TELEFON: COSTLANDT 2876 List slovenskih delavcev v Ameriki« Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the FogtOffice at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 — NO. 34. — ŠTEV. 34. HEW YORK, FT DAY, FEBRUARY Iff, 1928. — PETEK, 10. FEBRUARJA 1928. Važna izprememba v Italiji I _ TELEFON i CORTLANDT 2870 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. MELLONOVA DIKTATURA y PA.! COLONEL LINDBERGH V HAVANI SVET FAŠISTIČNE STRANKE JE IPRIHOD LEGALIZIRAL SAMEGA SEBE Mellonova diktatura v Pennsylvaniji in njena gro-zovlada sta prišli zopet pred kongres. Fasistovski svet se je formalno priznal kot ustavni organ države., — Modifikacija senata naslednji korak. — To bo značilo prevzetje popolne kontrole. — Kralj izgubil vso svojo veljavo. RIM, Italija, 9. feb. — Zedalj časa so pričakovali priznanje fašistovskega velikega sveta kot ustavnega organa države. To priznanje samega sebe je za- w WASHINGTON, D. C., 9. feb. — Premogarski C AR JEVE HČERE' i *n jeklarski baroni Pennsylvani je, z zakladniškom __ ^ T%ir tajnikom Andrew Mellonom na čelu, izvajajo brez V WfcW I ClKJv vsake omejitve in brez ozira na državno vlado in __, državne postave, pravcat režim grozote v državi. Tako sta Predstavi tel ji panameriških narodov in kakih sto tisoč Cubancev je pozdravilo letalca. — Čete so komaj zadržale velike mncžice, ko je Lindbergh pristal. — Hughes ga je sprejel na letalnem polju. S parmkom Berengaria, ki je imel vsled megle zamude, je konečno dospela v New York Miss Anastazija Čajkovska. ZABODEN Mor ana, izjavila v poslanski zborici kongresnika Casey, demokrat iz Pennsylvanije in La Guar m«/\f)ff p/* rftP"blikanee iz New Yorka. IfUjiKU^I^v Zavzela sta .se za resolueijo, ki določa preiskavo razmer v stavka r-. _ skem ozemlju mehkega premoga. merilca dveh HAVANA, Cuba, 9. februarja. — Vesela Havana je sprejela včeraj polkovnika Chas. Lindbergha. Od trenutka naprej, ko je pristal na Columbia letal nem polju ob četrt na štiri včeraj popoldne pa do časa, ko se je zadnjikrat priklonil z balkona v ameriškem poslaništvu, je bil predmet tolikih ovaci j kot jih ni najbrž še nikdar doživel. — Pittsburgh Coal Co. nastav- _ _ ^P i vierai se Okrcala na Cu . b # ( vršil fasistovski veliki svet včeraj V Zgodnji jutranji nard pomolu v X• j i . ~ 1926, je bil zaboden včeraj popol- • ' . ... . . lako dale. preko tako stevil- rekel Botkin odločno.— Ona , ... tenh se je sporočilo zaprisežene L, n, ,1,,;,]., : x;i .... im , ' ... > dne od nekega sojetnika v Itav- . . , ' , mh dežela, je bil predmet skoro nekega sojetnika mond Street ječi, kjer čaka na izjave o brutalnih napadih ter o 'Ped'* Mo b 1 "k' njih navodilom, ganizacija te revolucije. Razventega pa je tekom dom Mrs. William B. Leeds prej-^^;^ ^j^poL^,0^': , zadnjih treh let razmišljal o vseh zadevah, predno so ST1J* pnncflllje Ksem«>e- U Brookivnn dne 19 novembra' sklloeval se Je na ™ i .1 11 v 1 1 . • 1 , — Nobenega dvoma ne more bi bile predložene kabinetu in parlamentu. Ker pa ni imel ta svet, z juridičnega stališča, dose-daj nobenega postavnega statusa, se je sam lotil naloge, da sestavi regulacije, ki določajo sedaj njegovo "de jure" priznanje. Treba je opozoriti na to, da je bil veliki fasistovski svet, ne pa parlament, ki je pred kratkim določil regulacije, na katerih bo temeljila nova narodna ;stoje v službi krajevnih družb ter{žeuske To ■ zgodLlo tudi Vl.r. se takoj VSi raz plain ti j o. m'.ski in Hickman je povesil oči, j raj V Havani, tekom obhoda skozi *o je oce umorjene cb-j mesto. j klice jezno zrl nanj 3 kot 200; Njegov aeroplau. ki ga j.- pone-' - je rekel! ti. je je velika kneginja Anastazija. Drugi pa so izjavili, da ob»stqji prav tako velikegii občudovanja . , . ~ . podli uničevadni kampanji protiU„, Vii » , . . , . .. . . ^ svoj drugi proces. Privedli so ga t. .. , ,f. . kot Pl!ot sam- Zil latinske Ameri- dvom m eelo med potniki na kro- . . . . i nited Mine Workers. T)Q 7Q 1 t t Cm»»f no, n 1 »ja xirirv S2inmi pričevalnega stola. Proces je dosegel s pri-evanjem očeta svoj vi-sole* — Stanje pomenja vojno pravo i*atnih baiiidi-in napadajo kance je Spirit of St. Louis na Inn -raven strrtj. ki sc lie more ]>olomi-ti. Letalno polje je bilo natlačeno nico. Na seji, na kateri je izdal fasistovski veliki svet .. 1 j nazaj iz smrtne hiše v Sing Singu vu parmka so krožile govorice, da re privatnih baiiidi- , . , . no sodisce razveljavdo njegovo ob- „ , .... . . veli clan dnmne carja Nikolaja . . , , , itov» .. • t,lln 1T . . - i-ii sodbo vsled neke zmote v obdol-l ... , , .. . ' .. jpomo ljudi, t eni se. d.i je bilo tam IT., temveč zmedena poljska kme- ^^ j ameriške državljane. — je nadalje- j ve- kot UMh(m ijudi in skuro vsi __________________________j__________________tlca' Frančiška Čajkovski. j ^^ ^ ran(l . biI|v»l kongresnik. — Človek se lahko|avtomobili kar jih je y ,Iavani zbornica katera bo nadomestila poslansko zbor- preko f" toliki poškodovan, da bi' ga mo- s tefr? ali oneffa! Za Lidbergeha je bil ta zadnji zoornica, Katera DO naaome.ma poslansko zoor birije m Japonske v Združene dr- ^ y bolnico Js'jegov na-,S|"f 'a* a vedn° 86 polet skoro prihod v svoj dom. zave, po ruski revoluciji ter bil , ' . ,, . " „ ali pozneje, na prag Pittsburgh1 t>„.,i41+.j »^l; . MX-,-, . padalec je William Reid. star 24 ^ T ^ ,r . preletel je \pc tisoč nnlj n;i s\o- ; umetnik v New Torku, pa je zma ^ ^ b_ moral biH danps izpx&f<»} Co. Mellonove družbe jJ>m poletu pr,ko teritorija, iz ka- ^ P-vdmstvn 1 svojo lastno oficijelno in formalno ustavno prizna- lal s plav0+ter ? ? ker je doslužil kazen 30 dni.L f.1?11 "ac,n.1 JeT°rL^ ^'jterga bo se nikdar več ne slišalo . , i . i. i-ii it- • —Ali se morete motiti glede ko- , . , ... , . zaj tiuh kongresmk La Guardia.l i; ;]7..„)m|.. „ u,\ i me SO debatirali tudi O sredstvih da se modificira1 Ti iT- katero je dobil radi neti ostoj nega 4 . . , . .... ali ilz\eielo o lijem, ce bi bil pusi- ^ nje, so aeDdtiraii tuai o sreascvin aa se moaincira ffa _ je rekel) _ s katenm ste ^ žH -'Pavl ,!em i tovanje slično poletu v Pariz, kaj- tl I/>S AXOELES, Cal.. 0. iVh'. Oče Marian Parker je nastopil \ raj kot priča, kot zadnji iiuaivc države v njenem naporu, da pošl i-' W'illiama Edward Hickman,t. ni" rilca otroka, na ve.šala v Srin (L>nt i-tin jetnišniei. Pozneje je čula ]>orota argnni'-n obrambe in s temi argumenti nadaljevalo tu li dane-;. Slučaj !• bo senat nadaljeval s svojimi posli v večji ali manj- Tatjana MariJa iH .vnastazija, ob-ši dosedanji obliki. [enem z dr. Evgenom Botkinom, Goto\e kategorije, ki se bodo skladale z novo 'zdravnikom carja, prebujeni od vim bratom narodno skupščino, bodo odpravljene in starostna holJMniKOV ter ochedem pied ek- V številnih ozirih je bilo to po- kor in Hi"kma" prvikrat nnspr- Odgovor na to vpraša nje je l> , . . j pred več leti neki prepir z Keido- razmeram. Napravil je[t0 jo ovire. kateriU ni do prebujeni od .t-udi premogarske barone odgovor-I ^ poskusil Se noben letalec ter dramatičen, a miren. Sredi vežbalne ure včeraj nonoi ^ raZinere« ker SO krivi tako poletel preko divjin, ki niso še nik- ~ Država 1k> P^H-ala Perry . 1 1 1 v 1 1 1 sekucijski oddelek. Svet je eul, . w • sramotne konkurence ter podlei, , . člove . Parker ja, — je objavil okra in: Kn Hnlor^na na talc nann dp qp bo nrmustilo i ji . j i i dne je sel Reid proti severnem kri- , ..... I \nieie nonenega n*!(p>a no\.- meja uu uuiocciid na Lan. iiauiii, ud »c uu pi iHUJ5Lii,J kaj se .>e zgodilo ter domneval, da ' . kampanje za pritiskanje plač ni- ka jpravdnik K eyes tekom jutranje?« mlajše može. Najbolj važne izpremembe se napo- so bili Romanoviči iztrebljenj. Kot|, stev-„ 2,iana kot -1!1'" vzdoi. , . -lili ii • , , , ■ ,r , derers Rowr, kjer je nastanjen, veduje v ustroju senata, kadar bo zboroval kot naj- pretendenta izgubljenega ruskegaTa je ^ hpdniku To celi tej poti pa je vozil Liiid-Izascd®n^a- • v. j • v v \ / i v * v ii v___prestola sta. nantopila hato velrkij , ...... visie sodisce. V sedanjem času pa. ni se določeno, ; .. . ... . , ,, 4|ven celice z drugimi letniki. ' J ' knez Ciril m veliki vojvoda Ernst . „ . , Takoj .so padle vroče besede l.i j La Follette proti .bergli povsem varno. Zapustil je kfaj ob času kot je objavil ter do- Trije št^st e**vljev visoki pomo/.- kaksne bodo te modifikacije. Z omejitvijo sile senata, katero bo izvedel faši-stovski veliki svet, bo premagan zadnji preostali vladni organ kralja, kajti vsa druga ustavna zastopstva so bila žRtrimi pote- ,, ... .......zami. Zaprisežen je bil ter odve- V paviljonu na majhni .......... \v<>hr kanal v Berlinu ter je je re- , .. , . , ..." sedmskemu terminu. Rekel je, da , , , . ,. ... .... _ , „ . . . da nikdar ne izda tovariša, ie po-i ... . zbrala skupina najbolj sila policija. Zadrževala je svojo , , ., A . , so pojavljajo v notranjosti repu- ,. ,T x . * ' ... ., kazal na Keida ter rekel: — On me .... , . . . . „ , .. ljudi v llavam. \ tej s identičnost in po dveh mesecih v je zabodel! PREKO OCEANA SE LAHKO VIDI Sedaj je v resnici mogoče videti ljudi preko o-ceana. — Posrečen poskus v Hartadale, N. Y. bolniei so jo poslali v umobolnico v Daldorfu. Od tam pa je prišla čudna po-' Amerikanki so zanikali vest. Bolnica se je proglasila tam za veliko kneginjo Anastazijo, naj-' I mlajšo hčerko mrtveca carja. Po-' vedala je, kako jo je rešil neki vo-' READING, Pa., 9. februarja. blikam:ke s-tranke močni faktorji, :da se pritefrne Coolidpa k nadalj-,nemu uradnemu terminu. visim enepra konca letalnega polja se je odličnih skupini je bil tudi Charles Evans Hughes, načelnik ameriške delegacije na panameriški konferenci. državljanski papir. VOJNO PRAVO V ŠANGHAJU i "imjiKi uermo mnvega carja, ro- 1 . . --vedala je, kako jo je rešil neki vo-' READING, Pa., 9. februarja. - haNOT. Francoska Kitajska, 8. lao°< °Sera m,lj pro"' kj°r se J° za|sil oči. V Sanghaju je bilo pro- Jak Č-ajkm-Rki, katerega je koneč- Ker ni mo«la Povedati, kdo bi po- februarja. — Trije francoski urad, vrsl1 nadaljm ^toremu, 0ni w ^ prir.akovali> hi glaieno vojno pravo _n° VzAa in mu rodik sina ^ predsednik, če bi umrla tako niki in štirideset Kitajcev ie uto- J0 n^eeloval predsednik Maehado.s^edej ter onesvestil. ni.< den na pričevalni stol. Njepove oči so beprale po dvorani dve minuti. Odgovarjal je nrt običajna vprašanja na raztresen način. Naenkrat pa je zapazi! TTiekmana. Bilo je kot da mu je vrprel nekdf naenkrat v obraz cel Po sprejemu na letalnem polju kopriv. gtresel So in b]is,- je sedel Lindbergh v avtomobil j molJ?e(Vpa sovraštva je švignil sko- zi sobo. Hickman je takoj pobe- 43 ljudi v Mekongu utonilo. |ter se odpeljal v predsedniško pa H ARTS DAL, X. Y., 9. febr. — X«ki moški in neka ženska sta sedela včeraj v daljnem Londonu v Anjrliji pred "električnim očesom" in istočasno je .sedela v kleti neka tukajšnje hiše .skupina ljudi, ki je lahko povsem razločno videla, kako sta se v angleškem glavnem mestu oni moški in ona ženska premikala. Slika, katero so videli, je bila sicer nejasna, ter je bila pogosto prekinjen«, a kljub temu je postal .sen resnica. Mogoče je bilo namreč gledati preko oceana. Predstavo je vprizorila Baird Television Development Co. v Londonu. V New York« jo je vprizo-ril kapitan Hutehinson, ki je prišel nalašč v ta namen iz Londona. .. .. . , Gleb Botkin je sin carjevega Pred*Gclnik Coolidge ket pod pred - riii0 v Mekongn, ko se je potopil - INacijonalisti se posve- 2(iravnika, ki je bil ubit s carjevo Rednik Dawes, so zanikali včeraj Iw5tn[ parnik Trentinian po ek- »O-TAFT. NAROČAJTE SE NA tujejo Z Anglijo glede družino vred. Mrs* Mar?' Laokwood državljan- spi0ziji tovora gazolina. Več dru-| 'CLA8 NARODA" NAJVEČJI — Obiskal sem invaliding v ski papir" Mrs- Laekwm>d ^ ™ati gih potnikov in članov posadke jej *T.nvTSNRia DNEVNIK V ZDB revizije carin. ___preteklem poletju na nekem gra- treh otrok 1er bila rojena tukaj dobilo težke i>oško Ibe. LONDON. Anglija, 8. febr. - ^ Bavarskem. - je rekel, - ter ž»vela vse svoje dni v tem me-j,--- Iz Jsanghaja se poroča, da je bilo ^ P^al kmalu prepričan, da je ;stu" ** T™ - ' vsled delavnosti komunistov pro- velika kneginja Anastazija, kun Italijanom, vsled eesar je izmeno v mestu in okoli,i vojno Jaz «em jo prvikrat spoznal, ko ffubila svoje ameriško drzavljan- sem bil star osem let ter je bila ona stv°" moz Je bl1 »'^»raliziran sedemletna deklica. Sedaj je stara leta mt.AV AH poznali tejra moža. Njegova, tragično pripresta povest, brez ene same nepotrebne besede, je bila jnaiboli obtežilna izjava, katero je j slišal Hickman proti sebi. StSi88lffitSSiSStSS{Si Jt £-3 i v Si Sol HE pravo. ŠANGHAJ, , , . . » . . „ . 26 let. Jaz sem v družbi carske iletl generalnim inšpektorjem Ed- , . ... , j . . . . , družine v-Sibirn^ skoro prav do ward som in finančnim ministrom „ i Soongom. članom nacijonalistične C ^ ,, . ^ . A , _ . , _ | Botkm ni ^iotel povedati, kak- Tirolci izdali protest na katolike. DUNAJ, Avstralija, 9. febr. vlade v Nankingu, se vi*se poga- » . 1 . . • . . , sen namen ima obisk te ženske v janja glede popolnega predelanja . ... , , » , , ,...... . .. . . . Ameriki, razven da hoče počivati _ t „„ . .. , « doloob, tikajoči h se kitajske car,- m okrevat5 & Katoliške organizacije na Tirol-, ne. Nacijona list lena Kitajska m foyala 2 nem5kim tnim ^ skem so izdale manifest na celi! brez dvoma tudi Peking pneaku- ^ ^ ^ ^ meswev katoliški svet, v katerem se dviga jeta, (tla bodo imela pogajanja za _ , protest proti zatiralni politiki Ita- posledico carinsko avtonomijo Ki- ' lijanov. 1 tajske leta 1929. Niti Soong, niti Kitajsko, za igosledico javno pre-s —Naša cela nesrečua dežela sto- Kdwards, ki sta doapela v soboto kinjenje med japonskimi in angle- ka, a si ne upa izgovoriti tega, ker I semkaj iz Pekinga, se nista hotela akimi interesi. prete ječe in verige vsem onim. ki Nov tunel pod reko ~ Iizraziti p,e<3e P°IW*ng- j Ttrkajšnji opazovalci so muc- dvigujejo svoj glas za najsvetejšo »• , > Značilno je stališče Japonske nja, ida je Japonska upravičena do vseh pravic. napram celi zadevi. Ofieijozna zahteve, da naj postane Japonec Papež je zajamčil verski pouk v časnikarska agent ura Toho poro- naslednik Eojavila pred ,uro na ulici s tremi mladeniči Ob Za inozemstvo ta celo Uta -$7JOO Za vol lota .$3.3f i Subscription Yearly $6.00r Advertisement on Agreement. promenadi stoji hete! "Evropa", ki ima ob strani ograjen vrl. tvorica se je neopaženo splazila skozi mala vratca na vrt in se začela prav intimno zabavati. Niso "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemfi nedelj in pratrnkav. j pomislili, da bi jih mogel kdo o-Dopisri D rez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj U> rpazovati iz oken j hotela 'Evropa', blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročal- j Na hotelskih oknih so se pojavile kov, prosimo, da s©" nam tudi prejfajo bivaiiifie naznani, da hitreje Jradovedne glave, skrivale so se in __najdemo naslovnika.__zopet kazale; kmalu je bilo na 'GLAS NARODA", 82 Corttandt Street, N*w York, K. % oknih vse hotelsko osob je in neka -Telephone: Cortlandt 3879. jferi gosti. Na nekm oknu v 3. iial- .stropju se je prikazal tuli umiva 1- Peter Zgaga 1 NOVI NAČETI Proliibieyski fanatiki se ne dajo Kakorhitro se jim en naeert izjalovi, se že z dragim poja- nili v smeh, popolnoma premoč t i jo. V državni zbornici jo vložil poslanec Jenks, znani slinavki voditelj, predlogo, ki zahteva državno postavo za iz-jhajalci ena gospodična in en g>-vedenje prollibicije. |Rpod popolnoma mokra, čeprav je j »lik in nevidna roka ga je obrni-Ugnatl V kozji rog. la... Gledalci na oknih so Ples- na četvorica je pa preplašena zbežala na promenado. Šetalei še opazili niso. da sta med štirimi spre- I »usedaj se ni zavzel zanjo se noben član državnega^10 ^lski ^ " ,Nemec je vzkliknil: Takega vele-^enata, vsled cesar je splošno prevladovalo mnenje, da «ajev so se učili iz te knjige, kaj j mora filmskf kandidat znati itd. V Maksimira je Ledie tudi filmal ]>o-samezne scene. Ker pa režiser le ni mogel ustanoviti filmskega podjetja. so ga zapustili najprvo inteligentnejši in premožnejši ljudje. Pozneje je Ledie angažiral služkinje in pomočnike« ki so hoteli postati filmske zvezde. Tst-i-časno je dobil od bogatašev nekaj denarja in začel graditi atelje Horvačanski cesti. "Dervenčanin je bil vrhovni šef. drugi, ki so da-' li idenar. pa direktorji. poddirek-j ^ torji itd. V svoji knjigi je "Derven <"amn" tudi napisal, da bodo sedaj v Jugoslaviji rasle filmske tvorni-j — ce kakor gobe po dežju. Ledie sije nakopal okoli pol milijona dol-' ga. dovršil pa ni niti enega filma.! Nezadovoljni so postali tisti, ki bi " morali .postati filmski igralci in' Obljubil sem v svojem zadnjem čut. kadar v, tudi tistti. ki so ]>odjetje financi- dopisu, da bom poročal o deiova- sletlic nesre<" rali. Eden za drugim so Ledica "-i11 ameriškega odbora, obstoječe- slučaje, prijavili policiji, ki ga je končno iz RS- Dr- Miljutin Zamika. Dr.! (Masbena Matica v Ljubljani, ki aretirala. Kavniharja in mene. za Dum slej)- je poslala poziv na zbirko za ''Dom ameriški mornarici imajo več golobov-pismonoš. ki so se ob raznih prilikah jako lobro obnesli.tNa sliki vidite mornarja s štirimi golobi in nagrade. ki so jih dobili pri raznih tekmah. rft nk.sova predloga ne bo sprejeta. P- tudi ee bi bila sprejeta, bi je governor ne potrdil, mnenja, da morajo lokalne in državne oblasti iz- mestnega življenja se še na Dunaju ne vidi! Dom slepcev gre za omijjenje po-ali za »druge Kbogi Ford. še sedaj, ko je res nt-kaj pokazal, mu m* dajo miru. Te dni sem čital naslednjo. Nekdo je iiued še precej aiobro ohranjeno Fordovo karo. .Starega modela. seveda. In jo je sklenil proda! i. V to s-vrho je dal v liste o-glas. Kara je bila v enem koncu dvorišča, v drugem koncu dvorišča je pa stala samokotniea. naložena n starim železjem. Prišel je kupec in začel ogl«nio-vati. O ledal je in gledal ter odk imala »lavo. Slednjič se je odpravil k lastniku. — Koliko hočete zanjo? — jo vprašal. — Šestdeset dolarjev. — Xa. toliko pa že ne dam. — Petnajst dolarjev bi dal. Nič vee kot petnajst. Dolgo časa, .sta se pogajala, slednjih je pa rekel lastnik : — Naj bo; dam jo za petnajst, enake Vem. da se bom kesal. Kar odpeljite jo. .de je ne bom več videl ia da me ne bo jedilo. Kupee je odšel po stopnicah. Po Ledie je oženjen in oče peterih ev- Ker bo Predsednik tega odbo- slepcev" se je pač omejila samo "a j poteku pol ure je prišel gospodar otrok. Po njegovem delovanju so- ra Zarnik podal v Glas Xai-i- ta poziv, a od svoje strani ni za to na dvorišče. In na dvori£"u je š.« deč. je ta režiser pustolovec vee- izčrpno poročilo, mi ne preosta- svrho še <'i>to nič ukrenila, vkljub je?a kalibra, kakršni imajo dan- Ja drugega, kakor pripomniti, da parkratni opozoritvi. danes uspeh med širšo publiko. Ker je tajati tudi zvezne postave, vsled cesarje posebna državna postrva brezpotrebna. S tem se suhaei seveda niso zadovoljili. Vlažili !»o,lo predlogo, ki bo določala nekako lokalno n,lj.(' s' e,i"a * ž™a s™ masnega kmetovalca »Tarima Yn opozicijo, to se pravi, da naj bi imele posamezne obeme jinovif,a. Kodila je štirikrat in si Obilen boiji blagoslov. V vasi Samajli v eačanskem o-krožju živi kmetica, ki je tekom sedmih lat svojega -zakonskega življenja porodila devet otrok. Ima- pravico sprejeti ostrejše metode pri izvajanju prohibicij- cerr trikrat dvojčke, enkrat pa trojčke. Dopisi. S pota.. Živimo v ča.sih prohibicije. — Že r-etrtič v eneni mcseca sera bil na pogrebu. Žalostno je, da smrt le bo]j mlade pobira. Dne 6. februarja smo pokopali 211etnefra in v Xort Chic-agi roje- je ameriški fond dobro in vestno Treba je tedaj .da se onstran ve-1 upravljan in se ni treba bati. da Tike luže zavzamete za početo de-!bi se samo en dinar potratil v ne^lo in se pri veselih prilikah zmisli-potrebne svrhe. Cel fond znaša 7 te na one. ki ne vidijo nebeške ln- 31^ decembrom 1927 f-j solnca, divnega cvetja pomladi, Amerika jrt suha, — pravijo suha- DIN. 399 70821 j rumenega klasja poletja in to so'-i. Frohibicija bo prefbrazilu svet! naši reveži slepci. I pijača, ki ima v sebi več ko pač lepa svota in dokaz bratoljub- Opozarjam še enkrat na poroči-'pol procenta alkohola, je prepovc-ja ameriških Slovencev, vendar pa in j, (ira Zamika, iz katerega bo dana. Pojavno in pod kaznijo pre- vedno stala Fordova kara- Kupce j« bii odpeljal samokol- nieo. naloženo s Marim ielezjem. * Poročila sta se .Tačlm in Angeli- »^ga -rojaka John Dolenca. Umrl ina 16. maja 1950. Porodi so se vp-j je za pljučnico. K pogrebu sta pri- sestrični ^ke postave. "S' okrajih, kjer imajo suimči veeino, bi morali vsi policisti in vsi državni uradiiiki posvetiti večino svojega stili v naslednjem redu: |šli tudi negovi dve t asa in dela uresničenju suhaškega blagra. j Prva dvojčka sta se rodila 20.jLittle Falls, n. t Za ta predlog upajo dobiti tudi mokre glasove, ker mawa 1921 > dnI-a dva 6. julija mokri okraji od njega no bodo jjrizadeti. Uresničenje tega načrta bi bil prvi korak Ii končnemu cilju: državnemu izvajanju prohibieijske postave. Nastane vprašanje: ali lahko dovoli država posameznim občinam, da izvajajo postavo, ki jo je še premajhna, da bi se za m ogl o z lahko vsakdo prejel vtis, da ^ iu- njo kaj sigurnega doseči. Gospodji- kaj nahajajo krogi. ki se zanima- od Ivuratorija slepcev so stopili z j0 jn zavzemajo za Dom slepcev. nami v stik, vendar pa nimamo Treri oblast- sku.pno i njimi toliko premoženja. skupščinah v Ljubljani in Ma- tla bi lahko podvzeli kako uspešno riboru. da bado prnlprlc celo ak- 1/j akcijo za zgraditev ali pridobitev C1j0 z znatnimi prispevki. _ . Doma slepcev. I t u,.ms Pokojmk je spadal k društvu 0^ledali sm0 si bliz0 LjnbljaJ ___ ' 1922, »tretja dva 27. februarja ;«v. 14 S. X. P. J. Tukaj zapušča nfi ^ nahajajože 1>oslopj, ^ 1925, a trojčki lani 17. septembra. Nariše, štin sestre in enega bra- teljskp„a koilvikta- ki bi ]ala- Jačim in Angelina sta po vsem'ta ter mnogo prijateljev in «i*n-#ko mort]a knpili /a Dhl 1>r,00,000, zakonodaia ali 110. tem obilnem božjem blagoslovil še vedno mlada zakonca in se v krat-. A ^^ jkem nadejata zopet novega pri-IZflala tlrzavna rastka Zadovoljna sta in kajpak I 'hvaležna Bogu, da ju je obdaroval Postavi so mora pokoriti bodisi vse državljanstvo, ali * tolikim svojim blagoslovom. Ži jo pa boljše, da sploh ui sprejeta. MOŽAK S ČUDNIM REKORDOM Kadarkoli postanejo razmere v Nicaragvi bolj zaple- jo vita pa v veliki bodi. ker razen svojih golih rok, maie liišce in koščka zemlje nima ničesar drugega. cev. Xaj v miru počiva ! Matija Pogorele." Cumberland, N. C., Kanada. • a kako kupiti poslopje za to sv-jto, ako posedujemo skupno z "Ku-'ratorijem slepcev" samo 800,000 (dinarjev '. V poštev bi ]irišla za na-kup tovarna jr. Mellitzerj i v Domžalah. ki si jo bomo ogledali in ki Nikakega gnilega kompromisa, — pravijo colore d ski stavkar ji. Tukaj sva samo dva Slovenca, je neki po jako nizki ceni na pro-vsi drugi so pa Francozi in An-!daj. Sleži. Z delom, hvala Bogu. še do-| Ker so bili naši rojaki v Aiue- DEXVER. ('olo.. f). febr. — V tajnem jrlasovanju so se izjavili včeraj stavku joči kopači mehkega premoga proti predloput naj se kom'a stavka ter obnovi zrvpet delo na temelju nekepra kompromisa. L. D. Mosehetti. predsednik ekse-kutivnesra stavkarske^a komiteja. tene kot .so ponavadi, objavi državni department ngoto- prirejajo vila .Tose Moneade, "voditelja liberalne stranke". priznanje. prirHaio A^ko »^doZ J J "" ^^ '"ma * 0|,ehar" IU' ,,ost!>1' sn ffl^ovanje. jo «kel. ,la ni moso." . Arfco za podporo m j p. praT prijaZna. Mraza ni nob,-; nezaupljivi, in zato jim naj bo p.- dvomiti o vzdržan j« stavknjočil, nejra. vedano. n:la se vozimo na take o^le- j ! ]>remojrarjev. vojakov Kdo pa je pravzaprav Moneada? - ----------------'-A grebškega filmskega podjetnika Prana Ijedi- Pustili nekaj tea delavcev, pa le za- in tako uresniči idealni naklep pr. Berlin proslavlja Chaplina. BERLIN". Nemčija. 0. februarja. t - • i ■ . ... i*.. - s^rja izročila sodišču, ki bo u"oto-l>o zopet dela dovolj Iz njegovega zivljenaa so zanimivi naslednji podatki: - T , B • -vilo ah je Dedičevo delovanje pro-, Predpust je napočil, pa kaj po- 17. januarja je policija rezi- časno. Po preteku enega meseca Walter Prcdowicha in vseh ameri- j Viharno odobravanje, s katerim je ških Slovencev, ki so,kaj »darovali'sprejele povabljeno občinstvo v Od leta 1888 do leta 1892 je bil urednik glasila konseryizakonito ali vativne stranke v Managvi. jdon je postal v ta namen. ne. Pred leti. pre-' Capitol gledišču novo Cha plinov o maga. ker ni tukaj nobenega de-' ™>enem gre pa tudi zalivala sliko "The Circus", je naSlo nav-'filmski režiser", je kj^a Morda bo Peter Zgaga ka- Glas Narod«, ki se pri vsaki prili-, dušen odmev tudi v berlinskem ča-Leto pozneje se je udeležil revolucije, katero SO iz-irjedi6 imel trgovino klavirjev na tero nagovoril, da bo prišli sem. ki izkaže, da ne dela samo rekla- j sopisju. — Chaplin je edini filmski zvali konservativci. ' jBunaju Prišel je pa v konkurz in ^ital sem da ^ je pped kra1kim mo; kakor se mu od nekaterih pod-iženij, — je pisala Vossiclie Zei- i ^ • I V 1 j i*i rw i r6 p*****1" v Zagreb. Dunajsko so-Lo^/.n j0s;n Gradišar Želim mu tika, temveč da je več kot enkrat ttung in na slieen naein so se lzra- Leta 1894 je prosil liberalnega predsednika Zelayo,|dUč6 je izdalo ----- ^ *JO?>ip ^rac,lsar- IBU ' za njim tiralico. Lbila jiaj ga sprejme v kongres. Zelava pa ni ugodil njegovi prošnji, in Moncado jeiznanila neka Mariborčanka zara-odšel v Costarico. ' ' ' |f1 Irv*hil » * . j to desiarja pod pretvwo. da ji bo 1 n leta kasneje so je vrnil ter izdajal v tiskarni libe-|priskrbel angažma pri filmu. Po- ralne vlade svoj list. Nato se je zopet izselil. jlicija ga je aretirala in zopet izpu- Leta 1906 je postal pomožni državni tajnik konserva-iftna; ^^ J'e da m tivue vlade v Honduras, ter podpiral republiko Mon^lto^ ras v njem vojni proti Niearagvi. |ne narave. V Ilici je najel sobo, ki kiil mu je služila za poslovalnico. Angažiral je gospe, gospodične, mla-jde in stare gospode ter otroke in jim pripovedoval o velikanskem ateljeju, ki ga bo zgradil na Maksi _ , , -------.sreee m ga vprašam. Če se pokazal, da ima i Pred dvema letoma je Lediea na- » i ■ • • , »z _ _ I „ . llrt se kaj spominja, ko sva lansko - - pravi soeijalni. žili tudi vsi drugi berlinski listi. leto skupaj štapala. Pozdrav vsem Slovencem sirom Kanada in Združenih držav. Matija Peršin. 1 Joe Balant. Leto kasneje se je vrnil v Nicaragvo ter se udeležil revolucije proti Zelayi. Leta 1910 je bil pomožni tajnik v Estradovi konser^ vativni vladi. Par mesecev pozneje je bil državni tajnik ter sedelimirski eestL Angažirani "filmski v istem kabinetu kot Adolfo Diaz. ji?rraiei" so mu plačevali mesečne r , 1A,0 ... __ 'honorarje za iponk in prebirali so Leta 1912 se je mudil v New \orku ter je dobival od;^^: "Film, tko hoče k filmu", Diaza plačo. v tki jo je spisal Dervenčanin, prvi Osem let kasneje je zapustil konservativno stranko jittgoslovanrfd filmski režiser in ler se pridružil liberalcem. ^ustanovitelj filmska industrije Leta 1927 je bil general v liberalni armadi. Meseca aprila istega leta se je prodal Henrvju Stim->nu, Coolid^e-ovemu komisarju. , ROilVXSKA VLADA namerava izvesti stabilizacijo leja na podlagi en papirnat le j za 4 zlate santime. filmske Ocean" v Berlinu. Ta Dervene nin je bil .sam Pran Ledie. V knji-izi je največ njegovih slik in navodila, kako se t postane filmski Kdo je potemtakem Moneadaf On je najveeji veter-j^^^kT^^^crf^ u latinsko ameriška zgodovina. S tem. .cveta, s katerimi je Ledie sodrio- ar podpira, jo 6benem siamoti. [ral. Objavljene so kritike m iTfAH priporočajo sorak Bolgar ■kf Krmi C«J ca odpravo prehladov. BolgsrSLI Krvni Cs j je jako dobro dreEInako adrarOa Pijte ga noi^a pndM greste apat Dober je sopn sa-prtje, revmatizem. kisel ielodec, slaba jetra la sa izboljšanje krrL Naprodaj pri rsefc lekarnarjih, aH po pofiU, velika ill tfnf S ali 3 »aUje «Mi «U «j| ZA VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT Obrestovanje se prične s prvim vsakega meseca. VARČEVANJE je za delavca največjega pomena. Tekom življenja se ^pojavljajo neprilike nenapovedano. Prihranki so v sili njegova edina pomoč, banka, kjer jih ima naložene, pa najboljše pribežališče. NALAGAJTE svoje prihranke varno in obrestonpsno pri — ATE BANK Street New Yodc, N. Y. » ... • --*»•»<• et if*«- - ■ , u J- ■ -'.s ■ povedana. Kaka sr^a. kaka čast! Xe veni. i-e je res ali ne, toda značilno jp. če je r(s ali ne.- Na neki veselici je mlada punca omedlela. Pretluo je natisnila oei, zašepctala: — Vode! Vode! — Kj<* je. voda ? — so kričalo ženske in begale po dvorani. — Iv je je pipa ? Kje je voda ? — so vpraševali razburjeni moški. Zapodili so se na ee*to. poklieuli ambulanco. Ambulaneni zdravnik jp preiskal nezavestno ter rekel: — Ne bo pie luulejra. malo vole, j j dajte! Čakal je in čakal. Skoro pol ure. Po vodo so moral iti eelih pet blokov daleč, fn Je ni bila. iusrta in sveža. Nekoliko je zaudarjala no munšajnu. * Ženske se dele v Ive skupine. V prvo skupino spadajo pametne ženske, v dm pro pa nespametne. Nespametne so tiste, ki vse verjamejo. kar jim moški govore. Pametne tiste, ki se delajo tako kot da bi verjele. * — Kako je bila pa kaj letina i — so vprašali farmarja. — O, precej .dobra, precej dobra. Po.sebino koruza se je izbomo obnesla. — Koliko f»i jo pa pridelal? — Petintrideset jralon na aker. — Kaj pa ee bo kompanija bankrotirala? — so vprašali delničarji predsednika. — V tem slučaju bo dobiček med delničarje enako razdeljen. * Zadnjič sem bil objavil črtico i/, življenja newyorskih Slovencev, da so imeli doma lepo mlado služkinjo in da je žena moža zalotila, ko jo je poljuboval. Po pravic i povem, da sem si tisto izmislil, da nisem na nikogar cikal in da nisem imel namena nikogar opravljati. Toda glej. čudo božje! Dosedaj so se že trije pritožili, zakaj, da jih po "cajtcngah vlačim", naj rajši pred. svojim pragom pometam in eden mi je celo zapreti! — loni na blazino, pod katero se je zvijal bolni mož. Danes ni bila na- kaj lepo počesana, zdaj pa so se ji lasje še bolj razmršili in je mož jel kihati, kaš-ljati. preklinjati in sojvsti, dokler se ni naposled nemočno udal ženi in usodi. "So, saj sani vidiš, da si v<*s medel," mu je reki;« ženit zmagovalno. Vziie temu j«* imel še toliko moči, da je š«» ječe momljal: ''-Ii mi daj! Lačen sem kakor volk. I11 vstati hočečni!" "Ne bom več pazila na te, če si tako nespameten. »Strežnico ti najamem." Ta pretnja pa ni bila prehudo resna, zakaj gospa Bouffron ova je m- dalje slonela na postelji in ntražila, da ji bolnik ne pobegne. Tedajei pa se oglasi otroški glas. "Mama, daj mi štirideset soias 1'' "('emu pat" " Poj dem kupit papann dve žem-lji." "....Glej da bo« tiho, norček!" "Prav ima mali," je zarenčal Viktor pod odejo. "Celo otrok vidi, da me s tem stradanjem ubiješ. <.)li, moj Bog, če se mi le posreči, videli tako kmalu, zares ne!" Ta pretnja ni gospe Bouffrono-ve nič kaj ganila. Ravnodušno je odvrnila: "Kadar boš zdrav, stori-, kakor se ti zljubi. Še vedno imaš 38.4. Kdor pa ima 38.4, ostane v postelji in ne. sme použiti nič trdega. Tako je in nič drugače." Gospa Boufronova je bila bolj nizke rasti in se je v jutranji oblaki videla kakor dokaj zajeten sod. Bila pa je kaj energična dama in se ni š*1 nikdar zgodilo, da bi se bili visoki, debeli Viktor uspešno protivil njfni volji. Priznati pa je trebil, da je. bil Viktor v splošnem dobričina in krotek soprog. Samo danes mu je bilo čudno težko, da bi so uklonil ženini volji. Ko pa togotno upiranje, oja-čeno 7. obilnimi kletvami, ni nič' lumbago, revmatizem. r * Hitra in gotova pomoč z Bed Gross ledičnim oblišem. Zakaj bi trpeli Se en dan. če vam ho ta slavni obli* pomagal tako hitro is zadrege. Ako prilepite Red Cross ledičnl obli! na boleče mesto, boste deležni gorkote, podpore in udobnosti. Zdravilo se vsesa v sedež bolečine, nakar ok or float čudežno izgine. Rdeče flanHjoeto oaadje vzdržuje gor-koto, zdravilo se pa v«*«1 sktwi koio v okorele sklepe in mišice. Poskušajte lied Cross ledičnl oblii danes ter se jirtnwH^jte. kako hitro proteoe to sa-nesUivo zdravilo nadloge brbtobola. revmatlzma in lumba^a. Po veeh Ic-karn&rh. —Adv't.' ne težka bolezen. Bodi pameten! Saj veš, da ti boin skrbno stregla. *' Visoka temperatura pa ni popustila. Doktor Odatte je prihajal dan za dnem, pogledal toplomer in molče zmajal i glavo. Trudil se je, da bi bil pojasnil to ta-jinstveno bolezen: "Naš pok lie je zares tako težaven. da bi človek kar obupal.... Veliki učenjaki so se vse življenje borili zoper mikrobe. Zaman. Te bolezni izginjajo, one prihajajo.... Potolčemo eno kategorijo mikrobov, pa je že druga na bojišč«.... Dejal bi, da je našega prijatelja Bouffrona napadla kakšna neznana vrsta mikrobov; drugače si res ne morem razložiti te trdovratne vročine.... "....Prosim, bodite zelo previdni. Dotlej pa: dijeta.... malo mleka!" Po zdravnikovem odhodu je jel Bouffron hudo rogoviliti: "Odatte je osel! Čisto sta me izlačnila.... hoče se mi jesti. Louise, če mi ne daš jesti, bom vstal!" Louise se je bila že navadila tega jadikovanja, ravnodušno je skomignila z rameni in je odšla iz sobe. Bouffron pa je poklieal Er-nesta in mu je šepnil : "Čuj.... dal ti bom dva franka.... vzemi mamin sveženj ključev ondi lo na naslanjaču.... in poišči v kaš-či kak prigrizek.... Vzemi karkoli najdeš. Morda košček tmesa, kos kruha ali kaj! Dva franka ti dam. veš!" Mali Ernest je stopil k visokemu naslanjaču in se je skušal polastiti ključev. Pri tem pa je bil izgubil ravnotežje in se je opote-kel; nehote "je sunil v neki predmet, ki je padel na tla. Cul se je zvok stekla, ki se je 11a tleh razbi-lo. "Ah. papa!...." ,4Kaj pa je padlo?" '" Toplomer. *' "No, ni taka nesreča. Le vzemi ključe in se podvizaj!" Tedaj pa so se odprla vrata. Vstopila je Louisa. Takoj je opazila otrokovo zadrego; drugi pogled je že obtičal na črepinjah to- r o z o r Opozorite trgovce in obrtniki, I pri katerih kupujete aH naročate, in ste z njih postrežbo J jFRANZ zadovoljni, da oglašu- " jejo v £ izdalo, se je stisnil pod odejo in ondi bolj na tihem momljal, renčal, preklinjal in vzdihoval. Tudi to mu ni pomagalo. Že teden dni ima Viktor Bouffron vročino. Dan poprej je bil na banketu, ki ga je bilo priredilo njegovo društvo. Zjutraj se je predramil s težko glavo. Žena je takoj spoznala, da se nekaj kuha: skomignila je z rameni in zamr-mraln : *' Seveda! Saj sem si bila mislila." Bila pa je previdna in praktična ženska, zato je brž poiskala toplomer. Viktor se je tega na moč branil iu treba je bilo precej truda, preden mu je bila izmerila vročino. No, pa je že taka. da je bila vsekdar poslednja beseda njena in tako je tudi to ]K>t rekla: "38.4! Ostal boš v postelji in živel strogo po d i jet i, dokler ne ozdraviš l" Viktor je vzrohnel, ali žena ga je kmalu vkrotila in mu naposled postregla še s pikrim očitkom, rekoč: "Vsi možje ste enaki.... Ce vas me žene pustimo same, počenjate neumnosti, da je kaj!" Naslednje jutro je toplomer pokazal spet 38.4 in Viktor »je bil sam malee v skrbeh. j - », - Plomera. y hipu je doumela po- Ne gre drugače," je odločila'. „ . , , . „ . p r 41 1 ,, , tiozaj, dala otroku zaušnico in Louise, "danes popoldne poklicem , . ,, 1 zmagoslavno premerila moža zdravnika. llT . : ta 1 * AJ 44 • • u 1 u i - Lekarna je prav blizu.... bomo Doktor Odatte je preiskal bolni- , ... * ' . , kupili nov toplomer." ka, vendar pa ni mogel ničesar T . . . , . . « , .. Louise je jadrno odšla iz sobe. dognati. Punkcije so bile pravil- . .. .... , . , , , ... Cez nekaj minut se ie vrnila in ae ne, prsi so dajale kadovoljiv .. J Ul . 1 - vi j - • rekla možu posmehljivo: nok, srce je bilo zdravo in je u- ** Viktor čas > že da * e tripalo tako kakor treba. f . w' r S* Je obiel ln poljubil, I "Če tebe ne bi bilo, moj dragi. fiuiru med nami in z dL" i Izemd mnogoštevilnih izrazov ! '•ožalja. ko je svet pretresla v«-m o Lineolnoveiii umoru, je tipična sledeča resolucija skupine britanskih delavcev: " Abraham Lincoln je omilil delavskim niiljouoin civiliziranega sveta. Z^nba takega človeka je ravno tako naša kot vaša. O11 ostane shranjen v srcih britanskih delav-eev in delavcev vsega sveta kot eden izmed nekronanih monarhov sveta." F. L. I. S*. umi mu, mm- Abraham Lincoln. IIHHI zastopnik ta T Združenih Držarah. :ulj bi bil ležal jb kdo ve koliko časa T postelji." In zdaj mu je bila prva s)crb. da uteži svoj vote j i glad-.. LITVA JE ODKLONILA »na*TAvJA g POLJSKO Abraham Lincoln. 16. predsednik Združenih držav je zasl i vel po preteku treh četrtin .stole* ia, kar so Združene države nastale. Sl:;-botne in razcepljene anglešk" kolonije ob atlantski obal 1 so v' me. i tem združile in ojačile v narod osemnajstih držav, ki nc j. raztrgal do reke MLssi.N>ij>i)i. J<*! ferv>-nov nakup Lonlsiane pa j 1 bil ]io-ti.snil meje Združenih držav š«- »lilije proti zapadu, kar do Rocky Mountains pogorja. Z razvoj-m dežele pa je porast lo tudi suženjstvo. Parniki, železnice, brzhja.*.* in (drugi izumi, ki sn ]>o.spešili imi.i-strijalni razvoj, niso |>rišli »adasti rano. da bi bili preprečiti preteči konflikt idej in interesov med ju--žnjmi. suženjstva vzdržujoči 111 državami 111 svobrxlnim indu-strij;finim in poljedelskim Severom. Malo je bilo nade. da hi prišlr. de sporazuma meti svobodnim in individualističnim severnim duhem in južnim duhom, ki je hotel ove-kovečiti moč aristokratičnih, veleposestniki' s pomočjo črnih suž njev. Lincoln—(pa niča r. Abrahm Lincoln je bil tipičen predstavnik novega naroda, ki se je bil razvil v Novem svetu od časov vojne za neodvisnost. Bil je potomec angleške družine, ki se je bila preselila v Massachusetts okolo 1. 1638. Njegov stari oče je bil farmar v Ken-tuekvju; ubili so ga Indijanci. Lincolnov oče Thomas pa je postal hlapec in se končno naselil na lastni farmi v Kentucky-ju. Do svoje poroke ni Lincolnov oče znal ni pisati ni čitati. Sredi pragozda si je zgradil kočo od hlodov in izredeil toliko gozda, da si napravi malo farmo. Tu se je Abraham rodil dne 12. februarja 1800. Že kot deček se je Abraham Lincoln preselil z družino najprej, v Indiano in potem v Illinois. Težko je moral delati v svoji rani mladosti. Bosonog je pomagal očetu redčiti gozd. sekati drevesa, orati. sejati in pobirati koruzo. Od časa do easa je pohajal šolo, ali ves čas njegovega šolovanja ni vsega skupaj znašal leto dni. Vzlic pomanjkljivi šoLski izobrazbi so njegovi govori v kasnejših letih sijajni vzorci klasične an-gleičine in vsebovali so redko lepoto stila. To je res zlasti, kar se tiče njegove druge inavguralne a drese in govora pri Gettvsburgu, ko je posvetil tamošnjo narodno pokopališče za padle vojake. V svojem devetnajstem letu je bil Lincoln izredno visok in močan mladenič; meril je 6 čevljev iu 4 pretankega pro- •služil kot dobrovoljee. Ves ta čas je marljivo čital. S ti izkušnjo in samoizobrazbo j«- v starosti 25 let vstopil v politično življenje in je bil izvoljen članom illiuoiške legislature. Dve Jet i kasneje je položil odvetniški izpit iu dobil je pravico do odvetniške prakse. Njegov napredek od tedaj je bil spektakularen. Po treh izvolitvah v državno legislature je bil izbran Članom Kongresa. Že pred tem je zaslovel kot pravnik in govornik na Zapadli. Njegova debata z 11-glednim zastopnikom idealov Juga. .senatorjem Dousria.s. je končno obrnila pozornost vsega naroda na njega in ga napravila logičnim kandidatom protisuženjskih držav za predsednika Združenih držav. IJn'olnrrve idejo o stocijalm prn-Velika borba za ohranitev Unije je zahtevala, da predsednik Lincoln posveti ves čas in vso energijo izbojevan j n zmage. Njegovi načrti rekonstrukcije, o katerih je tako sijajno govoril v svoji drugi inavguralni adresi. niso bili nikdar izvedeni radi njegove prerane smrti vsled ubojstva. Ali Lincoln se razodeva kot velik idealist, zagovornik socijalne pravičnosti in ljudske pravice v mnogih govorih in poslanicah, ki jih je izrekel za čas«! svojega bivanja v Beli Hiši. VOLKOVI OBKOLI VAS Iz Moskve poročajo, da so se pojavili v nekaterih krajih Sibirije volkovi v taki množini, kakor ne pomnijo uiti najstarejši ljudje. Ker primanjkuje sibirskemu prebivalstvu streliva, je moralo zadnja leta tem nadležnim zimskim gostom večinoma prizanašati in zato .so se volkovi neverjetno razmnožili. Najbolj trY»i jeneisejski okraj, kjer se je za redilo v pragozdu na tisoče volkov. Poleti se volkovi redko pojavijo v naseljenih krajih, vendar se j»' pa lani večkrat pripetilo, da so napadli živino in celo ljudi, rim je pa pritisnila zima. so se začeli množiti napadli lačnih volkov in prebivalstvo nikoli ni varno življenja. Za božirne praznike so volkovi napadli vas Pjilovo in vašeani se imajo samt srečnemu naključju zahvaliti, da so živi. Najprej se je pojavila manjša skupina volkov. ki so napadli kmete v neposredni bližini vasi. Dvema kmetoma se je posrečilo niti in opozoriti vaščane na pretečo nevarnost. Komaj sta kmeta prihitela do vasi. so se pripodili za njima volkovi, ki so hoteli vdreti v zaprte staje, j Vašeani so se ome jili samo na o- : brambo svojca življenja. Vol ko- ( vi so oblegali va.s več dni. Km«*tj«-se niso mogli braniti, ker nimajo streliva in ker je bilo volkov vedno . « več. Noč in dan se je slišalo tulenje ih ko so kmetje najbolj predrzne ] volkove ustrelili, se je pojavilo na j njihovem mestu sto drugih. K011-1 «'■110 je vaščanoui strelivo j>opolno-111a pošlo iu tako s«* niso smeli goniti iz hiš. V najkritičncjšein trenutku se je pojavilo nad vasjo več vojaških aeroplanov in letalci so opazili, da preti celi vasi pogin. Opozorili so vojaške oblasti, ki so poslale obleganim kmetom na pom o"- vojaštvo. V velikem krogu okrog vasi so zažgali ogenj, da bi volkovi ne pobegnili v pragozd, in strojne puške so začele neusmiljeno kositi krvoločne napadalec. Po končanem boju je ležalo okrog vasi na stotine ustreljenih volkov. Kmetje so seveda izgubili vso drobnico. vendar so pa bili veseli, da so si rešili vsaj življenje. SLOVENSKO AMERIKANSKI OLEDAR K inee. Bil je izvrsten rokoborec in tekač. Še kot mladenič je postal V »veji letni poslanici na Kongres, ki jo je spisal v decembru 1. 1861, pravi Lincoln o razmerju med delom in kapitalom: "Delo je pred kapitalom in neodvisno od njega. Kapital je lc plod dela in ne bi nikdar obstojal, da ni dela pred njim. Delo stoji višje od kapitala 111 zaslužuje mnogo* več obzira." ^Odgovarjajoč na novoletne čestitke. poslane mu od javnega shoda delavcev v Londonu, je Lincoln pisal 2. februarja 1863: ".... Naravno bogatstvo. ugodnosti in moč ameriškega naroda so velikanski in njegove odgovornosti so dosleduo velikanske. Zdi se. da je usoda njegova, da pokaže, da-li vlaa na podlagi človeške svobode se more vzdržati proti prizadevanju. da se ustvari vlada na izključni podlagi človeškega suženjstva." Njegova druga inavguralna 1- dresa. ki jo je spregovoril kratko pred tragično smrtjo, je v»bovala| , _ , , . , . . raDlO o« davno mraei sledeče plemenitre misli: "Z zlofcnostjo napam nikomur; z milosrčnostjo naprajn vnem; z odločnostjo v pravici, kot Bog nam daje da jo vidimo, naj dovršimo delo, ki ga sedaj izvajamo: da ob vežemo rane naroda; da skrbimo za one, ki so prenašale breme vojne, m za njihove v^ove m ai- . Tragedija očeta. Na železniški progi Flers-Dou front vrši službo železniški čuvaj Andreux. Ko mu je prinesel te dni njegov šestletni sin kosilo, se je spodtaknil ob tračnici, padel ter so tako poškodoval, da ni mogel vstati. Oče mu je hotel na pomoč. Medtem se je bližala kraju nezgode lokomotiva. Predno je mogel železniški čuvaj dospeti do svojega sina, ga je poklieal signal h kretnico, ki jo je moral prestati, daje omogočil ekspresnemu vlaku pasažo. Andrenx se je nemudoma obrnil ter prestavil kretnico. Med tem je lokomotiva njegovega sina povozila in usmrtila. Železniškega uslužbenca so predlagali za imeno vanje vitezom častne legije. ONUS, KI NAROČAJO G RAMO FOH&KK PLOŠČE naznanjamo, da so sploh pošle slede*© Victor plošče : [Kadar boš ti vandrat šel 72231 [ Oj zlata vinska kaplja ti fPovsod me poznajo 723S4 [Na Gorenjskem je fletno PFiček in tičica Namesto teb naročite kake druge rekorde, kojih seznam je od ča saldo easa objavljen v našem listu ~ J i za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nt\ate- rini rojakom v domovini. Koledarski del t n raznoterosti. Postavni prazniki v ra:iirn:h državah. Slamnikarska obrt in sloie? ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj ženske. Naglica r modernem prt,ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica C harlot a. TJ strel je n i vo jak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine". V Idriji. Roka. O tobaku. To je Kizmet. Kitajska. K udar. Iz liock Springs, W>jo. Mora. V premogovniku. Strah. Naše stare korenine. V so j eno je. Tri črte n slovenski govrrici. Sacro in Vanzefti. Kako sta umrla Sacco in W.n-zetti. Pesnice in reče nice. Šel j i rkc in nagajivke. Določbe o ded.^rinah. KOLEDAR KRAST OHI^O LEPIH SLIK Stane 50 c s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING tO. 82 Cortlandt St., New York J) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v atari k^aj, je i>0trebno. da je poučen o potnih listih, prtljagi ia drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno Ie prvovrstne brzopamifce. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeli si morajo dovoljenje ali permit iz Washinglona. bodisi za eno leto «11 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost t Washington, D. C. na generalnega naselnl-Ske^a komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. JoUja 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat v&ak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-selniSkl urad vil pa go dobi v New Torku pred od potovanjem, ka-kor kdo v proSnji za pros L Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti tvojce iz starega kraja. Kdor teli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraj" naj prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripničenib ▼ tem leto 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške dr žavljane. ki žele dobiti sem atari, še in otroke od 18. do 21. leta in [ta za poljedelske delavce. ▲mertSki državljani pa jo dobiti sem Eene In otroke do 18. leta bres da bi bili fiteti v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington. Predno pod vzamete kaki korak, pišite PRAV VSAKDO — kdor kaj iSče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro* daja; prav vsakdo priznava« da imaj<* čudovit uspeh —• &LAS NARODA, 10. FEB. 192$ SE|Eg KOMiir. Za OLm Naroda priredil O. P. » Nadaljevanje.) — Prišla bo cela družina, tudi gospod komorni tajnik Kkliger Medtem ko je odprl edino pismo, ki se je nahajalo med časniki, j Vt ftVIJFVJA 7Mil|l(N|T|(. ho je zabavala mala družba naprej. Naenkrat pa je udaril grof po IrfHUA UUUUrai mizi. da se je vse streslo. — Francka. — je zaklieal. — Francka T— ter zopet udaril z vso silo po mizi. Mala kontesa je vsa prestrašena' dvignila glavo. j — Kaj pa je, papa? Ali morda loviš muhe? ' „ . Grof Vilibald je štrlel na pismo, katero je držal v roki in oči togra^1 Svejka. se spominjamo nje vseh m se preplašeno ozrle v njepov obraiz. Hvala Bogu, izgledal je avt.(fja- °«jrrnalne«ra pri GA ČEŠKEGA PISATELJA Sedaj, ko predstavljajo kinema- Kfetnje parniko* • Shipping Hem i s:cer presenečen, a vendar vesel. Friderik,, člo — Otroci... neko presenečenje! — Kar ven na dan! škega pesnika, pijanca in čudaka -Taroslava Haška. Njegov prijatelj! (Dalje prihodnjih) Brez beliča pred oltar* iJi njegova zena. — Grof Kidiger bo prišel f — so zakričali vsi. vek božji, ali .sta se bratranea spri jaznUa 1 — Mora pač biti, — je odvrnil služabnik. — Gospod grof Vulf-Dimh je potoval pred kratkim z nami ob Kenu iu govori se— 110, naša kontesa Francka je še y.elo mlada, da bi se moglo praznovati za-" j oko ž« sedaj ... \ Grof Kidiger, zaroka .. . sprava I Ves premagan je omaluiii vsak m^L ki j»" dobit to poročilo j»a prsa ziuuiika. Ves Azigvojo roko na njeno ramo ter jo potegnil ven na kmet, da mu bo lahko dal toliko denarja, ida si uredi svoj dom. Ito-.ditelji so videli v mladem asistentu dobro partijo in ker je bila hčerka do ušes zaljubljena vanj, so privolili, da se vzameta. Svatba bi se imela vršiti na no veva leta dan. Srečni ženin se je začel takoj pripravljati na zakonski ^stan. Najprej se je zglašij pri župniku in naročil oklice. Župniku je Razven njegovih knjig smatramo za njegovo največje delo dov-tip, da je ustanovil politično stran-kod, ki se je imenovala: "Politična stranka v okviru zakona in za- italkon. Pija. — ji je zašpetaJ, — ti si včeraj tako dogo in resno ali seni bil morda jaz predmet vajinega po- govorila s Francko, govora ? Mlada deklica mu je po kimala z blesteeimi očmi. Ti bos zmagal! Ona ne ljubi Vulf-Ditriha ter mi je dala sveto prisego, da se ne bo nikdar poročila ž njim. — Stem pa seveda se ni rečeno, da ljubi mene in .da bo vzela iiione. — je odvrnil Gcrt ter skomignil z ramama, bolj neumorno kot j a upa polno. izjavil, da je bil rojen leta 1903 i in da je vo jake že odslužil. Župnik je zahteval krstni Ust, toda No- ima' opraviti s pustolovcem. Stopila je k zlatarju, kjer so ji povedali, da ženin ni imel toliko denarja. da bi plačal poročne prstane. Xovotny je moral na njen pritisk konitega napredka", prstane vrniti, da je dobil nazaj Xa volilni shod, ki ga je sklical kolo. Toda podjetni ženin se ni jota ]911 v enem od praških pred-dal motiti. Odšel je k drugemu zla- mestij s0 prihitele velike množiee tarju, kjer so mu dali kot bogate- poslušalcev. Tema je bil «elo mi-mu hišnemu posestniku prstane na kaven : "Politična situacija ; dar-kredit. Brez beliča v žepu je ku- winizem; bolgarski kralj in pro-pil in naročil vse, kar je bilo treba stitucija". za poroko. J Nikoli,ne bom pozabil, kako je Pustolovca je slednjič razkrin- hotel policijski komisar shod raz-kal neve«rtin svak. Opazoval ga je jjnat^ e na- v razven \ ulf-Ditriha m tebe. ' ... . . ...... - , . rov il spainico in kuhinjsko opremo Ali si jo direktno vprašala? . , , , cnAA ,,• , , ... ., , , i iz trdega lesa za 8000 Ke lcljub Pijh je nekoliko povesila glavo, ker je bila v zadregi. > 4 , . , , , „ . ' , . .. . 4 ■ '' . . , . protestu neveste, ki se je hotela — Do, bila sem tako mdiskretna. TViirosti mi, dragi brat. — je' , ,.... ... , zadovoljiti s cenejšim pohištvom i. (tbruirja: Now York. Ckwboorg, Btaborv 10. f«*ruarja: Buanfari«. Cbuboorg t«, februarja: Conic Biaocftmtao, Genoa. N*ap>i Minnewaska. Cherbourg New Amsterdam. Boulogna aor Mer, Rotterdam 12. februarja: Bremen, Brtau 15. februarja: De Grasse, Havre It. februarja: Suffreu, Havre Deutscbland. Cherbourg. Hamburg 1«. februarja: Republic. Cherbourg, Bnnu 21. februarja: Muencben, Cherbourg. BNm« 23. februarja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 34. februarja: Olympic. Cherbourg Colombo, Genoa, Naples 25. februarja:: Parte, Havre Saturn la. 'irat (SKtTMI IZLET) Minnetonka. Cherbourg 39. februarja: George WaaWjifton. Cb arbour*. Bremen 1. marca: Berlin. Chrrbour« in Dremeti Hamburg. Cherbourg in lJar;i!.u;i; 2. marca: B^rengaria. Cherhours 3. marca: Leviathan. Cherbourp 6. marca: Cont«- Grande. Xapoli, Genova S. marca: Dresden. Cherbourg. Bremen 10. marca: Majestic Cherbourg l'mnlond, Cherbourg. Antwerp, n Colambua, Cherbourg1. Brain'Mi Romi, N*a.poll, Genova Hyndam. Boulogne aur Mer. Hotter-dam 15. marca: Albert Ilallln. Cherbourg. Hamburg 1?. marca: IJe de France, IIa.\Te Olympic. Cherbourg Conte lirwso, Napoll. Genova New Amsterdam. Boulogne sur Xler. Rotterdam 20. marca: President« Wilson. Trst Muenchen, Cherbourg, Bremen 21. marca: Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 22. marca: New York. Cherbourg, Hamburg Francija zvišala turistov-ski davek. »rodila mehko, z lahno troso<"im se glasom. — Ah. ta negotovost je . mi zmedenimi mislimi. — 1 "omiljeni Bog! Kaj je rekla? je postal skoro bled e»l strahn. iz mehkega lesa. Xovotny je izjavil mizarju, da bo plačal pohištvo — Prosila rtu- u>. da naj ne zahtevam se sedaj odgovora na to in vestinem očetu. Ko je izvedel, da njegov oče na dan svatbe. Mizar je bil pa toliko pameteu, da se j* , informiral za vsak slučaj pri ne i '___rr • • n t tla bo četrtefc vse uravnano v splošno zado^oljnost! Če bi imel ti po ženinov oče zelo bogat kmet. ni r-bedu še željo poležati se zanjo, storiš to povsem lahko. To pome- bil .več v skrbeh o-lede denarja Le-T M toliko kot sprejem. * fl i JJ§. jpo pohištvo spada v lepo sta nova- (iert Mal kot zadet od kapi. Nervozno je vlekel za svoje br-jnjp. Xovotny se je zglasil v pisar-. iee. Xajrajše bi pričel kleti ter izjavljati, da nima uiti najmanjšega,ni stavbnika Černvja v Kraljevem da bi vzel se^trieno iu da ne bo tega nikidar storil... Ko pa Gradeu in se mu predstavil kot ji' pogledal v dekliške oči. žareče od veselja, ki so zrle proseče k gradbeni asistent. Stavbnik Černv ujemu navzgor, mu je zamrla vsaka beseda na ustnih. | je zgradil nedavno v Xovem Kra- Stisnil je na kratko njeno roko ter se obrnil proti vratom. Iljevem Gradcu tri vile. Novotnv — Hvala ti. sestrica, -sedaj so pač p teh vil kupil od njega za Pija je- ostala sama ter -se naslonila vsa zamišljena na cvetoče 59.000 Kč, dasi ni imel v žepu niti beliča. Izjavil je stavbniku. da se zglasi na dan poroke pri njem njegov oče, ki mu izplača takoj 30 veje, ki so obdajale balkon. Sedaj ho postalo zopet vse dobro in mora tudi postati. Ona lah i o popravi, kar je zagrešila na njem! Sklenila je roki ter .Ki pritisnila k prsim. Nje« pogled pa je pJa val kot očaran navzdol v dolino, kot da ga hoče že sedaj pozdraviti, ,kih. Novotnv je nastopal tako sinjega, ki bo jutri trgal cevtke sreče na tej gori. Za njegp bo sreča mozavestuo. da je bil stavbnik pre-dabrodošla, — ah, da bi tudi za njo zadnji oblaček, ki zakriva solil- pričau, da je napravil dobro kup-i.-e! Majorat je in ostane za njo svinčena \ite5«na krilih njene lju- čijo. Dovc-lil je Novotnv ju, da se bežni, ki ne dovoljuje najvišjega poleta______jtakoj vseli v vilo. Mizar je ta čas Pija ni nikdar polagala idosti vrednosti na denar in possetH'O.!napravil pohištvo in ga poslal v Nje® f»n občutek je smatral bogastvo tza sovražnika resnjične lju-j stanovanje bodočih novoporočen-hezni. Kako naj nastopi, kako naj se jiokaže v srvoji polni velikosti cev. in moči, če ne bo mogla tega dokazati iz velikodušnostjo? Ah, če bi bil Vulf-Ditrih najrevnjt-iši človelč pod božjim solu-rem, če bi bil ostal asesor Helmut, brete sredstev in naslovov, da bi mu mogla pokazati, kako zelo ga ljubi? Na samo sebo in na svoj ponos ni vee mislila. Priproite fesede 1'rancke so napravile nanjo čudovito globok utis! Kaj je mjen last- bedni "ja?" proti najstarejšemu rodu dežele, kojega tradicije so tako časti ji ve i a svete, da ne smejo poginiti nia dekliški muhi! Ona mora sama ponuditi roko k spravi, ka|jti Vulf-Ditrih se ne nore kot mož Časti več potezati zanjo, dokler jje majoratni dedi« te-ga, gradu. Ona ga ljubi! Ljubezen jm je premagala ponos, odpor in predsodek! Pomembnosti polni dan, ki jo pospešil utripanje srea tako številnih, je napočil. Bil je jasen. Vroč poletni dan. Drevesa sto s;tala nepremično, ro->*> o duhtele opojno in ptice sa umaknile v gozdu. Zavžili so prvi yajtrk v orožarn?, kjer ni bilo tako močno občutiti vročine pod visokimi oboki. Pogovor je bil bolj živahen kot ponavadi ter se je sukal v glavnem krog prihoda gostov. Francka je b»ila bolj razposajena kof kdaj poprej in vse je kazalo, U tudi ou kozarec piva. čili, :da je .postala žrtev brez\*est- Hašek je razlagal Darwinovo teo-| - nega sleparja. Novotnv je nava- riJ° ter & navedel pri tem za j WASHINGTON, D. C., 8. febr. | den pustolovec, ki še ni odslužil vzgled, daje opica človeku popol- Kot ^^^ trgovski department j vojakov, tako-da bi potreboval za noma podobna, navzočega policij-^ zvišala Francija svoj turistov-j ženitev uradno dovoljenje. Njegov ske^a komisarja. Množica je pri-Jski d^vek paniki prvega razreda, | oče je tako siromašen, da bi sinu sejala policijskemu komisarju in bodo v Franciji a]i se\ niti obleke ne mogel kupiti. Po- Hašku .prisrčne ovaeije, policijske-, ^^^ ^ nje bado plačali de-| djetni snubač je opeharil že več mu komisarju radi njegove noble- _et dolarjev potniki drugega raz-' naivnih deklet', od katofih se je Hašku radi njegovega govora, j reda ^ dolarje ia potniki med-dal oblačiti in rediti. Namesto k Po zborovanju se je razvilo popi->va dva dolarja. Sktipiček dav-oltarju je moral romati v zapor, ^anje, kakorŠnega Praga še ni do-' bo izr0$en -mornariškemu skla- j živela. Policijski agenti so f rater-' ^^ nizirali z eskscedenti. Pri volitvah; je idobil Hašek v tem predmest jti j več sto glasov. __Hašek je napisal nebroj knjig. Bil je pracati rotaeijtiki stroj za Pisalni stroj vedno bolj izpodri- proizvajanje manuskriptov. Še va rokopis in kakor vse kaže, m dandanes eksistira najbrž več sto-več daleč čas. ko ljudje sicer ne ^ njegovih povesti, političnih! bodo analfabetje, a vendar ne bo- ?Iankov dovtLpov in pesmi. ki ^ do znali pisati. 'niso bile izdane, našek je prodal Angleški listi beležijo, da name- svoj rokopis vsakemu, kdor mu je rava vlada uvesti v ljudske šole, hotel posoditi nanj par krajcar-in sicer ž« kar v prve razrede obi- jev Teh posojil ni nikoli vrnil, gatno poučevanje strojepisja. Ka- Vsled tega utegne biti še vse pol-kor hitro bo deca zašilo obvlada- n(> njegovih stvari, ki ne bodo za- 24. marca: Taxis. Havr*- — SKl'TNl IZl.KT Minnetonka. CherbourR Duillo, NapolI, Genovvi I-^viatltan. Ch^rbnurg 28. m rea: l>eutschlund. Cherbour«. llamburc tloorj?" WashSnpton, Cherbourg. IJrcm«-n 29. marca: Berlin. Cherbourg. Brfrafn 31. marca: Si-iturnia.. Trst Majestic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Aiitwerpen Volendam, lloiiiocue sur Mer. Rot-if-rdam Hepublle, readen, Cberbwrf, rrrm«fi 6. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila: I!e de Fr:tnre. Havre Lapland Cherbourg, Aotwerpeo Cleveland. Cherbourg, Hamburg Veendain, Boulogne sur Mer. Rotterdam 11. aprila: Mauretania, Cherbourg ITesldenl Harding, Cherbourg, firemen 12. aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen 14. aprila: France. Havre Homeric. Cherbourg J'ennland. Cherbourg. Hamburg floma, Nap<4i. Ceno\-.t Byndam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Leviathan, Cherbourg 15. aprila: Aquitania. Cherbourg I*re««iler. notterdum 24. aprila: Reliance. Cherbourg, Hamburg 25. aprila: Berengarla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen 26. aprila: Berlin, Cherbourg, Bremen 28. aprila: lile de France. Havre Olympic. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwwpen New Yofk, Cherbourg, Hamburg Duillo, Napoli. Genova Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam AmorlcsC Cherbourg. Bremen H. »KUPNI ITLCT ■ P«ntto» — "Part«" dne 12. maj«. 1*2». III. £KUPNI IZLET B pwnlkom — "P«ri»" dnt 2. junija. !•». Večinoma panlkov odpluje Jo pono-Cl; potniki a« *krcaJo dan praL KONEC ABECEDNIKOV Ker je navedel Gomper-I sove besede, je moral v j • v jeco. la abesedo, bo dobila v roke stroje tisoč, ostalih 29.000 Ke pa v obro-jin namesto, da si bo prste in papir mazala s črnilom, bo raje klepala po" ki a vi j at uri pisalnega stroja. Pametna ideja, samci ali ni nekoliko prezgodaj uvajati strojepis že v prvi razred? ADVERTISE in GLAS NAROD J POGLED NA KAPITOL Ež gledale nikoli luc sveta. Pravzaprav je So eudež, da ni ostal tudi rokopis Švejka v kaki mizniei v, Pragi. Hašku ni bilo nikoli do te-ll poot>laaoonocaasont& aH FRENCH LINE 19 State Street. - Hew York, H. Y. SKOPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PRIREDIMO DNE 25. FEBRUARJA 1928, z najnovejšim parnikom Cosulich Proge "SATURNIA ki Je največji motorni parnik na sveto. Maj be edNnl »rvli Iz New Yerk-a preko Gibraltar-]* ManeUle«, Ncapeljh«, ratras-a it. SpUt» v Trst, kamor b« «espel v 1« DNEH. Cena do Trst a za: na^idui HI. razred $105.— srednji II. razred $125.— redni H. razred $150.— "SATURXIA" km ten prostornine in Je nadvse elegantno ©- pRfldJto. — , Mi imamo rezerviram za takrat lepe kabine ▼ vsrfa razredih. - - Tem cenam je prišteti Se vojni davek $5.— VELIKONOČNI SKOPNI IZLET « s parnikom "PARIS" DNE 24. MARCA 1928, (1. A. M.) Sakser State Bank 82 Corttandt Stmt ' - ■ potovati, naj se timpreje prijavi in piže pojasnila na: Hew YoA, K. T.