u Leto XVI. V Celju, dnef20. aprila 1906. 1. Štev. 45. DOMOVINA dništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta >i kron. o m esfece i> krom'. Za Ameriko in drage dežele toliko več. kolikor znaša postniua. namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu'. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Spodnještajerski Slovenci ! Malokdaj se nudi prilika, da se .skupno in od srca razgovorimo o političnih razmerah, o našem položaju, in da vsak pove. kar mu je na srcu. I nedeljo, dpe 22. aprila se nudi vsakemu štajerskemu Slovencu takšna prilika. Javno zborovanje redi politično društvo za Spodnje Štajersko ,Naprej1 v Celju dne 22. aprila 1906 ob 2. uri popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Pridite vsi. ki se le količkaj zanimate za naše javno življenje ! Pridite, vsi. ki vam polni snt Vaša srca radi krivične vladne predloge za volilno reformo i [iridife vsi. ki Vam je ležeče na tem. tla se dogovorimo o skupnem postopanju pri bodočih volitvah za peto kuri jo na mesto umrlega Klanca* Zičkarja ter pri vofcfvsii-toi mesto rcmrtega- pwlanca Berksa za režiški volilni okraj v državni zbor. pridite Vi vsi. ki Vam-bi. da si ustvarimo " . • * É . * enotno obrambno društvo celo spodnjcštajersko ozemlje, da si ustanovimo narodni svet t« tako začnemo koncčuo skupno delovati v skupnih velikih narodnih vprašanjih. Ni jeden zaveden štajerski Slovenec naj ne manjka! Pokažimo. fse zanimamo za vsa vprašanja, ki pretresajo državo in našo deželo, pokažimo svojo zrelost in odločnost! Kar zna misliti, v nedeljo, dne 22. aprila 1906 vse v LISTEK. Prijatelj Lovro. jjjtr«?ki opisal Avgust Senoa: poslovenil .1 a n k o B r a t i n a. (Halje.) — Ni res. viknil je Lovro. Rousseau I krivo. S silo nastane velika država, sila dela velika dela. sila v roki BShnega poedinca. Ljudje so neumni. Razpravljajoč med seboj o državi, bi poklali. Nas taka teorija uničuje. |pU) večni pravdarji. Največkrat sva se baviia zvečer sčitanjeni pesniških umotvorov. Skupaj ; sta prècitala Dantejevo „nebeško ko-dijo". Oriostovega ..norega Orlanda"'. Sckiewiczevega „Nabnroda", Byrona. eineja. Nekrasova. Berangerja. Cela-staga in mnogo drugih pesnikov, tili trenutkih je bil Lovro kar iz oko mu je blestelo, v lice 11111 je ndirila kri. Ko sem mu prečital > Midiewiozevo „Alpuharo", je skoro znorel navdušenosti. Meni so bile te > razprave posebno drage. Ko se čita tako v dveh. ko dva navdušena pri-f Jateija razbirata pesnikove misli, tedaj ti javlja krasota umotvora jasneje pred očmi. Lovro sam ni bil pesnik, nikoli v svojem življenju ni napisal stiha; a občutil je globoko, bistro prodrl v pesnikove misli. Veselil sem se Lovrove družbe tem bolj. ker je bil obenem tudi kritik moje muze. Odeval sem takrat zaljubljene vzdihe v sonete in pisal satirične podlistke v prozi. Niti besedica ni prišla zagrebškemu stavcu v pesti, če ni Lovro rekel ..imprimatur". Nad našimi razgovori se je najbolj jezil tretji list naše deteljice, bradati ljubovnik Žiga. Skoro nisem videl še tako tiegmatičnega človeka, skoro nisem videi tako zaljubljenega ..mačka*'. Bil je tehnik. Dva predmeta sta si osvojila njegovo dušo: gospodarska kemija in bistrooka Dragoila. Ni maral poslušati dolgih pesmi. Ce mu je kaka pesem ugajala, je pokimal z glavo, pomežikal z levim očesom in kratko zamrmral: „Uhm!" In če ga je katerega muza dolgočasila, rekel je zehajoč: ..Pojdimo spat."4 On se ni vdeleževal naših književnih razprav. Povlekel se je pod odejo in smrčal. I^e če se je debata o Ariostu ali Danteju preživo razvila, če je Lovru polhovka stala po strani, planil je včasi izpod mehkega zatišja: ..Ponočnjaka! Ali se nista dovolj na-kokodakala? Dajta mir! Spat pojdita! Ali nimam prav?"' Smešen je bil Lovro v našem gospodarstvu. V življenju nisem videl večjega pedanta. Po desetkrat je dal v red knjige. - tobak. pipo. mošnjo itd. Gospodinja je imela ž njim dosti truda. Sedaj mu je bila kava prebela, sedaj prečrna; sedaj peč pretopla, sedaj prehladna. Enkrat je ves vsplamtel na debeluhasto družico opernega ravnatelja. Prinesla nam je na mizo za večerjo suhe klobase. „Vsaj hrena bi bila mogla dati" dejal je ravnodušno naš Žiga. ,.Res je", skočil je Lovro. ..to je brezobzirnost! Tega ne smemo trpeti". Po večerji senršel z Žigo na sprehod. Ko sva se vrnila, nama je dal Lovro papir. „Podpišita!"' — ..Kaj je to,?"' vprašal sera, — „Ultimatum!"' odgovoril je Lovro. „Konrn?"' —- „Naši gospodinji!"' „Zakaj?" — „Radi prizadete nam razžalitve, radi hrena!" Jaz sem obstal, a moj Žiga je začel postrani grizti cigaro, da so mu brke migale. „Ali nimam prav? Ali ni to pravi škandal? govoril je Lovro. Jaz sera začel citati papir; bogme, štiri polne strani samih finih, t.uhovitih fraz, kakor bi bil Gorčakov pisal cesarju Napoleonu. Lovro je med tem hodil s polhovko na glavi po sobi, a potepuh Žiga se je zvlekel skrivoma v posteljo. Drugo jutro sva le s težavo dokazala Lovru, da je vsekakor bolje, če denemo ultimatum ,.ad acta". Približno takrat mi je rekel Lovro. da je dobil slovensko obitelj in tu dve ženski, ognjeviti domoljubkinji. Nisem se ravno dosti brigal zato; vsak dijak na vseučilišču ima znance, posebno pa znanke. Niti od daleč nisem mislil. da bi to moglo imeti važnejše posledice. Lovro je bil. kakor da se je odrekel ljubezni, to je pravi ljubezni. Ne da bi ne maral za ženske, ali vse to je bilo le „amour sans conseqnance"'. Za nekaj časa me je nekaj izlienadilo na Lovru. Prišel je štiri do petkrat na dan domov, da se je počesal in si namazal lase. Stal je pol ure pred ogledalom, lišpajoč se. Sedaj je slekel suknjo ter oblekel surko. sedaj slekel surko pa oblekel suknjo. Popoldan sem običajno citai na divanu ležeč pandekte. a Lovro mi ni dal miru. — Avgust, zapni mi rokavice. Zapel sera mu jih. — Avgust, ali bi vzel surko ali suknjo? — Kakor hočeš! — Pa reci svoje mnenje! — Pa vzemi surko! — In prijatelj je oblekel surko ter odšel. Za nekaj trenutkov se je vrnil. — Premislil sem se. dejal je, oblekel bom suknjo, ker mi pristoja boljše! — In pol ure je Lovro gladil in krtačil suknjo. Akademične razprave so postajale vedno bolj redke. Lovro je prihajal vedno bolj pozno domov. Meni se je zdelo to čudno, a ga nisem hotel izpraševati. Poleg vsega tega smo gospodarili mirno v medsebojni slogi. Ali naenkrat se je zbrala nevihta nad našim mirnim stanovanjem in strela je udarila. (.Dalje sledi.) V imenu Njega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Celju kot tiskovno sodišče je na predlog c. kr. drž. pravdništva z istočasnim potrjen jem zaplembe št. 41. v Celju izhajajočega perijodičnega časopisa „Domovina" z dne. 9. aprila 190« po §. 493. kaz. zak. spoznalo: V imenovani štev. tiskani članek „Iz Brežic" usebuje v stavkih začenjajoč z „Slovenske" in končujoč z „tvrdkah". začenjajoč z ...Slovenci" in končujoč z „nemškutarski žep" dejstvo prestopka zoper javni mir in red po §. .'102. k. z. in se vzreka prepoved razširjanja številke, uničenje zaplenjenih izvodov, uničenje stavka navedenih člankov!h mest in objava razsodbe. Vzroki: Zaplenjena člankov» mesta so po svoji vsebini sposobna, dražiti k sovraštvu do v članku imenovanega razreda meščanske družbe, torej vsebujejo dejstvo prestopka proti javnemu miru in redu v zinislu S. 302 k. z.: zato se je morala izreči zgornja razsodba. Celje, dne 12. aprila 190«. C. kr. okr. sodišče. (Podpis nečitljiv.) 0 položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah. (Predaval v Šaleški dolini tajnik k m e t i j s k e zadruge za Šaleško dolino.) (Dalje.) I. Namen denarnih zadrug (hranilnic in posojilnic) je kmetu v slučaju potrebe za majhne obresti posoditi denar, razun tega pa mu tudi dati priliko prihranjeni denar plodonosno nalagati. Prve posojilnice so se začele v nemški državi snovati okrog 1. 1850. in uspeh istih je bil velikanski. Do 1. 1850. je bil človek v stiski srečen, ako je dobil od kakega oderuha denar za 50% na posodo, navadno je moral plačati dosti več: že prve posojilnice so znižale obrestno mero na 14—12%. a sedaj po 50 letnem delovanju denarnih zadrug znaša obrestna mera 5%, največ 6%. Težaven je bil začetek posojilnic, ker oni. kateri so imeli denar na razpolago, ga niso dali posojilnicam, ker so videli, da je delovanje posojilnic naperjeno proti njihovemu oderuškemu postopanju. Posojilnice stt snovali možje, kateri so čutili z ljudstvu» in uvideli, da mora propasti srednji stan, ako ga bodo razni oderuhi še nadalje tako izsesavali. Zavest, da se borijo za dobro in pravično stvar, jih je tolažila in jih vspodhujala k nadaljevanju pričetega dela. In dandanes lahko gledajo z ponosom na sadove svojega požrtvovalnega dela. Ljudstvo je rešeno oderuških pijavk in v vsakem večjem kraju uspešno deluje kak denarni zavod. Mi Slovenci v tem oziru zavzemamo častno mesto med avstrijskimi narodi in malo-katera dežela je tako dobro preskrbljena z posojilnicami kakor Spodnje Štajersko. Tudi Šaleška dolina ima dve živahno delujoči posojilnici v Šoštanju in Velenju. Ü zgojevalnem pomenu posojilnic, o njih pomenu za narodni razvoj, o delovanju istih itd. bodem o drugi priliki predaval, danes hočem obširneje govoriti o II. kmetijskih zadrugah. Namen kmetijskih zadrug je 1. skupno naro-čevati vse one reči. katere rabi kmet za kmetovanje (umetna gnojila, klajno apno. semena, živinsko sol, premog, razne stroje itd.) 2. skupno prodajo vseh pridelkov, katere pridela kmet (žito, pšenica, oves, koruza, krompir, sadje. vino. hmelj, živino, mleko itd.) 3. gospodarski pouk, navajanje članov k umnemu kmetovanju, povzdiga raznih panog kmetijstva; 4. gojenje zadružnega duha. povzdiga samozavesti kmeta; 5. uspešno zastopanje koristi kmečkega stanu nasproti drugim stanovom, neustrašen boj proti izkoriščevalcem kmečkega stanu; 6. navajanje k varčnosti, zmernosti., k poravnavi prepirov mirnim potom: 7. zavarovanje za starost. 1. Posamezne "kmetijske zadruge so zvezane v deželne zveze in vse deželne zveze tvorijo državno zvezo z sedežem na Dunaju, katera združuje nad 4000 zadrug. Ta državna zveza je sklenila z raznimi tovarnami za umetna gnojila itd. pogodbo in naročuje za celo državo kmetijske potrebščine skupaj. Na ta način je dobil kmečki stan. združen v zadrugah, upliv na cene kmetijskih .potrebščin, ni odvisen od trgovcev in čisti dobiček., katerega bi trije ali še več trgovcev napravilo. — blago iz tovarne gre skozi tri. mnogokrat še več trgovcev, predno pride k našim malini trgovcem na deželi — ostane kmetu. Blago se dobi dosti cenejše že v tovarni, kakor isto dobi trgovec, ker v tako veliki množini. kakor naročuje kmetijske potrebščine 4000 zadrug skupaj, ne naročuje noben trgovec; blago se vsako leto o primernem času naroči, dobi vsak član vsako leto sveže, nepreležano blago. Kmet pa si bode tudi, ker mu je samo enkrat v letu dana prilika si dotično blago potom zadruge naročiti, natanko preračunih koliko rabi, skrbno gledal na to. da se po nepotrebnem ne trati in se s tem navadil na red in pregled v gospodarstvu. 2. Ako je ugodna letina in se mnogo pridela, nimajo pridelki nobene cene in kmet je mnogokrat zadovoljen, da pride kak kupec in mu za nizko ceno odvzame pridelke. Kmet sam ne more svojih pridelkov pošiljati v druge dežele ali države, v katere se razni pridelki morajo uvažati ali v katerih radi slabe letine, ujme itd. niso veliko pridelali. Pač pa to lahko storijo kmetje celega okraja, združeni v zadrugo. Zadruge prevzamejo vse pridelke svojih članov in iste skupno odpošiljajo, kar se že v več državah in tudi pri nas posebno na Češkem. Nižje Avstrijskem godi v korist kmečkega stanu. Kmetu ni treba čakati j«h> kupca, 'doseže pa dosti boljše lene; ker zadruga stopi naravnost v zvezö z veletržci in onimi, kateri pridelke rabijo ter na ta način odpade dobiček, katerega delajo razni prekupci v škodo kmečkega stanu, poleg tega pa zadruge s tem. da same postavijo pridelke na svetovni trg. polagoma same določajo ceno raznim pridelkom, oziroma največ uplivajo na njo. Za naše razmere je potrebna skupna prodaja sadja in hmelja in se že tozadevno deluje. Predlansko leto (1904) se je pri nas sila veliko in lepega sadja pridelalo, saj slovi Šaleška dolina radi' sadjereje. a človek bi se razjokal, če pomisli, kako so plačevali razni poklicani in nepoklicani baran-tači sadje in si polnili svoje žepe na škodo kmeta, kateri se celo leto trudi in k večjemu vsako drugo, večinoma šele vsako tretje leto doseže ugodno letino. Hmeljsko kupčijo pa imajo židje popolnoma v svojih rokah, kateri se naravnost igrajo s hmeljarji pri določevanju cen. Med kmeti na Češkem se resno dela za združenje vseh hmeljarjev v hmeljarsko zadrugo, katera hoče naravnost v zvezo stopiti s pivovarnami. doseči potom pogodb s pivovarnami stalno ceno hmelja in na ta način izključiti žide od kupčije s hmeljem. Tudi pri nas se resno bavijo s tem vprašanjem. (Dalje prihodnjič.) Poročilo o gl a v n i skupščini i u ž n o š t a -j e r s k e g a hmeljarskega društva, katera se je vršila dne 1 8. s u š c a t. 1. v Ž a 1 c u. Ob 3. uri popoldne dne 18. sušca je otvoril društveni predsednik, gospod dr. M. Bergmann zborovanje, pozdravil le v pičlem številu došle hmeljarje ter izrazil svoje veliko začudenje, da se le-ti vkljub resnim časom, katere čaka naše hmeljarstvo in vkljub velezani-mivemu sporedu, le bore malo brigajo za najvažnejši vir občega blagostanja. I. Poročilo o društvenem delovanju v m i n u 1 e m 1 e t u. Društveni tajnik je poročal sledeče: Društvo je imelo 70 udov. Opravilni zapisnik tajništva je imel 179. oni bla-gajništva pa 165 številk. Odborovih sej je bilo 18 — glavna skupščina pa se je vršila dne 19. svečana m. 1. Poročil o rasti hmelja, o vremenu, o škodljivcih, o tržni tendenci in o cenah je sestavil odbor v minulem letu le deset ter jih objavil v sledečih časopisih: 1. „Landw. Mitteilungen" Graz. 2. ,,Gambrin,us" Wien, 3. ,.Hopf- u. Brauer-Zeitung" Saaz. 4. „Hopf- und Brauer-Zeitung'1 Nürnberg. 5. „Deutscher Bierbrauer"' Stuttgart. 6. „Österr. Hopf- u. Brauer-Zeitung" Prag. 7. Allg. Braumeister-Zeitung" Berlin, 8. Deutscher Brauerei Anzeiger" München. 9. „Tageszeitung für Brauerei" Berlin. 10. „Süd-steierische Stimmen" Märburg. 11. „Allg. Mitteilungen für Brauerei- und Malzfabrikation" Wien. 12. Mitteilungen des deutschen Hopfenbau - Vereines" Nürnberg. Nadalje so se poročila poslala tudi cesarsko nemškemu konzulatu na Dunaju, c. kr. poljedelskemu ministrstvu na Dunaju in raznoterim hmeljarskim društvom. Nasprotno pa je dobivalo društvo enaka poročila od Hopfensignirhalle" v Avši in od poljedelskega ministrstva. Brzojavnih tržnih poročil je dobivalo društvo pa iz Zatca in od nemškega hmeljarskega društva v Nürnbergu, kojega ud je tudi naše društvo. Vsled sklepa odborove seje z dne 8. sušca m. 1. je dalo društveno vodstvo v 12 občinah, v katerih se ne prideluje hmelj, razglasiti, da dobe v spomladnem in poletnem času možje in žene obilo posla v Savinski dolini ter se poživljajo, da pridejo v /tbilem številu k nam. Pri odborovi seji dne 16. maja se je sklepih), gospoda poslanca viteza Berksa naprositi, da naj interpelira železniškega ministra v zadevi statističnih podatkov. Hmeljarsko društvo si namreč že več let prizadeva določiti množino pridelanega hmelja na Spod. Štajerskem1. Najhitreje bi se tej želji ustreglo, ako bi se seštela množina na posameznih železniških postajah na-kladanega hmelja; dasi je to železniško ministrstvo že obljubilo in posameznim poštajnim načelnikom naročilo, te podatke seštevati in odposlati ravnateljstvu v Beljaku, vendar je z odlokom z dne 30. maja m. 1. društvu javilo, da zaželenih podatkov ne more objaviti. Pri odborovi seji dne 17. junija se je sklenilo, železniško ministrstvo vnovič naprositi, da naj odpomore velikemu nedostatku na železniški postaji v Žalcu in naj ukrene, da se bo vendar sedajno nakladišče (Verladerampe) podaljšalo in zadostno pokrilo. Po prizadevanju g. državnega poslanca viteza Berksa je imenovano ministrstvo z odlokom z dne 13. septembra 1905 št. 36.497/19 vendarle ustreglo navedeni prošnji; dotična dela se bodo pričela letošnjo pomlad. Ker je med hmeljarji obča navada, da v letih, v katerih je obilo hmelja, istega prav površno obirajo in nasprotno — v slabih letih pa prav skrbno — sklenil je društveni odbor v 18 občinah Savinske doline razglasiti, da je navada prav napačna ter jih opozoril, da naj skrbe v minulem letu za prav skrbno obiranje in sušenje hmelja. Dejstvo je namreč, da si kupec v dobiifi letih izbira le dobro in skrbno spravljeno blago, medtem ko v slabih letih vse pokupi. (Dalje prihodnjič.) Občinske zadeve. I* Že kihajo- Tihi odpor trosi šnofec. Odkar „Domovina" pisala o tihem odpqrì naših občinah, romajo nemški ravnateljstvu pomožnih uradov e.' namestnije v Gradec. Tu pa niso kaj dobre volje, da bi za lenuhe naših državnih in deželnih pisa sestavljali slovenske prevode, t oni si mislijo, da komodnosti teh res ni treba podpirati, zato ji pošljejo vsak nemški dopis, naj g-po slovensko spišejo. Dvojno delo t' imajo. No. če ga hočejo imeti, naj le imajo! Slovenski župani pa se d tihega odpora. Vsak nemški dopis gre v Gradec na imenovani uradj nekod bode prišel k nam slov naj že bode iz Gradca, iz Celja. M" bora. Ptuja, Ljutomera. Brežic, ali iz Slovenjega Gradca. Ali ni ta naša zavednost ši\oi za nemškuturske lenobe ? Mnogo šnof Naj le kihajo. da si sčistijo glav morda postanejo potem toliko briht da bodo spoznali, da je treba naše zikove pravice vendar spoštovati. II. 0£ka župan se smejejo. . Kaj pa to? SSSSmartsssccchan.. Aha. Šmarčan menda! No. to jo pa p gruntajo ti nemškutarji. Iz lepega si venskega imena narede spako pol sss ccc in lin. Bog ve. če se jim meša ali ka-li? No. in slovensko noč več znati. Jej te na. saj sem rek Storil bodem. kakor je „Domovin pisala. Tihi odpor! Izvrstna misel, gimenten izraz! „Gospod tajnik, prosim, pogle že zopet nemško! Sam zlodej naj vz~ naše nemškutarje. Ves dopis nem*1 in kar je tiskanega, zopet vse nemš Oprostite, vem da priznavate slov. skeiuu jeziku vse pravice; zato si tu jaz pridržujem vso župansko piada si vsak dopis sam prečitam. ae da bi mi ga morali vi prestavljati M merite torej, saj to ni žalitev z» vas, kakor da bi se jaz na vaše tolmačenj ne mogel zanesti, ne. to so prav' slovenskega jezika in pa župans! pravice, sicer pa tudi niste vi za pr stavljenje plačani. Jaz torej zahtev slovenske dopise. Prosim, napišite ta nemški akt: Ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. namestnije • 1 v Gradcu s prošnjo, naj se blagovoli ta nerazumljtvi nemški dopis pr staviti na slovenski jezik ter] semkaj vrniti. Županstvo občine na Straži/ dne 14. mal. travna 1906. ;; Župan: O d p o r o v i č. To so vam bili v Gradcu v škripc" Če bi vsem prestavljali, bi si nalo" mnogo dela. pe bi občini prošnjo vrnili, bi prišli državnim poslan pod zobe. Kaj tedaj? Nič drugega dopis nazaj tistemu, ki ga je bil o, po nemško pisal. Res. Tam so ga i rali napisati po slovensko, mu pril '' slovensko tiskovino ter ga dòposl ' občini na Straži. Zadovoljno so se muzali žup očka Odporovič: „Tako je prav!" rekli, mislite li. da vam bodemo vedno za podnožnik. na katerega bi devali svoje noge! Naaa. ne boste! Ce so vam dobri naši sinovi za vojake, naš denar za dačo. naj vam tudi n? jezik ne smrdi! Vi nam groš. mi r groš! Vi nam šilo. mi vam < Pravica mora biti na svetu! Spametujte se vendar že vi vsi, nosite na svojih imenih tuje priv" ki se vam žalostno svetijo kakor moni hlače! Ljudje iz Vojnika se naj pišejo Voinnitschan. ampak Vojni-iz Žalca ne Salltschann. ampak i», iz Trškega ne Lasstschan, tefireč Laščan. iz Šmarja ne Smarrii. ampak Šmarčan. Jaz te tuje spake težko „buhšta-iraii" in ne razumim. Kar je po naše, mi gre gladko in vse dobro raz-r. Slovenci naj pišejo vedno le po ensko ter naj zahtevajo Slovenci po vseh pisarnah brez razločka -a!" Župan Odporovič je po naših mislih n pravega slovenskega značaja. III. Sekire in drevje. Svoje dni so peljali iz neke kovnice poln voz sekir skozi dobravo semenj. Lepo izbrušene sekire so 'ketale v solnčnem svitu. V lahnem triču je drevje šumelo ter si v rtnem strahu pred nabrušenim oro-em tiho šepetalo: „Kdo nas reši? Te sekire nas bodo ,ie posekale!" Hrast sliši zdihovanje drevja, se ej oglasi, rekoč: '..Ne bojte se, do-'cr nikdo nas ne da tem sekiram porišča. nam ne morejo škodovati, aj si bodo še tako nabrušisne!" Ta po našem Slomšeku posneta sen je kaj primerna za naše jezikove jtavice. Po vseh uradih toliko nemškutar-iko nabrušenih sekir. Občine, ne dajajte jim toporišča. morale bodo zaru-»veti ter ne bodo mogle slovenskemu piku škodovati! Pravice svojega jezika jne damo od nemških sekir sekati! Nobeden sovražnik, naj je še tako igočen, nam ne more škodovati, ako [sami toporišča. to je priložnosti ne Izdajalci so v našem srcu doma! Svetovno-politlcni pregled. — Državni zbor se snide dne 27. t. m. Vojni minister je izdal, kakor poročajo listi, rezervatni odlok, glasom atoega se ne sme nihče radi mate-^kega jezika preganjati ali zasramo-Zakoni o poveljnem jeziku se Jinjo rešpektirati, ne pa samolaštno ; «zlagati. — Ogrsko vojno ministrstvo je lalo ukaz. v katerem se vojaškim dopolnilnim okrajnim poveljstvom naroča, naj v bodoče dostavljajo novincem pozivnice. ki so bile dosedaj samo nemške, v nemškem in madjar-Mem jeziku. Ogrsko ministrstvo za notranje zadeve je razveljavilo odredbo dne iy. marca t. 1., 's katero se je ejila svoboda zborovanja. — Ogrska socijalistična stranka ■plenila, da postavi za bodoče vo-|fitffi v 120 okrajih svoje kandidate. Ločitev sodišč od uprave v ni. Iz Sarajeva poročajo, da je da odredila, da se imajo sodišča ločiti od uprave, da bodo torej tudi v lodoče v Bosni sodišča docela neod-isiia in samostalna. Ta zakon stopi v ijavo 1. julija t. 1. Srbska vlada je podala v sredo jn demisijo z motivacijo, da je naia pri reševanju važnih dnevnih "anj na nepremagljive težkoče. je demisijo sprejel, ali ni še dojil osebe,' ki sestavi provizoričen ka-Ipil z edino zadačo. da izvede nove volitve. Splošno se misli, da se to poveri Pašiču, ker taka rešitev krize bi bila najpravilnejša. - Napetost med Italijo in Nemčijo. Sedaj je vendar tudi Nemčija poslala oficijalno sožalje zaradi katastrofe Vezuva. toda politični duhovi v Italiji so le razburjeni nad Nemčijo zaradi cesarjeve brzojavke grofu Goluhowskemu. V političnih krogih odločno zahtevajo, naj se takoj parlamentarno pojasnijo n e m š k o - i t a 1 i j a n s k i o d n o š a j i. Italijansko časopisje piše skoraj brez izjeme zelo ostro, da, žaljivo proti Nemčiji. „Perservanza-' piše v uvodniku, da je bil knez B ii 1 o w popolnoma zadovoljen s postopanjem italijanskih de- ■ legatov na maroški konferenci. Cesarjeva jeza je tedaj upravičena, z a t o je treba Italiji že sedaj misliti o svoji bodočnosti. — Rusko državno posojilo. Glede posojila za Rusijo se je doseglo spo-razumljenje v vseh točkah. Posojilo se je določilo z vsoto 2250 milijono frankov. Posojilo je 5odstotno ter se amor-tizuje v 40 letih. Francija prevzame 1200 milijonov, Anglija 330 milijonov. Avstrija 165 milijonov. Rusija 500 milijonov in Nizozemska 50 milijonov. Ruski finančni minister Kokovcev je zagotovil delegatom avstrijskih bank, da se bo Rusija primerno ozirala na avstrijsko industrijo pri naročbah za rusko državno upravo. — Obrekovana ruska armada. Zadnje čase se v protiruskih listih neprestano napada in grdi ruska armada, posebno pa njeni častniki. Nedavno je kanonir Ivan Burov srečal v Suvalkiju nekega častnika in vojaka, ki sta nosila uniforme lovskega polka. Zdela pa sta se mu sumljiva, da ju je v družbi nekega dragonca zasledoval ter opozoril na nju policijo. Policija je takoj dognala, da sta preoblečena Žida ter ju zaprla. — Tudi vesti, da je general Steselj prodal Port Artur Japoncem, so raztrosili Židje. Vse dosedanje preiskave" niso dokazale za Steslja nič nečastnega. — Vstaja v Maroku. V Maroku je izbruhnila velika vstaja. Celi južni del dežele se je vzdignil zoper sultana. Vsa plemena v puščavi so se pridružila vstašem. Vstaši so proglasili za sultana nekega mladega sorodnika vladajočega sultana. — Nemiri na Kitajskem. V Nu-anu so iznova izbruhnili resni nemiri boksarjev. Gibanje je naperjeno proti tujcem in vladajoči dinastiji. V vladnih krogih so v hudih skrbeh tei- neprestano odpošiljajo nove vojaške čete v nemirne pokrajine. Dopisi. Iz Celja. (Volilna preos-nova in politični shod.) Na 22. t. m. bodemo torej v Celju glasno protestirali proti krivici, katero nam hočejo vlada in Nemci pri razdelitvi mandatov za državne poslance na Spodnjem Štajerskem napraviti. Že mandati za kmečke občine za Spodnji Štajer so krivično razdeljeni; da bi pa mesta in trge samo Nemci in nemšku-tarji okupirali, je taka krivica, da bi se je Nemci, ko bi imeli količkaj pravičnosti, sami morali sramovati. Trgi iz cele Savinjske doline so iz volilne skupine za mesta in trga izključeni samo zato. ker tam Slovenci prebivajo, in neznatna gnezda tam na nemški meji so se priklopila mestni skupini, samo ker v istih stanujejo Nemci in nemškutarji. Tega ne moremo Slovonci na noben način trpeti in če se volilna preosnova zarad tega razdere. Naši poslanci morajo to na vsak način preprečiti in to z ultimatom: ali se popravijo krivice za Slovenski Štajer. ali pa se volilna reforma sploh razbije. Seveda se sedaj vpraša, na kak način krivico odpraviti? Pred kratkim se je „Domovina"' izrekla, da bi se zraven nemške volilne skupine za trge in mesta ena slovenska skupina trgov po večini s slovenskimi prebivalci sestavila tako. da bile za mesta in trge za Spodnji Štajer dve skupine, ena po večini z nemškimi in nemškn-■tarskimi prebivalci za nemškega poslanca in ena pa po večini s slovenskimi prebivalci za slovenskega poslanca. Ta razdelitev bi še vedno ne bila popolnoma pravična, ker bi bilo na ta način še vedno veliko volilcev (slovenskih in nemških) brez volilne pravice. kakor n. pr. bi bilo za nas celjske Slovence zaman k volitvj hoditi vedoč, da tako vse nič ne pomaga, ker je večina zagotovljena Nemcem. Nastala bi potem v mestih in trgih v nemški volilni skupini narodna mlačnost. Pač pa bi se dalo tam na tak način odpo-moči, da bi se napravila ena velika skupina mest in trgov za Spodnji Štajer, torej, da bi se k sedanji po nemškem kopitu sestavljeni skupini tudi slovenski trgi priklopili in bi se za to skupino dva poslanca na taki način volila, kakor je to za Galicijo projektirano, namreč, da sta voljena tista dva poslanca, katera imata večino glasov, ne da bi bilo treba absolutne večine. Vsak volilec voli le enega poslanca in bi bilo zaradi tega na ta način mogoče, da bi vsak volilec lahko svojega poslanca z uspehom volil. Nemec in Slovenec. Ta razdelitev bi bila tako pravična, da bi se ji ne mogli vstavljati niti Nemci, niti vlada. Imela bi pa še drug pomen. namreč bi biloj Nemcem odvzeto orožje, s katerim trdijo, da je Celje itd. nemška posest, Celje, kakor vsi trgi in mesta v omenjeni skupini bi imeli potem enega nemškega, pa tudi enega slovenskega zastopnika in bi nam ne mogli odrekati potem s sklicem na nemško posest slovenskih učnih zavodov itd. v teh trgih in mestih. Torej, da to dosežemo je dolžnost uporabiti vse naše moči. Št. Ilj pri Velenju. Bralno društvo, obstoječe komaj pol leta. je pretekli praznik (vel. ponedeljek» priredilo že četrto veselico z mnogovrstnim sporedom. Kot glavna točka celega sporeda je bila igra „V Ljubljano jo dajmo'1. Lep napredek za igralce znači dejstvo, da se po polletnem delovanju lotijo velike tridejanske igre. Sodba vseh navzočih je bila. da se je sleherni igralec vglobil v svojo ulogo. da je sleherni igralec skušal ustvariti naravno sliko osebe, katero je predstavljal. Najtežje uloge Gašparja, dr. Snoja. Rotije in Marice so se predstavljale tako dovršeno, da se malokje v večjih krajih tako. dobro predstavljajo. V Ga-šparju in Marici ima bralno društvo moči, ki se redko najdejo med slovenskimi diletanti. Tudi ostale uloge so bile v spretnih. rokak in naravnost presenetil nas je nastop Pavla in Neže. katera sta bila prvikrat na odru. Otvo-rila se je veselica z deklamacijo, katero je deklica Milica Kranjčeva z globokim čustvom, in umevanjem pred-našala. Lep užitek sta nam tudi nudili gospici. ki sta predstavljali nastop „Dan in noč". Ne le krasno predna-šanje, ampak tudi lepi kostumi in živa slika z bengalično razsvetljavo so napravili globok ntis na gledalce. Kmečki mladini, katera tako neumorno deluje v bralnem društvu, je častitati k velikemu uspehu, katerega je dosegla z vsemi dosedanjimi prireditvami. Sadovi delovanja pa se tudi kažejo: krog onih. ki se zanimajo za izobrazbo, se vedno širi in upati je, da bo v kratkem cel Št. Ilj stal pod okriljem bralnega društva. Veselica je spet privabila obilo občinstva, posebno zunanjega kakor iz Šoštanja, Velenja. Št, Andraža itd. v Št, Ilj. Slovenske novice. Štajersko. — Zabavni večer „Celjskega Sokola-' se vrši jutri, t. j. v soboto zvečer v restavraciji „Narodnega doma-', na kar še enkrat opozarjamo. Takih večerov prav pogrešamo v našem družabnem življenju, zato se nadejamo obile udeležbe. Posebna vabila se niso razpošiljala. Vstop prost. — Za „Sokolski dom" v Celju je darovala ..Celjska posojilnica"' 500 K, za kar ji bodi na tem mestu izražena topla zahvala. Fond za „Sokolski dom"' že presega 3000 K. to bi naj vzpodbudilo tudi one imovite celjske rodoljube. ki še v ta namen niso nič žrtvovali. — Župane, svetovalce in odbornike celjskega okraja opozarjamo še enkrat na županski shod. ki se vrši dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju, — Volitve v celjski mestni zastop se vrše dne 26.. 27. in 28. t, m. — Nezgoda. Minoli ponedeljek se je peljal g. dr. Nietsche iz Gradca v družbi treh dam iz Vojnika v < elje. Med potjo jih zasači nevihta, in baš. ko kočijaž stopi s sedeža, da bi razgrnil streho na vozu. udari strela pred konji v zenlljo; konji se ustrašijo in beže. voz trešči ob obcestno drevo. Vsi udeleženci so bili poškodovani, posebej gospica Amalija Kandier. — Tri prste je izgubil pri velikonočnem streljanju tovarniški delavec Resnik v Lokrovcu bizu Celja. — Osebni promet na južni železnici je bil letošnje velikonočne praznike zelo močan, kakor že mnogo let ne dosedaj. Osebni- in brzovlaki so vozili v dveh celo v treh delih in zaradi tega imeli znatne zamude. „Vboga" južna železnica je zopet prišla na boljše stališče, da bode lahko sedaj spet par vozov nakupila, da se ne bode treba potnikom voziti v živin skih vozovih, kakor se to mnogokrat pripeti. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavno županstvo! Tujejezični listi očitajo semintje „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripoznati društvu „Südmarki"' in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah beremo namreč, da je 23. februarija 1.1. občinski odbor mesta Spital ob Dravi ugodil prošnjam „Säd-marke"' ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da kolekuje zanaprej slednje uradno pismo in listino — ki pojde čez prag občinske hiše — z „Wehrschutzmarkami"; t. j. znamkami tega nemškonarodnega društva. Prepričani Vaše domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo. kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih županstev kolekujeti svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa naše 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to isto. kar je špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale češke srenje, kojim je „Osrednja češka matica" ljuba punčiea v narodnem očesu in koje ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tem bolj. kolikor bolj se bližamo imenovanima lastnostiina. Slavni srenjski odbor'! Udejstvimo svojim n'eprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje. Z odličnim spoštovanjem beleži: Vodstvo družbe s v. Č i r i 1 a in Metoda. V Ljubljani, dne 10. aprila 1906. Prvomestnik: Tomo Zupan 1. r. Namestili prvomestnik: Luka Svetec 1.r. Tem potem prosimo, da nas na tej prošnji najizdatneje podpirajo vsi merodajni faktorji, za kar se jim vže naprej najiskreneje zahvaljujemo. Za ljudsko knjižnico v Šoštanju so nadalje darovali: gospa M. Pahernik. veleposestnica itd. v Vuhredu 20 K. g. .Tak. Pukl. nadporočnik v p., veleposestnik itd. v Maria-Enzersdorfu 20 K. g. dr. Janko Sernec. zdravnik v Celju It» K. g. dr. Juro Hrašovec, dež. poslanec itd. v Celju 3 K, g. Silv. Ko-šutnik. učitelj-voditelj v Razboru je podaril okrog 40 knjig. g. Kolšek. notar v Šoštanju 100 knjig. Darovalcem najsrčnejša hvala! Vsa nadaljnja darila sprejema g. Vlad. Vošnjak v Šoštanju. — Za narodno slavnost dne 6. maja v Šoštanju se kaže povsod veliko zanimanje. Mnogo društev od blizu in daleč je obljubilo korporativno udeležbo. med temi „Savinjski Sokol" v Mozirju. Strela je zažgala na Velikonočno nedeljo v Mestinjah pri Šmarju poslopje Antona Kosa. Vse je pogorelo. — Kalobje. Na Velikonočno nedeljo je bil tukaj hud naliv s tučo. ki popolnoma pobelila, ter napravila dosti škode po vinogradih in sadnem drevju. — Nesrečno vožnjo je imel v ponedeljek zvečer dimnikarski mojster iz Pregrade, ko seje peljal iz Rogatca; ker se ga je kočijaž precej navlekel, ni posebno pazil na konje, in ta je na nekem strmem mestu padel ter obležal. Kočijaž je padel z voza in se ubil, dimnikar si je zlomil nogo in njegova žena več reber. V soboto, dne 21. aprila se snidejo akademiki Dravinjske doline, da se pogovore o delu v počitnicah. Gostje, prijatelji prosvetnega dela, dobrodošli! — Novi sejiui za živino v Poliennali. 6 novih sejmov smo dobili na poličanski postaji za živino. Vrše se vsako leto na 16. marca. 2. maja, 21. junija. 5. julija. 19. avgusta in 6. novembra. Prvi sejem bo letos 2. maja. — Nevihta. Dne 15. t. m. popoldne je razsajala v okolici Slov. Bistrice nevihta ž gromom, bliskom iu točo. Škode tokrat ni napravila znatne, če-čavno je pobelila zemljo kakor sneg. — Sv. Jurij ob juž žel. Strela je zažgala in upepelila ua velikonočni ponedeljek, dne 16. t. m. posestniku Francu Zdolšku kozolec. Škode je okoli 3000 kron. — Podšentjurij. V koledarjih in pratikah se nahaja med sejmi „Podšentjurij pri Kambergu"; to pa ni točno povedano, ker je porušeni grad Kamberg precej oddaljen od Podšent-jurja, pravilnejše bi se glasilo: „Podšentjurij pri Zagorju", kajti kdor se pripelje po železnici v Zagorje, ima eno uro hoda po ravni, lepi cesti v Podšentjurij. kjer je na sv. Jurja dan starodaven, imeniten sejni. (Op. ured.: Občina naj prosi pri politični oblasti za premembo svojega imena.) — Na veliko nedeljo je divjala nevihta s točo nad Mariborom. Št. Lenartom in Framom. Eno ped debela ledena plast je ležala krog Št. Lenarta, Toča je napravila veliko škode. Grmelo in bliskalo je nekaj časa strašno. Isto je bilo tudi okoli Vidma ob Savi. Umrl je bolnišnici v Gradcu Jakob Glinšek. hišni in zemljiški posestnik iz Slovenjega Gradca. Strela je udarila dne 16. t. m. v Lešeni pri Radgoni v gospodarsko poslopje posestnika Jaušovca in je upepelila. — Zblaznela je v Ptuju gospa Marija Dvorak. — Underrain, c. kr. okrajni glavar na Ptuju, izziva slovenske kmete. C. kr. okrajno sodišče v Rogatcu je poslalo županstvu Plat pri Slatini nemški dopis, katerega župan ni mogel rešiti. Mesto da bi ponovilo sodišče svojo prošnjo v županu razumljivem slovenskem jeziku, ki ga je občinski odbor razglasil svojim uradnim jezikom, se je pritožilo na c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju. In Underrain je pisal županu slovenske občine Plat in pristavil, da je stvar „zelo nujna". Pa nikar ne mislite, da je ta c. kr. mož popravil krivico! Zapovedal je županu, da mora takoj ugoditi nemški želji c. kr. sodišča v Rogatcu. Naznanil je župan' u. da je glavarstvo sklep avtonomne občine Plat o slovenskem ura-dovanju razveljavilo. Namignil je županu. naj ne pošilja uradnih nemških dopisov v prestavo pomožno - uradni direkciji c. kr. namestništva v Gradcu, ker ni obvezana prestavljati uradnih dopisov. In bil je spisan tudi ta dopis v županu nerazumljivem nemškem jeziku. Pa Underrain ni potrkal na prava vrata! Slovenski kmetje se čim-dalje bolj zavedajo. ,da nimajo do države samo dolžnosti, ampak da smejo zahtevati tudi svoje pravice! Ne pustimo se več izzivati in žaliti od c. kr. uradnikov. Župan je poslal oba nemška dopisa v Gradec, da storijo z njima, kar jim drago. Le tako naprej, slovenske občine! Ne dajte se ostrašiti od domišljavih glavarjev, ki so se zazibali v sanje, da ima slovenski kmet samo eno nalogo na svetu: nositi klobuk pod pazduho ter služiti nemškim težnjam c. kr. gospode. Pokažite jim. da hočete biti na svoji zemlji svoji gospodarji, bodisi to tej c. kr. gospodi všeč ali ne! Underrain kriči, da morajo slovenske občine reševati nemške dopise, ker je to drugi deželni jezik! To je birokratsko zavijanje dejstev! Občine ste avtonomne korporacije ter si lahko določite uradni jezik- Kdo sme od občine zahtevati, da se morajo njeni funkeijonarji vla-dinim uradnikom na ljubo priučiti nemščine?! Na shodu slovenskih županov in svetovalcev v Rogatcu bode treba zastopnikom slovenskih občin pokazati sredstva, s katerimi se po-strižejo oholim nemškim c. kr. izzivačem plemenitega in neplemenitega stanu peruti in pokrtačijo grebeni. Kranjsko. — Pri občinskih volitvah v Ljubljani so dne 19. t. m. v II. razredu zmagali kandidatje narodno-na-predne stranke. — „Društvo slovenskih profesorjev'" ima svoj ustanovni shod dne 22. t. m. ob 10. uri piedpoldne v mali dvorani ljubljanskega „Nar. doma". — Nemška organizacija na jugu. Pretekli teden se je v ljubljanski kazini ustanovil „Deutscher Lehrerverband für Kraind und Küstenland". Navzočih je bilo 65 članov. Pozdravil je shod dr. Binder. Na čelu društva stoji dr. Schrautzer. ~ Utopljenca so našli v Zagorju ob Savi dne 14. t. ni. Poizvedovanja so dognala, da je to 25 letni delavec Jožef Stante, doma iz Ljubecne pri Celju. Vse kaže. da je ta bil žrtev hudodelstva v Litiji dne 10. svečana. Torej je bil nekaj nad dva meseca v vodi. V žepu so našli njegovo uro in nekaj nad 42 kron denarja. — Uravnava Mirne. Cesar je potrdil načrt zakona, s katerim se zviša državni in deželni prispevek za uravnavo Mirne. — Grozna nesreča. V Poženku pri Cerkljah so se igrali otro'ci pri Ognju. Šestletni hčerki Frantarjevi se je vnela obleka in ji zgorela na telesu, da se je deklica tako opekla, da je' kmalu potem umrla. Da bi kdaj starši pazili na otroke in ogenj! Za uboge mesta Kranja je daroval veletržec gosp. Vinko Majdič povodom smrti svojih otrok Anice. Nadine in Petra 500 K. — Ogenj. Ivanu Likozarju in Jakobu Šenku v Hotemažah pri Kranju ste pogoreli hiši gospodarska poslopja. Škode je 11.500 K. Zavarovalnina pa znaša 4400 K. Zgorele so tri živine. Zažgala je vsled neprevidnosti Liko-zarjeva žena. ki je hodila z lučjo po podu. — V Zavrhu pri Dolah pri Litiji je pogorela bajta kočar ice Marije God i n a do tal. škode je 1000 K. Krasni prirodni pojavi. Veliko soboto okrog 11. ure dopoldne so občudovali v Novem mestu na jugovzhodnem nebu markantno četo tako-zvanih „potresnih oblakov", katerih skrajni proti solncu obrnjeni dej je bil pregrnjen najprvo s prekrasno živo rdečkasto, potem rumenordečkasto barvo, ki se je spreminjala v krasne mavrici podobne boje. —, Sličen prizor se je obnovil v soboto ravno opoludne na severo - zapadnem nebu v obližju ■ solhca. Od 4. do 5. ure pa se je pojavila ob celi zapadni črti gorjanskega pogorja prozorna, plinasta, barvana megla, kakor pred hudim orkanom. Nevihta na Dolenjskem Veliko nedeljo in ponedeljek popoldne je razsajala po jugozapadni in severovzhodni Dolenjski silna nevihta. Po nekaterih krajih, ii. pr. okrog Sv. Križa pri Litiji, okrog Mokronoga in Št Ruperta je hudo treskalo in med ploho padala tudi sodrga. Tudi v krškem in kosfanjevškem okraju je bilo viharno vreme. V novomeškem okraju je bilo le riekoliko kapljic dežja. Vendar pa v kakih posebnih uimah tudi o -zgöraj omenjenih krajih dosedaj nam še ni ničesar znanega. Koroško. Za ponesrečene Macedonce v Malnicu, na Koroškem se je nabralo doslej okoli 300 K. Kdor je kaj dal. naj ima zavest, da je pomagal rešiti živi j en je* trem ljudem, ki bi bili sicer prav gotovo, če ne umrli, ali pa vsaj vse življenje ostali pohabljeni. Vendar bo treba skrbeti najmanj še dva meseca zanje, predno bodo okrevali docela. Naj bi se naši rodoljubi spominjali teh slovanskih trpinov. Prispevki naj se pošiljajo na trgovca And. M u n i li a v M al n i c u n a Gor. Koroške m. — Težayria aretacija. V Sach-senburau na Koroškem so äretovali delavca Franca Črneta iz Mengša. Crneta so policijsko zasledovali iii je bil pri aretaciji tako silovit, da so ga morali z vozom prepeljati v zapor. Tam pa je razbil ključavnico pri verižici na rokah in raztrgal posamezne člene verižice. Prvi vlak na karavanski železnici se je odpeljal včeraj iz Celovca do Bistrice. Z vlakom s£ je peljal rav- ! natelj Proske in člani stavbnegaj vodstva. Samomor. V torek se je ustrelil v Celovcu častniški sluga Benedit na stopnicah domobranske vojašnice. — Smrten udarec. V Celovcu je neko žensko na velikonočni ponedel jek neki konj tako udaril s kopitom, da jej par ur nato umrla. Primorsko. — Strašna smrt. V Gorici je zgorela 65 letna Julija Ružička. teta-ondotnega trgovca s1 suhimi cvetlicami1 Riesnerja. Ko je Ružička zjutraj vstala na vse zgodaj in si prižgala poleg postelje stoječo luč, se ji je vnela obleka in nesrečnica ni mogla pogasiti ognja. — Roparski napad. Blizu Kron-berga pri Gorici je napadel 23 letni Ivan Lazana iz Italije doma 19 letno Amalijo Radovan z Grčine. Zahtevali je od nje 10 gld. Ko mu je dekle povedalo. da nima toliko denarja, preiskal ji je žepe, v katerih je našel le 7 v. Ko ji je izpulil še žepno ruto. v kateri je bilo 80 v. je odnesel pete. Italijana so zaprli. — Grozna smrt. 21 letna Karo-lina Ferletič iz Doberdoba na Goriškem je stopila z ognjišča in prevrnila petrolejko, ki se je razbila. Petrolej se je vžgal in v hipu je bilo dekle vse v ognju, ker se ji je vžgala obleka. Vso ožgano so prepeljali v bolnico v Gorico, a vse je bilo zaston j. V groznih mukah je umrla nesrečnica. Tudi oče in mati sta si ožgala roke. Poskušeno izsiljevanje. Komponista Tommasinija opero ..Medea" so pred kratkim peli v Trstu. Tommasini je pa par dni nato dobil anoninino-J grozilno pismo, naj nekemu postreščkn izroči gotovo vsoto denarja, drugače bo prihodnja predstava ..Medeje" iz-žvižgana. Tomraasini je izročil pismo policiji, ki je izsledila izsiljevalca, ki sta 20 letna Anton Kriščak iu-Jožef Majonika. — Defravdacija v poštnem nrartu Mirani ar pri Trstu. V poštnem uradu Miramar pri Trstu sta tam nameščena zakonska Tišina sleparila več let poštno blagajno in znaša primanjkljaj 8000 K. Zaprli so oba. Detomorilka Ivanka Furlan se je imela dne 18. t. m. v Trstu zagovarjati pred sodiščem. Dasi je priznala dejanje, češ, da je je storila v popolni čutni zmešnjavi, so vendar porotniki zanikali vprašanja radi deto-mora in je bila toženka oproščena. Vendar so jo obdržali vsled ničnostne pritožbe državnega pravdništva r za-poru. Slovanski sever. — Češke vesti. Cesar obišče C e š k o. Dne 9. t. m. je sprejel cesar v avdijenco častno predsedništvo nemške razstave, ki se pripravlja v Liberei! na se v. Češkem. Cesar je obljubil. da razstavo obišče. Pot ga boj vedla skozi Prago in tu ostane cesar/ i v Pragi, kakor je že obljubil praškemu županu pri njegovi nedavni av-dijenc-i. Cesar bo po želji praškega mesta najbrž prisostvoval položitvi temeljnega kamna novega mostu, ki se postavi v Pragi čez Voltavo. Kakor znano, obišče cesar letos tudi Moravo. — Nemška gospodarska hranilnica in posojilnica v Mostu. V gospodarski hranilnici in posojilnici v Mostu se je odkril zadnji čas deficit 2,000.000 K. Vzrok so deloma poneverjenja. deloma pa in to v mnogo večji meri stremljenje, razdavati visoke dividende. — Vzorno nemško gospodarstvo v Brnu. Brnski občinski odbor je pooblastil občinski svet z vsemi proti petini socijalno - demokra-"ličnim glasovom, da najame posojilo 20 milijonov kron. Kril se bo dolg s tos, da se zviša stanarinska doklada Éjj 7 na 15 h od krone, čeprav so stanovanja v Brnu baje že sedaj dražja kakor na Dunaju. Z imenovanim poso-jil« se poravnajo razne „kljuke" in Èpavi vodovod, za katerega si je "ina izposodila že 40 milijonov kron. jiii porabila vselej v druge svrhe. K u p k o v a i n s p o m 1 a d n a aa e s o va r a z s t a v a v P r a g i. ime so citali citate I ji „Domovine", «se je govorilo o Judovi aferi. .Inda ■amreč napisal h Kupkovi razstavi pfrostjejevein vodniku, zaradi kate-kgn se je vnela vojska o svobodi pre-;anja, ki bi bila stala prof. Judo ■ahi premestitev, uni v. prof. Masaryka I pa stala tožbo nad 200 katehetov pradi razžaljenja časti in državnega "vdništva zaradi motenja verstva, flaues"' je društvo, ki goji posebno ^derno umetnost in prireja v svojem gfriljonu neprestano razstave del naj-jčnejših svetovnih modernih umetnikov. vsako pomlad pa razstavo če lili domačih najnovejših del. Obe ti p razstavi so otvorili v Pragi zadnje Ai v postu. Policijsko ravnateljstvo je atabilo to lepo priliko in se zopet fatalo blamiral'o s tem. da je ukazalo, morate biti obedve razstavi na ve-OBOčne dni zaprti. Naslanjalo se je §. ki prepoveduje hrupne zabave, piške prireditve itd., nikjer pa v Bjčnem § ni govora o umetniških razpirali. Prepoved je vzbudila med pra-prebivalstvom veliko ogorčenja, li ker se vršijo isti čas na Dunaju « (Mirano razne razstave, .in ker se je àeln isti čas tudi neovirano vršiti irtniška razstava. „Umetniške jed-ite." praškem „Rndolfnmma". Zato ni čudno, da je deželno namestništvo ne-jimeljeno prepoved policijskega rav-teljstva na poziv obeh razstav raz-ll ja vilo. I l a v 1 i č k o v a 5 O letni c a. ne, julija bo preteklo 50 let. kar umrl veliki češki žurnalist in pisa-Karol Havliček Borovsky. zaradi jfla izgnanstva v Briksenu imeno-Wnavadno briksenski mučenik. Že «daj se vršijo na raznih krajih po / Deški predavanja o njegovem venu življenju in delovanju in v Pragi ise je ustanovilo posebno društvo z tlako. skrbeti za dostojno proslavo nje-ivc öoletnice. Njegovo geslo v jav-eiii delovanju je bilo: ..Z razumom in ' itolo politiko". V. dobi politične pro-nje češkega naroda se je boril zlasti dti vročekrvnim revoliicijonarjem leta "K. in stavil v nasprotju s fizično »Ilirijo duševno, ki je je bilo takrat lino treba. „Vsak napredek", pravi, fpjia poti razuma iu brez nasilja vrši najbolje". Zlasti karakterističen je inj stavek: „Drugod so možje za čast blagor naroda umirali, mi pa hočemo radi tega živeti in delati." In v res-ri je. on za čast in blagor naroda Ivel, trpel in tudi umrl. Zato se ni "diti, da danes klanja pred njim vii ves češki narod, da ga častijo stranke brez razlike mišljenja. — j čas izpregovori „Domovina" o ''eni možu obširneje. T e 1 o v a d b a n a č e š k i h il n jih šol a h. Izmed 5 popoln i h /.i j na Češkem je uvedena obli-JPl telovadba na 7 (2 čeških in 5 »cmškili.j Na realkah je na Češkem telovadba na vseh obiigatna, — Čehi za žensKo izobrazbo. Pn celem Češkem se je vnelo zadnji čas živo zanimanje za žensko izobrazbo. Bil je pa za to že zadnji čas. L. 1890. je ustanovilo društvo „Minerva" prvi ženski gimnazij v Avstriji, ki je pa postal popolen šele 1. 1901. in dobil takoj potem tudi pravo javnosti. Vendar je še vedno zaradi pomanjkanja prostorov in učnih moči odpiral prvi razred vsako drugo leto. Lani so pa ustanovile na Kralj. Vinogradih nune svoj ženski gimnazij, proti kateremu se je razvila takoj živa agitacija. „Minerva" je naprosila praško , občino za večje prostore in „Minervin" gimnazij bode odpiral prvi razred vsako leto. Ženska liceja imajo ('ehi dva. v Brnu in pa v Čeških Budjejevicah. Letos se je začela akcija, da se izpremeni praška višja dekliška šola v licej, ali pa da se ustanove paralelke. ki bi odgovarjale lieeju. Vendar se je poskus za sedaj ponesrečil zaradi odpora praškega magistrata, ki nima denarja. Češki ženski učiteljišči ste državni 2; samostanskih je pet. Dalje imajo 2 mestna dekliška pedagogija (v Plznji in v Val. Mezirici.) Razven tega pripravlja „Dioči akade-mie" reformni gimnazij v Brnu. ki bo zopet prvi te vrste v Avstriji. Prvi letnik se je imel odpreti že lansko jesen; velike ovire so otvoritev za leto zakasnele in gimnazij se odpre šele letošnjo jesen. Vsega skupaj torej ni mnogo, ali ni se čuditi, kajti vse to se je ustanovilo — razven samostanskih šol — vladi na kljub, proti njeni volji in brez njene podpore, največkrat od privatnih društev, v drugih slučajih . tudi od mestnih občin vsega skupaj ni mnogo, ali kje zadaj smo še Slovenci. Nimamo še niti liceja. kaj šele gimnazij! — Največ zasluge za vzgojo žen ima gotovo na Češkem pedagog Drtina. prof. češke univerze, ki je izdal o tem vprašanju več spisov. Na njegovo prizadevanje se je pri osrednjem društvu čeških profesorjev ustanovila tudi sekcija za žensko vzgojo, ki poživlja češka mesta, naj ustanavljajo ženske liceje. Svetovne vesti. Velikanski potres v San Frančišku. Komaj je ponehal strahoviti izbruh Vezuva, že moramo poročati o novi veliki nesreči, ki so jo povzročile notranje zemeljske sile. Upanje, da bo po izbruhu Vezuva zemlja pomirjena. se. kakor kažejo poročila iz San Frančiška v Ameriki, ni izpolnilo. Nas Slovence zanima potres v San Frančišku tembolj, ker je tam mnogo slovenskih delavcev in ni izključeno, da je kateri njih ponesrečil. Poročila pravijo: New Vork, lis. aprila. Kmalu po peti uri zjutraj je pretresel mesto San Francisko strahovit potres, ki je trajal tri minute. Na tisoče poslopij je poškodovanih. deloma popolnoma razrušenih. Na raznih krajih mesta je pričelo goreti. Število mrtvih je nad tisoč. Trgovski del mesta je skoro popolnoma razrušen. V okrajih cenenih stanovanj je bilo na stotine ljudi ubitih. Odličnejši deli mesta so manj poškodovani. New Vork. 18. aprila. Potresna katastrofa je v San Frančišku zahtevala mnogo človeških žrtev. Vse brzojavne zveze, izvzemši ene. so uničene. Potres je bil tako silen, da so se zlomile cevi vodovoda in .cevi za plin. Na raznih krajih je mesto pričelo goreti. Ogenj se je širil skozi Market ulico. Magistrat, katerega zgradba je veljala sedem milijonov dolarjev, je v razvalinah. New Vork, 18. aprila. Brzojavka iz Sacramenta javlja, da se je tri milje dolga železniška proga med SuiSunom in Banizo pogreznila. Potres je uničil v S a n F r a n c i s k u o s e m hišnih blokov t o v a r n i š k e g ;ax dela mesta. V ostalih delih mesta je manj škode. Hiši časopisov „Call" in „Examineur" sta razrušeni. Na stotine smrtnih slučajev se javlja iz onih delov mesta, ki so slabejše zidani. Najnovejša poročila javljajo, da so v San Frančišku celi deli mesta v razvalinah in da je opustošenje še hujše, kot so se glasile prve vesti. San Francisko. 19, aprila. Ogenj, ki ga je povzročil potres, se vedno bolj razširja. Včeraj ob polu 12. uri dopolnilne je bil v plamenu ves 0 u i del m està, k a t, e r e g a se vidi z morja. Ako ne nastopi zahodni veter, bati se je. da bo žrtev požara celo mesto. New Vork. 19. aprila. Zadnja poročila iz San Frančiška pravijo, da se po potresu povzročeni požar tako širi. da se je bati. da bo žrtev požara ves trgovski del mesta. Cincinati, 19. aprila. Neki tukajšnji list zabeležuje vest, da se je vsled potresa amerikansko b rodov je. ki je bilo v k r capo v zalivu S a n F r a n c i s k o, pot o p ilo. New Vork, 19. aprila. Lahki potresni sunki so se včeraj v San Frančišku dopoldne in popoldne ves čas ponavljali. Dve ladji, ki sta bili u k r c a n i v zalivu Sa n F r a n-c i s k o. sta se potopili. Pet tisoč poslopij je porušenih, število človeških žrtev .je veliko, posebno v lahko zidanih najemninskih hišah. Na oni strani mesta, ki leži proti vodi, se je podrla velikanska hiša na bližnje skladišče, 20U oseb. ki so bile v skladišču, je ubitih. Požar je ž e un i č i 1 ves trgovski del mesta San Frančiška ter se razširja sedaj tudi na e legali t n e j š i del mesta. London, 19. aprila. Celo mesto San Francisko z morske strani je v plamenu. Požar se naglo širi ter se je bati. da celo mesto pogori. Gašenje je nemogoče, ker so popokale vse vodovodne cevi. Lo.ndon. H», aprila. V San Frančišku se širi posebno naglo požar proti Marches Street v dolžini 7 milj. Prebivalci letajo v samih nočnih oblekah po mestu. Na vseh straneh se rušijo hiše, ki jih je potres nagnil. Število mrličev, ki so podsuti, ni mogoče dognati, dokler divja požar. — Žalostne vesti o potresih prihajajo zopet iz Amerike. Mesto San Francisko je posebno trpelo. Velik del mesta je razdejan in na tisoče ljudi je mrtvih. -- Samomor v cerkvi. Na veliki petek zvečer se je v cerkvi Sv. Sofije na Dunaju ustrelila iz revolverja neka mlada gospa. Umirajočo so odnesli v bolnišnico, kjer je po noči umrla. Gospa je bila hči dvornega zobozdravnika dr. Möllerja. — Umrl je general jezuitov pater Martin dni» is. t, m. v Rimu. — 25 ponarejalcev bankovcev so zaprli v Devi na Ogrskem. — Obravnava proti češkemu profesorju Masaryku, ki so ga tožili kaplani zaradi neke njegove izjave, češ, ila so katehet i od vlade plačani denuncijanti. se je vršila dne 18. t, m. Končala jez oproščen jem toženca, ker je sodnik izjavil, da ni dokazano, da se je prof, Masaryleu res tako izrazil. kakor stoji v obtožnici. Navzoče dijaštvo je sprejelo razsodbo z nepopisnim navdušenjem. Poljaki na Pruskem. ..Gazzetta bydgoska" poroča, da je nedavno 24 posestev, ki so bila skozi stoletja v nemških rokah, prešlo v poljske roke. Zopet se začel gibati vulkan. Brzojavi javljrjo, da je začel vulkan na otoku Majorka. katerega so smatrali že ugašenim. zopet delovati. Prebivalstvo beži. — Snežni plaz je zasul in ubil deset delavcev v Blitzingenu v Švici. — Zanzibarski sultan se pripelje 1 te dni v Trst, od tam pa v London. — Rodbinska drama. Nedavno je bil na Dunaju obsojen železniški uradnik H ii n n e r zaradi dvoženstva. Njegova druga žena je vsled tega zblaznela t im- ubila s sekiro svojo 14-letno hčer, nato se pa z nožem nevarno ranila. — Bljuvanje Vezuva. Velikonočno nedeljo je zopet padal na Bos-coreale. Bosco-Trecase in Torre del Greco tako gost pepel, da je bilo popolnoma temno. Tildi dva precej močna potresna sunka so čutili. — Laško vohunstvo. Laška vojna ladja „Cyclop" je priplula nedavno v Reko. kjer je poveljnik njen javil, da je prišel naravnost iz Benetk: ladja je naročila v torpedni tovarni torpede in jih odpeljala. Pozneje pa se je izvedelo, da je ladja preplula celo avstrijsko obrežje in si ogledala vse različne važne vojaške predmete, posebej avstrijske luke in trdnjave. Znamenit veletržec — Hrvat. Ameriški listi poročajo sledeče: Iz Petrograda je dospel v New Jork Josip Gregorjevič Rnžič. rodom Hrvat, sin znanega veletržca in podjetnika iz Reke. V Petrogradu oziroma v Rusiji je dobavljal živila in druge potrebščine za vojsko ln mornarico povodom rusko-japonske vojske. V Ameriko je dospel, da Obračuna s čikaško mesarsko tvrdko Libby Mac Neil & Libby, za katero je prodal vojni mornariči v Kronštadu (za brodovje admirala Roždvenskega) za 6,006.000 rabljev konserv. Od imenovane čikaške tvrdke dobi 750.000 kron. toda slednja bi rajše na cenejši način končala to ogromno kupčijo, kar jej pa nikakor ne bode vzpelo radi pogodb, katere je sklenila z Ružičem in katere so povsem temeljite. Rnžič ostane tu še nekaj časa. nakar se vrne v Petrograd in na Kitajsko, da prične razna želežniška podjetja, s katerimi je že zdaj v poslovnej .zvezi. Omenimo naj še. da je za časa burske vojske oskrboval tudi angleško vojsko v Južni Afriki in da je v svojem poklicu prebil tudi sedem let na otoku Madagaskarju. — Kože iz Rusije so se podražile. Nasledki rusko-japonske vojne so se pokazali marsikje na svetovnem trgu. tako zlasti pri cenah kož od divjačine. Te so namreč poskočile nenavadno visoko. Tako je kožica sibirske veverice, ki je prej stala 1 krono, poskočila od 2 :» kron. Koža stepnega volka je veljala prej 5 20 K. sedaj :so K. Imenitna koža polarnega volka je stala prej 110 K. sedaj 150 K: koža navadne lisice prej 5 7 K. sedaj pa I I 14 K:, koža zimske temno pepel-naste modre lisice prej 200 K, sedaj 280 K: svetlo črne lisice koža prej po 800 K. sedaj 1(KM) K; koža gozdnih kun, katera se ponareja v sobolovo in Jiarmelinovo, dozdaj po 5 (i K. sedaj 10—L! K: risove kože. ki se jO plačevala dozdaj po 140—160. K. letos I sploh ni dobiti. Enako je tudi izginil s trii'a rosoniak. zver medvedovega rodu. katerega koža je veljala prej po 50 K. Navadni medved je cenil svojo odejo prej 70 K. polarni 120 K. sedaj pa hočeta oba polovico več. Ježevec za svojo bodečo kožo nikdar ni dobil nad (i—7 K. sedaj pa l»> K. , Še bolj je poskočila cena vider, zlasti morskih, katerih cena presega celo ceno sobola, katera je dozdaj bila vedno najvišja. Koža bobra se pa sploh lani na ruskem trgu ni pokazala; kar je bilo pod tem imenom, je bilo ponarejeno. Kože od sobola. katerih je d« lanskega leta še bilo dobiti, je stala 200—500 K. ona popolno črna od 800—900 K. letos bi za takšne veljala cena 2500 rubljev. t. j. nad 600 K. Enako sobolovim in drugim so izginili s trga tudi kožuhi tulnjev in mnogih drugih živali z dra-goct no svojo kožo. — Na otoku Formozi je bil v nedel jo zopet silen p o t r e s. Mesto Kodi je docela porušeno: niti ena hiša ni ostala cela! Ubitih in ranjenih je več sto ljudi. Tudi druga mesta so silno trpela. Pri potresu na otoku Formosa dne 15. t. m. je bilo ubitih 109 oseb: 1(>44 hiš je popolnoma zrušenih. — Zaradi „panslavističnega delovanja'1' je bil izključen v (Iranu na Ogrskem iz nadškofijskega seminari ja nek klerik. češ, ea klerik z narodnimi čustvi ni pripraven za cerkveno službo, in da se mora «štatu i rati svarilni zgled, ker je baje med „panslavisti" močna agitacija zoper ogrsko državno idejo. Ce pa zatirajo Hrvatom in Slovakom. Srbom in Slovencem na Ogrskem narodnost. postanejo duhovniki na Ogrskem nadškofje in kardinali, kakor — Yaszary. ostrogonski primas. Volka ubil. Hrvatskim listom poročajo iz Foče v Bosni: Dne (i. t. m. je ustrelil major F. baron Wieder-sperger v gozdu Siprenica pri Bastači, okraj Koča. velikanskega volka, ki je bil dolg dva metra. V njegovem trebuhu so našli ostanke koz in konj. Novica, da je volk ubit. se je hitro razširila po deželi, kjer je roparska zver več let bila v veliko nadloga prebivalstva. — Mlada poročenca. V Radomišln na Češkem sta bila pustno nedeljo poročena dva „iiadepoijia" zaročenca." ki imata vkup 147 let. Njemu je 72 let. nji pa 75. On se ženi tretjikrat, ona pa četrtikrat. Ko je gospod dekan sramežljivo nevešto iz šale vprašal, ali je polnoletna, odrezala se je. da je že tretjič polnoletna. — Najljubše pijače narodov. Statistični urad v Zjedinjenih državah klasificira narode po njihovih navadah ' in pijačah. Na Angleškem se izpije največ čaja. povžije se ga namreč na leto 256,5<>9.č:il funtov, to je skoraj 6 funtov na osebo. Zjedinjene države izpijejo največ kave in konsumirajo 9fiO.87K.977 funtov ali li funtov na osebo. Nemčija pije skoro samo pivo na leto ga izpije «.022,401:000 litrov ali 1 :!H litrov na osebo. Rusija pije največ žganja, namreč 78H.1'59.500 litrov, to je 5 litrov na osebo. Francija pa pije največ vina. namreč 6.<>42.7:>7.7olefiine. bodenje v siraneh. trganje v uilili. krče. bolečine v hrbtu, živcih in mišicah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalniii pisem Feller-jev . lepo dišeči rastlinski esentili Tluid z znamko „Elsa-Fluid"; 12 malih ali (i velikih steklenic stane franko 5 K. 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. pri izdelovatelju E.V. F ELLER JU lekarnarju v Stubici, Elzin trg št, 202. Hrvatsko. Priporočati je. da se n ar oče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogl jice z znamko „Elsa* Pillen" skupno z Fluidom (i škatljic za 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. Pravega balzama je dobiti ne I. ampak 2 ducata za 5 K franko. Zagorski prsni in sirup za kašel j 2 steklenici S Kron. Prave švedske želodčne kapljice H steklenice 5 k franko. (204; b) 10—4 Priprave za valjanje perila (valjarje)y - - -pralne strojey stroje za izžemanjey omare za leil najboljše kon-= strukcije daje == tvrdka Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji! je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju I prosperi in poceni, irha torej neprecen- Bjn c prednosti za vsako gospodinjstvo ! Bkvudarjajte pri nakupovanju L iz. '.'óno ime Kathreiner in zahte-Ev ire J? izvirne zav.oje z varst-K V ■ ••Mnmka ž--»pnìk Kneipp ** Proda se hiša s tremi sobami, kletjo.- kuhinjo in pralno kuhinjo; krita z opeko, poleg hiše lep vrt in sadovnjak, in novo zidan hlev, kozolec in približnp štiri orale zemlje. Hiša je v trgu Šmarje. Jako pripravna za kakega prenzijonista. Natančneje se izve v ŠMARJI h. št. 29 (245). 3-1 f—"--I-1 Wfffi^ßWy I Stanje hranilnih vlog =~ äSUk^i/j j —=== 22 milijonov kron. TW —— Mestna Društveno gibanje. .Šentjurski mešani pevski priredi veselico v Št. Jurju ob Ha Belo nedeljo, dne 22. aprila M 7. uri zvečer v gostilniških A. Nendl-na. Spored: ..Županova Micika"'. . S. Vilhar: ..Lunica". 2. K. Weis: ..Te naše mešan zbor. :>. * * ,.Slo-| narodne'", mešani čveterospevi. ■recer: ,.Pod večer", mešan zbor n solo. 5. H. Volarič: „Ljubav". zbor. Vstopnina 1 K; za ljudstvo St. llj pri Velenju. Bralno bode na občno željo na belo dne 22. t. m. ponavljalo gle-igro ,.V Ljubljano jo dajmo!"' kliči vraga!" Med igrama bode govor. Začetek točno ob :>. uri e. Vstopnina: sedeži 40 vin., a 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. - Savinjsko učiteljsko društvo svoj redni občni zbor v četrtek. j;ž(>. malega travna v ljudski šoli p ob 2. ui i popoldne. Na dnevnem so volitve, poročilo tajnika in ijnika ter razmotrivanja obeh za-vprašanj. 1. Razdeljen in ne-ii pouk (g. Zotter). 2. Učite-Mjelovanje izven šole (g. Meglič). Kdo ve. kako dolgo ostane zato je potrebno imeti v hiši fellerjev rastlinski esenčni Fluid » ..Elsa-Fluid". Ta vpliva hitro io pri trganju v udih. krčih. Bi v rokah, nogah in zobobolu. v ledjih in drugih slabostih, fč zahvalnih pisem dokazuje jpFiinke tega izvrstnega doma-"srefeva. Edini izdelovatelj E. V. fv Stubici. Etzin trg štev. < ateoV posije 1 '2 inalili aV 6 velikih Eettic za .I kron franko. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava jWmani sein bil ob velikonočnih praz-"7 svoji domovini, kjer sem v svoje začu-fce). da je tam kakor tudi v sosednih 1 razširjena govorica, da prevzamem v vodstvo gostilne „Siidmarkhdr1 pri (L(r Smatram to pod svojo častjo, izda- se nisem še nikdar zmenil za . gostilno, ter da mi še na misel ne hi hotel stradati v vedno praznih 'Ponesrečenega „Siidmarkhof-a'1 pri (,'udil bi se pa. da bi. vse kar je ozirajoč St. Iljski nemčurji. sprejeli «stilno moža. s katerim so doživeli red sodnijo neljub poraz. — (Tožba tatarske table.) JOSIP STELCER mesar v Celju naprodaj s kletjo In hlevom in čez en oral zemljišča na lepem prostoru primerno za trgovino ali obrt, oddaljeno 15 minut od trga Konjice tik državne ceste, cena 5000 K. • ine pri lastniku ANDREJU SEBIC. trgovcu, ""'"«it pri Konjicah. (190) 3—3 Zahvala. Bil sem za konjske in kravje hleve,ki so mi pogoreli, od zav. družbe „Franco-Hongroise" v Gradcu po njenem zastopniku g. K. Gl» ANNER JU v Brežicah tako kulantno in hitro odškoolovan. da se moram za izpla-čanje neprikrajšane polne zavarovalne svote zavodu najtopleje zahvaliti in tudi rad zavod v zavarovanje priporočam. Spoštovanjem (244) i Jožef Premeliò m. p. v Župeleveu št. 14. 17. aprila 1906. )T0T0T0TnTnTnTnTnTnliiXXXX ANTON KOLENC, Celje Nar dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega 1>laga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 46-10 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom In deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin, hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenictf, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe,' malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rožfej arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. llWlolUlu1Q1u1u1u1u1uIull Ctraard £inc. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! ~ Vsakih 14 dni vozijo "Pl Trst - New - York z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom uprcJiii,|Ciii. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ Ol) LA SEK, Ljubljana Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SLAVONIA, pondeljek 23. aprila 1906. PANNONIA, ponedeljek, dne 30. aprila 1906. CARPATHIA, poti) nedeljek 14. maja 1906. 29 podružnica K. A. Smekal. Proda (227> radi rodbinskih razmer blizu Celja in železnice, šole in cerkve ob okr. césti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, dve kuhinji in štiri gospodarska poslopja. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo travnikov s sladko krmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 15—20 glav živine. Tam se proda tudi okoli (iOO centov lepe krme. tudi za krave, tudi na malo. Cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Natančneje podatke daje Martin Grom, gostilničar sv. Primož pošta Št. Jurij ob juž. žel* manj delavske sile potrebujejo pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja R. A- Smekal-a ias Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 ni mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi na obroke. —— S spoštovanjem 1109) 2K--8 Rezervni zaklad nad 760.000 kron. 2) O SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo jCROATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagrelfa. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro-atiae" v Trstu. ' (14) 26-25 lepa, enonadstvopna v enem najlepših trgov v zgornji Sav. dolini, dobro obiskano letovišče, /i ure od žel. postaje. Izvrstni prostori za gostilno, lepo ohranjena gospodarska poslopja; hlevi. Veliki, plo-doviti sadovnjaki, njive in ena gozdna parcela. Vprašati je pri upraviiištvu (239) „Domovine". 2-2 Y lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža posoja se tudi na tnenice in na Vrednostne listine. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jili obrestuje po 4% t^r pripisuje nevzdigiiene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vložnih oliresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4?/4% »» leto. Z obrestmi ' vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti iu to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala, Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, hm il u priporoča kancelijski. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. = sVincmKi KamettčHf s peresa tablice perestiiHi gobice radirHe črnilo TrgoVsHe H«)»0« v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. ddjemalnetytjižice po raznih cenah. JtajVečja zaloga Vseh tisHoVin ES šolske svete. učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ---in privatnike. ——— Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. 771 papirnate Vreče nalnih tovarniških cenah. Stambilje vseh velikosti po origi- pečatniki. vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem f asu. Dopisnice umetne, pokrajin-skeinscvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. MoltHeniKI za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir Zavitke za urade v vseh velikostih. CeniHi •|(f za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago........ Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odst&niti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica' urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča sa snaženje vsakovrstnih oblek Itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. (. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. Pilzno, Češko. v občinskega tajnika v občini sv. Krištof nad Làskem. Prošnje sli vložiti do l.maja 1(106. Prosilec mora biti vešč slovenskega ili nemškega jezika v govoru in pisavi. Plača 80 kron na mesec in prosto stanovanje. Natančnejša pojasnila daje podpisano županstvo. Občina sv. Krištof, 13. aprila umh;. (241) -J--2 Župan : Karol Šunta. Ljudevit Borovnik postar t Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje ir vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dohro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. -Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—47 m pred ogp in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ !.. Wipplingerstra8se 29. Vzorci so v rabi in se lahko oglfe-dajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-67 II £ S 0 1 C* I Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov j ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralb ahn platz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le « do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov] do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj še pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—iti O Zdravstveni Močniki0 „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: Braslovòe, Peperko Toni. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Ootovlje, Mal gaj Fr. Gornji grad, .T. Božič. Hrastnik, Baiierheim P Loka, .JakSa Ivan Mozirje, Žuža Fr. (ii) 44- Nova oerkev, Arliè Mih. Polzela, Cizel Josip Bečioa, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič 51. Št. Jurij ob T., Rizman M Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Štupiea Ant. Šmarje, Löschnik Jan. Teharje, Wen teilst Fr. Trnovlje, Fazarine, A. Vransko, Schwentner K Vojnik. Zottl Fran. Žusem, (iajšek Flor Prodajalne v drugih k rajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. M adi, Krn Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so 5ingerjcVi siValni stroji m Man beachte fftäjjroasdpei) Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. za domačo porabo i» obrtne sVrhe VsaKe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja == Singerjevi Šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica dražba Šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 5-2 1(M kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v L j ubij; Cesta rta Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. I (8) 100-64 Bilanca za leto 1905 Račun deležev Račun inventarja: Stanje pisarniškega inventarja 31. dee. 1905 . „ posojil: Stanje 31. decembra 1905 ......... „ naloženega denarja v raznih den. zavodih : Stanje 31. decembra 1905 ......... ,, poštne hranilnice: Stanje 31. decembra 1905 ......... ,. pro diversi: Stanje predplačanih ekspehzarjev 31, dee. 1905 Stanje predplačane zavarovalnine dne 31. decembra 1905 ........... Stanje izdanih varščin 31. decembra 1905 . . Stanje vseh deležev koncem leta 1905 . . . hranilnih vlog: Stanje 31. decembra 1905 . . K 5,865.82518 Kapitalizovane obresti za 1.1905.. 232.386'04 tekoči. Stanje 31. decembra 1905 ......... pro diversi: Stanje prejetih prehodnih zneskov 31. decembra 1905 .......... . raznih obresti in dividende: Za leto 1905 predplačane obresti..... Nevzdignjena dividenda 31. decembra 1905 hiš: Stanje predplačane najemnine 31. dee. 1905 splošne iezerve: Stanje 31. decembra 1905 ......... vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1905 . . ..... . . raznih obresti : »Stanje 31. decembra 1905: ■ Zaostale in zamudne obresti od posojil . . . Nevzdignjene in kapitalizovane obresti od v raznih denarnih zavodili naloženega denarja............ Nevzdignjene obresti pri poštni hranilnici . . Nevzdignjene in kapitalizovane obresti od tekočega računa .......... Nerealizovani kuponi vrednostnih listin . . . splošne rezerve: Stanje splošne rezerve, naložene na lastno vi. knj. št. 2696 dne 31. dee. 1905 . . hiš in zemljišč: 1. Narodni dom v Celju. Stanje vrednosti 31. decembra 1905 . . . . Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. decembra 1905 ........... Zaostala najemnina 31. decembra 1905 . . . Predplačana zavarovalnina 31. decembra 1905 11. Hiša v Graški ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1905 . . . . Stanje vrednosti hišnega inventarja .31. decembra 1905 . . . . . . . . . Predplačana zavarovalnina 31. decembra 1905 Zaostala najemnina 31. decembra 1905 . . . HI. Hiša v Savinjski ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1905 . . . . Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. decembra 1905 ........... Zaostala najemnina 31. decembra 1905 . . . IV. Hiša na Ringu. v Kov. iu Gr. ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1905 . . . . Stanje vrednosti hišnega inventarja 31. decembra 1905 ........ . . . V. Zemljišča: Stanje vrednosti 31. decembra 1905 . . . . Stanje vrednosti inventarja in živine 31. decembra 1905 . ..... . . : . '. blagajne: Gotovina 31. decembra 1905 ....... posebne rezerve: Stanje 31. decembra 1905 izgube in dobička: Čisti dobiček leta 1905 Ta računski sklep z glavnimi iu pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli. Za nadzorstvo: Dr. Anton Žižek 1. r.. Dragotin Hribar 1. r.. Dr. Janko Sernec 1 1. decembra 1905 Fran Lončar 1. r tajnik. Lovro Baš 1. i nam. ravnatelja. M vršuje ■ najrazno-~ vrstnejse tiskovine od naj-navadnejše So najfinejše oblike po izredno znižanih cenah. zmožnega slovenščine in nemščine, sprejme trgoyina z mešanim blagom Ivan Remšak (335)8-3. Dvor pri Rudolfu vem. T Y J 'W S w S (43) 50— nžnoštajersto hranilnica V Cel naznanja, da je znižala obrestno mero od 1. propri: sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na "'■'. 1 tiri tričetrt ocLstotk Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na tiri in pol odstotki u Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4° 0; -..... ^ ± i«] - e kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. 21E1H P0P0IÉ Izdeljujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi dechnalke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic. v y v vsakovrstna, velika in najfinejša, kakur tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izviše. 'oodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi, v najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem1 vsa konstrukcijska dela. kakor mostiče, železne cvetijičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VC X 1TAVD0TVU 717T U 71JÜ AflD Ä TD (tudi iz žice).'11. pr. za stopnice. cerkve, šole. grobove, vrtove in iDAAUYftöiriri ZÜLiiZiNri UurAJD M„tže,e,z=^ vratš proda,/'ne in skladišča ah pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (li») 52 — 16 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure/izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši