Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva * Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika |i Posamezna Številka Din 1'—, ~ Cena: za 1 mesca || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- II Din 5‘—, za četrt leta Din 15'—, ca pol leta Din 30’—j za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Seva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900 Močna vera V času največje preizkušnje, ki jo doživlja dandanes delavstvo, je predpogoj za uspešno borbo močna vera v zmago pravice. Ta močna vera mora delavstvo stalno spremljati v vsakdanji težki borbi, preko vseh zaprek in težav. V dno duše mora biti delavstvo prepričano v svojo zmago, sicer lahko klone na sredi pota. Če se to zgor-skih. članov po p r o p o r c i j o n a 1 n e m vo-llilnem sistem u. Način teh volitev bo predpisal minister zn šume in rude s posebnim pravilnikom. V področje krajevne^ skupščine bo v bodoče spadala tudi odločitev višine prispevka za bolniško blagajno (22. točka 3.). Glavna skupščina pa bo poleg ostalega v bodoče imela pravico sklepati tudi o izpremembnh pravil za bratovsko skladnico (8 24. točka 7.). » ^ R?K,.aviu' kjer govori pravilnik o osnovnih odredbah v zavarovanju so izredne važnosti trije novi odstavkii, ki dajejo možnost varovati pridobljene pravice in jih tudi obnoviti. Vsled važnosti jih prinašamo dobesedno 8 49. Pravice ohranjene glede bole z n i. Osebe, ki so bile nujmanj 6 mesecev v enem letu .neposredno pred prestankom ali prekinitvijo članstva zavarovane za bolezen, pa nimajo nikakršnega zaslužka, ostanejo še tri tedne po prestunku ali prekinitvi članstva zavarovane za bolezen lin to za podpore, določene v 8 63., 64., izvzemši denarne podpore in za pogrebnino pp 8 63. točka 4. in 8 64. točka 3. Če so bile zavarovane te osebe v dveh letih neposredno pred prestankom ali prekinitvijo članstva vsaj leto dni, se podaljša omenjeni rok na 6 tednov. Osebe, ki imajo tri leta vštevnega polnopravnega članstva, imajo pravico tudi do denarnih podpor iz 8 63. in 8 64. v gorenjem^ roku. Pridobljeni čas članstva se ne razveljavlja s prekinitvijo članstva, kolikor je izvesten pogoj članstva zn podpore liz bolniške blagajne. 8 50. Pravice ohranjene glede onemoglosti, starosti in s in, rti. Čas članstva, kakor tudi pričakovane pravice iz tega zavarovanja se ohranijo še šest mesecev po prekinitvi ali prestanku član- Doma in Kmetijski minister Demetrovič je podal ostavko. Na njegovo mesto je imenovan senator dr. Ta-našič. Za ministra brez portfelja pa je imenovan dr. Andjelinovič. _ Jugoslovanski poslanik v Rimu Milan Rakič je bil z ukazom Nj. Vel. kralja upokojen. Na Poljskem so se vršile volitve predsednika. Z večino glasov je bil ponovno za dobo sedmih let izvoljen dr. Moscicki. Krščanski demokrati, narodna delavska stranka, socialisti in ukrajinska stranka pri volitvah novega predsednika niso sodelovale. V Nemčiji se rudarji socialističnega sindikata v Posarju upirajo Hitlerjevemu »izenačenju«. Odločeni so v duhu resolucije, ki je bila sprejeta na zborovanju, nadaljevati delo kot neodvisna strokovna organizacija v duhu svobodnega udejstvovanja. Katoliški centrum v Nemčiji se je uklonil in »izenačil« s Hitlerjevim programom. Ker Hitler zahteva, da vodijo stranko laiki, je prelat dr. Kaas odstopil kot predsednik eentruma. Na njegovo mesto je bil izvoljen bivši kancler dr. Briining. Hitlerjevci v Nemčiji čistijo knjižnice. Vse knjige, ki niso pisane v pravem nemškem duhu, so v Berlinu odstranili iz knjižnic. Vseh knjig je nad f Franc Wieber V nedeljo, 30. aprila 1933, je v Duisburgu (Nemčija) preminul predsednik krščanske strokovne zveze kovinarjev Franc Wieber. V praktično strokovnem delu je bil neumoren do zadnjega. Bil je vzor strokovnega voditelja. Kot mlad strugar je prišel v organizacijo in v njej vztrajal do konca. Ves čas je vsled svoje požrtvovalnosti in velike delavnosti užival neoma-jeno zaupanje kovinarskega delavstva. L. 1899. je v Duisburgu ustanovil krščansko zvezo kovinarjev Nemčijfe. Pozneje pa je navezal stike tudi na ostale države. Nad 2 decenija je stal v ospredju strokovnega pokreta kot predsednik in se boril za pravice delavstva. Nam je to samo v dokaz, da morejo in tudi morajo voditi delavske strokovne organizacije voditelji, ki so izšli neposredno iz delavskih vrst. Slava njegovemu spominu, kot borcu za pravice delovnega ljudstva! siva osebam, ki so bile pred prekinitvijo ali pre-stankom članstva najmanj tri leta zavarovane za onemoglost, starost in s m r t. čas članstva in pričakovane pravice se ohranijo razen tega tudi še v nastopnih primerih: 1. Osebam, ki so pozvane na vojaško dolžnost do dveh let po njih razrešitvi od vojaške dolžnosti. 2. Osebam, ki so bile zavarovane najmanj 6 mesecev, ali je članstvo prestalo zbog redukcije dela pri podjetju do (> mesecev po redukciji in 3. Osebam, ki so bile zavarovane najmanj tri leta, ali je članstvo prestalo zbog redukcije dela do enega leta po redukciji. Po rokih omenjenih v prednjih odstavkih morajo plačati dotične osebe letno priznalnino zn ohranitev svojih pričakovanih pravic. Ta pristojbina znaša Din 20.— lietno in se vplačuje v naprej. Vplačilo se mora opraviti najkasneje v treh mesecih po izteku dotičnegn roka, dalje pa v letnih rokih od tega dne. Ob težkeni materialnem stanju sme glavni uprav, odbor bivšemu članu na njegovo prošnjo plačevanje odgoditi. če sc pristojbine za ohranitev pričakovanih pravic ne vplačajo v navedenem roku in se obnovitev ni dovolila, te pravice zapadejo. Za čas prekinitve članstva se ne morejo plačevati prispevki v pokojninsko blagajno. Ohranjeni čas članstva je osnova za odmero pokojnin _ ob onemoglosti, starosti in smrti in se vračuni. če se začne pravica do podpore ali podaljšanje zavarovanja preje, nego je iztekel omenjeni rok, določen v tem paragrafu. 8 51. Obnova izgubljenih pravlic. Osebam, ki vstopijo iznova v članstvo se vštejejo prejšnji časi zavarovanja za onemoglost, s*arosti in smrt, če iznova dovrše eno leto članstva in če so imeli preje nad tri leta vštevnega Polnopravnega članstva. (Konec pri.h.) po svetu 20.000. Knjige bodo sežgali na trgu pred opero. Prav bi bilo, ako bi sežgali šund in vse nemoralne knjige, ki jih je v nemški literaturi precej, toda sežgali bodo tudi vsa dela, ki so pisana v duhu pacifizma in skupnega sodelovanja z drugimi narodi. Nov razorožitveni predlog so predložili Madžari. Vsaka država predlaga svoje predloge, kjer zahteva, naj se drugi razorože, sama pa seveda mora ohraniti oboroženo silo, ker le na ta način je .zasiguran mir. Razorožitvena konferenca itak ne bo rodila nobenega rezultata. Nemčija odklanja vse predloge in ne samo zahteva, marveč že praktično izvaja tudi v pogledu oboroževanja z drugimi državami popolno »izenačenje«. Balkanski pakt proti Mali zvezi snuje Italija. V tem paktu naj ibi bile Italija, Albanija, Grčija, Turčija in Bolgarija. Za to zvezo pa se po mnenju Italije mora dobiti tudi Avstrijo in Madžarsko. Razmere v Nemčiji in ravnanje Italije resno sili slovanske države k skupnemu in vzajemnemu sodelovanju. Kakor poročajo listi, bo v najkrajšem času Češkoslovaška priznala Rusijo. Pogajanja za to se že vršijo. Da bi ponovno ne posegel vmes kak tretji in temu zopet ne sledil običajni demanti! Vpliv brezposelnosti na državne dohodke Zadnjič smo ugotovili, kako ogromne zneske je vsled redukcij utrpelo delavstvo na svojih zaslužkih. Ugotovitev se je nanašala samo na delavstvo, ki je zavarovano pri SUZORU. Rekli smo, da je v teku zadnjih dveh let padlo število zavarovanega delavstva pri SUZORU za ca 100.000 delavcev. Poleg teh pa cenimo, da je na področju naše države še najmanj 100.000 brezposelnih, ki so bili zavarovani pri drugih zavarovalnicah. Minimalno cenimo število brezposelnih pri nas na ca 200.000, sicer so Delavske zbornice ugotovile, da znaša število brezposelnih 300.000. Te številke bodo pa držale bolj za zimske mesece. Učinki, ki jih prinaša brezdelje in brezposelnost pa ne ostajajo samo pri delavstvu, poznajo se prav povsod. Sicer pa je bilo to že neštetokrat ugotovljeno. Danes, hočemo osvetliti nekaj drugega. Vpliv brezposelnosti na direktne davke. Delavstvo je na svoje zaslužke obdavčeno s tako zvanim »uslužbenskim davkctm«. Vzemimo, da so ti brezposelni delavci, ki so izpadli iz zavarovanja pri SUZOR-ju zaslužili dnevno samo po 26.32 Din, kar znaša povprečno zavarovana plača. Mesečni zaslužek enega delavca bi tedaj znašal 632 Din. Povprečni faktični zaslužki so seveda precej višji. Da dobimo' sredino, bomo vzeli za podlago kot obdavčbo njihovih plač poročenega delavca z enim otrokom. Z gornjim zaslužkom bi tedaj plačali na mesec uslužbenskega davka Din 4. To znači, da izgubi država mesečno minimalno vzeto na direktnih davkih 400.000 Din ali letno 4,800.000 Din, tedaj ca 5,000.000 Din. Ker pa trdimo, da imamo pri nas po poročilih raznih listov ca 200.000 brezposelnih je tedaj v zadnjih dveh letih izgubila država na svojih dohodkih 20 milijonov Din. Kakšna je izguba na indirektnih davkih, se da težko preceniti. Gotovo je, da bo šla tudi v težke milijone. Ne vemo, kje in kako se bo potem dobil iz delavskih plač povišek na uslužbenski davek v znesku Din 10,000.000 za letošnji državni proračun. Mnenja smo, da bi morala država že v interesu svojih dohodkov začeti s sistematičnim delom na pobijanju brezposelnosti. Izguba delovnih sil je le preogromna, in splošno gospodarski interesi narekujejo, da država posveti vprašanju brezposelnosti kar največ pažnje. Brezpravna raja 1 u in tam se dogode stvari, ki prav žarko osvetlijo krivice, katere pod izgovorom gospodarske krize trpi naše delavstvo. Sicer taki dogodki niso osamljeni. Vedno jih je dovolj, toda osvetlijo se ne, ker se prizadeti bojijo vsake, še tako stvarne kritike. Saj je to docela razumljivo. Kritika, pa kaj to, ponižna intervencija bi jih stala službo, in danes je vendar tako težko za vsakdanji kruh. Ta molk sicer ni zdrav, niti vreden delavčevega ponosa. Ubija samozavest in ustvarja hlapčevstvo, ki tira delavstvo v vse mogoče smeri, samo ne v pozitivno delo na izboljšanju njegovega položaja. Tako moremo zopet osvetliti nov dogodek, ki kaže, kako malo se danes od strani delodajalcev spoštuje delavska zakonodaja. V znanem ljubljanskem pasarskem podjetju so delavci že dalje časa delali po 6 ur na dim. To vsled pomanjkanja naročil. V ponedeljek, dne 24. aprila, pa jim je sporočil uradnik po naročilu gospe lastnice, da se podaljša delovni čas od 6 na 7 ur dnevno in obenem zniža urna plača za en dinar. Pri tej napovedi se je izrečno naglasilo, da se jim že 24. aprila računa 7 urnik, in zato ena ura podari, v torek pa se uveljavi napovedani delovni čas in znižuje plača za 1 dinar na uro. Delavci so izjavili, da tako občutnega znižanja posebno pri manjših plačah ne morejo vzeti na znanje. (Taka napoved znižanja plač je protizakonita. Tudi znižanje plač je treba prav tako odpovedati kakor službeno razmerje na 14 dni. Op. ured.) Drugi dan je interveniral eden od uslužbencev v imenu vseh in izjavil, da je delavstvo pripravljeno na znižanje plač, toda te naj bi se znižale samo onim v višjih kategorijah. Ob tej priliki pa je lastnica izjavila: »Nimam se z nikomer kaj pogajati, komur ni prav, lahko gre«. Razumljivo je, da je delavstvo smatralo to za izprtje in je vsled tega prosilo Delavsko zbornico za posredovanje. Zastopnik Delavske zbornice je posredoval, toda brez uspeha. Nato je pismeno posredovala strokovna organizacija in opozorila podjetje, da se odpoveduje znižanje plač, kakor službeno razmerje na podlagi § 234. novega obrtnega zakona obojestransko na 14 dni. Na to vlogo je podjetje pismeno odgovorilo, da so delavci samovoljno zapustili delo in še niti na predlog zastopnika DZ niso vrnili njj delo. Zastopnik Delavske zbornice pa nam je izjavil, da je v resnici v navedenem smislu posredoval, toda podjetje je njegov predlog za ponovno zaposlitev delavstva kategorično odklanjalo. 2e tu se tedaj izjave ne ujemajo in kažejo, da se stvar ni vzela za resno. Poleg tega se nam je v dopisu izjavilo, da delavci lahko dvignejo svoje delavske knjižice in je s tem ta zadeva za podjetje likvidirana. Tako naj bi delavci, brez vsakega odpovednega roka šli na ulico kljub temu, da so se stvarno in upravičeno borili za svoje interese. Pribijamo: podjetje je s svojo izjavo »komur ni prav, lahko gre« delavce izprlo in ne nasprotno, kakor ono trdi, da delavci izvajajo sabotažo. Delavci so bili pripravljeni za pogajanje in tudi nadaljevati delo. Na navedeno izjavo pa so šli na Delavsko zbornico, kar je popolnoma v redu in prosili za intervencijo. Intervencija zastopnika DZ se hoče v tem primeru izrabljati proti delavstvu. Res pa je, da se o tem s strani podjetja ni hotelo niti razpravljati. Zahtevamo, da se spoštuje in izvaja zakon. Nič več. Da se bo to v resnici tudi izvajalo, vsi v strokovne organizacije! Čitaj „BESEDO“! Socialna in gospodarska politika Francija nima obveznega zavarovanja zoper brezposelnost. Posamezne deižele, občine in strokovne organizacije lahko snujejo tako zvane »Blagajne za podpiranje brezposelnih«. Število teh blagajn je od 80 v januarju 1931 porastlo na 1160 do februarja 1933. Podpore tem blagajnam znašajo od strani države 60 odst. od izplačanih podpor. Pravico do te podpore ima delavec največ 180 dni na leto. Indeks prehrane v Nemčiji se je v 1. 1932 zopet znižal. Skupni indeks je padel od 124.5 na 118.4 fbaza 1913 = 100). Indeks v veleprodaji pa je padel še bolj občutno in sicer je padel od januarja 100 do decem'bra na 92.4. Indeks v veleprodaji je tedaj nižji kakor pred vojno 1. 1913-14. To in ono Trbovlje. Če komu manjka, si išče. Neka tu-kajšna skupina ljudi hoče zasnovati ikonsum iz denarja, ki je baje namenjen starim onemoglim ljudem. Kako se bo stvar razvijala, bomo že pozneje poročali. Trbovlje. Med pogovorom je nekdo rekel: »Jaz sem čist marksist in mislim takole: Jaz in povrhu še moja žena hodiva v službo, kaj brezposelnost meni mar, samo da živim jaz.« Mi pa smo mnenja, da prav nič ne pomaga kričati nad 'brezposelnostjo, če jo delaš sam. Smo pa še te misli, da je treba odpraviti dvojne zaslužkarje, posebno v podjetjih, kjer reducirajo siromake. Potem smo pa mi gotovo večji socijalisti, seveda ne marksisti. Trbovlje. .Skoiz sem zletel. Kje pa? Pri nad-pregledu za pokojnino, je dejal rudar, kateri ima 25 služlbenih let in je v 53. letu, povrh pa reduciran s petčlansko družino. Čaikati moram po novem pravilniku brat. skladnice še 7 let, da jih ibo šestdeset. Pa zakaj? Denarja ni v pokoj, blagajni. Vraga, potem pa tudi jaz ne dolbim. O, seveda ne. Beračit pojdeva. In ikam? K TFD, saj sva njej delala in se pri njej postarala. Prav imaš, če ibova le kaj debila? Celje. Danes se bodo pa še Celjani oglasili, da ne bo kdo rekel, da spimo. To sicer marsikak hudobnež misli, posebno če je profesorskega ali rav- nateljskega stanu. Pa mi smo samo tako skromni, da se ne oglasimo, kajti dobrih del nimamo, s slabimi se pa ne maramo hvaliti. Občili zlbor skupine začetkom aprila je dal sko-ro popolnoma nov odbor. Vstopili so mlajši, razen nekaterih prejšnjih; za predsednika smo izvolili tov. Hočevarja Metoda. Življenje v organizaciji se je precej poživilo, sestanki se vrše vsako drugo sredo, posebej pa še vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Že dalje časa se vrši dramatični tečaj, ki se dobro obnese. Z dramo »Dva bregova«, ki so jo igrali marca, se je družina dobro afirmirala tudi v tej panogi delavske kulture. Tamburaši so pa zadnje ča- se nekam muhasti. Ko 'bo minil maj, bo že bolje. So pač mladi in polni življenja in kdo jim more zameriti, ako ne gre vse po žnorci. Zadnje čase rojijo okrog Celja neki nočni ptiči. Ljudje so jih naveličani, pa bodo že šli proč. Vsai so se celo že obadi pojavili, vzlic zigodnjemu letnemu času. Torej vsake sorte nadlego imamo. Je pač veliki teden proletarijata, pa bomo vzlic Hitlerju in Dolfusu dočakali Velikonoč. Solnce vizhaja in zahaja za božjo gnado že milijone let, pa bodo tudi ti kratkodolbni kometi in še drugi zginili kot meteorji, delovno ljudstvo pa bo ostalo in pisalo njim primerno zgodovino. Mestna hran v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000 000’— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. 0 V jc « e ‘S 1 2 š * • .2 Z •- "01 -m s o 0 s - ss-g e S JS BOO Ji jt jc o 3 ?5 M ■* a o •• e w 8 | 5 1 e z: & DOLARJI roman Misel je udarila v možgane, kakor blisk, ki je drobil po gorah borova debla. Hotel je Lulu Belle poročiti, mislil je na poroko kakor na oddaljen in težaven cilj, ki ga bo mogoče doseči šele, ko bo premagal dosti zmajev, enorogov in velikanov. »Moral bom zaslužiti najmanj milijon,« to je bila njegova misel in ne bi mogel natančno povedati, kako naj bi se mu to posrečilo v treh ali štirih letih. Tu se mu je pa pokazala lahka in kratka pot, ki bi ga morala s stoodstotno zanesljivostjo privestj do cilja! Lulu Belle je hotela imeti otroka in sicer takoj; kako, če bi ji otroka oskrbel on, Jed Rusher? — ali bi potem imel še kaj težav s poroko? Ali ne bi nasprotno družina kar pritiskala za njim in ga silila v zakon? Tako je bilo vsaj v tistem svetu, ki ga je poznal Jed Rusher. In bil je tako preprost, da je verjel, da pri bogatih ne bo nič drugače. Od prvega hipa, ko ga je preblisnil prvi žarek v duši, je vedel, da je to divja misel. Tresk ga je prestrašil, odmev čuvstev mu je izzival srce, da je bilo z vso silo. Bila pa je misel, ki ji ni mogel uiti, ki mu ni dala miru: velika skušnjava življenja, spovračanje tiste stare legende, o kateri je bral: »Hudič pa ga je peljal na visoko goro in mu pokazal vsa kraljestva sveta in njihovo krasoto.« Da, če bi poročil edino dete Wallaceja C. Macyja, bi imel imetje, vedno kraljestvo in možnost, da si podjarmi nova kraljestva, — brez dvoma! Naj bi Macyji in Warrenerji v začetku besneli in ga psovali kakor ničvredneža in zapeljivca; a bi že nehali, zakaj potem bi bil član njihovega sorodstva, v očeh sveta bi bil vsem drugim enakovreden. Njegova sramota bi bila sramota njih vseh! Javnost bi govorila, da so si tega mladega, nadarjenega vseučiliščnika, ki je dobil Crumbackovo nagrado in je bil zanesljivo samostojen, zaradi njegovega značaja izbrali za zeta! Jed je že videl pred sabo poročilo, ki ga je sestavila družabna tajnica miss Nevvcomb in ga izročila listom. VIL Vihar, ki je vil drevje vzdolž cest« in vihar poželenja, ki je divjal po Jedovi duši! Včasih si je predstavljal življenje kakor naporno plezanje, pri katerem bi se njegova moč lahko izčrpala, preden bi prišel na vrh. Tu pa je imel dvoje peroti, s katerimi bi lahko vzletel! Zdelo se mu je skoraj preveč preprosto, da bi bilo mogoče; če se da vrhunec uspeha doseči nu ta način, zakaj se to ne zgodi pogosteje? Morda se p« — kako naj bi Jed to vedel. Morda je mnogo velikih družin, ki posinovijo nezaželenega zeta in uspešno zabrišejo in preprečijo škandal! Jed se je začel spominjati takih zgodb iz listov, na bogate dedinje, ki so jo popihale s hlapci in učitelji jahanja, s šoferji in godci, z igralci in s pesniki in tako dalje, — da, kaj takega se je že zgodilo in bi se torej lahko spet! Njegove misli so nihale od skrajnosti do skrajnosti. Tako ljubek otrok kakor Lulu Belle bi vendar nikakor ne mogel storiti tako odvratnega koraka, kakor si ga je zamišljal on. Izpraševala je v svoji nedolžnosti in nevednosti; ko bi pa bilo treba na vprašanja odgovoriti zares, — bi pa že prišlo iztreznjenje! Potem bi se prav zatrdno uveljavila »naravna sramežljivost«. Toda — Jed je začel nihati na drugo stran, — kako naj bi to vedel? Kako naj bi se o tem prepričal drugače kakor s poskusom? Če bi ji na njeno vprašanje odgovoril tako preprosto in odkritosrčno, kakor je vprašala, bi ji ga to vsaj približalo in mu za v bodoče olajšalo snubljenje in osvojitev. In če bi se pokazalo, da je res »slaba« in pripravljena, da bi »šla do skrajnosti«, kakor so to imenovali mladi ljudje na univerzi — na, zakaj pa ne s prijaznim, mladim mrom. Rusherjem, kateremu se je tako približala? Če bi ji dejal, da je za to treba moškega, bi pokazal odgovor kar na roki: Hočete biti vi ta mož? Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugo.lovan*o tiskarno: K. Če*. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.