znaša 6,6 milijona tolarjev. Inženirji so se ob prenovi lotili podvozja, ki ima sedaj boljše lastnosti, poleg tega pa konkretno posodobili turbodizelski agregat. Za petino je močnejši od predhodnika, tako da ima sedaj 125 kW (170 KM), za 2,6 sekunde boljši pospešek do 100 km/h in bistveno čistejši izpuh, ki s filtrom trdnih delcev izpolnjuje norme Euro4. Menjalnik ima pet stopenj, ob doplačilu pa si je mogoče omisliti tudi samodejnega. ZVD ZVD Zovod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Kot specializirana enota medicine dela opravljamo vse vrste preventivnih zdravstvenih pregledov - med drugim tudi preglede kandidatov za voznike in voznike motornih vozil vseh kategorij. Zdravstveni pregled voznika amaterja stane 9.890,00SIT in poklicnega voznika 26.920,00 SIT, s psihološkim pregledom in nočnim vidom pa 38.040,00 SIT Preglede opravljamo vsak dan od 6.30 do 13.00 ure. Celoten pregled opravite na enem mestu in za voznika amaterja traja pol ure in za poklicnega voznika do tri ure. Zaželeno je predhodno naročanje. Lokacija: Chengdujska cesta 25, Ljubljana, W: www.zvd.si Kontakt: T: 01/585 51 00, F: 01/585 51 01, E: info@zvd.si Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 51 ZDRAVJE Spremljevalec prehladov Lucija Horvat, foto: iStockphoto, arhiv Demokracije Jutra in večeri so ta čas že precej hladni, zato je dobro biti pozoren na obleko. Da bi preprečili neprijetne prehlade, angine, gripe in kašelj, je več tanjših oblačil najprimernejša izbira, saj to omogoča uravnavanje temperature. Ce pa se vendarle prehladi-mo, je najpogostejša reakcija na to kašelj. Kašelj je refleksna reakcija dihalnih poti, ki se na ta način laže očistijo dra-žečih snovi in odvečne sluzi. Navadno začnemo kašljati zaradi vnetja dihal, alergije, kašelj izzovejo tudi suh ali zadimljen zrak, avtomobilski izpušni plini, hlapi kemikalij in sluz iz nosnih prehodov, ki se cedi po grlu. Kašelj je lahko tudi suh in je najpogostejši pozimi pa tudi na območjih z bolj onesnaženim zrakom. Suh kašelj lahko povzroči astma, pri kateri se bronhialne cevke, drobni zračni prehodi, zožijo, pa tudi alergijske reakcije na nekatere alergene v zraku, kot sta cvetni prah in izločki pršic, ki živijo v hišnem prahu. Najpogostejši vzrok za kašelj pa je seveda vnetje zgornjih dihal, prehlad, gripa in bronhitis. Takšno vnetje povzroči razdraženost in oteklost sluznice zgornjih dihal in pogosto tudi sluz, ki še bolj draži. Varujte svoje zdravje Tudi pri kašlju je zelo pomembna preventiva, varovanje pred prehladom in ukvarjanje s športom za večjo odpornost. Da bi se izognili kroničnemu kašlju, je najbolje, da ne kadite, poleg tega pa se izogibajte zakajenim prostorom in vztrajajte pri prepovedi kajenja na delovnem mestu. Posebej ob epidemijah hudih prehladov in gripe se izogibajte zelo obljudenih krajev, čakalnic in kinodvoran. Kašelj je mogoče preprečiti tudi z okrepitvijo imunskega sistema, to pa dosežemo tako, da uživamo čim več takšnih jedi, predvsem sadja, ki vsebujejo veliko vitamina C. Redno je treba skrbeti za telesno aktivnost in se naučiti obvladovati stres, ki velja za enega ključnih dejavnikov, ki znižujejo odpornost organizma. Dovzetnost za kašelj pomaga pregnati tudi azijska terapevtska vadba, kot so joga, tai či ali či gong. Vse tri spodbujajo pravilno dihanje in izboljšajo držo. Sproščajo napetost v mišicah, prsih in trebuhu, ki marsikdaj spremlja kašelj, ter pomagajo obvladati stres. Zdravljenje kašlja Kadar pa kašelj vseeno napade, ga je pomembno pravilno zdraviti ali vsaj lajšati. Preizkušeno zdravilo proti kašlju sta limonin sok in med z vročo vodo. Sicer pa je pri vseh vrstah kašlja treba spiti čim več tekočine, po možnosti toplih pijač. Kašelj pomirijo sadni sokovi, topla voda ali čaj iz črnega ribeza, hkrati pa tudi pomagajo izločiti morebitno sluz. Sadje in zelenjavo jejte petkrat na dan. Kadar vas napade kašelj, se sistematično izogibajte kavi, pijačam s kofeinom in alkoholu, saj delujejo diuretično, izločajo vodo iz telesa in zaradi izgube tekočine povzročajo težje izkašljevanje sluzi. Če izka-šljujete sluz, ne jemljite kupljenih pripravkov za zatiranje kašlja, dekongestivov, ki naj bi posušili sluz, in ekspektoransov, ki naj bi izčistili pljuča, saj ni dokazov, da bi bili resnično učinkoviti. Pri suhem kašlju si je mogoče pomagati tudi z domačimi zdravili, kot je čaj iz črne mete z medom. Zelenjavna zdravila Med dobra domača zdravila sodi tudi zelenjava in pripravki iz nje. Zelenjava je namreč osnova za sokove, čaje in vroče obkladke. Korenčkov sok bo pomagal izločiti sluz, sok iz repe krepi imunski sistem in učinkuje antiseptično na dihalni Domača zdravila pomagajo. sistem. Sok iz repe dobimo tako, da repo naribamo in za nekaj ur posujemo s sladkorjem. Pri kašlju pomaga tudi sok kuhanega pora, pretlačenega skozi krpo. Porov sok po okusu sladkajte z medom in ga spijte. Odlično pomaga tudi surova čebula, ki jo je treba pokapljati z medom in pustiti čez noč. Naslednji dan je treba na vsaki dve uri popiti dve žlici čebulnega soka. Namesto čebule lahko na enak način uporabimo tudi česen. Zelo dobro in učinkovito domače zdravilo je čaj iz zelja in zeljni ob-kladki, ki jih polagajte na prsi. Zeliščni pripravki Kašelj lajšajo in blažijo tudi različni zeliščni pripravki, ki hkrati pomirjajo vnete dihalne poti, mehčajo sluz, da se laže 52 Demokracija • 43 /xi • 26. oktober 2006 ZDRAVJE Telovadba pomaga krepiti odpornost. izloča, in odvračajo vnetje. Pripravki iz bezgovih jagod odvračajo virusna vnetja, ki so vzrok za različne vrste kašlja, ameriški slamnik pa krepi odpornost organizma. Pri kašlju s sluzjo je dobro piti čaj iz timijana, ajbiša, lučnika ali ožepka, saj ti čaji redčijo in pomagajo izločati sluz. Čaj iz listov pljučnika pa pomaga pri suhem kašlju. Več vrst kašlja olajšajo tudi grahovec in gobe reiši v obliki kapsul, kot čaj ali pa kot dodatek v hrani. Aromaterapija proti kašlju Pri dolgotrajnem kašlju pomaga tudi aromaterapija z eteričnimi olji, ki olajšajo tudi tako trdovraten kašelj, kot je kronični bronhitis. Vredno je poskusiti s parno inhalacijo, odišavljeno z nekaj kapljicami evkaliptovega olja in/ali olja poprove mete. Ne- kaj kapljic tej olj kanite na robec ali papirnat robček in vdihavajte hlape. Kašelj, ki je posledica prehlada ali vnetega grla, je mogoče ponoči pomiriti tako, da kanete dve kapljici evkaliptovega olja na robček in ga položite pod blazino. Enak učinek ima evkaliptovo olje, če ga kanete v dišavno lučko. Z mešanico zeliščnih olj si lahko namažete prsni koš in vrat; najbolje učinkujejo, če dvema čajnima žličkama neodišavljenega losjona dodate tri kapljice olja cedrovca, dve kapljici olja poprove mete in eno kapljico kajputa. Velja le opozorilo, da cedrovca in kajputa ne smemo uporabljati v prvih dvajsetih dnevih nosečnosti. Obisk pri zdravniku Včasih niti vsa domača zdravila niso dovolj ali pa so simptomi tako močni, da je treba nemudoma k zdravniku. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč, če izkašljujete kri in začnete loviti sapo ali če vas boli v prsih. Tudi dojenčka, ki kašlja, je treba takoj brez odlašanja peljati k zdravniku. V ambulanto je treba tudi, če se suh kašelj vleče več kot en mesec, če blag kašelj po treh dneh ne pojenja ali se celo poslabša, če je kašljanje boleče in se ves dan s kašljanjem izloča rumena ali zelena sluz, če imate temperaturo in če seje kašelj pojavil, potem ko ste začeli jemati zdravila. IE e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • 43/xi • 26. okiober 2006 53 ŠPORT Iz viharja v orkan Ana Müllner, foto: Gregor Pohleven, AP Že nekajkrat je bilo rečeno, da sta edina prava športna dogodka v Sloveniji rokomet v Celju in hokej na Jesenicah. Slednji s pridružitvijo avstrijski ligi dobiva povsem nove razsežnosti. bila okrepitev moštva in letos se Acroni lahko pohvali z eno najboljših postav v zadnjih desetletjih, sestavljeno tako iz domačih asov kot tudi tujih okrepitev. Ko so svojo zvestobo klubu obnovili domači igralci, kot sta brata Rodman in kapetan Dejan Vari, je vodstvo kluba v svoje vrste privabilo tudi legendo slovenskega hokeja, 36-letnega Ljubljančana Tomaža Vnuka. A nesreča nikoli ne počiva in ne prizanaša niti najboljšim. Natanko to je Vnuk izkusil na lastni koži. Le mesec dni po podpisu pogodbe si je na prijateljski tekmi v Celovcu poškodoval koleno, mirovati pa bo moral vsaj pol leta. Z njegovo poškodbo so v Acroniju izgubili ne samo dobrega igralca, temveč predvsem odličnega poznavalca avstrijske lige. Njegovo odsotnost v letošnji sezoni bodo poskušali nadomestiti trije tujci, ki bodo v sezoni 2006/2007 zaigrali v rdečih dresih; Kanadčan Jean-Philippe Pare ter Američana Aaron Fox in Seamus Kotyk. Na presenečenje mnogih pa se je v dvorano Pod-mežakla vrnil tudi eden najboljših jeseniških hokejistov Tomaž Razingar. Po sporazumno razdrti pogodbi v Trincu se »rdeči 9« na Jesenice vrača iz osebnih razlogov, HK Acroni je čedalje uspešnejši v avstrijski ligi EBEL. Jesenice, mesto jekla in cve-VV tja« piše na pozdravnem zna-' * ku ob cesti pred železarskim središčem Slovenije. Kdor se ga je spomnil, je pozabil na morda največji ponos Jeseničanov - hokej na ledu. In pozabiti nanj je tam skoraj bogokletno, kajti kraj s 13.000 prebivalci je za slovenske razmere Kanada v malem. Najhitrejši ekipni šport je za mnoge življenjski slog. Kdor ga ni igral, je vsaj oboževalec moštva v rdečih dresih, tisti redki, ki z njim nočejo imeti opravka, pa se mu ob vsesplošni evforiji ne morejo izogniti. Po dveh sanjskih sezonah so na Ledarski 4, glavni bazi hokejskega kluba Acroni Jesenice, začutili, da je slovenski hokejski prostor premajhen in predvsem premalo razvit, da bi lahko v njem resnično pokazali svoj potencial. Julija podpisana pogodba o nastopanju v avstrijski ligi EBEL je bila skrbno načrtovana, z njo pa se je odprlo novo veliko poglavje jeseniškega hokeja. Prevetritev garderobe Logična posledica priključitve ligi EBEL je ^lOlAAOO^A Trstelj-67.kanal I^HB^^ I iBuh¡I t Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru -r 1 DNEVNIK TV PRIMORKA Od ponedeljka do petka ob 20.00 s» 54 Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 ŠPORT s svojo vrnitvijo pa je razveselil predvsem navijače, saj med njimi že dolgo časa velja za enega najbolj priljubljenih igralcev. Pravila igre S pridružitvijo avstrijski ligi je HK Acroni postal osmo moštvo avstrijske lige, v novi vlogi pa se varovanci trenerja Matjaža Kopitarja čedalje bolj izkazujejo. V primerjavi s prejšnjimi sezonami EBEL pomeni predvsem večjo kakovost igre, ki je v naši severni sosedi precej trša, zaznamujejo pa jo tudi številni severnoameriški igralci. Da se bo treba prilagoditi novim pravilom, je že pred sezono napovedal Matjaž Kopitar: »V bistvu tu ne gre le za eno tekmo in potem 14 dni igranja z lažjimi tekmeci, kar je bila dosedanja praksa v državnem prvenstvu in delno tudi v mednarodni ligi. Vsaka tekma, ki nas čaka v novi sezoni, bo namreč na nož, prideš iz viharja in greš v orkan, popuščanja ne bo, časa za počitek pa tudi ne bo na pretek« Obdobje prilagajanja se, kot kaže, že nagiba h koncu in temu primerni so tudi izidi. Po petih zaporednih porazih so Jeseničani po kazenskih strelih dosegli zmago nad Gradcem, nato pa še proti Salzburgu. Obe zmagi sta bili bolj kot zaradi stanja na lestvici potrebni zaradi samozavesti ekipe, ki čedalje bolj verjame v kakovost jeseniške igre. To potrjuje tudi prvi Acronijev vratar Gaber Glavič. »Seveda smo imeli obdobje prilagajanja, kar je normalno. To je velika sprememba za nas, predvsem kar se tiče višjega nivoja hokeja, ki je hitrejši in močnejši od tistega, ki smo ga navajeni igrati. Zadnji zmagi pomenita nekaj korakov naprej in potrjujeta, da napredujemo kot ekipa.« Novopečeni očka še dodaja, da je ozračje v garderobi odlično, kar se ne nazadnje pozna tudi na ledeni ploskvi. O nadaljevanju sezone pa tako v vodstvu kluba kot v garderobah modro molčijo, čeprav se že krepijo pričakovanja o igranju v končnici. Bolj kot končni izid je pomembno, da se Acroni v EBEL dokaže kot enakovreden nasprotnik in si tako zagotovi mesto v ligi tudi v prihodnje. Ne nazadnje v Avstriji ne izključujejo možnosti, da se ligi priključijo tudi druga slovenska moštva, prva naj bi na vrsto prišla ljubljanska Olimpija. Sprejem več ekip v ligo bi zagotovo močno dvignil kakovst slovenskega hokeja, ki je v srcu mnogih že dolgo prvi slovenski ekipni šport. 19 Car med kralji Govoriti o aktualnosti hokejistov iz Gornjesavske doline in pri tem pozabiti na Anžeta Kopitarja, bi bilo skorajda bogokletno. Medtem ko se železarji dokazujejo na avstrijskem ledu, pa Anže Kopitar z dolgimi koraki stopa med zvezde svetovnega hokeja. Prvi Slovenec v NHL najmočnejši hokejski ligi na svetu, je po podpisu pogodbe za moštvo Los Angeles Kings 7. oktobra debitiral na severnoameriškem ledu in že s prvim nastopom navdušil. Čeprav je bil njegov nastop v letošnji sezoni zaradi njegove mladosti vprašljiv, se je Anže dokazal že v pripravljalnem obdobju in si tako izbojeval mesto v prvi postavi. Na prvi tekmi sezone je dosegel dva zadetka in se v trenutku priljubil tako navijačem kot tudi kalifornijskim delodajalcem. Da je izreden talent in da mu trener zaupa, dokazuje tudi dejstvo, da je od napadalcev na prvih dveh tekmah prebil na ledu največ minut. Po sanjskem začetku sezone lahko 19-letnemu Hruščanu zaželimo tudi sanjsko nadaljevanje. Z njegovim nastopom v ligi NHL se je Slovenija dokončno uvrstila na svetovni hokejski zemljevid, kar je seveda močna spodbuda za druge slovenske hokejiste, ki igrajo v tujini ali v domovini. 9 Mladi enhaelovec Anže Kopitar Hokejska trma Esad Babačič Jeseničani so se začeli počutiti kot doma tudi v avstrijski ligi, ki je bila do naših prvakov precej neprijazna. Tisti, ki so pričakovali, da bodo železarji laže shajali z bogatimi sosedi, so se morali ugrizniti v jezik, saj je že sedaj jasno, da se bo treba za vsako zmago bojevati do konca. Še sreča, da so naši hokejisti vse prej kot mevže, ki bi se vnaprej vdale. Tudi kadar je nasprotnik boljši, so sposobni izvleči pozitiven izid, kar je lastnost, s katero se ne morejo pohvaliti vsi naši športniki. Niz petih porazov obrniti v niz treh zmag je vse prej kot lahko, še posebej če nekajkrat izgubite zaradi pomanjkanja sreče. V igralce se lahko naseli skepsa, ki vpliva na samo igro, in takrat je težko premagovati slabše od sebe, kaj šele bogatejše in samozavestnejše. Očitno je spet na delu znamenita gorenjska trma, ki zelo dobro pristaja hokejski igri. Tisto, česar ni mogoče dobiti s kombinatoriko in telesno pripravljenostjo, lahko hokejisti nadomestijo z bojevitostjo ob ograji in v igri mož na moža. Naši imajo gotovo velik motiv, če nič drugega, se ne želijo osmešiti pred svojimi sosedi. Na srečo so že navajeni, da denar ni na prvem mestu in da je veliko bolj zdravo, če se osredinijo na nasprotnika, kot pa na vse neplačane obveznosti s strani kluba in zveze. Pred dejstvo sta postavljena tudi naša telovadca Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek, ki žanjeta sadove svojega predanega dela. Kaj je to popolnost, je še enkrat pokazal Pegan, ki ga je od novega zlatega odličja ločil en sam doskok Morda pa je za trenutek nehote pomislil, koliko »nagrad« bo za uspešno predstavitev svoje države deležen, ko bo spet enkrat svetovni prvak Da je brez denarja težko tekmovati, so na svoji koži začutili tudi košarkarji Olimpije, saj se ne morejo zanašati na svoje tujce, ki so bili očitno bolj slab nakup. Zdaj se je poškodoval še edini biser, ki se je pred sezono preselil pod Rožnik: up turške košarke Arslan je staknil nadležno poškodbo, ki ga bo za nekaj časa ločila od igrišč. Več kot jasno je, da naš prvak nima domačega materiala, s katerim bi lahko zakrpal praznine v igri. Pomanjkanje domačega kadra je vsekakor slab obet pred začetkom evrolige, ki bo močnejša kot kadar koli prej. Najboljši recept za dobro psihološko pripravo je podal deskar Rok Flander, ki se lahko za preporod zahvali dvomesečnemu popotovanju po Madagaskarju. Poklicni športniki se pogosto srečujejo z iz-praznjenostjo, zaradi katere ne morejo dosegati optimalnih rezultatov, zato je včasih dovolj, da se za nekaj časa preprosto umaknejo. Demokracija ■ 431x1 • 26. oktober 2006 55 Jelinčiča je sodišče oprostilo, njegova soobtoženca pa spoznalo za kriva. Poslanec je bil oproščen Bogdan Sajovic, foto: Sašo Bizjak/Večer, arhiv Demokracije Po petnajstih letih mletja je sodišče Zmaga Jelinčiča Plemenitega spoznalo za nedolžnega v poskusu bombnega napada, njegova soobtoženca pa za kriva. Tožilstvo je sicer za poslanca zahtevalo štiri leta zapora, za soobtoženca pa po pet let. Po petnajstih letih je prišlo končno do prvostopenjskega epiloga za eno najhujših kaznivih dejanj, to je umora. Po seveda še nepravnomočni sodbi sta bila dva obtoženca spoznana za kriva, tretji pa je bil oproščen. Zadeva je toliko odmevnejša, ker je oproščeni obtoženec Zmago Jelinčič Plemeniti, prvak Slovenske nacionalne stranke in poslanec v državnem zboru. Obtoženca Andrej Šiško in Matjaž Jerič pa bosta morala, če bo obsodba postala pravnomočna, za rešetke. Šiško, ki ni popolnoma neznan, pred časom je bil vodja mariborskih navijačev, t. i. Viol, je bil obsojen na dve leti zapora, Jerič pa na leto in pol. Seveda se bosta pritožila, verjetno pa se bo pritožilo tudi državno tožilstvo, ki je za Šiška in Jeriča zahtevalo po pet let, za Jelinčiča pa štiri leta zapora. 56 Zgodba sega v leto 1992, ko je bila v avtomobil zastava 101, last Milana Klementa, nastavljena bomba. Bomba je bila po mnenju strokovnjakov sestavljena profesionalno, prav nič profesionalno pa ni bila nastavljena. Žica, ki je segala do vrat vozila in ki naj bi sprožila bombo v trenutku, ko bi vrata nekdo odprl, je bila namreč predolga in do aktiviranja ne bi moglo priti. Tožilstvo je menilo, da je bil organizator bombnega atentata Šiško, ki naj bi bil z Jeričevo pomočjo nastavil eksplozivno telo na avtomobil, Jelinčič (znan tudi kot pirotehnik) pa naj bi jima pomagal pri izdelavi bombe. Šiško in Jerič sta namreč pred preiskovalnim sodnikom sprva priznala dejanje, a kakšen mesec pozneje sta priznanje preklicala. Banansko sodišče Jelinčič je vsa leta, kar se je zadeva vlekla, Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 zatrjeval, da z zadevo nima nič. Po njegovo je šlo za konstrukt, ki so ga zrežirali nekateri zaposleni v policiji oziroma v obveščevalni službi. Le-ti naj bi ga bili poskušali odstraniti iz politike, saj naj bi bil osebno in kot predsednik stranke prenevaren nekaterim političnim krogom in tudi omenjenim policijskim uslužbencem. Poleg tega naj bi bili ti policisti oziroma obveščevalci pravzaprav kriminalci, ki so snovali veliko golju- fijo s ponarejenimi tolarskimi boni. Po Jelinčičevem mnenju naj bi si bili nabavili 24 tisoč tolarskih bonov (tedaj smo prave tolarske bankovce šele izdelovali) po pet tisoč tolarjev in jih nameravali zamenjati za tedanje nemške marke. Na razsodbi Jeriča ni bilo, ker naj bi bil službeno odsoten. Šiško je po obsodbi hudo zarobantil čez sodišče in mu očital, da se obnaša, kot da bi bilo v neki banan-ski republiki, recimo v afriškem Kongu. Jelinčič je bil seveda z razsodbo zadovoljen in je dejal, da je vesel, da je sodišče končno spoznalo, ker ni kriv očitanega dejanja, kar je vsa leta poudarjal. Omenil pa je, da je tudi vesel, da se je medtem zamenjala politična oblast, kajti drugače najbrž ne bi slišal oprostilne obsodbe. E Beg je bil kratek Pripornika sta za kratek čas pobegnila iz zaprtega oddelka ljubljanske psihiatrčne bolnišnice. V Sloveniji očitno manjka ljudi, ki bi se prijavljali za varuhe reda oziroma za zaporniške paznike. To naj bi bil razlog, da sta pobegnila nevarna osumljenca kaznivih dejanj. V psihiatrični bolnišnici v ljubljanskem Polju obstaja zaprt oddelek, kamor nameščajo pripornike ali zapornike, za katere stroka meni, da je zanje bolniška soba primernejša od zaporniške celice. Na zaprtem balkonu so bili tako okoli sedme ure zvečer trije priporniki pod nadzorom enega samega stražarja. Eden od zastraženih se je želel vrniti v celico in stražar ga je odpeljal. Nekaj trenutkov nezastra-ženosti sta izkoristila druga dva in pobegnila na svobodo. Takoj je stekla iskalna akcija, saj eden od pobeglih, 23-letni Jaka Ulčnik čaka na sojenje zaradi umora in poskusa umora. Lani poleti je namreč s pištolo ustrelil svojega starejšega brata, obstrelil pa bratovo partnerko. Menda se bo moral kmalu zagovarjati še za en umor, ki naj bi ga bil storil v Bosni, kjer naj bi bil ustrelil nekega moškega. Motivi za umore niso znani. Drugi ubežnik je bil 25-letni Robert Zirovnik, ki je v postopku zaradi prekupčevanja z mamili. Poleg iskalne akcije je stekla tudi interna preiskava okoliščin bega, ki pa je paznika oprostila krivde za pobeg pripornikov, saj ni mogel biti na več krajih hkrati. Navzoč bi moral biti še kakšen paznik, a kot rečeno, je slednjih premalo, zapornikov pa je čedalje več. Ubežnika sta tudi na begu ostala skupaj, njuna svoboda pa se je končala že naslednjega dne okoli 13. ure blizu Zidanega Mosta. Tam sta se napotila v bife na pijačo, a so ju prepoznali in po kratkem begu sta se spet znašla za rešetkami. B. S. HULIGANI ZA REŠETKAMI Poleti je v Mariboru prišlo do nogometne tekme med domačim klubom in nogometaši beograjskega Partizana. Gostje so se ogrevali, na stadion pa so počasi prihajali gledalci. Skupino mariborskih navijačev je razbesnela srbska zastava na tribuni in kmalu je prišlo do prepira z varnostnikom gostujočega kluba. Besede so prerasle v udarce in Beograjčan jo je precej skupil. Osem navijačev se je zato znašlo pred sodiščem. Enega so oprostili, sedem pa so jih obsodili na zaporne kazni od pet do sedem mesecev, dva med njimi pogojno. To je prva občutnejša kazen za nogometne huligane v Sloveniji. ZMEDLO GA JE Od Napoleona naprej vsa Evropa vozi po desni, samo na Britanskem otočju so prepričani, da je edino pravilno voziti po levi strani ceste. Zato Otočane kdaj pa kdaj zmede, kadar vozijo po »kontinentalnih cestah«. Prav to se je očitno zgodilo 41 -letnemu Britancu, ki se je vozil po Papirniški cesti v Ljubljani. Nenadoma je s svojim citroenom zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v renaul-ta 5, ki ga je nasproti pravilno vozil 45-letni Kranjčan. Britancu se ni zgodilo nič, Kranjčan pa je bil hudo ranjen. Na pločevini je bilo za dva milijona tristo tisoč tolarjev škode. Umoril mlajšega brata Starejši bratje mlajšega najprej udaril po glavi s sekiro, potem pa ga je zadavil z verigo. Motiv za to še iščejo. V hiši na Spodnji Vižingi so skupaj živeli 8 5-letna mati Marta ter njena sinova 49-letni Albin in sedem let mlajši Marjan. Oba neporočena brata sta hodila v službo, starejši brat je dimnikar, mlajši pa je delal v avtomehanični delavnici. Mlajši brat je tudi pomagal na domači kmetiji, ki pa ni prav velika. Pravzaprav je bolj za ohišnico, kajti vsega skupaj je okoli četrt hektarja zemlje, kar zadostuje za vrtiček in nekaj živali, ki jih redijo pri hiši. Glede na to, da je mati obeh bratov že precej v letih in tudi bolehna, je bila pomoč sinov pri hiši nujno potrebna. A očitno se starejši sin za to ni prav dosti brigal, ampak je vse prepuščal mlajšemu bratu. Zaradi tega se je mati odločila, da bo hišo in zemljo po smrti zapustila mlajšemu sinu, s čimer pa se seveda starejši ni strinjal. Med drugo in četrto uro zjutraj je tako Albin vstopil v bratovo sobo s sekiro v rokah. S topim delom sekire je mlajšega brata udaril po glavi, nato pa mu je okoli vratu ovil verigo. Stiskal je tako dolgo, dokler brat ni umrl. Po umoru se je umil in preoblekel ter se z motorjem odpeljal na policijo. Motor se je med potjo pokvaril, zato ga je pustil ob cesti in peš odšel do policijske postaje v Radljah ob Dravi, kjer se je vdal policiji. Na sojenje bo počakal v priporu, pravi motiv za umor brata pa še preiskujejo. B. S. L (7|/J ELEKTROPROM ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke pri Zagorju 22 ♦ kabelsko komunikacijski sistemi 1412 KIS0VEC ♦ trgovina EVJ CENTER tel.: 03 56 57 150 ♦ lokalna televizija ETV ♦ tiskana vezja ♦ grafitne ščetke fax: 03 56 71 488 ♦ delovni stroji in nizke gradnje www.elektroprom.si ♦barSEDMICA ŠTAJERSKI VAL Ij-v pg prijateljsh/o bližina domišljija RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 57 RUMENO Posvojitve V zadnjem času so med zvezdniki zelo »moderne« posvojitve sirot, predvsem iz Afrike. Po zgledu Angeline Jolie, ki je pred časom posvojila malo Zaharo (pred tem pa že Maddoxa iz Kambodže), se je za posvojitev afriške sirote odločila tudi Madonna in pred nedavnim posvojila nekajmesečnega Davida. Slavna pevka pa se menda zanima Ponudila je svoj dom. že za drugo posvojitev sirote iz Malavija, tokrat punčke. Pravi, da ne prenese trpečih otroških pogledov. Svoji vzornici Ma-donni naj bi sledila tudi Britney Spears, mati dveh sinov. Kakor koli, takšna dejanja so vsekakor hvale vredna! Rebeka Dremelj, nekdanja mis Slovenije, ki je postala pevka in je nedvomno ena najuspešnejših žensk na slovenski glasbeni in estradni sceni, je po nekajmesečnem premoru znova v polnem glasbenem zagonu. Svojim poslušalcem je namreč pripravila novo pesem. Tokrat je pisanje besedila in glasbe zaupala glasbenemu kolegu Janu Plestenjaku. Njuno sodelovanje, ki je, kot kaže, zadetek v polno, ima naslov Še en dan. Že v kratkem bo singel izšel na cedeju, saj se je prav Rebe-kina pesem kot VROČI NAMIG uvrstila na kompilacijo revije Bravo. 2. novembra namreč izide album BRAVO HITS 1. na katerem so zbrane največje uspešnice slovenske in hrvaške glasbe v zadnjih nekaj mesecih ter tudi Rebekin Še en dan. Angie ne bo več naga! Prelestna Angelina Jolie je sklenila, da se na filmskem platnu ne bo več pojavila naga. Razlog, da se igralka in mati treh otrok ne bo več razgalila pred kamero, naj bi bil ta, da s strastnimi filmskimi scenami svojih otrok ne želi spraviti v zadrego. Angelina ne želi ali pa ne potrebuje več razkazovanja zapeljivega telesa na filmskem platnu, saj ne bi rada, da bi se morali njeni otroci Maddox, Zahara in Shiloh Nouvel, ko odrastejo, s tem soočati. Angelina, za mnoge ena najlepših hollywoodskih igralk, je svoje obline že pokazala v številnih filmih, med drugim v filmu Gia in Girl Interrupted. Turboangelčki v gmajni Turbo Angels so pred kratkim napovedali prihod nove pesmi in novega singla S tabo grem v gmajno, ki v začetku novembra prihaja na vse slovenske radijske postaje. Za omenjeno skladbo je skupina že posnela videospot. Snemali so z ekipo Iluzija (ki je posnela več spotov za MTV) in režiserjem Urbanom Vučerjem v enem najprestižnej-ših ljubljanskih hotelov in v Arboretumu, v »improvizirani« gmajni, o čemer govori tudi 58 besedilo. Za podobo sta sicer punci v veliki meri poskrbeli sami, oblačila je dodelala Iris Mulej, ličenje in frizure so bih delo Emperatrizz, frizerska ekipa salona TIP v Ljubljani pa je poskrbela za Mašine in Marjetkine podaljške. Tudi videospot bo na male zaslone prišel novembra, teden dni po prihodu pesmi na radijske postaje. Več o spotu in zgodbi boste lahko že čez nekaj dni prebrali na spletni strani www.turboangels.si, kjer bo tudi galerija slik s snemanja videospota. S tem tednom je na njihovi spletni strani že na voljo tudi rubrika VIDEO. Podali so se v gmajno. Demokracija ■ 43/xi ■ 26. oktober 2006 CHAMPIONS LEAGUE ïïïiS» « TV-KULOAR HOROSKOP Brez konkurence Magična gledalka Ves volilni dan sem se veselila večernega boja med nacionalko in komercialko, med Televizijo Slovenija in POP TV, pa iz tega ni bilo nič. Ob 20. uri je štartala samo TVS z oddajo Kako smo volili in sestra je nekje proti koncu oddaje izustila: »Teh na nacionalki je pa res 2000. Samo poglej, koliko se jih je oglasilo nocoj.« Sestro je seveda navdušila bogata dopisniška mreža, ki jo ima TVS po vsej Sloveniji, kar sem ji brez kančka slabe vesti potrdila. Bila je to parada hitrosti, dobre informiranosti, dobrih tehničnih zvez, pravzaprav ni bilo opaznih tehničnih napak, kar je svojevrstna redkost. Nikomur ni zmanjkalo tona, le tu in tam nervoza, bodisi pri voditeljici Tanji Starič v studiu, bodisi pri novinarjih, ki so se oglašali s terena, ker so si zmagovalci vzeli čas ter govorili in govorili. Kandidati so bili res naporni. Vsak je izkoristil priložnost in se kot za stavo zahvaljeval za podporo svojim volivkam in volivcem. A to je še šlo. Seveda pa nihče niti slišati ni hotel o kakšnem porazu ali izgubi. Vsi so vse pričakovali in razočaran praktično ni bil nihče. Najbolj mojstrski so bili v LDS, kjer je Kacin na hitro povedal, da so oni dno že dosegli, zdaj pa se dvigujejo. »V čem je ta dvig?« bi morala vprašati no- vinarka, pa nič. Še njihov županski kandidat Kunič ji je ušel in je, namesto da bi komentiral katastrofalen osebni izid, najprej čestital Zoranu Jankoviču za triumfalno zmago, kot da bi hotel reči: no, nič hudega, če meni ni uspelo, je pa vsaj naš Jankovič zmagal. Podobno težavo z oceno neuspeha Franceta Arharja so imeli v štabu Zbora za Ljubljano, dokler se tam ni našel mož, minister Bručan po imenu, ki je odkrito dejal: »Arharjev rezultat vzporednih volitev je pod pričakovanji in ni dober!« Resnicoljuben mož pač v primerjavi z večino drugih, ki so ta večer nastopali v oddaji. Sicer pa se je oddaja začela z veliko, res presenetljivo zmago Zorana Jankoviča v Ljubljani, z veseljem iz njegovega štaba in njegovimi izjavami, ko je med drugim dejal: »Besede 'ne da se' ne poznam.« Presenetljivo visoka Jankovičeva zmaga je bila tudi velik šok za oba gosta v studiu, Danila Slivnika in Miho Kovača, ki pa sta bolj redko prišla do besede in sta bolj rabila za zapolnjevanje vmesnih premorov kot za resne komentarje. Ko pa sta le prišla do besede, si je nista pustila kar tako vzeti. Slivnik je razvil tezo o turborevoluciji v Ljubljani in Kovač mu ni kaj prida oponiral. Na koncu pa mu je vendarle uspelo izpostaviti ključno vprašanje, kako je lahko levica za župana izbrala enega najbogatejših Slovencev. Oglašanje iz Kopra z zmagovalcem Popovi-čem in iz Celja z zmagovalcem Srotom je bilo dobro in učinkovito. Prav tako iz večine drugih občin. Nekoliko nas je vrgla iz tira le reporterka Lidija Pak, ki se je oglašala z najnovejšimi neuradnimi izidi, saj je marsikdaj navajala druge številke, kot jih je dobila TVS na vzporednih volitvah. Na prave izide smo morali počakati do jutranjih ur, vendar zato sij TVS ni bil nič manjši. Pop TV je ostala le repriza. E Oven 21.3.-20.4. Je začetek preostanka vašega življenja, zato si ga naredite kar se da lepega in dobrega. V sredo in četrtek se boste lotili nove aktivnosti, zato ne boste imeli dovolj časa za premislek 0 pomembni zadevi. V nedeljo boste potrebovali čas zase. Bik 21.4.-21.5. Srečni ste, saj do nekoga čutite zelo močno čustvo, zato je ta čas vse zelo prijetno in veselo. Ves teden se boste zabavali in se počutili v središču pozornosti. Ne pozabite pa na svoje službene in domače dolžnosti, kijih morate opraviti. Dvojčka 22.5-21.6 Količina prostega časa se vam bo neizmerno povečala, saj boste opustili nekatere obveznosti. Potem se boste spraševali, kako ste lahko naredili vse to, kar ste. Petek bo prinesel obilo zabave in vseh mogočih prijetnosti. Sprostite se. & Rak 22.6.-21.7 Ne boste se več zanimali za pogajanja, ki vam ne prinašajo nobene koristi, svoj interes boste prenesli na bolj koristna vprašanja. Ne boste se vdali tako zlahka, zato naj se vaši nasprotniki kar dobro pripravijo. Veselo bo šele konec tedna, ko boste prosti. Lev 22.7.-21.8. Ta teden imate sprint in finiš, zato se odpovejte pohajanju in vsem drugim rečem. Srečali boste veliko ljudi in jim naredili vse, za kar vas bodo prosili. Nenadoma boste obveljali za največjega velikodušneža in postali zelo iskani. A Devica 22.8.-21.9. Zelo radi nadzorujete potek igre, kar vam ne prinaša dodatnih točk v priljubljenosti pri ljudeh. Lahko se zabavate po svoje, vendar nikar ne posegajte na območje drugih ljudi. Za vas bo zelo dobro, če boste z nekom nekoliko potrpeli in zadržali jezo. Tehtnica 22.9.-22.10. Vaš okus je nekaj posebnega, zato vas malokdo razume. Potrudite se, da ne boste imeli težav s svojimi dragimi, zato jim pripravite veliko dobro delo. Veselje vas bo gledati, kako se posvečate svojemu delu in opravkom. Škorpijon 23.10.-21.11. Ponedeljek ni pravi čas za to, da bi pritegovali pozornost, posebno v službi. Potrudite se, da ne bo nepotrebnih zdrah, pa se bo vse lepo in prav izteklo. Čarobnih štiriindvajset ur se bo za vas začelo ob koncu tedna. Strelec 22.11.-20.12 Sanjate pri belem dnevu in prav nič naj vam ne bo nerodno! Končno je tudi za vas prišlo sladko življenje. Kmalu boste zagledali osebo, ki jo pričakujete že najmanj pol leta. Spotaknili se boste obnjo in iskrice bodo preskočile že v prvem trenutku. Kozorog 21.12-19.1. Ta teden vas bodo, po vašem mnenju, preveč napadali in se boste morali vsaj začasno umakniti s scene. Nič takega, nabrali si boste novih moči za nove podvige in doživetja. Energije boste imeli izredno veliko, navduševale pa vas bodo same nove stvari. ® Vodnar 20.1.-18.2 Imeli boste občutek, da vas je zadela strela, ker bo toliko novih stvari in opravil. Bodite zadovoljni, da vas nihče ne preganja in si lahko novosti ogledate po svoje in s svojim tempom. Vaša ustvarjalnost bo takšna, kot si jo le želite, zato boste uspešni. Ribi 19.2.-20.3 Vsak ima svoje cilje, svoje prijatelje, svoje skrivnosti in to je v redu. Ni vam treba oblikovati svojih prepričanj glede na mnenje drugih, veliko bolje bo, če boste ostali pri svojem. Bodite kar najboljše volje, saj bo nedelja, ki prihaja, velik dan. 60 Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) • predstavitev zgodovinskih dejstev i kronološko urejena fotokronika > objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov . izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG MUZIKA Rojstni list slovenske dtiave j AMERIŠKI ATLET (ALFRED) DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU tNoiM v zmagi Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke ŽENSKO IME (IZ ČRK SIENA) Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com KRAIPR1 ZADRU DALMAT. ŽENSKO IME ŠOP POVEZANEGA ŽITA VRSTA SODOBNEGA PLESA DEL STREHEj NAPUŠC GORA V 1TALJANSKIH ALPAH VRSTA ZAPONKE ZA VZMET ZVEZDAR, ZVEZD0GLED PRIZORIŠČE V CIRKUSU GL. MESTO GRČIJE TLAK0VALEC REKA V POGAN EDO ŠLAJMER 20. IN 6. ČRKA INDOEVR. PLEMENA SL. KIPAR (PETER) GESLO POLITIK BREŽNJEV KRAINA SEVERU FINSKE DEDAL0V SIN OTON ŽUPANČIČ AMERIŠKI IGRALEC (ALAN) NIZ. ARH. REKA V POSTAVA, RAST B0SENSKI SKLADATELJ REVŠČINA OGLAŠANJE SOVE TROPSKA PAPIGA NADAV, NAPLAČILO SLOVENSKI TENORIST (ADO) ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILIJI LEŽIŠČE VRTEČI DEL ELEK. STROJA ZELEZ0V OKSID SLAP NA BOVŠKEM KRMILNA RASTLINA AMERIŠKI IGRALEC HOWARD DANSKI SL0KARIN GRAFIK (ASGER) MERA ZA FIN0ST SVILE STULA GOROVJE V BOLGARIJI AVSTRIJSKI GLEDALIŠKI REŽISER (LEON) CEV ZA POVEZOVANJE PALIC ITALIJANSKA IGRALKA (MIRANDA) KAREL TOMAN ITALIANSKI SKLADATELJ ZAFFIRI SL. IGRALEC (ARNOLD) ROBERT OWEN OTOK POD VELEBITOM ZNAČILNOST PRODORNEGA I AN|A RUPEL ROBERT ALTMAN LUKNJICA V KOŽI ROMAN EMILA ZOLAJA TONE KUNTNER Rešitev prejšnje križanke DONAR, OLEVEK, MILANO, AVALON, NE, ARICA, SAMARKAND, HANA, PRETIRANOST, DN, RAS, LOS, BIAFRA, EGAN, NEAL, LEL, GORA, ANJKA, VOJE, AÑIL, OK, ISAK, TICINO, NIKE, RT, EJAKULAT, ATAKA, VA, ANETO, SENO Nagrajenci 41. številke ■L: 1. nagrada: ANICA PONIKVAR, Trg Franca Fakina 9,1420 Trbovlje 2. nagrada: ZALKA STRAH, Selo 26,8233 Mirna 3. nagrada: MARKO SELAN, V Murglah 225,1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada 3. nagrada: bon v vrednosti 7. knjige Nove revije bon v vrednosti 5. knjige Nove revije bon v vrednosti 3, knjige Nove revije .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog 1 Nagradno križanko izrežitc 1 in najpozneje do 2. 11. 2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". > Demokracija • 43/xi • 26. oktober 2006 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES JUTRI... > 23,10,1908 so v Ljubljani ustanovili Slovensko filharmonijo. > 23.10.1887 seje v Kopru rodil pisatelj, politik in nestor novinarstva Rudolf Golouh. > 23.10.199 je Srbija uvedla carinske takse na blago slovenskega in hrvaškega izvora. > 24.10,1867 je bila v čitalniški dvorani v Ljubljani prva gledališka predstava Dramatičnega društva. Uprizorili so češko igro Na mostu. > 24.10.1945 so na konferenci 51 držav v San Franciscu ustanovili OZN. » 25.10.1838 seje rodil francoski skladatelj Georges Bizet. > 25.10.1885 so pod predsedstvom Andreja Einspielerja v Celovcu ustanovili prvo podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem. > 25.10.1954 je anglo-ameriška zavezniška uprava izročila Trst italijanskim oblastem. > 26.10.1911 je bila Kitajska razglašena za republiko. > 26.10.1911 seje rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson. > 26,10.1990 sta predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške Lojze Peterle in Josip Manolič zahtevala od predsednika ZIS Anteja Markoviča depolitizacijo JLA. > 26.10.1991 se je nekaj minut po polnoči končal umik JLA iz Slovenije. >27.10.1864sejevDrakovcih med Ptujem in Ljutomerom rodil pionir slovenskega filma Karol Grossmann. Leta 1905 je posnel prvi slovenski amaterski film. > 27.10.1970 sta Slovenija in Hrvaška podpisali sporazum o skupni graditvi Jedrske elektrarne Krško. Prva verižna reakcija je stekla septembra 1981. > 27.10.1990 so v Gornjem Seniku ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem. > 28.10.1830 seje v Brodeh v Poljanski dolini rodil slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini. > 28.10.1903 se je rodil angleški pisatelj Evelyn Waugh. Rekel je: »Lepe navade so potrebne samo grdim. Lepim se vse oprosti.« > 28.10.1918 je avstrijski zunanji minister Andrassy sprejel pogoje ameriškega predsednika Wilsona. To pomeni praktični razpad Avstro-Ogrske. > 29.10.1918 je slovenski Narodni svet v Ljubljani razglasil odcepitev Slovenije od avstrijske monarhije in vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. > 29.10,1998 je slovensko ustavno sodišče izdalo odločbo, v kateri je razsodilo, da je bil na referendumu 8. decembra 1996 izglasovan večinski dvokrožni volilni sistem. Z njo je obvezalo slovenski parlament, da spremeni volilni sistem v državi... POGLED NAZAJ (0023.10. DO 30,10.) Odločitev na Soški fronti Na Soški fronti se je od 24. maja do 28. oktobra 1917 zvrstilo 12 italijanskih ofenziv. V dvanajsti štiridnevni bitki na soški fronti je prišlo 24. oktobra 1917 pri Tolminu in Bovcu do odločilne bitke med Avstrijci in Italijani. Nekako je šlo tudi za slovensko bitko, saj se je na slovenski zemlji na avstrijski strani bojevalo tudi veliko slovenskih mož. Ob dveh zjutraj so zagrmeli topovi in oznanili začetek ofenzive. Pehota je napadla pri Tolminu ob osmih, uro pozneje pri Bovcu. Do večera prvega dne je bila italijanska fronta razbita v širini 35 kilometrov. 27. oktobra je moral italijanski poveljnik priznati poraz in ukazati umik na Tilment. Šlo je za paničen beg. Višji častniki in generali, ki so imeli avtomobile, so se rešili prvi. Ujetih je bilo okoli 300.000 vojakov in Italija je začasno izstopila iz vojne. V dogodkih pri Kobaridu je sodeloval pozneje sloviti pisatelj Ernest Hemingway. Iz spominov in vtisov je leta 1922 nastal njegov znani roman Zbogom orožje. Japonski kamikaze 2 5. oktobra 1944 so Japonci v boj ih v zalivu Leyte pri Filipinih prvič uporabili samomorilske pilote, ki so se z letali, natovorj enimi z bombami, zaletavali v nasprotnikove ladje. Imenovali so se kamikaze oziroma šimpu, po božjem vetru, ki je v letih 1274 in 1281 rešil Japonsko pred invazijo ladjevja mongolskega kana Kublaja. V prvem napadu je pet letal, z 250-kilo-gramskimi bombami natovorjenih lovcev zero, ki so jih pilotirali kamikaze, izsledilo skupino ameriških ladij - dve letalonosilki in več drugih bojnih ladij - in se pognalo proti njim. Eno ladjo so potopili, štiri pa močno poškodovali. V enote šimpu so sprejemali izključno prostovoljce. Pozneje so posebej za kamikaze izumili letečo bombo na raketni pogon, v kateri je bila tona eksploziva. Pilot je sedel zadaj in jo vodil proti cilju. Letečo bombo, ki je imela kratek doseg, je v bližino tarče ponesel bombnik. Običajno so jo odvrgli z višine okrog 7.500 metrov in kakih 80 kilometrov daleč od tarče. Ko je bila oddaljena od nje približno pet kilometrov, je pilot vžgal tri raketne motorje, ki so jo v končnem strmoglavljenju pospešili do hitrosti okrog 1000 km/h v tarčo. Izpod partijskega klobuka Nova civilnodružbena gibanja so prisilila vodstvo ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) k odločitvi, ali bo še naprej poslušalo vodstvo komunistov o tem, kaj naj bi si želeli mladi, ali pa bo v prihodnje prisluhnilo resničnim željam mlade generacije in se odreklo pokroviteljstvu ZKS. V Novem mestu je bil 25. oktobra 1982 kongres ZSMS, na katerem so se mladi začeli otresa-ti pokroviteljstva komunistov. Povod za dokončno soočenje vodstva ZSMS s stvarnostjo je bila represija državnih organov proti ljubiteljem punka na začetku osemdesetih let. Ob tem je Igor Bavčar zapisal: »Postavljeni smo bili pred dilemo. Od nas so zahtevali, da se odrečemo delu mladinske populacije, tistemu delu slovenske mladine, ki je očitno šla nekam drugam in je to, s čimer smo se ukvarjali, ni zanimalo.« V naslednjih letih se je vodstvo ZSMS otreslo vpliva ZKS in postalo dejaven del političnega prostora. Ker je ZSMS kot politična organizacija postala nekakšen pokrovitelj novih družbenih gibanj - študentske, mi-rovniške, ekološke ali feministične skupine -, jim je olajšala tudi boj za njihove cilje. 62 Demokracija ■ 43/xi • 26. oktober 2006 ODZIVI IN MNENJA 93. s m G • RLNC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Naslovka št. 40/63 Stanovnik brani neubranljivo (5) Le s težavo sem se odločil, da se tudi sam oglasim na »nebeška« sprenevedanja in zamegljevanje tov. dr. Janeza Stanovnika (Demokracija št. 38 in 40). Pa vseeno. Ko prebiram odgovore predsednika borčevske druščine v Sloveniji svojcem pomorjenih s strani udeležencev NOB, partizanov torej, vedno pomislim, kakšna je moralna avtoriteta te osebe. Sicer pa dr. Stanovnik v svoji zadnji knjigi, ki jo posveča svojemu stricu Alešu, že na prvi strani še danes žaljivo obdolžu-je moje rojake (kar je po prvem odstavku 171. čl. KZ kaznivo dejanje) za smrt Janeza Tominca 3. 9. 1942, ki so mu različni zgodovinski kreatorji pripisali kar 22 različnih smrti. Seveda bo tudi ta primer podrobno opisan v knjigi raziskav za Suho krajino. Pa se dotaknimo nadaljnjega Stanovnikovega sprenevedanja, ko pravi, »to, da sem služboval 7 let po vojni pri Kardelju, si štejem v čast«. Za nekatere še danes ljubljeni Tito ukaže junija 1948 Kardelju in ne Rankoviču, da poišče lokacijo za koncentracijsko taborišče za tiste, ki bolj verjamejo Stalinu kot Titu. Kardelj se o tem posvetuje s svojim prijateljem kiparjem Augustinčičem, ki prikaže tudi okoliščine Golega otoka (4,7 raz) in Sv. Grgur v Kvar-nerju. Kardelj pokliče takratnega hrvaškega ministra Ozne Ivana Krajačiča, s katerim si ogledata lokacijo za postavitev koncentracijske mučilnice na teh dveh otokih. Tako je nesporno avtor tega taborišča sam Edvard Kardelj, čigar desna roka je bil v tistem času Janez Stanovnik, današnji predsednik zveze borcev. Te mučilnice so si julija 1950 in junija 1951 ogledali vsi republiški partijski funkcionarji, med katerimi so bili v spremstvu generalov J. Šašiča in J. Kapičiča med drugimi B. Jovanovič, P. Stambolič, D. Pucar, V. Tomšič, B. Kraigher, I. Krajačič, C. Babovič itd. Vsako sprenevedanje, ali da je Stanovnika zapustil spomin, je nedopustno. Še več, kot Kardeljev sekretar in ne vratar, obstaja verjetnost, da je v soavtorstvu lahko tudi sostorilec navedenih taborišč. Predsednik borcev se vsaj danes ne bi smel sprenevedati, da ne ve, kaj so ljudje, ki so jih imenovali »banda«, med katerimi je bilo 130 španskih revolucionarjev, doživljali v Petrovi rupi. Od približno 32.000 »band« je bilo obsojenih le 5.037 ljudi. Da je slovensko sodstvo majorja Mitjo Ribičiča-Cirila, šefa povojne Ozne, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, je velik in nedopusten škandal za naše sodstvo. V tem primeru bi se morala oglasiti tako zakonodajna veja oblasti kakor varuh človekovih pravic. Samo po sebi se postavi vprašanje: Storjen je bil genocid, o čemer priča nad štiristo množičnih grobišč, in to brez enega samega zločinca? Žal se bo moralo v list zgodovine zapisati, da so za storjeni genocid nad lastnim narodom odgovorni vsi udeleženci NOB, iz katerega izhajata tako Knoj kot Ozna. Da zgodovina s tem ne bo obremenjevala tudi partizanov, ki s tem niso imeli opravka, je njihova dolžnost in pravica, da pokažejo odgovorne za storjene zločine. Za invalide in ranjence je dokazano, da sta jih odpeljala in nečloveško umorila ter zmetala v brezna pod Konfinom izključno slovenska Ozna in Knoj. Tov. Stanovnik, predsednik borčevske organizacije, vi ste na potezi. Dolžni ste oprati velik madež, ki leži nad vsemi udeleženci NOB, predvsem nedolžnimi partizani, in to brez leporečja ali sprenevedanja. Imejte vsaj danes moralno držo do storjenega zločina nad lastnim narodom in operite že enkrat madež nad borci NOB. Ne dopustite, da bodo v zgodovino kot storilci genocidnega dejanja zapisani vsi partizani. Upam, da vam raziskave angleških zgodovinarjev iz leta 1996 niso tuje, saj je v njih dokumentirano, da je Titova partija, katere član ste bili tudi vi, v letih 1941-1947 odgovorna za smrt 1,700.000 ljudi in je tako uvrščena na sedmo mesto. Seveda je na prvem mestu po teh raziskavah verjetno tudi vaš nekdanji vzornik Stalin. Ko trdite, »da si štejete v čast,« ko ste opravljali funkcijo šefa kabineta pri človeku, ki bi po vseh pravnih normativih sodil na evropski tri-bunal za zločine proti človeštvu, naj bralec o tem presodi sam. Milan Muhič, Ambrus Dvolična opozicija Pomilovalno sem se nasmehnil napovedani interpelaciji zoper ministre, ki z drugimi člani vlade delajo pošteno in z odprtimi kartami ter poskušajo popraviti napake vašega dvanajstletnega vladanja. Verjamem, da je marsikomu žal za časom, ko se je dalo odlično ribariti v kalnem za osebne koristi in interese, kar sedaj ni več mogoče. Sam predsednik Drnovšek je v svoji knjigi priznal, da smo bili v času komunizma vsi enaki v revščini razen vladajoče elite. V jezi, zlobi in maščevalnosti niti ne veste, kaj sploh hočete. Vaš moto je: za vsako ceno nagajati in prav v vsem nasprotovati vladi, kar dokazujete tudi s podporo Drnovškovi razsipnosti. Ob napovedanih vladnih reformah ste vsi vi in bogati sindikalni prvaki, vaši somišljeniki Semolič, Rebolj in drugi, pro- DeMOKRACIJA ■ 43/XI ■ 26. oktober 2006 testirali in celo na ulici nasprotovali reformam, češ da bodo v škodo delavcem in upokojencem. Za vse te vam je v resnici figo mar, kar ste dokazali v času svojega vladanja in tranzicije, ko niste preprečili množične kraje družbenega premoženja. Dovolili ste okoriščanje in bogatenje posameznikov. S tem je bilo načrtno uničenih na tisoče delovnih mest, odvzeti sta bili več kot dve pokojnini upokojencem, s čimer se je upokojenska stranka tedaj strinjala. Ne tvezite nam torej več o varovanju delavcev in upokojencev! Ko je vlada zaradi vašega grozotnega vika in krika proti reformam te zares omilila, ste takoj obrnili ploščo in sedaj trdite, da je to le lepotni popravek, ki ne bo imel resnega učinka in ne bo pripomogel k uspehom Slovenije. Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo, pravi pregovor. Ne mislite, da smo plebejci in »budale«, za kar nas imate. Pozno smo spregledali vaše igre in poskuse nesramnega manipuliranja z ljudmi, vendar smo jih. Mihaela Afner, Celje Manipulacije novinarke Na koncu TV-oddaje Preverjeno (prispevek o izkopavanju na Konfinu) je urednica na POP TV gospa Alenka Arko izrekla kar nekaj zanimivih "cvetk". Najbolj me je zbodla njena hudo pavšalna ocena, da so po vojni v Franciji pobili do 100.000 ljudi. Le kje je dobila to izkrivljeno informacijo, s katero hudo zavaja slovenske državljane. Tovrstnih informacij o pretirano visokem številu obsojenih in usmrčenih ljudi v evropskih državah je več. V Franciji je res prihajalo do zunajsodnih likvidacij, pred rednimi sodišči je bilo ► 63 ODZIVI IN MNENJA RADIČ i ¿JA 96,4 MHz Slovenske gorice fft Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tet 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radi(Hsg.si RADK^DMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS ► na smrt obsojenih 7.000 različnih kolaboracionistov, izvršenih smrtnih obsodb pa le 767 (po drugem viru 791). Za Francijo pogostokrat omenjajo visoke številke, ki pa so, če jih primerjamo s številom slovenskih žrtev, majhne (1 proti 80). Zato je prav, da v razpravah uporabljamo odstotke in ne število žrtev. Predvsem pa je treba vedeti, da so bila v večini zahodnih držav za kaznovanje vojnih zločinov pristojna sodišča, ki so spoštovala splošna načela kazenskega postopka. (Morda ga. Alenka Arko ve, katero slovensko sodišče je sodilo vrnjenim domobrancem iz Koroške; katero je sodilo ranjenim fantom, ki so bili prav tako po končani vojni pobiti in zmetani v brezno Konfin; in katero je sodilo vsem drugim pobitim, ki ležijo po vsej širni Sloveniji.) Prav tako je izenačevanje naše domobranske obrambne kola-boracije s francosko, ki je bila skrajno nacistično in fašistično usmerjena, dovolj prepoznaven znak, da avtorica ne pozna polpretekle zgodovine ali pa je ideološko tako obremenjena, da se ne more več nadzorovati. Očitno indoktrinacijo potrjujeta tudi njeni izjavi, da bi status žrtvam lahko uredila že prva Demosova vlada (g. Jože Pučnik bi ji moral pojasniti, kaj vse se je dogajalo v takratni komisiji za raziskavo povojnih pobojev) in da ostanke žrtev iz Konfina uporabljajo v politikantske namene. (Očitek je za vsakega zavednega Slovenca in humanista do skrajnosti nedostojen.) S tem je ga. Arkova povedala vse: ozadje največje slovenske Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 tragedije mora biti še vedno skrito, zato je treba naivne slovenske poslušalce še naprej na vso moč zavajati, po potrebi jim tudi lagati oziroma gledalcem prodajati samo resnico "osvoboditeljev". TV-urednici čestitam za njeno neomajno revolucionarno-orto-doksno držo, posebej v času, ko z novimi izkopi trupel čedalje bolj padajo maske komunistične gve-rile. Sicer pa takih in podobnih starorežimskih otrok, ki se kljub novodobni evropski naravnanosti do danes niso osvobodili komu-nističnodogmatske preteklosti, še vedno kar mrgoli. G. Jože Dežman je nekje zapisal: "Če se z resnico množične smrti, ki jo je povzročila druga svetovna vojna z okupacijo, revolucijo in državljansko vojno, ne bomo zmogli srečati v našem rodu, bomo vso neukročeno energijo duha zgodovine prepustili zanamcem." Predvidevam, da ga. Alenka Arko želi prav to. Ive A. Statiič, Kočevska Reka Igralniško-zabaviščni center Razmišljanje o načrtovanem in hvala bogu še neuresničenem igralniško-zabaviščnem centru na Goriškem Kdo bo o tem odločal? Država, občina, zainteresirana javnost, igralniški lobi, prebivalci Goriške? Mislim, da bi slednji morali imeti glavno besedo - referendum! Goričani naj bi imeli največ koristi od igralništva. Zaposlitev naj bi dobilo nekaj tisoč ljudi. Veliko dobro plačanih delovnih mest. Koncesijski denar ... Pred kratkim sem v Črni gori opazovala in doživljala, kaj pomeni v čudovito naravno okolje vsiljevati množični turizem, kjer skoraj ne moreš več stopiti v morje drugače kot prek človeških teles. Tu, doma, gledamo zdaj čudovite vinske griče, zelena polja in mirne vasi na pobočjih. Življenje je tudi sedaj naklonjeno pridnim. Kaj bo vnesel v idilo mega-zabaviščni center? Zabavo, bleščeče, navidezno bogato življenje, kot ga vidimo v ameriških filmih o Las Vegasu. Ne, hvala! Ohranimo Goriško lepo in brez vsiljenih »dobrin«. Navsezadnje imamo dve igralnici in več manjših. Kaj nam je treba še megacentrov? Nova Gorica je že zdaj preobremenjena s tovrstnimi dejavnostmi. Kaj pa če zraste ne oni strani meje še en tak center? O tem že dolgo razmišljajo. Bodo bogati (ali revni) sosedi pustili svoje denarce raje doma? Kaj ima mesto zdaj od igralnice? To naj povedo tisti, ki razpolagajo s temi denarci. Kaj pa država? Upam, da bodo še dolgo razmišljali, ali naj sprejmejo ponudbo. Naj se Slovenija razvija iz domačih danosti! »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava ...« (in pridnim nje lega najprava). Mara Obleščak, Nova Gorica Afera na Filmskem skladu ali dogodek v mestu Gogi Nekateri mediji, ki jim je sedma umetnost pogosto tudi sedma briga, so se na veliko razpisali. Nadzorni svet Filmskega sklada je razrešil direktorico Ireno Ostrouška. Povsod navzoči politiki iz opozicije so uprizorili pravo sveto vojno proti nadzornemu svetu, ki je soglasno izrekel nezaupnico gospe Ireni Ostrouška. Razlogi zanjo pa so prav ti, ki jih zdaj ga. Ostrouška zliva na nadzorni svet. Nabirali so se, da bi končno presegli rob potrpežljivosti nadzornikov. Ne-komunikativnost z nadzornim svetom, ki si je ves čas prizadeval za tvorno sodelovanje z direktorico, je ostajala navkljub obljubam način njenega dela. Skupaj sprejeti sklepi so bili z njene strani ignorirani, manipulacije v poslovanju nepregledne pa tudi zakonsko sporne. Mnogi ustvarjalci, ki zdaj molčijo, so bili priče oholega ravnanja z njimi, čeprav bi Filmski sklad po svojem ustanovitvenem aktu moral biti dejaven servis slovenskega filma. Kreiranje njene ad hoc sestavljene programske politike nam je letos v Portorožu pripravilo K RADIO JSRE Ž I C E F na 88,9 in 95,9 MHz 64 Demokracija • 43/xi ■ 26. oktober 2006 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM festival katastrofe brez nedokončanih filmov, predstavljeni projekti za jutri pa prej ko slej sodijo na manifestacijo pornografskega filma in ne v nacionalni filmski program. Vztrajanje nadzornega sveta, da se dokonča film Andreja Mlakarja, ki je na ulici čakal svojo pravico več kot sedem let, je dalo dober sad. Mokuš je eden najboljših filmov, kar jih je dala slovenska kinematografija. Zdaj že nekdanja direktorica lahko »ponosno« odhaja, da je bil film Mokuš kljub njenemu nasprotovanju končan v njenem mandatu. V mestu Gogi se v volilnem času dogajajo čudne reči. Poročevalci hitijo odpirati vrata tudi enostranskim informacijam, ki jih trosi ga. Ostrouška. Prepričan sem, da je bila odločitev nadzornega sveta FSRS - javnega sklada nujna in samo v korist slovenskega filma. Jože Pogačnik, režiser in član nadzornega sveta FSRS Programskemu svetu RTV Slovenija Protestiram in zahtevam od programskega sveta RTVS in vodstva TV, da se odgovorno in spoštljivo v duhu spoštovanja Ustave RS, Zakona o javni RTVS in spoštovanja človekovih pravic, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, obravnava moja legitimna pobuda in zahteva, da se odgovorni na javni RTVS zavedajo, da pišemo leto 2006 in je Slovenija šestnajsto leto demokratična in pluralna država. V dopisovanju z vodstvom TVS in odgovornimi iz prevajalsko-lektorske službe je iz odgovorov prof. Dušanke Zabukovec in Ljube Šušteršič razvidno, da omenjeni odgovorni zlonamerno in ponižujoče obravnavajo in pišejo besedo BOG, še več, iz priloženih odgovorov mi je gospa Šušteršičeva nalašč pisala krščanskega BOGA z malo. Iz odgovorov je jasno, da obravnavajo vero in kristjane ponižujoče in ravnajo po preživetih vzorcih totalitarnega in nedemokratičnega režima, ki je razsežnost verovanja obravnaval ponižujoče in diskriminatorno. Ne morem verjeti, kako lahko omenjene osebe še vedno delajo danes na javni TV, saj je iz priloženih odgovorov evidentno, da ne premorejo strokovnega in spoštljivega ter argumentiranega odgovora. Dovolijo pa si da se novinarjem in meni sprenevedajo in lažejo! Prosim Vas, preberite si priložene odgovore!! Priznam in prepričan sem da se, tudi po mojem prizadevanju, na slovenski javni TV končuje kulturni boj in se razsežnost verovanja spoštuje, opažam majhne korake k izboljšanju pisanja besede BOG. Pričakujem in zahtevam od programskega sveta in vodstva TV, da celovito in v skladu z omenjenimi načeli zahteva od odgovornih korektno delo in spoštovanje tudi slovenskih kristjanov, ki to plačujemo. Sprašujem pa Vas, ali lahko na odgovornem mestu vodje pre-vajalsko-lektorske službe ostaneta prof. Dušanka Zabukovec in gospa Ljuba Šušteršič, ki ne poznata pravopisa, ne Zakona o javni RTVS in nista sposobni korektno in spoštljivo odgovoriti na postavljena vprašanja. Kot plačnik obvezne naročnine bom zahteval sprejem pri direktorju g. Jožetu Možini in imenovanje strokovne in neodvisne komisije, ki bo ob predvajanju filmov in oddaj, ki jih navajam, uradno potrdila moj prav in ugotovila zlonamernost, strokovnost in resnicoljubnost prevajalsko-lektorske službe. Kot človek in državljan sem bil zaradi svojih poštenih in argumentiranih prizadevanj s strani omenjenih prevajalcev in lektorjev stigma-tiziran in so mi v oči lagali ter se zlonamerno sprenevedali, zato bom svojo čast in dostojanstvo ter javno opravičilo zahteval prek svojega pravnega zastopnika. Posebno poglavje so podnapisi za gluhe TELETEXT pod 771, kjer so pisali BOG z malo tudi v verskih oddajah in bogoslužjih, kar je eklatantno kršenje 4. in 5. člena Zakona o javni RTVS. Prepričan sem, da bo vse te moje navedbe potrdila komisija, ki bo evidentirala strokovnost in delo prevajalsko-lektorske službe na slovenski TV leta 2006. Pričakujem in zahtevam, da odgovorno obravnavate mojo po- „Pokvarjene lajne" Marija Vodišek Lajna je ulično glasbilo, ki je v preteklih časih zabavalo ljudi. Uporabljali so jih tudi v nemih filmih. Francozi lajne imenujejo tudi Barberijeve orgle oz. Barberijeva korupcija, po izdelovalcu iz Mo-dene. Z drugimi besedami - pokvarjeno govoričenje. Takega laj-nastega spletkarskega napletanja je dandanes povsod na pretek, še prav posebno v naši Sloveniji, odkar LDS ni več na oblasti. Odpri-mo dnevne medije, pa ni treba, da je to umazani Direkt, in najdemo laži in obtoževanja, pogosto čisto izmišljena, ki jih največkrat nihče ne dokaže. Tudi aktualni interpelaciji poslancev LDS spadata v kategorijo pokvarjenih lajn. Te dni sem srečala znanca, člana LDS. Najin pogovor je nanesel na omenjeni interpelaciji proti ministroma Simonitiju in Bručanu. Na moje vprašanje, zakaj vlagajo interpelacije proti ministrom, ki delajo dobro, se je zasmejal in rekel, da vendar ne bodo interpelirali ministrov, ki so manj »dobri«, saj je vendar v njihovem interesu, da je takih čim več. Takšna je pač politika slovenske »konstruktivne« opozicije. Govorila sva sproščeno, verjetno pa bi ga njegov predsednik Jelko Kacin okrcal, saj je prav on največja lajna. Na primer njegova Izjava dneva v Delu, 16. oktobra: »Moralno sporni poslanec SDS, ki je DOKAZANO kršil zakone, se po izsiljenem odstopu zdaj javnosti predstavlja kot žrtev. Tržiškim volivcem ga ponujajo in vsiljujejo kot pokončnega junaka. Predsednik vladajoče stranke, predsednik vlade in šef koalicije pa ga zaradi njegove 'žrtve še vedno podpira za župana.« Kolikor vemo, mu morajo še dokazati kršenje protikorupcijskega zakona in ne zadostuje samo javna obtožba J. Kacina. Ah pač? Sodišče ah komisije pa bodo imele še ogromno dela in še bolj bodo v zaostanku, če se bodo množične kršitve zakona o preprečevanju korupcije za ogromno število navedenih in še ne navedenih funkcionarjev tudi dokazovale. Kaj pa Jelko Kacin, ki je pred leti kupoval v Izraelu s službeno plačilno kartico? Kaj pa železna ograja ljubljanske vojašnice, kaj pa njegova prometna nesreča, ki ni bila nikoli javno pojasnjena? Kaj pa njegov fizični napad v parlamentu na kolega Ivo Hvalico? Še bi lahko naštela kup kršitev članov LDS, ki se morajo prav tako obsoditi kot kršitve drugih funkcionarjev. Še nekatere izjave tedna so, ki spadajo v kategorijo pouličnih lajn, na primer izjava prof. Mira Cerarja: »Kadar vrhovni sodnik z izrecno navedbo te funkcije ob svojem imenu poda javno podporo kandidatu na volitvah, s tem hote ali nehote politizira svojo sodniško funkcijo.« To seveda leti na sodnika Mitjo Deisingerja in sopodpisnike. Kje je bil pravnik Miro Cerar, ko so mnogi sodniki »politizirali« svojo sodniško funkcijo? Kaj pa on sam? Mar nima nobene politične preference, in če jo ima, si je ne upa izraziti? Sleherni človek, pa naj bo to akademsko izobražen ah navaden državljan, ima ne le pravico, temveč tudi dolžnost izraziti svoj svetovni nazor. In NIHČE ga nima pravice zaradi tega klicati na odgovornost. Napadalna, zaničljiva, permanentna aroganca predsednika LDS Jelka Kacina je, če drugega ne, zelo dolgočasna in nezanimiva! Povsem v slogu lažnivega Direkta. budo in naj v prevajalsko-lektor-ski službi delajo ljudje, ki bodo spoštovali pravopis, Ustavo RS in ne bodo zlonamerno in z lažmi opravičevali svojih ideoloških predsodkov, ampak se bodo za- DeMOKRACUA ■ 43/XI • 26. oktober 2006 vedali, da ne živimo več v letu 1981. Pričakujem Vaše odgovore in še enkrat odgovore ter opravičilo prevajalsko-lektorske službe. S spoštovanjem, Drago Vogrinčič, Cankova 65 Bo odstopila?če bi bila poslanka LDS Majda Širca načelna, potem bi odstopila, kot je pretekli teden odstopil poslanec SDS Pavel Rupel, ko se je izvedelo, da dveh svojih stanovanj ni prijavil Kosovi komisiji za preprečevanje korupcije. Šir-čeva je namreč naredila podobno napako, saj komisiji ni prijavila vseh podjetij svojega moža Eda Ravnikarja, najmanj eno od njih pa je poslovalo celo z državnimi ustanovami. Širčeva je očitno močna v besedah in šibka v dejanjih. Okrcal birokrate Minister za javno upravo Gregor Virant je dal vedeti, da ne bo trpel arogantnih birokratov. Pretekli teden si je njegov ukor prislužil zavod za zaposlovanje, ki ni izdal dela odločb o štipendijah, ker prosilci niso priložili odločbe o dohodnini, kar bi moral zavod po zakonu pridobiti sam. Virant je vse organe javne uprave pozval, naj jim bo enkrat za vselej jasno, da si morajo najrazličnejše izpiske in potrdila strank pridobiti sami. Rešil problem miz zdravstveni minister Andrej Bručan je dobil še eno pomembno bitko, povezano z nakupom operacijskih miz. Državna revizijska komisija je namreč pretekli teden zavrnila revizijski zahtevek podjetja Sa-nolabor, s katerim je ta oporekal Bručanovi odločitvi, da izbira podjetja Soča za nakup operacijskih miz ni bila pravilna. Bručan je novico o zavrnitvi revizije pospremil z besedami, da se da problem rešiti legitimno in zakonito. LJUDJE Politični semafor Rokomavhi razburjajo Nekdanja novinarka Ana Jud je pred kratkim v Ljubljani predstavila svojo drugo knjigo z naslovom Dosje Rokomavhi, ki razkriva zakulisno dogajanje v slovenski politiki, med drugim ozadje medijskega umora Franceta Arharja pred volitvami leta 2002 in prizadevanja Vzajemne, da se preoblikuje v delniško družbo. Za Arharjev linč Judova v knjigi ugotavlja, da je zadeva imela politično ozadje, podatek o Arharjevi plači, ki so ga mediji umetno napihnili v nebo, pa naj bi bil razkril takratni član uprave Vzajemne Marko Jaklič. Jaklič naj bi bil podatek posredoval Gregorju Golobiču, ta pa naprej novinarju Dela Gregorju Repovžu, ki je nato podatek tudi objavil. Glede preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo Judova v knjigi navaja, naj bi bila Vzajemna Zma-gu Jelinčiču oziroma SNS plačala 62 milijonov tolarjev podkupnine, da bi stranka v parlamentu podprla preoblikovanje Vzajemne. V knjigi je objavljen pogovor, ki naj bi ga bila skrivaj posnela z Jožetom Biščakom iz agencije Odmev, ki dela za Vzajemno. V njem Biščak na vprašanje Judove, zakaj se Jaklič zavzema za preoblikovanje Vzajemne, odgovori: »Da bo zaslužil, kaj pa drugega.« Marko Jaklič je zaradi zapisov v knjigi zoper Judovo že napovedal tožbo, SNS pa je zoper njo vložila kazensko ovadbo. A. K. Demokracija ■ 43/xi - 26. oktober 2006 NAGRADNA IGRA Z Demokracijo do novega telefona Sony Ericsson V'. Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 15 aparatov GSM Sony Ericsson K300i. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 5 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. decembra 2006. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokraciia.si. Rezultati žrebanj bodo objavljeni v tedniku Demokracija in na spletni strani www.demokracija.si. '■Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. ► Sony Ericsson K300I tri frekvenčna področja, barvni grafični zaslon, vgrajen digitalni fotoaparat, snemanje video posnetkov, GPRS, MMS, QuickShare, WAP 2.0, MP3 kot zvonjenje, imenik s slikami 0® Cb^T) C3 DEF) (4ghi ) (ij^d (6«) ( 7 raus ) (j^T) ( 9 w«vz) GEE) coT) GED prs^) GlD r^ O^jCME) n tedni k Demokracija @ □ Naročam tednik Demokracija mm število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): ■ B II ■ ft Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Ulica: Kraj, poštna št.: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. M H ■ti Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša : 550Sit (2,29 €). Obvestilo potrošnikom: Informativne ■/.-■■ cene v evrih so preračunane Iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. - : Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana t;títí:tl:tl HMMHlil lil lü. J JL L Li ti ti ti L L LLLI_L HHíá Hiü iü L L H ti \ti ti tí LI Hiü ül ül iü H ¿Ji tí tí ti tí lí tí H ti tí H tí tiiÜ HüI líllíliílllitítíKtltílíítílí tí tí tí"ti Iü tí tí kiJ H ül ül ül H iü tí K ti ti tí tí tí tí tí tí ti ti BEkEh m m üiljMitíiü tiÉi hEI Mobilna e-pošta ni le iluzija. Mobitelova storitev Integral vam preko mobilnega telefona kjerkoli in kadarkoli omogoča enostavno upravljanje z elektronsko pošto in priponkami, ter avtomatično sinhronizacijo koledarja in stikov. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij @ www.mobitel.si/integral D rji Ed i .r iti GE15E0 DEEH.r CütXP^