Naše alovensRe narodne noše: Gorenfca in GorenJUt ix VočOcorena. 42 Ministri vse^ osemnatstW nemški^ driavic ki «0 se pr»'i po ustavi za časa predsednikovauja ne smel prestopiti meja svoje države. Kongres je obravnaval razna pravna in tehnična vprašanju, ki se tičejo vseh ameriških držav, na drugi strani je pa pomenjal manifestacijo panumerikanizma in manifestacijo Združenih držav Severne Amerike, ki je danes najmočnejša in najbogatejša velesila sveta in katere vpliv, zlasti na gospodarskem polju, čuti vedno bolj tudi Evropa. - rolilika Združenih držav kaže, da si hoče za enkrat osvojili le razne neurejene .srednjeameriške državice, zlasti karaguo, polagoma bi pa seveda prišle na vrsto tudi druge. „I>rva duOovna pomoč** pri nezgoda^. V moderni ^Imeriki skrhe z v prav rafinirano iznajdljivostjo za varnost, udobnost, zdravje, razvedrilo itd. svojih prebivalcev. To je glede na hiiro naraščanje mest, nara.ičujočo mehanizacijo vsega življenja itd. tudi neobhodno potrebno, saj vse le pridobitve človeku še ne morejo nadomestili vsega onega, kar mu ves I a '.napredeki. moderne civilizacije na drugi strani jemlje. Naša slika nam kaže avtomobil t prve duhovne pomoči <, ki ga je uvedla, čikuška mestna gasilna straža in ki ima nalogo, da o slučaju večjih požarov, nesreč in v drugih nezgodah lakaj oddrči z duhovnikom na lice mesta in nudi potrebnim duhovno tolažbo. Avlo je označen spredaj z zvoncem, ob straneh ]>a s križem. — Kdaj bo sledila temu ameriškemu zgledu tudi Evropa?' 43 O- M. memaluaai Canicvlč sarajevski reis ul ulcma (verski poglavar muslimanov v činu nadškofa), ki jako podpira modernistično gibanje med našimi muslimani. Nova oddafna radio-postafa v nomiala^ pri Cfublfanl (obeh stolpov na sliki ni videti), ki bo največja in najmodernejša na Balkanu in ki bo začela že prihodnji mesec delovati. Tedaj bomo objavili še več slik iz nje in jih bomo pojasnili istočasno v obširnejšem popisu. Olcrevallšče ^Jadran" na otoKu Uabu v "DaJmacltl- To okreoališče je lasi ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in je ena najlepših slovenskih socialnih ustanov, za katero je ustanovitelju že doslej hvaležnih na stotine naših ročnih in duševnih delavcev, ki so tam našli zdravje in okrepitev. — Zdravilišče leži četrt ure od glavnega pristanišča in ga loči od mesta Raba lep borov gaj. Severnim vetrovom je dohod onemogočen od verige strmega gričevja, pač pa imajo dostop topli južni, fopolna tišina, južno sulnce in pa čist. bre/prašen zrak, lepo urejeno kopališče in vzorna o.nkrba priljubijo to okr.evališče vsakemu že takoj prve dni. Tekom .sezone služi predvsem za zdravljenje revmatičnih, kostnih in kožnih bolezni, izven sezone pa zlasti za pljučne in živčne bolezni. I seli postelj je 55. upravno o.sobje pa sestoji iz samih Slovencev. - Želeti bi bilo, da bi OJJZD okrevališče čimprej povečal in ga napravil dostopnega za ne pretirano odškodnino tudi nečlanom. SlUce K SlovensKemu biografsKemu leJcsUconu HohPiiwart Kari Sigm. (1824—1899), politik. Dermola Anton (1^76-1914). publ. in politik. Hladoik Ignacij (*1865). plasli. in skladatelj. 44 45 Kritem SalRana Ttptčna večfa makedonska vas. Balkan je eden najzanimivejših delov Evrope, tako v političnem kakor tudi v narodopisnem pogledu. Če pustimo stari in .srednji vek ter dobo. ko je turška ekspanzija ogrožala vso Evropo, ob strani in .se ozremo le na zadnja desetletja, vidimo, da je balkansko vprašanje stalo v ospredju evropskih političnih vprašanj celo v najkritičnejših trenutkih. Svetovna vojna je bila zanetena na balkanskih tleh in še danes balkansko vprašanje utalno vznemirja svet. Politični zemljevid lega nemirnega polotoka se je zlasti v zadnjem stoletju izpreminjal neprestano, skoraj vsako desetletje. Kakšen ogromen preobrat se je izvršil tam samo zadnje četrt stoletje, nam najlepše kaže naslednji pregled površine posameznih balkanskih držav 1. 1900. in danes: L. 1900. I. 1927. Srbija . . , . 48.100 — Romunija . . . 131.350 294.240 Bolgarija . . . 96.660 96.345 Črna gora . . . 9.080 — Grška .... 64.760 127.340 Evropska Turčija 175.480 27.000 Jugoslavija . . — 248.990 Albanija ... — 56.000 Doe državi sta- torej le v zadnjih 25 letih izginili, dve sta se nanovo ustanovili, Turčija je skoro izrinjena, a Bolgarija je prelila vse potoke krvi zaman. — Enako pestra je .slika v narodopisnem pogledu. Če prištevamo k Balkanu lej^ozendje južno od Save in Donave, tedaj šteje dobrih pet in dvajset milijonov prebivalcev. Nekako polovico teh je Jugoslovanov (Bolgarov. Srbov in Hrvatov), ostali se pa razdele na Grke (120/q), Turke (70/q), Albance (7^lo}. Romune, Cigane. Žide, Armence itd. Nekateri predeli (n. pr. Bosna in Makedonija) tvorijo prave narodnostne mozaike, kjer žive ponie.šano vse vere in ose narodnosti, najrazličnejše stopnje ci-vUizucije in gospodarskih .listemoo. Tudi glede zunanjosti je Balkan izredno zanimiv. Tu najdemo najmogočnejše spomenike antične (na Grškem) in .srednjeveške kulture (v Makedoniji, v Dalmaciji), primitivnost nekulturnih narodov (n. pr. v Albaniji), bujna vegetacija juga (n. pr. v dolini Vardarja) se menjava s skoro popolnoma neplodnim kamenitim svetom (n. pr. v Črni gori), prelesine naravne lepote so pomešane z naj-dolgočasnejšimi pokrajinami itd. Zaradi velikega pomanjkanja potrebnih prometnih sredstev je bilo do najnovejše dobe potovanje po Balkanu jako težko, zamudno, drago in ponekod celo nevarno, v zadnjih letih se pa tozadevne razmere jako hitro izboljšujejo, in zlasti naši mladini bi priporočali, da se čimbolj zanima zanj. Znameniti ruski samostan na prelazu Sipka v Bolgariji. Na levi: V hosenskem mestecu na trinl dan. Spodaj v krogu: V albanski čevlfarntct, ki se nahaja seveda kar na »ulici«. TobaCaf namaa v Bolgaritl. Sarafevo, glavno mesto Bosne in natxanimivetie mesto Jugoslavije Na desni: 2ena poglavarja ctgan- Nasad vriaAC P BtUgarift, iz katerih pridelujejo roSno olje. 4e Moderno pre-pariranje stivali še pred kakimi 13 leti so preparirali iioitli na ta način, da su konseroiruli kožo, notranjščino pa so potem nagačili s slamo, oolno in nekaterimi trdimi opornimi predmeti; s tem je dobila žival navadno docela nenaravne oblike. V zadnjih letih so pa gače-nje dovedli do vprao umetniške popolnosti. Dobri preparatorji so izšolani biologi, iioali pa opazujejo v naravi in v zooloških vrtovih, da morejo potem i>ri gn-čenju izkoristiti svoja opazovanja ter dati preparirani živali čim najnaravnej.se oblike. Postopek pri modernem prepariran ju j(> naslednji: Kakor kipar za svoj kip. sestavi tudi preparator najprej železno ogrodje, ki ga potem ovije z morsko travo ali s kakim stičnim sredstvom. Aa to ogrodje modelira potem z mavcem oso Prva faza: X mrtve *ll>all (kenguruja) O^erefo Koio, ki jo potem napnejo na figuro iz mavca, skelet pa preparirajo posebej. Na levi: Prepariran je posamcs-Mil§ itvalstciO delov. žival v velikosti kože, ki mu je na razpolago, in lak model nazadnje obleče v kožo. Posebno pažnjo polaga na to, da je čim najoesineje pogoden naravni izraz žive živali. V to svrho je treba dobro paziti celo na barvo in izraz steklenih oči, ki jih vstavi preparatu, in pogosto jemljejo mavčne odlivke od posameznih delov telesa še žive živali. Posebno pozornost ot^račajo miitiič-nim i/.razom. Po teh potih in s temi sredstvi nam potem moderni muzeji res lahko nudijo čim verneji'i sliko posameznih živali. Mlodel cebre tx mavca, ki ga bodo po dogotovitvi prc-vlekli s ko/o, na desni izgotovljen pre|>arat bivola. S hioio prevlečen mavčtki model cebre na katerem izvršujejo strokovnjaki še zadnja popravila. 47 Krišem Slovenije Is pekarske umetnosti Jugoslovanshil grb ix testa, ki pa jc siickol pcktAski iiidjster K. 151.1,!] v ('o:"iii (loiiui i-jiil)lj;ini. nruiina pomočniškega odseka Obrtnega društva v Novem mestu s preiis. licrnardom (>,) in častnim članom Svctcem iXX) v sredini. Kaf /e v Cfublfanl ie nufno potrebno? Eden najzanemarjenejšili in najgrSih prostorov \ Ljubljani je Muzejski trg, ki gu ne prezre noben tujec; zato bi )ilo neobhodno potrebno, da pride njegova regulacija že v program letošnjih javnih del v Ljubljani. Zanimiv slučaf SHS-aidruHive I ri hčerke upokojenega nadzornika kaznilniških stražarjev v Mariboru, Fr. Filipiča, izmed katerih je Jelka (1) poročena s Slovencem Likarjem. Štefanija (2) s Hrvatom Jurčičem in Marica (5) s Srbom Radovičem. Naši nafmlafšl llteratfe v vofni slu±bl dr. Ložar, pesnik Tine Uebeljak in J. Traven, ki tvorijo v Bileču, kjer sedaj služijo, literarni klub »Bileče«. Slovenski mornariški podčastMtlkl naie vofne Jaate ^Cabua- v Gfenoviču (Boka Kotorska). 48 Prvo vxpenfačo na KorošJcem so izročili prometu pretekli mesec in je zgrajena od Osojskega jezera na goro Kancel. Višina, ki jo premaga ozpenjača, znaša 941 metrov, proga je pa dolga 1899 metrov, ki jo dva železna stolpa (glej levo sliko) delita v tri enako dolge dele. J' jako udobni kabini (glej desno sliko) je prostora za 23 oseb. — Poskusne vožnje ob priliki .slavnostne otvoritve, pri kateri so bili zastopani tudi .Jugoslovani, so se izborno obnesle, zato je pričakovati, da bo ta naprava privabila na Koroško mnogo novih letoviščarjev. Z ozirom na io so istočasno zgradili na Kanclu tudi planinski hotel. Nujno potrebno bi bilo, da mislimo tudi pri nas na čim večjo udobnost letoviščarjev, saj pomen ja tujski promet, zlasti za Gorenjsko, vedno važnejšo pridobitno panogo. Ah bi ne kazalo primerno urediti že enkrat tudi ljubljanski Grad in speljati nanj ozpenjačo? Rešitev uganRe št. 7: Vodoravno: 1 Lurd, 4 zad, 5 lipan, 10 kosec. 14 šleni. 18 irt, 19 1, r., 20 lia. 22 zob, 25 da. 23 dan, 26 uš. 28 ali, 29 Ra. 31 kuna, 53 neto, 35 Skit, 37 in, 38 Kant, 39 rman, 40 Ovid, 41 capa, 42 ja, 43 lat, 44 tona, 43 tunika, 4T s. r., 4'» za, 50 pa. 51 re, 52 ve, 54 Ra, 55 Medina, 56 aioni, 57 nc. 58 tam, 59 rob, 62 hej, 63 svak, 64 o/, 66 to, 68 sova, 69 Asiafio, 72 nb (= nota beue), 73 vitel, 75 eben, 7? po, 79 Apatin, 80 črep, 81 lani, 82 pola, 83 la, 84 poni, 85 ki, 87 as, 88 uk, 89 slad, 90 iz, 92 do, 93 jez, 94 arak, 95 aga, 96 Ida, 97 kad, 98 Lena. Navpično: 1 lira, 2 ura, rt. 4 zlatovranka, 3 nr. 7 i/. 8 Voliteluiika, 9 ab, 11 oil. 12 samostalnik. 15 en, 15 la, 16 Elijii. 17 .Mina, 20 humor. 21 iiiiiinu. 23 Dovin. 24 Atika. 26 uka/, 27 ši|) nonij, 34 oda, 33 se, 3() ta, 38 karavaii«!. 46 udeb, 4S rok, 30 pet, 53 Eos, 56 ave, 58 topor, 60 bič, 01 rop, 03 stid, ()4 obod. 63 želo, 67 oplen. 68 sapa, 70 aru, 71 ges, 7^ v,il. 74 Ina, 75 ep, 76 na, 78 oaza, 81 L. J^., 86 Ig, 88 ud, 91 za, 93 je. Pravilnih rešitev je prispelo 168. Izžrebana sta bila: za prvo nagrado A. Suštaršič, dijak, Ljubljana; za drugo nagrado Lcopoldina Kersnik, Konjiee-CJolie. 1. nagrada: Trunk. AMERIKA JN AMERIKANCI (vezano), 2. nagrada: Gogolj, REVIZOR (broširano). BakrotlsR JugoslovanaRe tlalcarne v CJublJanl