TRST, sobota novembra 1958 Leto XIV.. Št. 266 (4111) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 Ur Tel.: Trst 91-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel, UL- MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA- UL SV PBANrKKi » •>.----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- OGLASOV^ 1 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI,- od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel .'17 m ruiuT ?r uI . , mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, c--- Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, fin«nčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGf ASi- tn u- k« o FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, _----------------------------------------- ” JU l‘r beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: adit nzs i.inhii9n, n Tudi ZDA in Anglija napovedale obnovitev jedrskih poizkusov celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — ,_____________________ , polletno 390, četrtletno 195 din Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-i., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Zadevna Eisenhowerjeva izjava pravi, da sta obe vladi razrešeni svoje ponudbe o prekinitvi, ker o v SZ napravili 1. in 3. t. m. nove poizkuse - Britanski dokument v Ženevi - Izjava agencije Tass "L — Predsednik Eisenhower je da-šene S “Javo, s katero pravi, da so ZDA razre-tekinito 6 • Zveznosti v zvezi s ponudbo za enoletno SoviotVJedrskih poizkusov, ker so ugotovili, da so va iLrP zvezi napravili 1. in 3. novembra druga -Blie VROVn , ’ " 7------ V.CV ou A V,- Piekinit. e . 0“vezDosti v zvezi s ponudbo za enoletno ^Aimtev ioH^cnv, — j. vjetsk -»a jpH -;.l -----... „. X J\J V i, A kA 1 Ih dl Liga kljubJtn Poizkusa. Predsednik dodaja, da ZDA Scv. PnHK ne. bodo za sedaj obnovile svojih poizku-Ekenu no izjavo je podal tudi Foreign Office. Vi f"nowerjeva izjava pra------------------------ la drugim: »Komisija fočila h 0 enerSij° je spo-badait, • Sovjetska zveza stim J Je. .Poizkuse z jedr-v Sov0AOŽjem- Ti poizkusi Halinvi v s^i. zvezi so se na-ffl 31 kljub temu, da so teku oidiobra v Ženevi v tev b°Sajanja za prekini-0j°žj«n z jedrskim *S7 N2kl,nadaliuie svoje jedrske Jt bj. se. kljub resoluciji, ki Hi olz6lasovana v skupšči-te izr ln ki poziva udeležen-»e (U, evske konference, naj )eijrsl,.aj0 drugih poizkusov z njimi 51 brožjem med seda-Hje,rgaianii. To ravnanje ,.zveze osvobaja ZDA tiove ,.osti ki izhajajo iz nji-Poiz^ ■Ponudbe za prekinitev inn vSQV z jedrskim orož-Naj -en“ar pa bo za nas /a kiiii!..se dalje v veljavi pre- 1-CV i^i.b poizkusov in mi- 'elika t?a bo to storila tudi k storuri^ar*ia- Upamo, da bo h, “a tudi Sovjetska zve bo sklenjen podroben sporazum o nadzorstvu nad to u-kinitvijo. Kar se tiče angleškega dokumenta, domnevajo, da upošteva predvsem tri glavne strani vprašanja, ki se tiče delovanja nadzorstva: v prvi vrsti udeležbo držav, ki — kakor Kitajska — niso članice OZN, in na katerih ozemlju bi morali postaviti del od 36 nadzorstvenih postaj, ki so določene za Azijo. Dokument govori tudi o delovanju strokovnjakov, ki bodo morali izvršiti morebitne inšpekcije in poizvedovanja, in končno o oblasti mednarodnega nadzorstvenega organizma. ^ Britanski delegat Ormsbv. Dore skuša sedaj premakniti razgovore na druga vprašanja, kjer bi morda bil sporazum bolj mogoč. Ce bi dosegel spo. razum o učinkovitem nadzorstvu, tedaj bi bil lažji tudi sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov-. Agencija Tass pa izjavlja nocoj, da se ZDA pripravljajo na obnovitev poizkusov z jedrskim orožjem, «ne da bi u-poštevale svojo obljubo o prekinitvi teh poizkusov za eno leto od 31, oktobra dalje«. Tass dodaja, da je to jasno iz današnje izjave predsednika Eisenhovverja. Agencija pravi dalje, da je javno mnenje napravili predlogi Sovjetske zveze za takojšnjo prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem, kjer koli in za vedno«. «Čez deset Iet> VARŠAVA, 7. — Danes sta se ameriški in kitajski poslanik v Varšavi ponovno sestala in se razgovarjala o sporu na področju Formoze. Prihodnji sestanek je bil določen za 25. novembra. Ameriški poslanik Beam bo medtem odpotoval v Washing-ton, da dobi nova navodila. Neki predstavnik ameriške delegacije v Varšavi je na vprašanje o morebitni prekinitvi pogajanj odgovoril: #Cez deset let vam morda govoril o Dulles o posledicah obnovitve 0 De Gaullovem pismu in o evropskem tržišču WASHINGTON, 7. — Držav ri tajnik Dulles je na tiskovni konferenci izjavil, da bo morala £>Z nositi posledice zaradi svojega sklepa o nadaljevanju jedrskih poizkusov. Dodal je, da so bii- ZDA obveščene v nedeljo zvečer ali ponedeljek zjutraj o zadnjem sovjetskem poizkusu ter da je bila za ZDA edina stvar najprej opozoriti sovjetsko vlado, da ZpA \cdo za poizkuse, ter nudili tej vladi možnost, da komentira in da pojasnila. Ker Sz ni tega storila, so ZDA objavile današnjo izjavo, Dulles je uaije izjavil da bo vsak ameriški sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov od_ visen od nekaterih činiteljev. Po njegovem mnenju bi bil tsk sklep odvisen: 1. od stališča komisije za atomsko e-nergijo in obrambnega departmaja glede važnosti obnovitve poizkusov in glede vrste nameravanih poizkusov; 2. od ozračja tristranskih razgovorov v Ženevi; 3. od dejstva, ali je Sovjetska zveza morda končala vrsto poizkusov in morda nima namena nadaljevati jih. Dulles je tudi izjavil, da se je ameriški delegat v Ženevi Eisonhovverjeva izjava poiz- tem. Ce bi vam lahko sedaj I sestal z voditeljem sovjetske kus ki ima namen »zmanjša- I povedal, kako potekajo razgo- delegacije v torek ziutrai in ti vtis, ki so ga na svetovno I veri, mi ne bi verjeli.« Iga je opozoril na informacijo, ................................imiiiiiiiiiimi iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiii.ii,m,umnim i .... Prepozno spoznanje vodstva KB: z ultimatom je škodovalo v kratkem ne bo ^Sovjetske zveze od--^°^e sporočilo, bodo Sje lsljjcne znova proučiti n a de' Seveda oorio ^>evi alievale pogajanja v ^ ir- Poizkus°m, da se do-^ar clr>kovit sporazum za 'kih „-t:Vano prekinitev jedr-y Poizkusov., kiij J^evi pa je bila danes i je j^a konference, medlem a prihodnja seja clo- .Vo Ponedeljek 10. t. m današnji seji pravi, T^tu a<^aljevali razpravo o sP°fazuma o prekinitvi \ te-OV’ ki ga je predAozila J*ga - ® dveh načrtih dnev-^ievaii Poleg tega so na-1'liri i razg«,ore o britm-!t^tPr°iTUme‘r u> ki govori o H u , prio.-avljalmh stia-i* 6ad»anov**;v'‘ mednarodne-? da ;-0rstva. Poročilo doda-Hl amer Iki delegat raz-,^1« aapis.. današnjega sp:i-»Nnii, n?ke vlade o nacla-s°vjetskih jedrskih ;tW0v Po 31. oktobru; 3. . tatriV*33 sovietski dele. i."*lav„e. .izjavo svoje vlade liioSi ^jedrskih poizku Fanfaniju je priskočilo na pomoč tudi glasilo nadškofa v Palermu - Zoppijev protest v Londonu zaradi Montgomeryjevih spominov - Fanfani o seji vlade (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Sicilijanski demokristjanski uporniki se za Fanfani jev ultimat še zmenili niso in so si namesto tega, prav ko je ultimat potekal, na seji nove sicilijanske deželne vlade razdelili med seboj posamezne resore. Prav zaradi takega ——-—-—: .... Fanfanijevega poraza je naj- vlada. v imenu Sicilije, tem- brž imel za umestno mons. Giuseppe Petralla, glavni urednik katoliškega tednika «Voce Cattolica*, poluradnega glasila nadškofa iz Palerma, priskočiti Fanfaniju na pomoč. Napisal je namreč članek pod naslovom »Hibridna koalicija v deželni vladi«, v katerem poudarja, da so »sicilijanski katoliki in vsi dobro misleči Italijani bili zelo presenečeni« zaradi take deželne vlade, ki jo vodi človek, ki je bil «izključen» iz KD, pred tem pa celo »razkolnik«. Clankar pa kljub temu priznava, da so bili »v centru in na periferiji« zagrešene nekatere napake, ki da so služile za izgovor takemu ravnanju, ki ga katoliški list označuje kot «politično in mo- ralno hudega«. Končno piše mons. Petialla da se Milazžo in njegovi podporniki «motijo in varajo sami sebe ter sicilijansko ljudstvo«, če mislijo, da je njihova vlada res sa-- mo «upravna vlada«, Milazzo ^ 'iicna šele potem, ko pa bo kmalu ugotovil, da ne .. V v!1, datum 31. oktobra. SuviJt.ace aih krogih ženevske - '.vietsir Pravijo, da skuša 1 '*ia*a 2veza še nadalje H n,a Angleže in na A-se obvezali na Nku,-0 ustavitev jedrskih Sin -°v- ZDA in Velika Bri-,?*6tna zatrjujejo, da bo e-a„,pl'ekinitev lahko po- več da je dopustil, da «i>e bo imel nobene izbire razen da poda ostavko ali pa da na daljuje z izdajstvom tiste stranke, ki ji dolguje svoj politični položaj do danes«. Fanfanijevemu demokristjan-skemu vodstvu ne preostane sedaj nič drugega, kot da uresniči svojo grožnjo in sicilijanske upornike izključi iz stranke, kot je izključil predsednika deželne vlade Milaz za. V ta namen je bila skli cana seja vodstva krščanske demokracije že za soboto, toda pozneje so jo odložili na ponedeljek. Poča kati hočejo namreč da se s Sicilije vrne poslanec Magri, ki so ga poslali sicilijanskemu deželnemu odboru KD za komisarja. Magri bo poročal o polož.aju na Siciliji in o vseh poskusih, ki jih je napravil da bi preprečil dokončno razsulo demokristjanske stranke na upornem otoku. To njegovo posredovanje je še zadnje u-panje Fanfanijevega vodstva da. bi doseglo kompromis na podlagi starih predlogov, ki jih je že zdavnaj predlagal se. m """"............. mn.nuni.i...................... Proslava obletnice oktobrske revolucije v Moskvi ščev o izidu ameriških volitev Vojaška parada na Rdečem trgu in govor Mali novske, Čestitke Eisenhotverja ga nu’ — Proslave ob-Vi,s* v ^tobrske revolucije (u?«j j. °',jetski zvezi začele le bodo trajale do ne- 1» Ud tikala ae^em trgu v Moskvi lhi-.tej *®*s vojaška parada, 'hrter , '“žnosti je govoril obrambo maršal Cii, s*t, ki je med drugim ! -*Ve2a Proslavlja. Sovjet-!tv°vittli °oletnico revolucije i( , ia .uspehi v poijedel-'"iir^odn ndUstriji. Kritiziral V' da i? države in jih ob-'b fe za °i)fotirajo sovjetske V Zvez-mir-. Zato je Sovjet-Votreh« Prisiliena sprejeti i sv0ip e ukrepe za okre-t ’ da 0 rambe. Pripom-b.bjbom- .so sovjetska voj-iehi ® in letalstvo o-,,Jefti. z najmodernejšim i® v Kremiju pa f»ji. di-n-jtrtrk vlade Hruščev nSfc izjav'!- da #vce- S 'i v a®Protniki, 'ki niso 'tki® ^oč soc'alizma, ne ''s.1® ai več oporekati C itt j^ehcm govjetske ,, *. 0rugih socialističnih A Svi?valtrM>UJem° vojn,« je i^b^0thUBirl?tičev- “Z* zSra-p!?t'čne družbe po-k' 0 'n zato so mi- ^l2?°*i^tie ‘n prijatelj-ij- nalt'ed vsemi narodi Ajliel ,se zunanje politi-1* .prizna,-trenuiek, ko je da so Sovjet-A, Kitajska in t“ti,* socializma stvar-fliP1.! in3 )e treba to i,V 'ičitik uPoštevati obstoj držav«. wer, ter je dodal, da skuša sovjetska vlada doseči izboljšanje odnosov z vsemi državami. Hruščev je nadaljeval; »Čeprav se zavedamo, da je malo razlike med republikansko in demokratično stranko, kar se tiče zunanje politike, gledamo na rezultat ameriških volitev s stališča mogočegr izboljšanja odnosov med obema državama. Upamo, da bo rezultat volitev, ki odraža nezadovoljstvo ameriških volivcev s sedanjo zunanjo politiko, prinesel bistvene spremembe, konec hladne vojne in konec kratkovidne politike na robu vojne«. Oktobrsko revolucijo so proslavljali tudi v drugih socialističnih državah. V Pekin gu je sovjetski poslanik Ju-din izrekel priznanje »ustvarjalnemu načinu, s katerim je KP Kitajske znala prilagoditi sovjetske izkušnje nacionalnim pogojem«, ter je čestital Kitajski, ker »je postala vzor za mnoge nezadostno razvite države Azije«. Predsednik Eisenhower je v svojem imenu in v imenu ZDA poslal predsedniku pre-zidija vrhovnega sovjeta Vo-rošilovu čestitke in voščila ob obletnici revolucije. Brzojavka je naslovljena na »narode Sovjetske zveize«. •iS* 7 dai-8ovoru Nikita AVjte .izjavil, da so lA "a *®n. obsodili «po-\*>Vbp voj,,e» in po-t»r’ jo zagovarja Podpira Eisenho- izstrclili rakete proti Luni WASHlNGTON, 7. — Izstrelitev rakete na Luno je bila odložena zaradi tehničnih težav. To je bilo javljeno niti ne celo uro pred časom, ko bi morala biti raketa izstrelje- na. Tehnične težave niso znane, vendar se zdi, da so to vremenske razmere. Zaradi ^a. ..te skoraj preplavljeno zemljišče, kjer se nahajajo naprave v Cape Canaveralu. Plast megle in oblakov pa je tudi prenizka za dober uspeh poskusa Upa se, da bodo teh-lahkt) izvedli poskus še v soboto zjutraj ali pa še tudi v _ nedeljo. Ce pa he Fo mogoče poskusa nauraviti v teh dneh, ga bo treba prelo-žiti za več tednov. Kot javljajo pozne vesti, so znanstveniki in tehniki ves dan krepko delali, da b• omo-gocili izstrelitev jutri, v so-bo‘°-, Poskus se bo torej iz-vedel jutri ob 8.30. Avstrijska vlada prepovedala postavitev spomenika partizanom CELOVEC, 7. —- Zveza koroških partizanov v Celovcu je nedavno sklenila postaviti v Železni kaplji spomenik padlim borcem v pretekli vojni v borbi proti hitlerjevski vladavini v Avstriji. Pristojne avstrijske oblasti v Celovcu niso dovolile postavitve spomenika z utemeljitvijo, da se spomenik lahko postavi samo avstrijskim državljanom in da so na seznamu padlih borcev nekatera imena držav Jugoslavije in Sovjetske zveze. S tem so pristojne avstrijske oblasti dejansko prepovedale postavitev spomenika borcem, ki so žrtvovali življenje za svobodo avstrijskega ljudstva in za vzpostavitev današnje neodvisne Avstrije. danji predsednik uporniške vlade Milazzo. Trdi se, da številni člani de-mokristjanskega vodstva sedaj kritizirajo ultimat, češ da je z njim politično vprašanje spremenjeno v disciplinsko Na ta teren pa demokristjanski prvaki s Sicilije ki so zelo popularni, ne morejo in ue smejo. Poudarja se, da zanje ni bilo drugega izhoda jn da na ultimat nikakor niso mogli pristati, ker bi sicer tvegali, da se politično popolnoma onemogočijo v očeh svojih pristašev. Hkrati se čuje danes mnogo ugibanj o tem kaj bo demokrisljansko vodstvo ukrenilo. Nekateri trdijo, da bodo predstavniki manj šinskih struj predlagali, naj se imenuje posebna preiskovalna komisija, da bi ugotovila odgovornost za sedanjo krizo na Siciliji. Ti manjšinski zastop niki naj bi tudi zahtevali, da se disciplinski postopek odloži vsaj do prihodnjega zasedanja glavnega demokrist-janskega odbora, ki bo prav gotovo razpravljal o vsej zadevi s širšega vidika. Drugi pa ne izključujejo možnosti, da bo Fanfanijeva struja na tak predlog pristala, če ne zaradi drugega, da ne bi tvegala nadaljnjih hudih napak Demokristjanski levičarji bodo fanfanijevce najbrž kritizirali tudi zaradi tega, ker je imenoval že omenjenega poslanca Magrija za izrednega deželnega komisarja. Magri je namreč pristaš Fanfanijeve struje in zato ne more biti nepristranski, temveč lahko samo škoduje. Iz Palerma pa poročajo, da je tudi liberalna stranka na Siciliji v krizi. Liberalci so namreč preveč kritizirali Mi-lazzovo vlado, ki je zelo popularna in so zaradi tega naleteli na odpor med svojimi pristaši. To so storili seveda po navodilih iz Rima. Sedaj pa se pripravljajo, da bodo v nasprotju s temi navodili Mi-lšzzovo deželno vlado podpirali. Bivši predsednik demokristjanske sicilijanske parlamentarne deželne skupine Carol-lo, ki je pred dnevi podal o-stavko, je danes izjavil, da de-mokristjansko Fanfanijevo vodstvo ni upoštevalo nasvetov, ki jih je dajal, in tudi ne nevarnosti, na katere je opozarjal, ko je rimsko vodstvo podpiralo kandidature ljudi, ki po Carollovem mnenju niso imeli na Siciliji zaupanja stranke. Ni nobenega dvoma, da so o sicilijanski krizi razpravljali danes tudi ministri pod predsedstvom Fanfanija na svoji seji. Sicer pa je Fanfani na seji najprej orisal ‘štirimesečno delovanje vlade. Na tiskovni konferenci je predsednik vlade povedal, da je zakladnemu ministru Andreottiju dal navodila, da ne upošteva več nobene zahteve po zvišanju rednih izdatkov. Zato tudi z zahtevami državnih nameščencev najbrž ne bo nič, ker jih bodo lahko upoštevali le, če bodo našli potrebna denarna sredstva, kar pa bo zelo težavno, kajti vlada namerava ostati trdno pri svojem sklepu, da bo izdatke zmanjšala. Ko je Fanfani govoril o zunanji politiki, je omenil tudi svoje potovanje v Egipt. zadnjem času namreč kaže, da Fanfani ne bo opravil tega tolikokrat napovedanega uradnega obiska Naserju. Danes je dejal- le to, da bo prišlo pre-j do uradnega ki jo je dobil iz ZDA. Carap-kina je vprašal, ali namerava SZ dati kako pojasnilo. Zatem je Dulles na zadevna vprašanja izjavil, da SZ riima nobene zakonite obveznosti glede prekinitve jedrskih poizkusov. Omenil pa je resolucijo OZN, ki priporoča udeležencem ženevske konference, naj poizkuse prekinejo za čas pogajanj. Dulles je dalje izjavil, da bodo posledice sovjetske odložitve naslednje: 1. Obsodba OZN ker Sz ne izvaja njene resolucije. 2. Obsodba svetovnega javnega mnenja, ker SZ nadaljuje jedrske poizkuse in «ni nič napravila za razjasnitev ozračja«. 3. Morebitna obnovitev a meriških in angleških jedr skih poizkusov. Dulles pa je pripomnil, da ameriška vlada ne misli sedaj zahtevati od OZN, naj obsodi Sovjetsko zvezo. Kar se tiče ZDA, se bodo ženevski razgovori nadaljevali. Dodal je da počasnost sedanjih po-gajanj ne sme jemati poguma, in da pripisuje veliko važnost razgovorom, ki se bodo začeli 10. novembra o preprečitvi iznenadnih napadov. Kar se tiče De (jrauilovega pisma Eisenhowerju, ni hotel Dulles govoriti o podrobnostih in je dejal da gre za zaupno dopisovanje. Vendar pa je izjavil, da so priporočila De Gaulla za tesnejše sodelovanje med tremi državami pozitiven korak. Pripomnil je, da nedavna De Gaullova priporočila spadajo v okvir naporov za boljšo povezavo »med svobodnimi drža. vami«. Izjavil je tudi, da se posvetovanja v zvezi z De Gaullovimi predlogi še nadaljujejo. Med drugim je Dulles tudi izjavil, da so ZDA zelo naklonjene evropskemu skupnemu tržišču, evratomu in organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje in so pripravljene dajati še dalje odločilno podporo tem organizmom. Glede izida volitev v ZDA je Dulles izjavil, da ni mnenja, da so na rezultat volitev vplivala zunanjepolitična vpra. sanja. obiska perzijskega šaha v Rimu. Fanfanija so vprašali, ali je opazil v svoji vladi kake »centrifugalne sile«. Podobno vprašanje so mu postavili tudi po prejšnji seji vlade. Fanfani je odgovoril, da o tem ni nobenega znaka, kajti »ministrski svet se je brigal samo za povečanje zaposlenosti, ne pa nezaposlenosti, pa čeprav samo članov vlade«. Fanfam je tudi izjavil, da se z današnjo sejo vlade začenja zanjo. nova aktivnost: namesto da bi pripravljala nove ukrepe bo skrbela za izvajanje že odobrenih, hkrati pa se bo posvetila pripravljanju novin proračunov. Na današnjem ponovnem sestanku parlamentarne preiskovalne komisije za afero Giuffre je bil navzoč tudi knjigovodja Casarotti, neki Alessandri ter dva uradnika finančne straže, ki ju je že včeraj komisija zasliševala. Iz Londona pa poročajo, da je italijanski veleposlanik Zoppi, ki je že včeraj govoril z zunanjim ministrom Lloydom, obiskal podtajnika Foreign Officea Hoyerja Mil-larja v zvezi z vprašanjem spominov maršala Montgome-ryja. v katerih je žalil italijansko vojsko. Predstavnik Foreign Officea je pozneje prebral v zvezi s tem izjavo, v kateri je rečeno, da britanska vlada ni odgovorna za mnenja, ki jih vsebuje knjiga maršala Montgomeryja kot privatne osebe. «Istočasno, je dejal, da britanska vlada obžaluje, da je bilo italijansko javno mnenje zaradi tega vprašanja vznemirjeno Britanska vlada upa, da se ne bo dopustilo, da bi bili s tem prejudicirani sedanji anglo-italijanski odnosi.« Zvedelo se je tudi, da je vodja neke nacionalistične strančice v Južni Italiji (As-sociazione Nazionalista Italia-na) Vincenzo Caputo pozval Mont'gomeryja na dvoboj s samokresom, in sicer po telefonu. Montgomery je odgovoril; »Poziv na dvoboj? zame bi bila to čast, če bi ga prejel. Toda kaj morem storiti? Takoj ko bo prišla brzojavka, jo bom dal v okvir in obesil 1. januarja, na zid. Hočete vedeti, zakaj? I Predstavnik je dodal: «Bri- Nimam niti samokresa za dvo- tanska v)ada se zaveda, da boj in mislim, da ,udi navad- položaj ni tako dramatičen, nairo eamnlfrPCn rit« U _____ •• . , , , / kakor bi ga hoteli nekateri Drago Kunc ostro obsoja nove napade na Jugoslavijo 0 odnosih z Avstrijo - Pred trgovinskimi pogajanji s SZ in s Kitajsko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Proslave 41, obletnice oktobrske revolucije v vzhodnem Berlinu, Sofiji in Tirani, na katere so bili povabljeni tudi diplomatski zastopniki tujih držav, so bile izkoriščene za surove napade na Jugoslavijo. Diplomatski zastopniki Jugoslavije, ki so bili navzoči na omenjenih proslavah, so v znak protesta odšli s proslave. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci ocenil te napade kot ravnanje, ki je v nasprotju z mednarodnimi pravili obnašanja, in je poudaril, da je žalostno, da se celo proslave velikega oktobra izkoriščajo za napade proti socialistični Jugoslaviji. Kunc je ugotovil, da zadnje čase najodgovornejši državni voditelji posameznih vzhodnoevropskih držav izkoriščajo proslave, sprejeme in druge zunanjepolitične priložnosti za javen napad na Jugoslavijo. Govor predsednika vzhodnonemške vlade Grotevvolila v Berlinu pomeni krepitev protijugoslovanske gonje v Vzhod, ni Nemčiji in govor člana CK Bolgarije Cole Dragojčeve je po besedah zastopnika državnega tajništva na liniji običajnih protijugoslovanskih napadov bolgarskih voditeljev. Govori F.nvera Hodže na ple numii CK albanske stranke dela, predsednika albanske vlade Šeha na proslavi 15. obletnice ustanovitve zveze albanskih žena in Špira Ko leka na proslavi 41. obletnice oktobrske revolucije pa presegajo vse, kar je bilo doslej rečeno proti Jugoslaviji. »Albanski voditelji, je poudaril Kunc. stopnjujejo napade na Jugoslavijo z očitnim namenom. da do kraja zaostrijo odnose z našo državo in zastrupijo ozračje na tem področju. Na vprašanje, ali bo jugoslovanska vlada storila konkretne korake v zvezi s temi najnovejšimi napadi, je Kunc odgovoril, da ne želi prejudicirati ukrepov. V zvezi z italijansko-jugo-slovanskimi razgovori o podaljšanju sporazuma o ribolovu na Jadranu, je Kunc izjavi!, da se pogajanja nadaljujejo, in da je bil sporazum podaljšan do konca pogajanj, oziroma najdalje do 20. novembra in da se pričakuje, da se bodo do tega datuma pogajanja končala. Stališče Jugoslavije proti izgradnji raketnih oporišč sploh, zlasti pa še v sosednih državah, je znano. Jugoslovanska , vlada je že marca letos posredovala pri italijanski vladi V zvezi s tem vprašanjem je odgovoril Kunc na vprašanje, kako ocenjuje nedavno r.oio sovjetske vlade Italiji o izgradnji raketnih oporišč v Italiji. , V zvezi s položajem, ki je nastal v jugoslovansko-avslrij-skih odnosih, je Kunc izjavil, da jugoslovanska vlada obžaluje, da avstrijska vlada ni upoštevala dejstev, ki jili je jugoslovanska vlada prikazala v svoji prvi noti v zvezi z razpisom deželnega poglavarja Koroške o dvojezičnih šolah in ki slabšajo perspektive avstrijsko-jugoslovanskili odnosov. Jugoslovanska vlada je Vedno pripravljena na sporazumno rešitev vseh odprtih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo, ker je prepričana, da se samo na ta način lahko ustvari tisto ozračje, v katerem bo moč razvijati konstruktivno sodelovanje, kakršno je potrebno med dvema sosednima naiodoma. Ju-gosl-vanska vlada ie vedno meni. da je razpis pokrajinskega poglavarja Wgdeniga in stanje, ki ga je tu razpis ustvaril, v nasprotju' s čl.s7 državne pogodbe in da škoduje razvoju jugoslovansko-avstrijskih odnosov. Spričo izjave avstrijskega zunanjega ministra Figla v avstrijskem parlamentu, da so se na pogajanjih a vsil i jsko-j ugoslova tiske mešane komisije pogledi približali in ua je vprašanje šolstva notranja zadeva Avstrije, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da je jugoslovanska vlada v svoji drugi noti obvestila avstrijsko vlado, da omenjeno ravnanje avstrijskih oblasti bistveno “-iabša možnost za rešitev vprašanj, ki so na dnevnem redu mešane jugoslovansko-avstrijske komisije. Vendar pa se lahko najde izhod iz nastalega položaja, če avstrijska slada s konkretnimi ukrepi ustvari tako ozračje, v katerem bo mogoče sporazumno reševati kompleks odprtih vprašanj med obema državama. Na zanimanje novinarjev ali jt določen datum za začetek trgovinskih pogajanj med Sovjetsko zvezo, vzhodnoevropskimi državami in s Kitajsko, je Kunc izjavil da se trenutno razgovarjajo o datumu in da se bodo pogajanja s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami o blagovnih listah za leto 1959 verjetno pričeia konec novembra oziroma v začetku decembra. Pogajanja s Kitajsko pa se bedo pričela konec novembra. Nocojšnji jugoslovanski tisk Italijanski sindikalisti na obisku v FLRJ BEOGRAD, 7. -—- Včeraj je prispela v Beograd delegacija sindikata gradbenih in lesnih delavcev Italije, ki je gost sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Poleg Beograda bo italijanska delegacija obiskala Zagreb in Novi Sad. •iiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiititiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiminiiiititiiiniiiiiititiiiiiiiiiiiiHiiiiiiittiiiiiiiiiH Po neuspešnih razgovorih MurviUe-Lloyd Začetek gospodarsk dveh blokov Zahodne Evrope V ponedeljek začetek posvetovanj za ustanovitev angleškega bloka - Zaskrbljenost v Italiji za prihodnost evropske plačilne zveze PARIZ, 7. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da se nadaljujejo posvetovanja med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo za tesnejše sodelovanje v zunanji politiki, kakor je zahteval general De Gaulle. Predstavnik je dodal, da bodo ostale vlade NATO obveščene o poteku razgovorov. V zvezi z včerajšnjimi razgovori, ki jih je zunanji ni'-nister De Murville imel v Londonu, pa je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil •da bo Francija izpolnila vse obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o skupnem tržišču in ki se morajo začeti izvajati nega samokresa ne. Sem v pokoju. Oprostite, toda nimam časa, da bi odšel v Italijo in e dvobojeval: tukaj v Angli ii pa je to prepovedano, kolikor vem«; Ne glede na vse to, kar nihče ne jemlje pre-eč resno, pa je potrebno u-gotoviti, da se vsa italijanska javnost upravičeno razburja zaradi neprevidnih Montgome-ryjevih izrazov o italijanski ojski. V Piši je Nenni govoril med volilno kampanjo za upravne volitve. Dejal je med drugim, da se v zvezi s PS| dogajajo zanimive stvari; »Ce so so- ialisti enotni, govorijo, da so zaradi tega, ker ne diskutirajo; če pa niso enotni pa. pravijo’, da se bo njihova stranka razpadla. Niti prvo niti drugo ni točno. Diskusija in primeriva različnih stališč v sedanjem položaju spada v demokratično življenje. Psi bo iz te diskusije izšla močnejša in posobnejša za bodoče boje«. A. P. BONN, 7. — Kanadski ministrski predsednik Diefenba-ker je prišel danes z letalom v Bonn, kjer sta fa na letališču sprejela Adenauer in von Breuiano. V torek bo Diefenbaker prišel v Rim. , sektorji britanskega tiska pri kazati«. Izjavil je zatem, da je vprašanje področja svobodne trgovine v Evropi »straš no zapleteno« in da terja temeljito proučitev povezanih vprašanj. Izrekel je tudi mneje, da bo skupno tržišče ustvarilo resna vprašanja v prvi fazi svojega obstoja. Francoska vlada želi iskati rešitev vprašanj, ki bi jih skupno tržišče ustvarilo za ostalih II pridruženih držav v organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), zlasti pa za Veliko Britanijo, »s pogojem, da te rešitve ne uničijo same skupnosti skupnega tržišča«. Na vprašanje o možnosti sporazuma z dvostranskimi pogajanji, kar se tiče določitve tarif skupnega tržišča, je predstavnik izjavil, da britanska m francoska vlada ne mislita, da bi dvostranska pogajanja lahko omogočila zadovoljivo rešitev. Dodal ie, da so bili londonski razgovori »zelo koristni«, in je pripomnil, da je treba izključiti sleherno mešetarjenje med področjem svobodne izmenjave in francosko željo po tesnejšem sodelovanju med zahodnimi velesilami o glavnih vprašanjih zunanje politike. Po včerajšnjih razgovorih De Murvilla s Selwynom Lloydom so v londonskih pristojnih krogih mnenja, da 1. januarja ne bo začelo delovati področje svobodne izmenjave, ko bodo začele veljati določbe o skupnem tržišču. Mnenja pa so, da bo Velika Britanija morda proti koncu tega meseca dala pobudo za konferenco med De Gaullom, Mac Millanom in Adenauerjem ali pa za konferenco predsednikov vlad ali zunanjih ministrov in ministrov za gospodarstvo vseh 17 držav članic OEEC. Vzporedno pa bo Velika Britanija nadaljevala napore v dtugi smeri in skušala predvsem zbrati okoli sebe evropske države, ki soglašajo z njenim stališčem: Skandinavske države. Švico in Avstrijo. Prihodnji ponedeljek se bodo v Parizu začeli razgovori predstavnikov zveze britanske industrije s predstavniki industrijskih zvez Švedske, Norveške, Danske, Švice in Avstrije. Londonski »Financial Times« predvideva danes možnost gospodarske borbe med dvema nasprotnima trgovskima blokoma v Zahodni Evropi, če sedanja pogajanja v Parizu ne todo pripeljala do sporazuma o področju svobodne izmenjave. List piše: »Izid včerajšnjih pogajanj med francoskim zunanjim ministrom in angleškimi ministri je jasno pokazal, da je brez temeljite spremembe francoskega stališča malo upanja, da bi v kratkem dosegli zadovoljiv sporazum o področju svobodne izmenjave. To še povečuje važnost posvetovanj, ki se bodo začela prihodnji tedei: med organizacijami industrijcev in podjetnikov Velike Britanije, Skandinavskih držav, Avstrije in Švice. Pogajanja o področju svobodne izmenjave sB bila dolga in težavna. Sedaj jim grozi neuspeh zaradi očitnega pomanjkanja volje francoske industrije, da sprejme gospodarsko disciplino, ki )• pri- padnost področju svobodne izmenjave naiekuje. Stališče Francije je bilo močno okrepljeno s tem, da je njeni so-člani v skupnem tržišču niso hoteli javno grajati, in s tem, ca ima skupina šestih enotno organizacijo, medtem ko je ostalih šest potencialnih članov področja svobodne izmenjave nima. V zvezi z napovedanimi pogajanji med industrijskimi organizacijami Anglije, Skandinavskih držav, Avstrije in Švice piše list; »Očitno je, da bodo ta pogajanja, če bodo dobro uspela, okrepila moč »ostalih šestih« pri pogajanjih proti državam skupnega tržišča. Isti list objavlja tudi članek svojega dopisnika iz Rima ki pruvi, da je »italijanska vlada resno zaskrbljena, ker pri pariških pogajanjih niso dosegli nobenega uspeha čeprav menijo, da bo francosko stališče postalo počasi manj neomajno po volitvah v Franciji«. Dopisnik pravi da so v nekaterih italijanskih krogih mnenja, da bi mrtvo točko lahko premagala edinole konferenca med Mac Millanom, De Gaullom in Adenauerjem in morda še drugimi zahodnimi ministrskimi predsedniki. List pravi zatem, da so v Italiji še posebno zaskrbljeni za prihodnost evropske plačilne zveze. »Ce bi se Švica u-maknila iz te zveze konec leta, nadaljuje list, so v Rimu mnenja, da bi se ta organiža-eija zrušila.« Poleg te'ta je po italijanskem mnenju Švica izredno važno tržišče in tudi široki vir kapitalov za investicije v Italiji. Menijo, da bi z razpustitvijo evropske plačilne zveze mnogo trpel v Italiji ne samo turizem, pač pa tudi bistveni del italijanske plačilne bilance. Na koncu pravi list da bo stališče italijanske industrije na splošno popolnoma jasno šele čez nekaj dni, ko bo Confindustria imela sestanek od 15. do. 17. novembra v ban Kem«, komentira napade vzhodnoevropskih politikov na proslavah 41. obletnice oktobrske revolucije. Nocojšnja »Borba« ugotavlja, da so odgovorni državni in partijski voditelji nekaterih vzhodnoevropskih di» /av izkoristili celo proslavo velikega oktobra za napade na Jugoslavijo. Ti pojavi sami govore, kakšne odnose imajo omenjeni voditelji do interesov socializma in mednarodnega delavskega gibanja in do sodelovanja naprednih sil v brambi miru in s.repitvi socializma, o čemer tako mnogo govore. Napadi v Tirani, Sofiji in vzhodnem Berlinu na suvereno državo, so po mnenju »Borbe« nenavadni celo v medpartijskih, kaj pa •ele v meddržavnih odnosih. Na govor predsednika alban-sKe vlade Seha ob 15. obletnici ustanovitve /.veze alban-sKih žena, v katerem je sedanji -ezim v Jugoslaviji o-/načil kot »trokcističen in diverzantski, ki presega vse me. ie dostojnosti« bo »Borba« verjetno posebej odgovorila. Govor članice CK bolgarske partije Cole Dragojčeve, v katerem je ugotovila, da je »izdajalska vloga revizionizma in njegova narava, da se pr.-lagodi buržoaziji in da služi njenim interesom, dobila s'-stemiz.ran izraz v programu Z-KJ, ki predstavlja izdajstva načel oktobrske revolucije«, ni samo v nasprotju z zatrjevano politiko p: jaleljstva, temveč je neposredno usmerjen proti bolgarsko jug is r-vanskemu sodelovanju. Govor predsedniki vzhodno, nem.ske vlade Otta Grotevvoh-.a ocenjuje »Borba« kot najbolj surov protijugoslovanski napad od vzpostavitve dipl i-matskih odnosov Jugoslavije z Vzhodna Nemčijo. S tem napadom je Grotevvoh! prekršil večkrat poudarjena zagotovi-ia, da bo Vzhodna Nemčija spričo diplomatskega prizna, nja s strani Jugoslavije dosledno izvajala politiko prija-teljstva, in je pozaoil na prispevek, ki ga je jugoslovanska vlada dala k rešitvi nemškega vprašanja. »Mi ne zahtevamo nikakršnega priznanja, pise »Borba«, za vse, kar smo storili „a -nemško vprašanje in za žrtve ki smo jih pri tem imeli, toda imamo pravico vsaj zahte-vati od vlade demokratične republike Nemčije, da se ko-lektno obnaša«. «Borba» zaključuje, da ni samo žalostno a*i, J*° u ^ditelji nekaterih vzhodnih držav izkoristili proslavo oktobrske revolucije ?a ^načelne napade na social* slično Jugoslavijo, temveč da je zaskrbljujoče, J3 so prav na ta veliki dan prekršili o-snovna pravila normalnega mednarodnega obnašanja . S svoje strani pa ugotavlja jutrišnja »Politika«, da gre za sinhronizirano akcijo proti Jugoslaviji, ki gradi sociali-zem in ki je vedno v praksi kazala pripravljenost, da ■■•5-deluje z vsemi socialističnimi Silami, na svetu na podlagi enakopravnosti. Sovjetski veleposlanik v Beogradu Zamčevski je priredil v Domu sovjetske kulture sprejem ob priliki 41. ob-letnice oktobrske revolucije. Sprejema so se udeležili Pe-tar Stambolič, Aleksander Kankovic, Ivan Gošnjak, Koča Popovič in druge jugoslovanske visoke osebnosti, kulturni javni delavci, člani diplomatskega zbora in inozemski vojaški atašeji. B. B. V narasli vodi blizu Messine devet mrtvih MEKSINA, 7. — Zaradi obilnega dežja je potok blizu Maz-zara SanFAndrea prestopil bregove in neki most se je 7rušil. Neki «1100», ki je pripeljal iz Messine in je bil ramenjen v Novaro di Sirnim, je vodovje preplavilo in ga vleklo s seboj nekaj sto metrov. Voda je tudi zalila neko hišo. Štiri osebe iz te hiše so rešili, medtem ko sta dva dečka 13 in 7 let utonila. Gasilci in drugi prostovoljci so našli trupli obeh dečkov ter štiri trupla oseb, ki so bile v avtomobilu. Niso pa se našli trupel treh oseb, ki to se še tudi peljale z avtomobilom. Število mrtvih znaša torej devet. NIKOZIJA, 7. — Popoldne Je..bl* .v Niko,ziji ustreljen neki britanski civilist, bančni uradnik Napaden je bil na banko vhoda v njegovo Na neki gorski cesti v severovzhodnem predelu Cipra te nekt britanski vojaški ka-mion zavozil pa mino. Pri tem je bil en vojak ranjen. «» ---- Tudi z «Metropolifan> Callas skregana NEW YORK, 7. - Pevka Mana Meneghini Callas se je skregala z newyorško Opera «Metropolitan», ker je ravnateljstvo postavilo na spored operi »Mncbefh« in eTraviatos v presledku samo dveh dni. Včeraj je Callas pel« v Dallasu v open Medeja 3.800 poslušalcev ji jt navdušeno pleskalo. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12, najnižja 10.5. zračm tlak 1013.1 pada, veter 45 km severovzhodnik, sunki 86 km, vlaga »5 odet., nebo poobiačeno, padavine 0.2 mm, morje razburkano, temperatura morja 16 stopinj? Tržaški dnevnik Proti načrtom ravnateljstva Danes se prične 48-urna stavka uslužbencev Delavskih zadrug •---^ — - e » W-------- - - -- - Ravnateljstvo hoče med drugim ukinit! oddelek za prevoze s tovornimi avtomobili, predati v zasebno upravo mesnice In večino prodajaln v družinsko upravo Obe sindikalni organizaciji »ta včeraj popoldne napovedali 48-urno stavko vseh u-»lužbencev Delavskih zadrug. Stavko sta sindikalni organizaciji napovedali na osnovi pooblastila, ki so jim ga dali delavci na skupščini, ki je bila 31. oktobra. Stavka se je pričela danes in se bo končala v nedeljo ob 24. uri. Do stavke je prišlo, ker je komisarska uprava na pogajanjih na uradu za delo predložila podroben načrt za postopno likvidacijo Delavskih zadrug, pri čemer bi bilo večje število uslužbencev vrženo na cesto, številnim pa bi se znižali prejemki. Komisarji so nato poslali uiadno sporočilo, s katerim so stvarno potrdili ta načrt in povedali, da bodo: predali v privatno upravo preostale mesnice, ukinili oddelek za prevoze s tovornimi avtomobili in predali večino prodajaln v družinsko upravo. Komisarji so nato skušali pie prečiti odločnejšo protestno akcijo in so sklicali na skupščino poslovodje, katere so hoteli na kaj malo demokratičen način «prepričati», da bi sprejeli ukrepe vodstva in pristali na predajo poslovalnic v družinsko upravo. Vsi ti manevri niso privedli do .ukakega rezultata, sa; je postalo očitno, da komisarska uprava v te.-nici voui Delav ske zadruge k postopni likvidaciji, kar ne škoduje samo zaposlenim dela' c» m, temveč celo'nei.iu prebivalstvu. Tajništvo ViLCEA-CViL je sinoči izdam vrogias, v Katerem podčrtuje pravilnost sklepa da se proglasi 49 urna stavka in v katerem navaja naslednje delavske zahteve: Prvič, delavci zahtevajo de. se prekličejo napovedani odpurti in da se postopno obnovi neposredna uprava tudi v Otih mesnicah, ki so jih ze predali v upravo zasebnikom. Nato zahevajo, da i omis; r3..a uprava preklice načrt postopne likvidacije Delavskih ;v Irug. In končno se zahteva, da se piedajo Dela/site zadruge v roke iastnit.orn, da se skličejo volitve in da dobe Delavsne zadruge tirno viogo, za katero so j'h ustanovili delavci pred ueituetji. Pričakuje se lahko, da bo ta stavka pomenila resen opomin oblastem, da se bo ta zadnja najvažnejša zahteva uresničila. To toliko bolj ker je politično vodstvo PSDI (dva predstavnika J-SD1 sta zasto- pana v seaanjem upravnem odboru) pred nekaj dnevi odločno zahtevalo, da se izvede demokratizacija Delavskih zadrug. n-------- NSZ v Dolini in na Proseku Proslava oktobrske revolucije V okviru proslav 41-letnice oktobrske revolucije bo Neodvisna socialistična zveza proslavila danes ob 20.30 v Dolini in jutri ob 17. uri na Proseku na svojih sedežih prvo zgodovinsko socialistično revolucijo. Vhod za člane in somišljenike samo z vabili. Zaključek železniške konference v Florenci V Florenci so se včeraj zvečer zaključili razgovori med železniškimi upravami Avstrije, Jugoslavije in Italije in kjer so prišli do načelnega sklepa, da obnove direktno železniško tarifo Avstrija-Trst-prekomorje. O Predsednik tržaške trgovinske zbornice je včeraj sprejel J. Barfoeda, direktorja tirada za Srednjo Evropo pristaniške uprave New Yorka. Na sestanku je bilo govora o prometu med Trstom in New Yorkom -in o nekaterih akcijah, da se ta promet okrepi. Na pobudo Neodvisne socialistične zveze Sitoči sc c Skednju 41. elPlelnico oktobrs milHIII»HII»IHHHIIIHliHIHHIIHIIimimMHIWmillll*mHUII»mimilinHIHWMIH»lllHIUWIIIIIIIHIHIIIIMI»IIHIIIHUHIIMI Huda zaskrbljenost žene Vprašanje deželne avtonomije Vladni načrt odreka pokrajinam priznanje zakonodajne avtonomije Poleg tega pa predvideva v bodoči avtonomni deželi samo tri pokrajine: tržaško, goriško in videmsko Mož odšel s čolnom na morje in se od predvčeraj Vse iskanje po morju je' bilo doslej brezuspešno Nedavno smo poročali o o-gorčenju pokiajinskega sveta proti vladnim nameram da bi izmaličili pomen in dejansko vrednost avtonomne dežele Furianija-Julijska krajina, v nekak navadni zemljepisni pojem. Pokrajinski predsed- nik je tudi sporočil, da je sklenil odpotovati v Rim, da posreduje pri vladi za pozitivno rešitev tega važnega vprašanja za Trst in za celotno deželo. Zdi se, da bo prof. Oregoretti odpotoval v Rim že prihodnji teaeiL Včeraj pa je neki tržaški dnevnik objavil nekatere in-diskrecije o vladnem načrtu statuta za ustanovitev avto- nomne dežele Furlani j a-Julij-ska krajina, ki so povzročile v vseh tržaških pojitičnih,, jtro-gih, ki zagovarjajo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, veliko zaskrbljenost in obenem tudi ogorčenje nad vlado zaradi sestave načrta, ki ne ustreza željam in zahtevam tržaškega prebivalstva glede oblike deželne avtonomije. O vladnem načrtu statuta žele Furlanija-Julijska kraji- , loge najdemo tudi v komuni-na so v preteklih dneh raz- stičnem in socialističnem napravljali furlanski demokrist- | Črtu. janski poslanci. Od njih so pri. šle vesti da se vladni načrt mnogo oddaljuje od načrta tržaške pokrajine, nekaterih strank in furlanskih demo- kristjanov. Najprej predvideva vladni načrt tri pokrajine v bodoči avtonomni deželi, in sicer; tržaško, goriško in videmsko; glavno mesto dežele pa naj bi bil Trst. Najhujša pa je u-gotovitev, da vladni načrt odklanja posameznim pokraji- nam kakršno koli zakonodajno avtonomijo, ki naj bi bila priznana samo deželi. Predvsem moramo omeniti, da je tržaški pokrajinski svet odobril načrt statuta za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ,v katerem je izrecno poudarjeno, da mora deželni s.tatut uresničiti najširšo pokrajinsko avtonomijo tudi na zakonodajnem področju in da bi morala biti dežela razdeljena na štiri in ne na sedanje tri pokrajine, z ustanovitvijo nove pordenon- za ustanovitev avtonomne de- | ske pokrajine. Podobne pred- IfttMHIIIIIIIIIIIIIIIimiimimillimillllllltlMIIIlillliMlltlllMIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllltlllMIIIIIIttllllMIlIKtlllllllllltttllllllllllllM Izpred kazenskega sodišč a Sodišče oprostilo Kontovelca obtožbe obrekovanja zaradi pomanjkanja dokazov r- m- Nekaj ljudi obsojenih na 14.300 lir globe pogojno, ker so prinesli do £ zavojev cigaret » i ‘3M 29-lctni Albert Stoka s Kon- | ki_sta, ,j* .vložila Puntar in tovela št. 52 je imel po svoji I Starčeva zardeli of>re!?oVanj'a' prijavi policijskim organom vej nevšečnosti kot zadoščenja. 28. avgusta pred tremi leti je Stekel na policijski komisariat, kjer je prijav.1. da ga je malo prej na voga.u Car. Ouccijeve ulice z Ul. Milano 53-ietni Angel Puntar ravno tako s Koniovela ranil z nožem, medtem ko naj bi ga 46-leuia Antonija Starec jz Ul. del Friuli držala tgko, ida se m mogel braniti. Stoka je bil res ranjen in tako so agenti nemudoma šli na cesio; ua bi ppissati napadalca. Našfii so ga v !druzbi Starčeve ob Siopnišču hiše št. 11 na Trgu stare mitn,ce. Bil je precej pijan, vendar je mož takoj tajil, da bi Štoko napadel z nožem. Starčeva je policijskim organom izjavila, da sta se Stoka in Puntar sprla zaradi ljubosumnosti že na Kontovelu m da sta spor nadaljevala tudi v avtoousu s katerim sta se pripeljala v Trst. Tu sta sc srečalp z njo in ker jo je Siona žalil ga j" Puntar ki je živel z njo, udaril. Po bigu Stoke, ki je stekel na policijo, sta Puntar in Starčeva odšla k neki teti na Trgu Stare mitnice, kamor je prišla policija po njenega sostanovalca. preiskava se je zaključila s prijevo vseh treh sodišču, in sicer Puntarjp in Starčevo zaradi povzročitve telesnih poškodb, Puntarja samega pa tudi zaradi posesti noža zaradi pijanosti in ker je bil pod policijskim nadzorstvom tudi zaradi kršitve policijskih ukrepov. Tudi Štoko so prijavili sodnikom, in sicer prvič zaradi obrekovanja, in drugič zaradi žalitve. Edini, ki je bil obsojen, je bil ravno Stoka, kateremu »o prisodili 12.000 lir globe poleg ostalih stroškov in pb»oil« škode, medtem ko so Sodniki Puntarja in Starčevo oprostili glavne obtožbe zaradi pomanjkanja pismene tožbe. Nadalje so sodniki oprostili Puntarja tudi ostalih treh obtožb. Ker ja bila oprostitev posesti noža le zaradi pomanjkanja dokazov, je Puntar vložil priziv ia pred prizivnim sodiščem dosegel popolno sadoščenje Na državnem pravdništvu pa j« ves ta čas ležala tožba pueti.Stoki.j§ta naj jim tudi preskrbi nrroč la. iniiiiiitiHiitiiiimiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiHmmiiiiiimiiiMiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Strajna nesreča v Lanišf-ah Žena je živa zgorela na grobu svojega moža Ko je prižgala svečo, ni opazila, da se je vnela obleka grobu svojega moža je I ni bilo nikogar, razen hčerke, i na pokopališču v J,a- ki pa je samo bulil« pred Na te dp r.iščah živa zgorela 68-lena Marija Zulič. Poleg nje je bila njena 43-letna hči Alojzija, ki je ravnodušno gledala strašen dogodek in ni niti ganila, da bi rešila mater strašne smrti. Nesrečnica je namreč umobolna in se ni zavedala, kaj se dogaja pred njenimi očmi Marija 2ulič je v vaški trgovini kupila svečo in s hčerko odšla na pokopališče. Posadila je svečo na gomilo in jo prižgala, nato pa je hotela očistiti grob Ko je čistila travo in urejevala kamne ob lobu, ni niti opazila, da se ji je obleka vnela. Sele 'to je zapazila okrog sebe dim, se je ženska zavedla nevarnosti in Je poskušala na vse načine, da bi se rešila goreče obleke, toda zaman. Vpila je na pomoč, a v bližini V stari in zapuščeni barki sta v barkovljanskem portiču že nekaj časa imela svoje borno bivališče Giordano Vigini in njegova žena. Zdaj pa je v barki ostala sama žena, vsa zaskrbljena in žalostna, ker je mož predvčerajšnjim izginil in ga niso še našli. Okrog 18. ure predvčerajšnjim je namreč Vigini nenadoma in iz neznanih vzrokov skočil na čoln nekega svojega prijatelja in se odpeljal na morje. Nobenemu se ni zdelo to kaj čudnega, toda proti večeru je začelo vedno bolj pihati in Viginijeva žena je bila zaskrbljena, ker se mož ni vrnil. Telefonirala je na luško poveljstvo, ki je takoj poslalo izvidniški čoln «Audax», da bi rešil Viginija. Do 20.30 so skrbno pregledali ves zaliv; a zaman. Nikjer niso zagledali čolnarja, niti čolna. Okrog polnoči se je ženska vrnila na omenjeno poveljstvo in prosila, naj nadaljujejo s preiskavo. Izvidniški čoln je spet odšel na razburkano mor. je in krožil do 1.30 ure: medtem pa je Luško poveljstvo DOPISI S PO Kopru in drugih istrskih mestecih. Nihče ni znal ničesar povedati o Viginiju. Luško poveljstvo je o tem opozorilo tudi po radiu vse ladje, ki plujejo proti Trstu ali pa so odplule iž našega pristanišča. Včeraj je izvidniški čoln nadaljeval svoje delo, toda do sinoči ni bilo o Viginiju ne duha ne sluha. Zakaj je Vigini krenil na morje z malim čolnom? Kaj se mu je zgodilo? Kje je? Ali je še živ? Na vsa ta vprašanja do sinoči še ni bilo odgovora. V Ljudskem domu proslava oktobrske revolucije Jutri, v nedeljo, ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Mad-donina št 19 osrednja proslava 41. obletnice oktobrske revolucije, ki jo priredi KPI. Govorila bosta poslanec Giu- Iz Nabrežine Tudi nekoč je bil en dan v letu posveten spominu rajnih. Počastitev ni imela tako močnega poudarka, kot ga ima danes, a ni bila nič manj občutena. Danes obsipamo gomile s cvetjem in domovi mrtvih so v teh dneh tako okrašeni, kot da bi jih preraščala ena sama bela krizantema. Vsakdo si prizadeva, da grob svojcev čim lepše okrasi. A so tudi gomile, ki se jih ne dotakne ljubeča roka. In grobovi neznanih žrtev iz obeh vojnih viher? Kje so njihovi svojci, ki se jih v teh dneh in mnogi mogoče vsak dan spominjajo in ugibujo, kje počivajo njih zemski ostanki? Te gomile so pretežno od vseh pozabljene. Kljub izredno slabemu vremenu pa sta na dan vseh svetih zastopstvi jugoslovanskega konzulata in naše občine (župan s tremi odborniki) položili vence k spomeniku borcev iz narodnosvobodilne borbe. Svojci pa so romali na grobove na dan mrtvih, ko se je vreme izboljšalo. * * # Tomaž Adam po domače Žele, Kdo ga ni poznal! Ce ste ga še pred dobrim letom videvali na njegovem rednem sprehodu po naših poteh in kolovozih, bi bili njegovim neverjetno lahkim in čvrstim nogam prisodili kvečjemu sedem križev. Rekli smo mu, da je železen. Ce ga je kdo povprašal, kako da je tako izredno trden in tudi duševno tako priseben, mu je povedal svoj življenjepis. V Pete linju pri Šempetru na Krasu (sedaj Pivki) je pred 92 leti začel svojo življenjsko pot. Skromna kraška hiša ni imela za vse otroke dovolj prostora. Izbral si je službo pri železnici. Od svoje dolge službene dobe je največ službenih let prebil na naši železniški postaji. Tukaj si je kljub težkim socialnim prilikam — imel je iz dvojnega zakona 14 otrok, od ‘katerih je 5 živih — postavil svoj dom. Ta izredno klena grča. druga najstarejša v naši občini, ki je do zadnjega ohranila svoj notranjski pečat, se je dosledno zavedala svojega narodnega porekla in z razmeroma dovolj razvito socialno zavestjo pravilno razumela borbo delavstva za socialne pravice, saj je vse svoje življenje nosil breme socialnih krivic. F četrtek 30. oktobra so. številni stanovski tovariši, prijatelji in znanci spremili na zadnji Poti tega splošno priljubljenega in spoštovanega 92-letnika, hi ga bomo ohranili v lepem spominu. J F, ko so v noči med 5. in 6. t. m. ukradli avto ki ga je Giuseppe Vicic pustil v Drevoredu III. armade. Ko se je zjutraj namenil na delo z avtom, ga ni bilo več in je takoj pohitel na poveljstvo policije, da je zadevo prijavil. SESTANEK ODBORA SINDIKATA UPOKOJENCEV Danes ob 16. url bo v Ui. Zonta 2 sestanek vodstvenega odbora sindikata upokojencev CGIL. «»— O Tržaška kvestura obvešča, da je v njenih uradih na razpolago lastniku jopič-bun-da, ki so ga našli včeraj dopoldne na Trgu Vittorio Ve-neto. obvestilo o zadevi organe jav-1 Rano Pajetta in Marija Ber-ne varnosti in poveljstva pri- I netič. Predsedoval bo posla-stanišč v Miljah, Gradežu, • nec Vidali. Vabi se občinstvo. Prometne nesreče A vto se je zaletel v motocikel Trčenje motorjev Uizu postaje Tovornik treščil v avto, pri čemer sta se poškodovali le vozili se in se ni premaknila. Sele malo pozneje so nekateri vaščani pritekli na fiokopališče, da bi pomagali nesrečni ženski, toda vse je bilo zaman, ker je Marija Zulič že skoraj vsa zgorela. —««—> Z vespo v tovornik Na obalni cesti v bližini Sesljana se je včeraj ponesre čil z motorjem 25-letni Sor-gio Sau iz Sv. Križa 347/33. Peljal se je z vespo, pa je za-del ob tovornik, ki ga je pred njim vozil 24-le‘ni Raf-faele De Paro iz Gorice. Sau si jč verjetno zlomi! zapestje desne roke in se pobil po prsnem kešu. V bolnišnici -so mu nudili prvo pomoč in se bo moral zdraviti 8 ali 40 dni,.— .... ------------- če bodo ugotovili, da si je Frančiško Jerkič pot. Benci- zlomil zapestje. i na, ki stanuje v Domus L*rt- Tudi včeraj je bila vrsta prometnih nesreč, ki so se začele že okrog poldne. V Drevoredu Raffaelo Sanzio pred hišno številko 3 je avto, ki ga je vozil 35-letni pomorščak Luigi Deiaco z Vrdele 936, trčil ob motor, na katerem se je peljal 18-letni Giuseppe Be-nedetti iz Ulice Čampo -Mar-zio 3. Motorist se je opraskal po rokah in obrazu; v bolnišnici pa so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v desetih dneh. * * * Na Trgu Liberta pri vogalu z Ulico Cellini sia trčila motorja; na enem se je peljal 23-letni Alessandro Iernetti iz Roiana 682, na zadnjem sedežu pa njegova 20-letna žena Lidia; na drugem motorju pa se je peljal 19-letni Ferruccio Benedetti iz Ulice Tigor 23. Iernetti in njegova žena sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. V ambulanti Rdečega križa so jima nudili potrebno pomoč in bosta v kratkem okrevala. * * * V Ulici Carducci je avto, ki ga je vozil 26-letni Attilio Tranquillini s Trga Perugino 5, zadel ob motor, ki ga je vozil 30-letni Josip Djurgovič s Konkonela 512. Vozačema se ni zgodilo nič hudega, motorna vozila pa so le malo poškodovana. * * • V Ulici Ponziana blizu vogala z Istrsko ulico pa sta trčili večji vozili; tovornik, ki ga je vozil 24-letni Mauro Bradetič iz Ul. Crosada 12, ter avto, ki ga je vozil 22-letni Donato Collarini iz Ulice Cri-spi 39. Tudi tu sta bila nekoliko poškodovana le motorna vozila. * * * V Ulici Broletto sle trčila tudi dva avtomobila brez hujših posledic. Avto, ki ga je vozil 33-letni Virgilio Felician iz Skedenjske ulice 24, je namreč zadel ob avto, ki ga je vozil 26-letni Carlo Melzi iz U-lice Murat 1. «»-—- Zastrupitev z gobami Zaradi zastrupi.z g * r.-i so včeraj sprejeli na 1. zdravniški oddelek 50-letno ca. Zdraviti se bo morala dober teden. Zenska je izjavila, da je predsinočnjim imela za večerjo gobe, ki jih je kupila 4. t. m. v Kopru in da se je kmalu potem počutila slabo. IZPRED POROTNEGA PRIZIVNEGA SODISCA Odložitev razprave proti morilcema Včeraj bi morala biti razprava proti beguncema Peru Blagojeviču in Antonu Tulja-ku oba iz begunskega taborišča v Vidmu, in istrskemu e-zulu Francescu Brazzattiju. Prva dva sta bila obtožena, da sta 14. avgusta 1955. leta s samokresom ubila iz roparskih namenov mešetarja Valentina De Hina iz Zompicchija, ki je imel tistega večera precej denarja pri sebi. Nekaj mesecev kasneje je bil pred porotnim sodiščem v Vidmu proces, vendar v odsotnosti Blagojeviča, kateremu se je posrečilo zbežati v Nemčijo. Odsotnega so sodniki obsodili na 23 let zapora na 20.009 lir ' globe in na 2 meseca pripora, kar je veljalo tudi za Tuljaka, le s to razliko, da je bila globa za pet tisočakov večja. Obema so dosmrtno prepovedali zaposlitev v javnih ustanovah in so določili za njiju policijsko nadzorstvo, seveda po prestani kazni. Brazzattija pa, ki je morilcema prodal samokres, so sodniki obsodili na 4 mesece pripora. Ze večkrat je bila na sporedu prizivna razprava, a vselej so jo odložili, kot se je zgodilo tudi včeraj, in sicer na zahtevo obrambe. Vohunski proces ho pred poroto v Turinu Na predlog generalnega prokuratorja v Trstu je vrhovno knsacijsko sodišče odredilo, da bo proces proti sku-pini, ki je obtežena vohunstva in so jo odkrili leti 1936, na Ufirotnem sodišču v Turi-rtf. Vpisovanj v občinski otroški vrtec za šolsko leto 1958-1959. V novi stavbi občinskega otroškega vrtca v Nabrežini bo vpisovanje za šolsko leto 1958-59. Urnik vpisovanja od 9 do 12. ure v dneh 10., 11. in 12. novembra t. 1. Sprejemajo se otroci od tretjega do šestega leta starosti. (Najmlajši otroci morajo dopolniti tri leta 31.1.1959). V nabrežinski občini Cepljenje otrok proti poliomielitisu V devinsko-nabrežinski 8b-čini bodo cepili otroke proti poliomielitisu po naslednjem vrstnem redu: Nabrežina — ambulanta: 13, in 14. novembra od 11. do 12 ure. Devin — ambulanta: 14. novembra od 14. vnl zabavni album- 1»*'“ o’ pogovori: 18.15 I6T3 . jg.45 Od- pihala Ljudske no' v svet: Ameriški * 20.00 ((Spoznavajmo av elodi« movino«; 21.00 ZabavniM ^ 5 za prijeten konec ^ 233» Oddaja za naše izseh*, zJba-Plpsna glasba iz ^Sljani-vtšca Hotela Slon televizija t(Wie; 14.25 Prenos neg cm*^ 30 PO; 17.00 Spored za otrok rcčiia; 13.50 P«* spol*! 16.10 Pisma TV:nni9- Toim«z£ lahke Čitajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK 0D VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. novembra 1958 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 8 oseb, jx>r*k je bilo 15. POROČILI SO SE: mehanik Giuseppe Ceglar in gospodinja Liliana Debelil, geometer Bruno Sarter in gospodinja Giuliana Matiiassich, težak plovanni Nan-gano m gospodinja Santa D’Ago-stino, sl.kar Sergio Cenda in frizerka Josipina Gustinčič, uradnik Mario Cancian-i in gospodinja Antonija Vrh, šofer Antonio Zacchi-gna in šivilja Anoa Denisi, mehanik Giuseppe Corossi in šivilja Liliana Vecchiet, mehanik Santo Valenti im gospodinja Giovanma Cness, šofer Aldo Faiman in bol-niSka strežnica Elena Rezga, elek. tromebnik Celestino Folla in šivilja Bruna Catalano, industrijski izvedenec Giusep-pe Maddaleni in gospodinja Marcella Gabbarini, delavec Mario Cociani in gospodinja Maria Marin, trgovec Gior-io Nicoii in uradnica Aurora ochich, stavbni izvedenec Fra-n-cesco Aqui!aiue in _ gospodinja Mary Barzellato. mizar Mario Giurgevich in gospodinja Anna M a in a rd is. UMRLI SO: 84-1 et. ni Vincenzo Lupetina, 49-letna Gioconda Ce-glian por. Mattgucci, 83-letna Maria Fabris por. Micoli, 76-letni Emanuele Samuele Luzzatti, 61-leitna Anna -Maria Ferroggia vd. Azzara, 46-letni Er.nesto Micheli, 81-letni Adolfo Valentino, 85-let-na Elvira Mardessig vd. Piacen-ti-ni. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Beoussi. Ul. Cavana 11: Al Gale- no. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan);iin v blagajni v Pasa*1 Aila Minerva. Trg 3v. Frančiška 1 iz 11. aej. opc.'. Mre rv Smetana: Odlomek iz jz ljub — Duet nevesta It. dej. opere Prodfirde] opere — Arija Beneša iz J}■ •>«' Dalibor, L. Janaček. ,z I. r.ufe, Laca in Burjjjev?« pjonjr. dej. opere JfilHla;(rr»^coske P®| sk tednik; 12.00 Fr iverza, pevke; 12.15 Kmečka tu 12.25 Pred mikrofonom J mentalni kvartet , wie. 12.40 Domači napevi izP^lovee-r.ega Pohorja; 13.30 D*^ (r«) ska solista — Joae .i.fLinet) m Miha Gunzek Mi»ni, Barkovlje- Nicoii. Skedenj, j «»--------------------- C K I N Valute Milan H itn Etati funt 5.850.— 6.000.— Marengo 4.550.— 4.650.— Dolar 623 — 627.— Frank franc. 133.— 133,— Frank Švicar 144.— ' 146.— Sterlmg 1.725.— 1.750 — Dinar 73 — 75.— Sil ing 23.60 24,— Zlato ... 706.— 708,- Zah. n. marka i48.50 149.50 It AKNA UIIVENIILA Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 9. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete. Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njen občni zbor v nedeljo dne 9. novembra 1958 ob 8.30 na sedežu v Trstu. Ul. Roma 15. «Slah^ ^ Mc Fxcelsior. 15.30: narednike«, A. Grdf 1 Cormick. R Sdj1 Fenice. 16.00: «IzzjJ\mSelli-,.D«. no, J. Suarez, N- v 2i.30; *ce: Nszlonale. 13.30, 17-30. ystopn dj, set božjih zapovedi«- Ri v 350 lir, otroc- U> v jy. Izkaznice neveljavne- z Arcobaleno 15.30: 5 ,(-aylor. ijenja«. M. Cldt ]0. Su^emT^Oo’ bin«, Dan Dai!ey. (- j. cinemascope. .vet«?’ntl- Filodrammatico. I5®?: j. Cha stil., Ester VViihams, . ler. Technicoior. ,ls0(j» c* g. Grattacieio. 16.00: « cjssi»)' ce» (Tretji de- p. Srhneider K. B°!lI!al)ieln»-„,(« Cristalla 16 00: «FrraU izk»in VVinter, M Ferrer-preoovedane. neJač' PfV. Caolfol. 16.00: «*• jCicseT- žioa R. Schneider, H«** JjnV v Astra Roirno 'ScK, tec Trapo«, R. L*n jjoF c°l°r i^liuč*. V.A Alabarda. 15.30: «K»J HO'-',arrjnip>-den, S. Loren. T *? ,n Aldebaran. 16.00. « wett, 1 lija«, D. Kerr, J ^ lu,, color. v Pr<* , Aiistor. 16.00: Ibi, J' L. Massa-ri, C. fL-srečn* JbFf-Avrora. 15.00: tec»">rJ Gabn D Delorme^ ea> j,. Garibaldi. 16.30: Keatona«. Donald ming, Blytb, R honda * je Lo’'r,:- A »Razpok J Ideale 16.00: «R^rddt- „ kleta«, Brigitte Ba ,, ?■ rais, M. Auer- nad ^ot Imnero. 16.30: «SlaIT1 0r»P My € do in Muko ,,0|ena pieFer' Moderno. 16.00: <«°gaprie>« ru«, J. Sassard in ar zelti- -on «T»jfUn J- ^ S Marco. lo.OO. p2rieuX- gasakijem«, D- fV. Tit^j. rais, technicoior- „a per Savona. 16.00: ‘£^0. A oce:vnu», S- set, ^ klns> A- Va*ifSem Ogrina Viale. 16.00: *“vitaie, Vlila, Mllly v vefljf Filirnio. i5.30: iiljS^ b m iikih vočKi^k-^rt P^jd 16 30- - uub5^ ajp vesoljstva«. F- 0» M' ^6 00: «Ob’f A-ovo cine. e- |v,,n. Tv 0fr. rna«. Errol ^gonsK' vl rieon. 16.00. « ) Sprdi. jLjubezeP cor«- { RADIO J SOBOTA, I. novembra 1938 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-cbvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «Krogle, ki predstavljajo svet«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Fantazija Offenbachovih motivov; 13.30 Zabavne melodije: 14.45 Španski odmevi — v izvedbi pianista Georga F(*yerja; 15.00 Duke Ellmgton in njegov orkester; 15.20 Kavarniški koncert; 16.00 Novela tedna: Franco Saccheiti: Tri sto novel — «17. novela«; 16.20 Kmečka godba Silvo Tam-šc; 16.40 Beethoven: Sonata St. 4 v a-molu za violino in klavir, op. 23; 17.00 Plesna čajanka; 17.3J Velika dela slavnih mojstrov; 13 00 Oddaja za najmlaJSc: »Babica«, pravljica, ki jo je napisala Božena Nemcovd, za radio prire-uila Lea Pertot; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Pojeta: Caterina Valente in Harry Belafonte; 21.00 Josip Tavčar: «Ivan... Ivanka«, radijska firsa v dveh delih: 22.00 Deous-sy: Trije nokturni; 22.25 Poje Slovenski oktet; 22.50 Orkester Franco Russo — vmes pojeta M a id ;i Sepe in Maja Gabor; 23.30 Nceni ples. II. PROGRAM 12.10 Tretja stran; 13.23 Prenos drugega polčasa nogometne tekme med mladinskima reprezentancama Italije m Bolgarije v Genovi; 17.45 Giar. Carlo Menot-ti: »Amelia na piesuu, komična opera; 19.05 »Furlanski pevci«; 16.25 Zgodovina in legenda med 'tgi in ulicami; 2100 »Ognjevita tarantclla«, radijska igra. RADIU TRST 9.30 Oddaja za ženske; 15.15 Glasba za vse; 15.45 Poje Nilla Pizzi; 16.00 Tretja stran; 17.00 Glasbeni varietč; 18 00 Turgenjev: «Lovčevi opomini#; 18.30 Popevke iz Piedigrotte; 21.00 Verdi: «PJes v maskah«, opera. RADIO KOPER Poročila v »lov.: 7.30, 13.30, 15 00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15. 19.15, 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13 45 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Kul-turni obzornik; 14.40 Igrajo godbe na pihala; 15.20 Dalmatinske narodne Novo cin«. rna«, Frri‘ ’,/ngon9k> , Orieon. 16.00: «ZaKO f Fordi. T iubeze, C°r Radio. 16.00: «^iari, I pogledi). M,pjAw jjillf kino v m , fSpSBSr. FuVopa: «pir ipJ,nt*' , cinemascooe- jiti#- g- puma- »Trpe ”a Kapl^Jj-fdi, Verdi: «Dežurnl zio Arena, Como. zahvau . ,v Vsem. ki *°[idjji '** stvovali ob šega Hermana KraO* se toplo J“hvljiUs'ltrOfro(?j na zahvala P,-etju * ttSvoboda«, PodJ „a *• p*<,; ter vsem, ki* spon^-pr*1’’ način počastili t ga .V . ga pokojnika na zadnj.° ,p2oSlD Družini s” vi 19*®' Koper-Trst, «-A1' 5" - <«>»4 I Prostovoljne izjave» koroških Slovencev ** je avstrijski kancler | staršem, ki niso hoteli podpi- Qn k vusirijsKi /cancier Jei je bil tedaj zuna» ji. m,n'ster. boril za avstrij- \jgnJn'rovno Pogodbo, je za-broško jn zaveznikom v zvezi s im* 7' meh° stalno rinil pod ^ ®°!sfeo uredbo iz leta 1945, v trahločutnimz zavezni-dokaže, kako velikodušni kor v! £>unaiu glede pravic osfcih Slovencev. Voditelji •Vtke Ljudske stranke, ki j*? n°ši Krščanski demo-*3>. »o se tedaj prav tako J"*®*®*' s svojo »velikoduš-»» »pravičnostjo* do no oskih Slovencev in urad-zahtevali uveljavljenje »rttwČnega Pov,Ka. Tudi av-**.•i s°cialisti so se v tem Pa ,Sj *Tkali na prsi. Vse to ; . do tedaj, dokler niso je°f,e*a C*^a dosegli. Ko pa “»a zadeva rešena, so po-UH gr>^e na površje njih ' balistične tendence, ki ie iz dobe Adolfa t erfa, ampak še iz dobe »”Ca Jožefa in fe od prej. Ko V°Je.z^nim šolam v južni kita S° VeS gCLS me*a*‘ p0' a POd noge in čakali pri-^"*n trenutek, da bi jih u-t<"J' deželni vladi v juž- ' Koroški ni bilo težko. Po j( at^ih koroške deželne vla-it k V dvojezične šole. kjer i,. 'I obvezen pouk sloven-ilne: zahajalo 12.932 šoloob-nj?11*1 otrok. To je bilo za i« °Ve Tačnne mnogo preveč ^ Predsednik deželne vlade enig je potegnil iz arhi-5o1)Star' zakon iz leta 1905, ki , ar? o možnosti, da se j ,ani nadarjeni otroci» na itj, evo staršev morejo opro-^ 1 »učenja tujih jezikov«. pj °5n°ui tega zakona je pod-,1 T odlok, s katerim »se ‘cri dovoljuješ, da se iz- llPijo Proti učenju slovenske- izzika. Bilo je to 27. okto-, '»to* in s 1. novembrom ti -. uredba o obveznem .^Kzičnem pouku ukinjena otr k r za l°Tdl šoloobveznih so starši ((prostovoljno« . Pisali zahtevo, naj se nji-utr' l(nani nadarjeni otroci« 1(5 °We nčenja «tujega jezi-~~ slovenščine. ^strijskl nacionalisti ima-iH,jVe^° nemškega v sebi ka tem tud' značilnost nemi sistematičnost. Organi |„ 11 sSchulverein-Suedmark) «„ 5' ,eimatsdienst» sta se or t 'strano vrgli na delo ir kb r namen velikodušno po-|m 1 1 tudi več milijonov ši hic °V' ^a sedežih teh organi dar' S° sestavljali sezname L"". «manj nadarjenih o tj * določali svoje člane Q te starše «prepričajo» ^#°’’ntt podatki aovolj jasne p, ' v> kako učinkovito je te ljttLT,zevanje bilo. Nekaj po °®> ki jih bomo navedli bij0nam ho dokazalo, zakaj je *Tt učinkovito. žandarmerijski in-u *°r Moser iz Miklavcev Uniformi in oborožen ob' Slovence in od njih ker nai izjavo podpišejo ItiM,lCer osebno eene more ce» '**. Za morebitne posledi-,W ^tšji carinski uradnik lini, rf iz Bistrice v Ziljski do ••it»i 56 ta®no grozil vsem ti-jih ’ Ki ne bodo odjavili svo-K*. 1od slovenskega pou iu Pfounifc pošte o St. Janez i ,??u Schlemitz, ki je bil Orjj °'iših časih« nacistični itj ®ruppen!eiter in je po voj v ®*del dalj časa v zaporv «mj®V*b«rpu v druščini z o-•Org L1.1 nacističnimi prvaki, je *ziral pravo gonjo presti sati izjave. Veleposestnik Pipp iz Dol v Ziljski dolini, ki ima nekakšen monopol za prevažanje lesa v tem kraju, je vsem svojim voznikom sporočil, naj podpišejo «prostovoljno izjavo», ker jim sicer ni treba priti več na delo. Učitelj Polzer iz Kaplje ob Dravi je sicer šolskim otrokom «velikodušno» dovolil govoriti slovenski, toda doma, otrokom pa, katerih bi starši ne odjavili od dvojezičnega pouka, je grozil, da jih bo dal vse izseliti. Učenca Zivitterja iz Za-humea pa so tri dni zaporedoma pretepali, ker ni prinesel v šolo *prostovoljne izjave«. Tudi tovarnar Getz iz Bistrice v Rožu se je potrudil. Svojim delavcem je »svete val«, naj izjavo podpišejo, ker bodo sicer «za posledice sami kriviš. Predstavnica «TIeimatsdienstas Hobbel pa je otrokom, ki so bili na poti v šolo v Zitaro ve3, razdelila «izjaves s ponarejenimi podpisi njih staršev, ki naj jih iz-roče učiteljem. Ko človek razmišlja o tem, pride do zanimivih zaključkov. Leta 1880 so na območju južne Koroške našteli 85.154 Slovencev. Podatki iz leta 1923 govore o 37-224 Slovencih. Ne bomo polemizirali z uradnimi podatki, ker je vsakomur jasno, da bi se vprav v dobi naglega prebujanja Slovencev število Slovencev ne moglo tako zmanjšati, toda po zadnjem popisu prebivalstva so v južni Koroški uradno našteli komaj 10.000 Slovencev. Tega števila ne sprejmemo. Toda tudi če bi jih bilo tri, štiri ali petkrat več, bi prav gotovo ne predstavljali nevarnosti za obstoj Avstrije. Razlaga je torej edinole v tem, da vsi avstrijski krščansko in nekateri socialistično usmerjeni voditelji nosijo v sebi u-sedline starega Dranga, pa čeprav se na pr. Wedenig včasih potrudi govoriti v «narečju Windischerjevi>. Vilmos Gabor, ki je oče treh filmskih igralk istega imena, med katerimi je najbolj znana Zza Zza Gabor, je dobil od madžarskih oblasti dovoljenje, da se je mogel i njimi sestati na Dunaju. Tu ga vidimo ob prihodu njegove najbolj slavne hčerke Kako je z našo letošnjo in prejšnjimi letinami Letošnje polatje se ni docela ravnalo po napovedih vremenoslovcev, posebno ne po napovedi nekega nemškega vremenoslovca, ki je menil, da bo to leto slabše kot je bilo v resnici. Zadovoljilo je letoviščarje in bilo precej naklonjeno tudi kmetijskemu gospodarstvu. Lahko celo trdimo, da je bile vreme ponekod na naši celini zelo ugodno in je omogočilo dobro letino. Semkaj lahko prištevamo našo državo, s:i bo imela nekaj viškov v poljskih pridelkih, več pa v vinograd, ništvu in -sadjarstvu. Vino* gradniške in sadjarske pokra, jine so z letošnjim pridelkom na splošno zadovoljne. V tem se posebno odlikuje Slovenija, ki ima lepo leti- no tudi v poljskih pridelkih. Vse je obrodilo tako kot že desetletja ne. Pravijo, da je vina in sadja «preveč», prve-i ga zaradi tega, ker ni dovolj vinske posode, drugega p? pojde mnogo po zju. Zanimivo pa je, da sč niso še nobeno leto opazile v hektarskih donosih take razlike kot letos. Gospodarstva, ki so gospodarila po naprednih načelih, so imela mnogo večji hektarski donos v vseh kmetijskih panogah od onih, ki so kmetovala po — starem. Niso več redki primeri 60, 70 in več kvintalov žita, 400 kvintalov krompirja, 40, 50, 60 in celo 100 hi vina. Za ta donos je, naravno, vedno več. je zanimanje od strani kmetov. .............................„„„„...umnimi,,,, ...... LOV NA MORILCA JE TRAJAL TRINAJST MESECEV Arthur Bauer je plačal s smrtjo umor mlade lotografinj * Po pretresu možganov je zapadal v seksualne krize Pred nami je prizor, lasten | in moderno električno «muče- detektivskim filmom. Zakajena uradniška soba na policijskem komisariatu, močna luč razsvetljuje obtoženega človeka, v temi pa sedijo s cigaretnim ogorkom v ustih, brez jopičev, trije, štirje policijski funkcionarji. Aretiranec vzdiv ži nekaj ur, nato pa ga trud nje« uničita, da izpove svojo krivdo. Tak prizor nam je postal domač, saj smo ga videli v raznih tonih v skoro vseh ameriških detektivskih filmih, v katerih na koncu zmagata zakon in pravica. Takšen prizor si lahko pred. sfavljamo v sobi letečega po- Mladenič, ki ga vidimo, ko vodi na ples angleško princeso Margareth, ni nikak nadomestek njenega znanega polkovnika, pač pa rudar Joacki Toaduff, ki je najboljši angleški plesalec za folklorne plese hcijskega oddelka v Chicagu januarja meseca tega leta, ko so poročnik Pearson, inšpektor Patrikj Deeley, kapetan Reynold in dva detektiva izpraševali delavca Arthura Bauerja, morilca 22-letne fotografinje Rosemary Mac Car-thy. Lov na morilca je trajal celih 13 mesecev in le slučaj je hotel, da je policija morilca prijela. Policija sicer danes pravi, da je ista oseba umorila v zadnjih treh letih kar tri ženske, ki so bile vse u-morjene na isti način; z udar. ci angleškega ključa po glavi. Bauer pa vztrajno trdi, da je umoril le Mac Carthyjevo, ki je bila njegova sošolka v mladih letih. Kdo so bile prve tri žrtve neznanega moril ca? Novembra 195' je bila u-morjena neka Edith Jamieson, januarja 1956 Berenice Bar tels, julija istega leta pa Margareth Gallagher. Dne 5, septembra 1956 je bila končno u-morjena še mlada fotografinja. Pri vseh teh ženskah je bilo vidno, da jih je hotel neznani morilec posiliti. Policija je iskala na desno in levo, a ni mogla najti ničesar. Pri mer Mac Carthyjeve so zaupali poročniku Pearsonu' in ta se je vrgel takoj na delo. Sele po dveh dneh, ko so chi-k<.ški časopisi pisal; na dolgo in široko o mladi ženski, ki so jo našli mrtvo na ulici brez dokumentov, se je javil na policiji Rosemaryjin oče, tudi on fotograf, in dejal, da sluti, da se je njegovi hčeri, ki sicer ni bivala z njim, moralo nekaj pripetiti. Ugotovil je nato, da je truplo zares truplo njegove hčere in star- , med nekim doprsnim kipom in razbito kadjo, zap-ašeno sliko in jo kupil za 20 frankov. Slo je za Fragonardo-vo »La Chemise enlevee«, katere vrednost se danes ceni na nekaj milijonov frankov. Bilo je še mnogo podobnih primerov; na »Sejmu bolh« so odkrili tudi kupljene slike Vlamin-cka, Cesanneja, Utrilla, Mo-diglianija, ki so jih ti u-metniki prodajali za mal denar v svojih mladih letih, ko niso imeli kaj jesti. Take najdbe so vsekakor dvignile sloves »Sejma bolh«. Toda za turiste, ki se nadejajo, da bodo tudi oni v labirintu naleteli na neko zaprašeno starino, ki bi ji neuki lastnik ne vedel prave vrednosti, imajo trgovci že pripravljene pa-, sti. Tu se more »po zmerni ceni« najti «delo» nekega slovitega slikarja, za katero bo kupec pozneje ugotovil, da je navadna kopija. Nasedejo tudi kupci starinskega pohištva. Zlasti A-meričani, ki jih je neki a-meriški časopis, pred turistično sezono, posebno opozoril, da naj ne kupujejo starinskega pohištva na »Sejmu bolh«, če se na to ne razumejo ali niso v družbi zanesljivega strokovnjaka. Toda pariška predmestja so se s časom strnila okrog «Sejma bolh«. Buldozeri so se pojavili na starem vojaškem vežbališču in zrasli so štirje 14-nadstropm stanovanjski bloki, šolska po-šlopja, otroška igršča, drevoredi... Pariz išče prostor in «Sejem bolh» mora izginiti s svojim prostorninBko neekonomičnim labirintom stojničarjev Pariški župan Fernand Lefort je poklical Združenje trgovcev «Sejma bolh« (kakor se ta organizacija u-radno imenuje) in ga obvestil, da je občina pripravljena preseliti »sejem«; da so celo že izdelani tudi na- črti za nov »Sejem bolh«, kjer bo prostora za 1000 «trgovin» in da bodo vrste stojničarjev postavljene prav tako v labirintu, da bi se tako ohranila tradicija. Preselitev je potrebna, ker bodo na sedanjem prostoru zgradili pet novih stanovanjskih blokov. Voditelji združenja so z nezaupanjem sprejeli ta načrt, ki je podoben uit;-matumu. Oblasti so pripravljene finansirati gradnji novega »sejma«, toda trgovcem se zdi preskremen. O-ni so dali izdelati nove, grandiozne načrte; toda pariški župan in mestni očetje so jih zavrnili, češ da je njihov načrt bolj podoben svetovni razstavi v Bruslju kot «Sejmu bolh«, pri tem pa je še ta nerodnost', da se po tem njihovem načr- tu nič ne pridobi na dragocenem prostoru. Pa tudi stroški bi bili preveliki. Do sedaj še ni prišlo do kompromisa. Ni pa verjetno, da bi »Seiem bolh« ukinili. Kajti župan Lefort pravi: »To je ena od kokoši, ki Franciji nese zlata jajca«. Spandau je eden izmed ledkih krajev na svetu, kjer se bivši zavezniki v vojni zelo lepo razumejo med seboj, skupaj stanujejo, skupaj jedo in se menijo, kako bi skupno čim bolje uprav- ljali to staro trdnjavo in kako bi čim bolje stražili tiste tri Nemce, ki so tam že od 1946. leta. Za «vzdrževanje» teh treh Nemcev trošijo na kupe denarja, okrog 102 milijona iir letno, razen tega pa da zahodnoberlinska občina še okrog pol milijona mark. Za te tr; Nemce skrbi številno osebje; 11 kuharjev, 14 kuharskih pomočnikov, 10 natakarjev, trije hišniki in dve perici — razen tega pa še ameriški, sovjetski, britanski in francoski vojaki pod poveljstvom štirih polkovnikov. Nenavadno je tudi to, da v tej veliki hiši, v kateri jc prostora za 600 ljudi, zdaj prebivajo samo trije. Medtem so iz Spandaua pod raznimi pogoji in v raznih okoliščinah že izpustili velika admirala Hitlerjevega tretjega rajha Karla Doe-ritza in Ericha Roederja, bivšega zunanjega ministra von Neuratha in nacističnega ministra za gospodarstvo Walterja Funka. Zdaj so v Spandauu še 64-letni Rudolf Hess, nekdanji Hitlerjev namestnik, 53-letni Albert Speer, Hitlerjev minister za oboroževanje in 51-letni Baldur von Schirach, bivši vodja »Hit-lerjugenda«. Hess je bil obsojen na dosmrtno ječo, druga dva pa na dvajset let ječe. ček, zelo metodičen tip, ki ni odobraval dejstva, da se je Rosemary pečala s fotografiranjem v nekem nočnem lokalu, je po nekaj dneh umrl zaradi srčne kapi. Dan pozneje se je javil na policiji Rosemaryjin zaročenec, a policija ga je po prvih sumničenjih odslovila. Fotografijo mlade fotografinje so razdelili v celotni mestni četrti in tako so pričele prihajati novice. Neki hotelir je povedal, da jo je večkrat opazil v bližini lastnega hotela, ker je bila pač zelo zanimiv tip V nočnem lokalu, v katerem je delala, so ugotovili, da se ji ni smel približati noben moški, kar je bilo čudno za uslužbenko v take vrste lokalu. Samo neki mož srednjih let ji je stalno dvoril, a brez uspeha. Tudi v penzionu, kjer je stanovala, niso mogli ugotoviti ničesar. Rose-mary ni sprejemala ne prijateljev ne prijateljic. Po dolgem iskanju je policija ugotovila, da se je tisto nesrečno noč Rosemary peljala z nekim avtobusom, potem ko je kupila časopis na vogalu, kjer ga je pač vedno kupovala. Ker so našli časopis poleg njenega trupla in ker So bili z rdečim svinčnikom obrobljeni drobni oglasi, kjer se je ponujalo delo, je policija ugotovila, da je Rosemary hotela pustiti delo v lokalu, kjer je do takrat delala, in da je prav tisti večer dobila delo v nekem drugem nočnem lokalu poleg bivališča svojega očeta. Nadalje so agenti ugotovili, da se je Rosemary peljala z več avtobusi (šoferji so jo opazili, ker je bila zares lepa ženska in ker je bilo ob dveh ponoči malo ljudi v vozilu) in da se je nekaj časa peljal z njo tudi neki moški srednjih let, o katerem so ugotovili, da je bil mož, ki ji je dvoril v nočnem lokalu. Tudi izpraševanje tega moža ni dalo nobenega rezultata. Ugotovili so le, da je bila Rosemary ob dveh it, pol ponoči še živa. Poročnik Pearson je iskal na levo in desno, a ni mogel ugotoviti nič pozitivnega. Zadevo so po nekaj mesecih a« hivirali in Pearson si je moral beliti glavo z drugimi sličnimi pirmeri. Nekaj dni pred božičnimi prazniki 1957 se je na policijskem poveljstvu javila blagajničarka nekega tara, fci je cdprt tudi ponoči, in izjavila, da mora povedati nekaj v zvezi z umorom mlade fotografinje. Pearson je iz razumljivih razlogov skočil s stola, vljudno ponudil blagajničarki Berenici Cirkoscz naslanjač in jo prosil, naj pove vse, kar ve. Razumljiva je bila njegova vljudnost, ko je cele noči prečul, da bi ugotovil, kdo je bil Rosemaryjin morilec. Cir-kosezeva je dejala, da je malo po poltretji uri uste usodne noči stopila v njen bar mlada Rosemary, v družbi moškega njenih let; naročila sta dve kavi in se nato zadržala nekaj časa v prijateljskem razgovoru. Ona je ulovila nekaj besed in zdelo se ji je, da sta govorila o starih šolskih časih. Na prošnjo policije je Cirkosczeva povedala približne obrise moškega, ki ji jih je nato narisal neki specialist. Stara blagajničarka je ugotovila, na je skica zelo podobna in je nato dejala, da se ni javila prej, ker se je bala morilca. Poročnik Pearso a je mobiliziral celo trumo agentov in po nekaj urah so imeli morilca v rokah. Bil je to mladi delavec Arthur Bauer, ki je po petih urah iasliševanja priznal svoj zločin. Mož )e hil poročen in je imel dva otro- ka. Bil je zidar i« je nekega dne padel s prvega nadstropja neke stavbe in dobil pretres možganov. Od takrat so ga od časa do časa prijemale seksualne krize in čutil je potrebo posiliti neznane ženske. Napravil je to večkrat, a dejai je, da je umoril samo bivšo sošolko Rosemary. Policija mu ni mogla dokazati, da je umoril tudi ostale ženske, ki so bile ubito na sličen način. Ne. davno je bil za svoj zločin obsojen na smrt na električnem stolu n. v- «»------ Kozmični prah Zemeljska atmosfera vsebuje 28,600.000 ton kozmičnega prahu, ko plava po njej. Ta prah sestoji iz zelo dro-briih meteorskih delcev, ki postopoma padajo na Zemljo.. Sodijo, da na površino Zemlje pade letno 14,300.000 ton tega prahu. To pomeni, da se v dveh letih ves .prah kozmičnega izvora v naši atmosferi obnovi. Znanstveniki so ugotovili, da se prah sestoji iz železa, niklja in kobalta, pri čemer je največ niklja. Kaj pa z našo letino? S prvim pridelkom (seno, žito) ne moremo biti zadovoljni, ker je dosegel komaj polovično letino. Z žitnim pridelkom nismo posebno go. spodarsko prizadeti, ker je pri nas razmeroma malo zastopan. Pač pa je težja zadeva s krmo. Le kdor je krmno osnovo dopolnil z de-teljišči in ima bolje urejena travišča, je precej na boljšem, ker je 'razen večje količine nabral tudi bolj tečno krmo. Tudi krmna pesa bo ponekod precej zalegla, zlasti pri kravah mlekaricah. Na najboljšem so gospodarstva s silosi; a za te je pri nas deset prstov na naših rokah preveč. Krompirjevi letini ne moremo kaj oporekati. Ni bila med odličnimi, a kjer so bila krompirišča v ugodnih pogojih, so dobro obrodila. Posebno dobrih pogojev pa pri nas ni, ker na splošno preziramo one čin it el je, ki pospešijo dobro letino. Nismo še »na čistem« glede pomena ustreznega semena niti glede pravilne priprave zemlje (pravočasno oranje z gnojenjem z naravnim in pomožnimi (umetnimi) gnojili niti glede zatiranja škodljivcev. Spričo tega ne moremo pri nas — razen redkih primerov — govoriti o 300, 400 in več centih na ha (10 tisoč kv. m). Niti prejšnja leta niti letos ni bilo na naših njivah posebno lepe koruze. Niti v bodoče je ne bo vse dotlej, dokler ne bomo upoštevali, da je ta okopavina rastlina težke, globoko obdelane in razgnojene zemlje, ki zahte va svoj primerni življenjski prostor (medsebojno razdaljo) in nggp ter ne bomo glede na seme bolj izbirčni. Ne smemo za nizek donos (okrog 25 kvintalov na ha) zvrača-ti krivde na zemljo in vreme, dokler ne izpolnimo teh pogojev. Redko je pri nas fižolovo leto. Ta rastlina je preveč občutljiva za sušo in ne pri ja ji sestav naše zemlje, preveč siromašne na fosforu, brez katerega ni tega zrnja. Tudi letos se ni posebno ob nesel. Ne moremo se tožit! glčde drugih pridelkov. Strniščni ppsev.kj (»jda. repa i. dr.) sicer niso še vsi pod Streho, a kažejo dobro, čeprav so pretežno preveč prepuščeni svoji usodi, češ da sr ne kako — povrh. Pa nisa tako Vinarstvo je na Tržaškem še vedno važna gospodarska panoga. Lansko leto tak* hudo prizadeti vinogradniki so se gtalno z- bojaznijo ozirali v nebo. Pa je le šlo srečno. Kjer je pustošila lanska zmrzal in so se bali njenih posledic tudi pri letošnji trgatvi, so bili izredno prijetno presenečeni. Kot d« bi se hotela trta za svojo lansko popolno odpoved letos posebno oddolžiti, je vinogradnike, prizadete in neprizadete, nagradila z obilnim in kakovostnim pridil-kom. Seveda je tudi ta pridelek le razmeroma dober. Od vinogradov, urejenih in negovanih po zastarelih načelih ne moremo pričakovati kaj več in boljšega. Vrinja se nam vprašanje, če bomo pri novih nasadih upoštevali načela sodobnega vinogradništva. V nasprotnem primeru bomo ostali «to, kar smo b'li», se pravi celo v najboljši letini pri nizkem hektarskem donosu, kar pomeni majhen zaslužek. In sadna letina? 2al je ta pri nas podobna stari lep* pesmi, ki je več ne poznamo. Nekaj češenj, češpelj, fig in orehov, še kakšna redka hruška — to bore malo gospodarsko odtehta. Za zastoj te panoge kot tudi za vse pomanjkljivosti, ki vse preveč preprezajo naše kmetijsko gospodarstvo, nosijo razen kmetijstva, krivdo vsi, ki odgovarjajo za njegov napredek. Do Lune in nazaj v dveh sekundah Naravni satelit našega planeta — Mesec — so minuli mesec koristno uporabili kot relejno postajo za radijske valove. Signalnemu korpusu a-meriške armade se je posrečilo poslati sporočilo prek radijskih valov velike frekvence iz enega kraja v Arizcni do drugega kraja v ameriški državi Nova Mehika. To radijsko sporočilo je pri tem napravilo 600.000 kijometrov dolgo pot, zakaj te radijske valove so usmerili najprej na Mesec m ko so se odbili od Ludime površine, so napta^fli isto pot do Zemlje in t»ko so? jih ujeli v sprejemniku v Novi' Mehiki, Iti je bil *dd|K ljen od oddajne poitaje samo 5C0 km. To3a {o sporočilo "bi' lahko ujelr na vsej poyršini našega planeta, od Ttdrter je bil v tistem trenutku Mesec gospodinja meta. to dobro razu- llllll IIIIIIII M IIII UMI M IIIII M II IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMI ...... Fižolčki Spisal in narisal Milko ‘Bambič postranskega pomena. Pride* yiden ^ m 00J km do)go in skrben gospodar in tudi pQt je radljsko sporočUo napravilo v pičlih dveh sekuh- dah. Z nadaljnjimi poskusi so ugotovili, da je možno pošiljati celotne radijske odda.ie,-pri čemer uporabijo Mesec ko reiejno postajo. Sprejem teh oddaj je zelo jasen in veliko boljši od sprejema po običajni poti. 1 t ' Oddajna postaja, ki je delala v ameriški, na Mesec namenjeni raketi «Pionirju». je samo potrdila te poskuse, zakaj njena sporočila so na Zemlji jasno sprejeli vzlic raz. meroma iibsi oddajni postlji. T d pomeni, da bi prvi ljudje, ki bi prišli na Mesec, imeli zelo dobro radijsko zvezo z Zemljo. Fižolčka sta prisluškovala. «Čuj, čuj! Lakotu.. j« v liiši. Aha, zato ni več sladkorčkov. No, kmalu jj pokaževa, grdi lakoti!« Počakala sta večera in se spravila na zlatnike. Do jutra sta jih vlačila, dokler ni nastal sredi sobe lep kupček- Šele tedaj sta zadovoljna legla in zaspala kakor ubita. Pošteno sta se utrudila. Kaj pa mislite, tak drobižek fižolski, pa ti težki zlatniki! — Veš, kot prijatelju, bi mi mogel zaupati; ali ni to tiandetova žena?, HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zamudite trenutne možnosti za uspeh, ker se take priložnosti ne nudijo pogostoma. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Važna ponudba, K vam bo dala polet za uveljavitev in tudi za materialni uspeh. DVOJČKA (od .21. 5. do 22. 3.) Pustite ljubljeno osebo za nekaj časa pri miru. Obema bo koristilg.^, ^ „ ..., — RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nasmejala s« bo sreča marsikomu,, ki se ukvarja , z umetniško ustvarjalnostjo. LEV (od 23. 7, dp 22. 8J. Odločite se že enkrat za te- meljno preureditev dela. Ne bodite Užaljeni, če vam kdo svetuje kaj pametnega DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nenadno potovanje. Ne objokujte, ker ste zamudili priložnost Yse se ho uredilo. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Obljube, ki so vam jih dali, se bodo uresničile. Ne trošite po nepotrebnem sredstev, ki jih itak n.mate preveč. ŠKORPIJON (od 24. 10. de 22. 11.) Primeren dan za kupčije. Bolje bo šlo vam kot vašim tekmecem. STRELEC (od 23 11. do 20. 12.) Dobro premislite, preden se odločite, ker boste sicer svojo neučakanost obžalovali. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Upoštevajte ponudbe, fci vam bodo dane. Vaše iskreno prijateljstvo bo upoštevano. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro boste izkoristili pri. merno okoliščino, »icer pa ste na poti k trajnejšim uspehom. . RIBE (od 2a 2. do 20. 3.) Lotili se boste dela, ki ga niste vajeni. Kmalu se boste vanj vživeli in imeli od njega v e Ukv dobička, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 8. novembra 1958 Goriško-beneški dnevnik Po treh sestankih med sindikati in Starnutijem 10. novembra pričnejo razpravljati «o jamstvu za ponovno zaposlitev» Stališče PSD/ do vprašanja SAFOG V četrtek zvečer je bil na sedežu ministrstva za državne udeležbe tretji sestanek med ministrom Starnutijem in predstavniki treh sindikalnih organizacij. Minister je predstavnikom sindikalnih organizacij. izjavil, da sprejema zahtevo sindikatov, naj se suspendirajo odpusti v vseh metalurških podjetjih IRl v dr žavi in se prične na ministrstvu za državne udeležbe razpravljati «o jamstvu za ponovno zaposlitev« delavcev, ki bi morebiti bili zažasno odpuščeni. Nikakega dvoma ne more biti, da je vsaj za sedaj začasen preklic vseh odpustov v kovinarski industriji IRl po vsej državi in pristanek ministra Starnutija na razpravo «o jamstvu za ponovno zaposlitev« prvi važen uspeh e-notne borbe delavcev. S tem pa se delavci še ne morejo zadovoljiti. Ostati morajo še nadalje enotni, podpreti pa jih morajo tudi občinske, pokrajinske oblasti, parlamentarci in politične stranke, ki naj od vlade zahtevajo jamstva, da se v SAFOG proizvodnja ne bo ukinila in da se bodo zaposlili vsi delavci. V sporočilu, ki ga je objavila zveza kovinarjev FIOM, se poleg zgoraj navedenega zahteva od krajevnih oblasti, naj sprejmejo konkretne korake, še preden pride na ministrstvu za državne udeležbe do (sindikalisti in minister L. Starnuti so se namreč sporazumeli, da bodo pričeli 10. novembra razpravljati o podjetjih IRl po sledečem vrstnem redu: Genova, Neapelj, Gorica) diskusije o livarni SAFOG. Pokrajinska federacija PSDI je včeraj objavila svoje sta no s pismom, ki'ga je Lami Starnuti pisal pokrajinskemu tajniku stranke odv. Deveta-gu. Socialdemokrati ne izključujejo možnosti, da bo po reorganizaciji vendarle odpuščen zelo majhen del deiavcev. Goriško gospodarstvo, ki je že itak zelo revno, ne bo moglo zaposliti teh delavcev. Na boljša pota ga je mogoče spraviti, ne morda z iskanjem takih izhodov, ki 'e gospodarsko izplačajo, ampak s političnimi razlogi, ki narekuje-’Q vzdrževanje gospodarstva našega mesta, ki leži ob meji. -—.#»--------------- Prepir zaradi denarja med možem iti ženo Prepiri med možem in ženo so vsak dan na sporedu v sodnih dvoranah, bolj redki pa so prepiri, ki se končajo s pretepom. In v slednjem slučaju je skoro vedno prizadeti ženski spol. Družinski prepiri so bili na dnevnem redu tudi tinova umaknila tožbo, a bilo je že prepozno. Ona in mož sta se medtem pobotala in nadaljevala staro življenje. Včeraj pa so sodniki oprostili Puntela zaradi pomanjkanja dokazov. «»------- S štirih metrov visokega ogrodja je padel V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj po deveti uri zjutraj pripeljali 37-letnega Efre-ma Klanjščka iz Ločnika, Ul. G. Cesare 44, ki je padel z lesenega odra visokega štiri metre na gradbišču neke tovarne v Ulici Tripste in si s tem povzročil rane na ustnicah in na desni nogi. —*sr«»---- Danes popoldne od 14. do 16. ure bo predstavnik tajništva tržaške univerze na razpolago študentom na sedežu Akademskega krožka na Kor-zu Italia 10, za vpisovanja in pojasnila. 1 IZPRED SODISCA Stepli so se zaradi... doživetja Včeraj so na goriškem sodišču pregledali dogodek, ki se je pripetil lanskega 1. decembra ob 18. uri zvečer na Verdijevem korzu pred Ljudskim vrtom. Po ulici je mirno hodil, oblečen v svojo uniformo, poročnik finančnih straž Paolo Cardano. Naenkrat se je znašel v sredi pretepa med dvema mladeničema, in poročnik, ki je videl, da je stvar zelo resna, je pristopil in ju hotel ločiti. Medtem se je vmešal še tretji mladenič 20-letni Bruno Giubei iz Ulice Baiamonti 14, ki ni rad videl poročnikovega vmešavanja in ga je zaradi tega prijel za plašč in mu hotel pri-smoliti zaušnico. Ker je poročnik poklical na pomoč nekega mimoidočega orožnika, so trije mladeniči zbežali kljub zasledovanju. Naslednjega dne pa je poročnik Cardano aretiral Giubeja prav pri Ljudskem vrtu in ga peljal skupno z drugimi Pnancarji v vojašnico v Ulici Diaz, kjer je Giubei dejal, da so bili prejšnjega dne pijani (obiskali so pokušnjo vina ob priliki Andrejevega sejma) in da so te pričeli tepsti, ker so hoteli doživeti nekaj novega. Giubeja so aretirali, a po nekaj dneh so ga izpustili iz zapora. Včeraj so ga sodniki o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. m a a A reprezentanca odpotovala v Pariz Mladi: Italija-Bolgarija danes popoldne v Bologni Edini negotovosti za A reprezentanco: Sarti ali Maldini in Gal/i ali Pirmani v družini Puntel v Ronkah, kjer je Puntelova žena 40-1 et- ^ iiHniiiiniiiiintiiimiiiimniiiiiiiii na Isolina Contin vedno ža šla v prepir z 49-ietnim možem Giacomom zaradi denarja- Mož, ki je uslužben v trži-ški ladjedelnici, je prihajal domov pijan in ni rad dajal uenarja za vzdrževanje družine, zaradi česar na se mož in žena nameravala tudi ločiti. Lanskega 30. marca je Puntel prišel domov vinjen, kot no navadi, in na prošnjo žene, r.aj ji da denar, ji je zrekel vsega ter ji prismolil klofuto, zaradi česar se je morala Continova zateči po zdravniško pomoč. Continova je nekaj dni kasneje prijavila moža sodnim oblastem zaradi pretepanja in tožba je pričela svojo običajno birokratsko lišče do krize v SAFOG skup- pot. Novembra lani pa je Con- amuiiiiMiiuimitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATA uslišala zahteve okoličanov Spremembe voznega reda na progah št. 7 in 8 Železniška konferenca v Florenci Zakaj niso povabili goriškega predstavnika? Pevmci in Oslavci so dobili popoldansko zvezo z Gorico V nedeljo smo izrazili ogorčenje prebivalcev iz Pevme in Oslavja, ki so bili zelo prikrajšani, ko je podjetje ATA ukinilo vse popoldanske vožnje ob delavnikih na progi Gorica - Pevma - Oslavje. Danes prebivalce teh vasi obveščamo, da je ATA uvedla na progah št. 8 in 7 nove vožnje. Avtobus št. 8 bo od danes dalje vozil tudi popoldne, in sicer bo ob 19. uri izpred glavne železniške postaje odpeljal naravnost v Pevmo in na Oslavje, ne da bi poprej zavil v Podturen, z Oslavja pa bo odpeljal ob 19.30 Avtobus št. 7, ki vozi na progi kolodvor - Podgora-Korzo Verdi pa bo izpred kolodvora odpeljal ob 7.10 namesto ob 7. uri kot doslej- Prebivalci iz Pevme in O-slavja so zelo zadovoljni, da je ATA upoštevalo njihove zahteve, ker je bilo že prehudo, da bi popoldne, predvsem pa zvečer ne smeli imeti enega avtobusa ,ki bi jih pripeljal iz mesta. Včeraj zjutraj ob 10. uri je Sl-letni Avilla Carli, bivajoč v Ulici Marconi 3. padel po stopnicah stavbe, v kateri stanuje, in si zlomil desno nogo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia. —— «#---- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na gorjškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 13,6 stopinje ob 11. uri, najnižjo pa 10 8 stopinje eb 6. uri. DEZURNa"" LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Ktterner Kor- zo Italia 4, tel. 25-76. po vesteh, ki so prišle iz Florence, kjer se sestajata jugoslovanska in italijanska delegacija za ureditev železniškega prometa, je mogoče sklepati, da bodo nekateri predlogi, ki se tičejo naših krajev sprejeti. Obe delegaciji sta namreč naklonjeni vzpostavitvi železniški? zveze pri Novi Gorici, ker bi se s tem velo olajšal blagovni promet med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Gre namreč za obnovitev prometa na sedem kilometrov dolgi dvotirni progi, ki pelje od južnega kolodvora, ki je v Italiji, k severnemu goriškemu kolodvoru, kakor' so ga včasih imenovali, ki je sedaj v Jugoslaviji.. Promet na tej progi je bil prekinjen s podpisom mirovne pogodbe, ki je začrtala mejo prav čez to prometno žilo, tako da se pred leti italijanskim kakor tudi jugoslovanskim oblastem ni izplačalo vzdrževati prometa na tej progi, ker je povsem zadoščala železniška zveza pri Sežani. Vse drugačne pa so razmere sedaj, ko obstajajo med obema državama zelo tesni gospodarski in drugi stiki, ki naravnost narekujejo otvoritev te proge. Ta proga bo razbremenila mednarodni blok pri Rdeči hiši, kjer vsak dan na desetine tovornikov povzroča preglavice carinikom, obmejnim organom, pa tudi tistim, ki skrbijo za varnost prometa. Goriški gospodarski krogi obžalujejo, da se o tako važ- V nedeljo bo Slovensko narodno gledališče gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z življenjsko komedijo v sedmih postajah z naslovom SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Komedijo je spisal Jan De Hartog, v slovenščino pa jo je prevedel dr. Ivan Crnagoj. Nastopata samo dva igralca, in sicer Stelka Drolčeva in Jožko Lukeš. Predstavi bosta ob 16. in ob 20. uri. Cene 300, 200 in stojišča 150 lir. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD, v kavami Bratuš ter pri blagajni pred pričetkom predstave. nem vprašanju, ki se tako od blizu tiče Gorice ter njenega gospodarstva razpravlja, ne da bi se povabilo poleg tudi goriške predstavnike, ki bi lahko povedali svoje mnenje, ki bi na taki konferenci lahko samo koristilo. Ni prvič, ko se razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo našega mesta, brez navzočnosti naših predstavnikov. S tem nimamo namena reči, da člani italijanske komisije ne bodo zastopali interesov našega mesta, pač pa samo povedati resnico, da se pri nas prepogosto zaupajo odgovorne naloge ljudem, ki jitn za-iadi nepoznavanja razmer, ne morejo biti povsem kos. Tako se je zgodilo, ko se je razpravljalo o krožnem skladu, tako se dogaja tudi v .tem primeru. knjižnico in čitalnico Z nastopom hladnejše sezone imajo prebivalci podeželja manj dela in zato več časa, da sežejo po čtivu Ljud.ska knjižnica v Gorici je prejela v zadnjem času spet precej novih slovenskih knjig domačih in tujih avtorjev, ki bodo prav gotovo zanimale ljubitelje dobre knjige. Ustanova izposoja knjige vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure razen ob sobotah, ko ;e odprto samo dopoldne. V čitalnici so na razpolago tudi vsi slovenski dnevniki in tedniki ter najrazličnejše revije. Kino v Gorici CORSO. 15.30: »Most na reki Kwai», W. Holden in A. Guinnes, barvni film. VERDI. 17.00: «Smrt prihaja iz vesolja«, F. Mari in P. Hubsmith. VITTOR1A. 17.00: »Ljubezenska strast«, D. Malone in E. Flynn. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 17.15: »Lepe in lažnjivke«, I. Corey in F. Fabrizi. MODERNO. 17.00: »Poročnik Dinamite«, barvni film. FLORENCA, 7. — Predstavnik FIGC Biancone je danes uradno objavil sestavo italijanske A in «mlade» reprezentance, ki se bosta v nedeljo v Parizu in jutri v Bologni pomeril z A reprezentanco Francije oz. z mlado reprezentanco Bolgarije. Postavi sta naslednji: A REPREZENTANCA: Buffon; Corradi, Sarti (Maldini); Bergamaschi, Cervato, Segato; Bean. Boniperti (Firmam), Nicoie, Galli (Firmani), Pa-scutti. MLADA REPREZENTANCA: Mattrel; Baccari, Ja- nich; Cappa, Tagliavini, Fo-gli, Stacchini, Pestrin, Virgili, Carpanesi, Barison. Kot reževa je na razpolago član Bologne Capra. Glede A reprezentance je razvidno iz te uradne objava, da je kot branilec favoriziran Barti, ni pa izključeno, da se bo Viani končno le odločii za Maldinija. katerega bi v slučaju potrebe lahko prestavil na mesto srednjega krii-ca in Cevata v ožjo obrambo. Drugo negotovost predstavljata zvezi. Boniperti je kljub lahnemu prehladu skoraj zanesljiv in negotovost se nanaša na Gallija in Firmani-ja. Ce bo igral Galli, bo Boniperti št. 10, če pa bo igral Firmani, pa bo številka 8 Izbira je odvisna predvsem od vremenskih pogojev in od i-grišča Ce bo igrišče zaradi dežja težko, bo verjetno igral Firmani. Danes dopoldne so vsr A reprezentanti razen Nicoleja. ki je nekoliko utrujen, imeli zadnji kondicijski trening pred odhodom v Pariz. Vsi so v dobri fizični kondiciji, čeprav je kakšen med njimi nekoliko prehlajen. Vsi so tudi optimisti glede izida proti. Franciji tudi zaradi tega, kei Italija proti Franciji že 38 let ni izgubila. Ob 16,33 so vsi člani A reprezentance, t. j. z rezervami vred 16 igralcev, odpotovali v Pariz v spremstvu tajnika FIGC Ronzia, tehničnega komisarja Vianija, dr. Ber-toldija in zveznega zdravnika dr. Magistrata. Ob odhodu so dali Boniperti. Cervato in Segato optimistične izjave. Takoj po prihodu v Pariz jutri zjutraj ob 9 uri se bodo igralci podali na stadion Colombes na kratek trening z žogo in na ogled terena, v prvih popoldanskih urah pa bo Viani objavil dokončno formacijo. * * * Člani mlade reprezentance, ki bodo jutri igrali proti Bolgariji v Bologni, so odšli danes pod vodstvom Ferrarija na skupen izlet v okolico Florence. Med njimi je manjkal samo branilec Castelletti, ki se je zaradi pretegnjene mišice že vrnil domov. Kot rezerva je bil poklican Capra od Bologne. Reprezentanti bodo odpotovali v Bologno jutri zjutraj ob 9. uri._ Bolgarski nogometaši so danes zaključili svoje priprave z enournim treningom na pomožnem igrišču v Bologni. Pod vodstvom svojih treh trenerjev so izvajali telovadne vaje, strele z žogo na vra- Totocalcio št. 10 Francija-Italija (prvi polčas) 1X2 Francija-Italija (končni rezlultat) 1 X Andrea Doria-Savona X 2 1 Meda-Vimercatese 1 Falck V.-CRDA (Trž.) 1 X Rovereto-Bolzano X 2 Baracca Lugo-Rimini 1 Carpi-Jesi 1 • Piombino-Carrarese 1 X Pistoia-Pontedera 1 Solvay-Aršenal Spezia 1 BDP Collef.-Spoleto 1 Del Duca A.-Molfetta 1 Lucca-S. Giovanese X 1' Montecatini-Citta Cast. 1 Danes v Bologni ob 14.30 ITALIJA Mattrel Bacca-i Tagliavini Janich Coppa Fogli Stacchini Barison Pestrin Virgili Carpanesi Takov Kotkov Vasilev Malinov Kostov A Kostov D. Lazarov Latodijev Dimitrov Velev Aleksander BOLGARIJA Prenos po televiziji od 14.25 — 16.15. ta -in podajanja med seboj. Trening se je zaključil v vež-banjem obeh vratarjev. Ob 11.30 so bitk bolgarski nogometaši sprejeti na županstvu. kjer sta imela kratke pozdravne govore župan Doz-za in vodja bolgarske delegacije Semeonov, ki je tudi namestnik ministra za transport. Zupan Dozza je vsem članom bolgarske skupine po- daril bronasto reprodukcijo Neptunovega kipa. «»------- Sodnik Kainer prispel BOLOGNA. 7. — Avstrijski sodnik Karl Kainer, ki bo jutri vodil tekmo med Italijo in Bolgarijo, je prispel danes okrog 17, ure z avtomobilom v Bologno. Stranska sodnika bosta — kot znano — Italijana Guarnachelli in Angelini. TENIS Merlo in Pietrangeli zmagujeta v Avstraliji ADELAIDE, 7. — Giuseppe Merlo je v prvem turnusu teniškega prvenstva južne Avstralije premagal v dvojicah skupaj z Avstralcem kenom Fletchterjem avstralsko dvojico Goodger-Nehaffey s 6:2. 4:6. 4:6, 6:3, 6:3. V drugem turnusu posameznikov je Pietrangeli premagal Avstralca Goodgerja s 6:1, 6:3, 8:6, Merlo pa D. Rei-da s 6:4, 6:1, 1:6 6:4. Pred tekmo Italija - Francija Francoski strokovnjakil niso preveč optimisti Opozarjajo na hitrost italijanskih napadalcev in #• zastarelost lastnega moštva Kopa - »veliki odsotnrt R bolj optimist: «Mjsll^;relomiti v npdelio mogoče P PARIZ, 7. — 14 francoskih nogometašev (titularci in rezerve), določeni za srebanje z Italijo, se je danes zbralo na sedežu francoske nogometne zveze, odkoder bodo odpotovali v Rueil, kjer se običajno zadržujejo pred tekmo. Jutri zjutraj bodo ,'meli kratek trening, popoldne pa popoln počitek. Ves francoski tisk posveča tekmi med italijansko in francosko reprezentanco veliko pozornost. List «L’Equipe», ki je posebno previden v prerokbah. postavlja francoskim nogometnim izvedencem naslednje vprašanje: «Kako lahko premagamo italijansko moštvo?«. Na to vprašanje je bilo danih odgovorov za celo stran lista. Albeet Batteux, trener, francoskih reprezentanc, je jasen: »Ne obstaja čudežna taktika. Za zmago nad Italijani je ena sama taktika: nikoli ne dopustiti pobudo italijanskim nogometašem, pač pa jo obdržati v lastmh rokah Če bodo Francozi v tem uspeli, potem bi moralo iti dobro.« miimiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiuHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiMiHiiii Šc o rezultatih slovenskega športnega dne Kaj so pokazati Mnogo dobre volje, lep napredek,toda premalo sistematičnosti pri vežbanju Po večletnem presledku so se zopet pojavili naši telovadci in telovadke. Sicer gre le za skromno, vendar hvale vredno tekmovanje mladincev in mladink; ki so vzljubili orodno telovadbo med vajam;, ki so dvakrat na teden v dvorani stadiona «Prvi maj« pri Sv. Ivanu V okviru I. slovenskega športnega dne so telovadci in telovadke nastopili pred razmeroma lepim številom občinstva, ki je z zanimanjem in tudi kritično sledilo posameznim vajam. Poudariti je treba, da so bile vaje na začetniški višini. Sicer krivda ne pade na teiovadce in telovadke, ki so ob pomanjkanju prostora in tudi predvsem dobrega orodja pokazali, da so napredovali. Manjka jim pa sistematično treniranje in predvsem polagajo premalo pažnje .na izvedbo gibov in prvin tako na drogu kakor med prosto vajo. Zato ni čudno, če je neki telovadec, ki je imel razmeroma dobre težine, dobil toliko točk kot drug, ki teh ni imel, a je. bila izvedba njegove vaje elegantnejša. Pri mladincih se oozna, da rabijo preveč sile in premalo kolebanja, kar škoduje izvedbi in tudi razvoju njihovega telesa, kar je važno posebno za mlade telovadce za doseganje večjih uspehov. Gibčni telovadec bo več napredoval kot mišičasti, posebno v parterni telovadbi, da ne govorimo na drogu, kjer od pravilnega kolebanja in sproščenega telesa zavisi marsikatera prvina in tudi teži-na. Pri dekletih pa smo opazili pomanjkanje ritmičnih elementov tako na gredi kot pri prosti vaji. Sicer je za gred razumljivo in opravičljivo, ker je nestabilna in bi jo bi- lo treba najprej popraviti. Ni slabšega pri telovadbi kot občutek negotovosti na orodju. Vsem pa se je poznala trema začetnikov pred sodniki in občinstvom, vendar bi se to dalo odpraviti z večkratnim medsebojnim tekmovanjem. Upamo, da bodo telovadci privabili tudi druge in da bo izšel iz dvorane pri Sv. Ivanu kader ljudi, ki bo znal vcepiti ljubezen za ta šport, ki zahteva sicer dosti požrtvovalnosti, a nudi tudi zadoščenje. tudi drugim, posebno mlajšim silam. MARIJAN DOLGAN Pri nastopu v okviru ('Prvega slovenskega športnega dne v Tr,stu, so nastopajoči v moški in ženski konkurenci bili takole ocenjeni: Moški: 1. Jurkič F. — drog 7,20, prosta vaja 7,30 fskupaj 14,50), Jurinčič S. — drog 6,50, prosta vaja 7.30 (13,80), 3. Rupel A. — drog 6,30, prosta va;a 5,80 (12,10), 4. Krušič M. — drog 6, prosta vaja 4,20 (10,20), 5 Cesar V. 1— drog 4. prosta vaia 4,20 ( 8,50).^ Zenske: 1. Hmeljak A. — gred 7,20, prosta vaja 7,60 (14,80), Batista M. *— gred 6,80, prosta vaja 6 (12,80), 3. Pecchiari A — gred 5,80, prosta vaja 5,40 (11,20), 4. Hmeljak P. — gred —, prosta vaja 7,10 (7,10). Ocenjevala sta bivša člana tržaške vrste za balkaniado V Sofiji Breda Rauber in Marijan Dolgan. PO PORAZU BROWNA Še veljavna ponudba za dvoboj z Loijem MILAN, 7. — Prokurator Duilia Loia Steve Klaus je izjavil, da je kljub porazu Brovvna proti Bussu, še vedno veljavna njegova ponuč-ba 50.000 dolarjev (čez 31 milijonov lir), če sprejme dvoboj z Lciem za svetovno prvenstvo v Milanu. Steve Klaus je dejal, da je večkrat pismeno sporočil svojo ponudbo Brovvnovemu menažerju Lou-iu Viscosiju. Razen tega je Klaus dejal, da še vedno pričakuje odgovor Carlosa Ortiza, ki je nedavno premagal Charnleya, glede njegove eventualne borbe s tržaškim boksarjem. v nedeljo mogoče . tradicijo. Zadostuje, da ši ze od vsega začetka po£ stijo žoge, če ne žara _ gega, pa vsaj zato, a<* v gaj o svoj kompleks*« . Gabirl Hanot, nogometni strokovnjak lista sam S piše: zi/MfiČ- »Za razvrednotenje spe ^ nih vrednot italijansKin gometašev, bi Potre^°.taVljen» moštvo, sestavu^ mlajeno moštvo. ger iz igralcev v veliki tor ■ pa ni tako, se bo morala n. ša stara obramba za vcsti k svoji izkušenosti in ,orot-najstrožje pokrivanje jjm nih napadalcev, da ^ n8. prepriči razvoj igre- vranjlci men se bodo morali ^ in krilci trudili da n dujcj0 Italijane in da P°* jj ne vedno pred njimi. * _ smejo pozabiti, .da .jansk« glavni napadalci » . „„ reprezentance zelo ni > jjj sebno srednji napada ^ cole, ki ima komaj atletsko imajo zalet, gibčnost, ^o* svežino in inspiracijo. sjra„i do vsi ti pogoji z nas up3, izpolnjeni, potem./3 n .g p# mo. da bodo nasi P.. ujgir letu 1920 premagali i“ ske reprezentante. «»------- NAMIZNI TENIS Mednarodno prvenstvi Jugoslavije v pfflU’1 ZAGREB, 7. — Da?®3 pri-poldne se je v Z3Sr<:°“nstvi> čelo mednarodno P1 |eni-Jugoslavije v namizne s!cjh su. Poleg 46 jugo« jekmO" igralcev, nastopajo, se ■£„. valci iz Avstrije., .Belg) 'p0lj-glije, Grčije, Madzars/ • ke, ske, Romunije in sv Odgovorni areanj*0 STANISLAV RENKJ Tiska Tiskarski zavod ZT KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes ®^r*,rB?r ob 19.30 uri barvni film: serenada 5"&n-tma^° sv®* TIEL Kitična 322209, predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 1®-barvni Universal film: ur) 4 UPOR C0WB0YEV JOCK IMRTM mr MAHONEV HYER BETTGER DAVID JANS6EN - GRANT WILUAM8 TE0 d* C0R8IA (La rivo«» !owboys) dei mgm J. P. STAHL 18. Pred njenimi očmi se je zgodila čudovita sprememba z vso Kničevo postavo. Stari kmet se je ves predrugačil. Namesto preprostega, malo plahega, in zaradi svojih paštet, žganja in drugih zemskih dobrot nekoliko bahavega dobričine je videla pred seboj moža iskrečih se oči, ki prodirajo vanjo kot mečeva konica. Brazde na čelu so mu tudi čudežno izginile. Obrazne poteze so postale trde in stroge. Vsa postava je zrasla in ramena so bila zdaj široka. Nekaj hipov je Maruška gledala Kniča kot ptička, ki jo uspava kača. Spregovoril je. Njegov glas ni bil več podoben glasu, ki je bil malo prej tako prijazen z vojakom Ivanom; prej je bil glas berača pred gospodarjem, sedaj pa obratno. Dejal ji je; »Maruška, tvoj prijatelj bi te rad videl. Ni daleč. Bi rada izvedela, kaj ti ima povedati?« Namesto Maruške so odgovorile njene oči: radost ji Je vzela glas. Knič jo je razumel in ji dal znak, naj gre za njim. Bel je pred njo in odločno stopil na dvorišče. Maruškine oči so šle proti stari kleti, kjer je bi! kup kamenja, obraslega z mahom in ščavjem in od koder je bil prej prišel do nje oni glas. A Knič ni krenil na tisto stran. Pogledal je na vse strani in potem zažvižgal Veliki pes Vran, ki je sedel pri dvoriščnih vratih,, je bil v dveh skokih pri svojem gospodarju, sedel in čakal,'upirajoč razumne'oči v kmeta. »Da ni kdo tuj v bližini, Vran?« je vprašal Knič zvestega čuvaja. Vran je pohlevno zalajal, s prav posebnim glasom, kar je pomenilo: »Bodite brez skrbi!« Za dokaz, da je res vse popolnoma mimo in da lahko zaupajo, je Vran začel okoli sebe loviti muhe. Seveda bi se ne bil zabaval in hlastal za muhami, če bi bila pretila hiši kakšna nevarnost. Knič je bil sedaj pomirjen in se je vrnil z Maruško v hišo, a je šel kar mimo vrat, ki so vodile v izbo, kjer so prej kosili. Odprl je vrata na levi in ta so vodila v shrambo. Shramba je bila polna vsega, kar je kmetom potrebno za prehrano. Le s težavo se je bilo preriti med velikimi vrečami moke, pšena, rži, suhega graha in fižola. Okna so bila še dokaj velika, a skozi nje je prihajalo le malo svetlobe, ker so bila skoro popolnoma založena s hmeljem, suhimi klobasami, košarami suhih sliv, posodami z vloženimi češnjami, jabolki in hruškami, s celimi piramidami jajc in s steklenicami. Maruška je neodločno obstala na pragu shrambe, ki je bila tako polna, da ni bilo moči najti prehoda. »Pojdi na levo!« ji je dejal Knič. Privzdignil je sodec žganja in z nogo pritisnil pod. Tedaj se je pod njegovo nogo odprlo in Maruška je zagledala ozke stopnice, ki so vodile v klet. »Počasi hodi, punčka,« je naročil Knič, »in pazi, kako boš stopala, ker je morda opolzko.« XI. poglavje SVIDENJE Začela sta stopati navzdol po tistih stopnicah, ki so se pod njima vdajale in se zibale. Maruška ni videla, kako se je odprl pod. šele tedaj je opazila, da so se loputasta vrata zopet zaprla, ko je bila že v temi. Cim globlje sta šla, tem hladneje je postajalo. Sonce še nikdar ni bilo posijalo v to klet. Tu pa tam je dekletce začutilo, da jo neka močna roka pridržuje na nevarnih mestih. Naposled sta prišla do zadnje stopnice. Kmet jo je prijel za roko in šla sta po dolgem hodniku, ki ,ie bil temen dobrih sto korakov. Hodnik je zavil in na tistem mestu je prodiral od zgoraj širok pramen svetlobe in osvetljeval podzemlje. Tu se je hodnik razširil v okroglo klet. S počasnimi koraki se je po njem sprehajal poslanec. V hipu, ko sta prišla se je naglo obrnil k njima. Topotanje njunih korakov mu je povedalo, da prihajata. «Maruška, moj zvesti svetovalec!« je vzkliknil in se sklonil k deklici: «Kako sem srečen, da te zopet vidim in da se ti moreni zahvaliti!« Trepetaje se je vrgla v objem svojemu veiikemu prijatelju. «Oh,» je vzkliknila, »vem, da si težko prebil na senenem vozu, pa še bitko je bilo slišati, vojaki so prišli, potem je krožil okoli voza Ivan in nazadnje si moral na glavo v to klčt.» «Mislil sem na zgodbo o razbojnikovi ženi, a bal sem se le za svojo voditeljico,« je odvrnil poslanec. Stari Knič se je obrnil vstran in si obrisal solzo iz očesa. Objem tega silnega človeka s slabotnim otrokom mu je povedal, kako ljubo in sveto bitje je šibka deklica postala temu grobemu vojaku. «Ko bi bil Taras malo večji,« si je dejal, »bi bil meni to, kar je mala Maruška poslancu.« »Pojdimo še malo dalje,« je pozval Knič, »bomo varnejši.« Stopili so nekaj sto korakov po podzemskem hodniku, ki se ie zožil, da ga je bilo ie za dobro cev, drugod pa znatno razširil. Tud' svetloba je p-mesod prodirala vanj, ponekod pa ne. Na razsvetljenih mestih so se videle stopničke, ki so vodile k skrivnim vhodom in po katerih so skriti lahko dobivali obvestila, kaj se godi na dvorišču in na vrtu. »Casa nimamo ravno na pretek, je Knič opomni! sla, ki ga je imenoval Cečevika. «Glavno je, da dobimo vse potrebno,« je odgovoril oni. «Kar izbiraj!« ga je pozval Knič. Pokazal niu je votlino, ki je sla spominjala na zalogo kosov blaga, orožja in oblačil, ki jih je odkrila razbojnikova žena v skrivnostni grajski kleti. Čecevvk se je pripognil. S kupa čudnih oblačil vseh mogočih noš, oglavnic, ponošenih in raztrganih vojaških krojev, ined temi več tudi prestreljenih, je pobral dolgo sivo brado in nenavaden plašč, ki ga je najbrž kdaj nosil kakšen star popotni godec. Zraven je bila še dobro ohranjena plunka, stare in redke oblike. Krinka je bila popolna; lasulja, brke in celo obrvi so se povsem ujemale z brado. ■ p9 P°" »To bo nekaj zame,« je dejal razposajeno. »Zdaj P iščimo,, kaj bi se primerno podalo Maruški.« , . st.re5* «Maruška pojde s teboj?« je vprašal Knič in star plašč. ^ To vprašanje je na videz porodilo dvom, ali n^J„QVe PjjL ruška vso pot s slom in vse dotlej, dokler cilj te ,n|eszato V" ne bo dosežen. Na sicer tako milem obrazu se ji Je kazalo ogorčenje in je prehajalo že v jezo. ^e\ of>> «Kaj bi rekel oče, kaj bi rekla mati in kaj bi je ugovarjala in pokazala na Cečevika, »če bi nareo pol svoje dolžnosti?« , jCD'® «Ali pa veš, punčka, kam on gre?« je nti.dalie^eti »Ali veš, da gre tja, kjer človeka vsak čas lahko do in od koder ni gotovo, ali se bo vrnil živ in zdrav • ^til*' »Ne bi bila ravno zato strahopetna, če bi ga zaP je odvrnila deklica in zardela od sramu. nbianl »O zlati otrok!« je vzkliknil Knič, »čakaj, da te Bog daj, da bi ti bil tudi moj Taras podoben!« jsto,» «Ko bi bil Taras tako velik kot jaz, bi naPr?vl7ttierai ^ menila Maruška. »Čeprav je še majhen, mu roji glavi, kako bi sam ugonobil vse sovražnike Ukrajih®:^ »To je res, primoj da je res,« je potrjeval Kn > na to misli.« ftjti P*fl Sel je iskal in iskal v kupu oblek. Treba je ^.o merno za Maruško. Nič pravega mu ni prišlo pod • je odmetaval drugo za drugim. ja »Tako lepo se ji poda njena oblekica, prav škoda’ ^ ne moremo pustiti. Tu je pa vse tako grdo, eno P* cUpj > gega.« Tako se je jezil in izbiral. Med pisano zbira ^ vSa pomerjal zdaj to, zdaj to in iskal, kaj bi ji bilo prav-je vrgel nazaj v to staro šaro. koračic%l\rO< »Saj ni potreba, da bi bila videti ravno kot ve able dejal sam pri sebi. Vrgel je zopet na kup razcapan ^jci ki jo je morda kdaj nosilo dekletce in prosilo n vbogajme. bet^a. Maruška jo je brž pobrala. »In ravno taka k® moram biti,« je dejala. «Morda bom morala biti re» Ta cunja je kot nalašč zame.« ^ (nadaljevanje el