GLAS
LETO XX. ŠT. 16 (930) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 23. APRILA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Zlata maša v Nabrežini
Dr. g. Jože
Markuža je zlato
mašo daroval 
po vzhodnem
obredu 
v starocerkveni
slovanščini 11
Trinajsti redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij
Prelomnica v krovni organizaciji
  rinajsti redni občni zbor Sveta slovenskih
organizacij, ki je bil v petek, 17. aprila 2015,
v večnamenski dvorani Zadružne kraške
banke na Opčinah, je bil prelomnega značaja. Naj-
prej zato, ker je Drago Štoka tokrat še zadnjič na-
stopil kot predsednik izvršnega odbora, saj se po
petdesetletnem javnem delovanju umika v zaseb-
no življenje, obenem tudi, ker se bo najbrž za pred-
sedniško mesto v sklopu novoizvoljenega pet-
najstčlanskega izvršnega odbora potegoval kandi-
dat oziroma kandidatka z Goriškega. 'Geopoli-
tična' sprememba torej v sklopu krovne organiza-
cije, ki se tako kot ob svojem nastanku še danes
sklicuje na pojme
demokracije, na-
rodnosti in
krščanskega eto-
sa.
To nazorsko izho-
dišče je v svojem
predsedniškem,
tokrat poslovil-
nem, poročilu
podčrtal Drago
Štoka. Njemu so
se domala vsi go-
sti občnega zbo-
ra, začenši s
tržaškim župa-
nom Robertom
Cosolinijem in
ministrom za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmav-
cem, zahvalili za delo, ki ga je v svojem devetlet-
nem obdobju predsednikovanja opravil v dobrobit
slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predstavnik
slovenske vlade je zaželel, da bi novo vodstvo sle-
dilo dosedanjemu Štokovemu delu, “sicer z novi-
mi cilji in novimi metodami”. Minister Žmavc je
T obenem poudaril pomen, ki ga krovni organizacijiSlovencev v Italiji imata pri samem obstoju mini-strskega resorja, ki mu načeljuje. Hkrati se je mi-
nister obvezal, da bo pri predsedniku slovenske
države Borutu Pahorju izposloval zasluženo priz-
nanje za Draga Štoko, da bi na tak način počastili
njegovo polstoletno raznovrstno delovanje v prid
slovenski manjšini v Italiji. Deželni odbornik za
kulturo Gianni Torrenti je usodo slovenske skup-
nosti v FJK uvrstil v splošno razvojno nit celotne
družbe našega prostora. “Sposobni smo bili ustva-
riti sedanjost, ki je drugačna od preteklosti: to je
po mojem mnenju spodbudno dejstvo”, je dejal
odbornik in obljubil, da bo deželna vlada še naprej
zagotavljala ustrezno ozračje, v katerem bo mo-
goče dovršeno izvajati norme zaščitnega zakona:
ugotavljal je, da bo načelo avtonomije prišlo še
bolj do izraza po izglasovanju reforme o preustroju
krajevnih uprav. O bolj aktivni vlogi slovenske
manjšine pri soustvarjanju referenčnega okolja, je
govorila poslanka Ta-
mara Blažina. Po nje-
nem mnenju bi morali
z večjo odločnostjo
krojiti prihodnost tega
prostora, saj smo sedaj
v ugodnih razmerah:
državna finančna sred-
stva je na primer mo-
goče po večji posred-
niški vlogi dežele na-
meniti oziroma na bolj
učinkovit način preu-
smeriti v sektor, ki je v
večjih težavah. Pod-
predsednik deželnega
sveta Igor Gabrovec pa
je izhjajal iz gesla
občnega zbora in
ugotavljal, da sta av-
tonomija in svobo-
da tesno povezani.
Prav zato so pri stranki Slovenska skupnost še
kako zaskrbljeni nad potekom reforme krajev-
nih uprav, ki mora nujno biti deležna še mno-
gih izboljšav. Glede na demokratično ureditev
naše domicilne države pa imajo možnost pove-
dati svoje mnenje v zvezi z reformo tudi volivci,
glede njene skladnosti z ustavo pa tudi ustavno
sodišče. Župan občine Repentabor Marko Pisani
se je prav tako navezal na posledice zloglasne
reforme, ki bo dejansko izvotlila občine dose-
danjih pristojnosti. Spodbudno so izzvenele be-
sede predsednice stranke lipove vejice Fulvie
Premolin, ki je razmišljala o iskanju prihodnjih
strategij za ohranitev in razvoj naše slovenske
identitete: “Začeti je treba tukaj in zdaj”! Pred-
sednik sorodne krovne organizacije SKGZ, Rudi
Pavšič, je izrekel osebne čestitke dosedanjemu ko-
legu Dragu Štoki. V svojem nastopu je nato spre-
govoril o tretji fazi, ki se odslej odpira za slovensko
manjšino v Italiji. Po njegovem mnenju je bilo po
osamosvojitvi matične domovine najboljše to, da
smo vsi člani slovenske narodne skupnosti v Italiji
www.noviglas.eu
Miting miru v jarkih
pridobili enako dostojanstvo. Danes pa moramo
razmisliti o tem, ali vzvodi našega manjšinskega
ustroja odgovarjajo potrebam časa. Po njegovem
mnenju se moramo otresti občutka ogroženosti in
razmisliti raje o tem, da smo “skupnost z dodano
vrednostjo”.
/ str. 3
Igor Gregori
Foto dpd
Delovno omizje pred občinstvom v dvorani ZKB. V imenu bančne ustanove je
delegate in goste pozdravil njen predsednik Adriano Kovačič (foto dpd)
Svet okrog nas
23. aprila 20152
Povejmo na glas
Pribežniki, usodna etična preizkušnja
Deželni odbornik Gianni Torrenti na Travniku v Gorici
V ospredju težave naše
Zadruge in šole Komel
  eželni odbornik
Gianni Torrenti je 16.
aprila v Gorici najprej
obiskal Kulturni dom, na
Travniku št. 25 pa se je nato -
po krajšem ogledu Katoliške
knjigarne - na sedežu Goriške
Mohorjeve družbe srečal naj-
prej s predstavniki upravnega
odbora Zadruge Goriška Mo-
horjeva, ki izdaja tednik Novi
glas, otroško revijo Pastirček
in knjige GMD, nato pa še Slo-
venskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel.
Predsednik Zadruge Peter Čer-
nic je gostu na kratko predsta-
vil njeno vlogo in delovanje
ter poudaril, da gre za neprofit-
no zadrugo, ki s kvalitetnimi za-
ložniškimi dejavnostmi spodbu-
ja slovenski jezik in kulturo ter
posreduje vrednote krščanstva
in demokracije. Poudaril je po-
membnost ohranitve pluralno-
sti na medijskem področju, saj ta
pomeni jamstvo za soočenje ra-
zličnih idej. Potrebni so tudi ja-
sni in prozorni kriteriji za do-
ločitev javnih prispevkov. Govor
je bil o finančni stiski naše Za-
druge, o razpisih za projekte po-
sebnega pomena za manjšino, o
D
tem, da bi lahko postali sogovor-
nik javnih uprav z nudenjem ra-
zličnih storitev, pa tudi o oviri,
ki jo predstavlja evropsko pravilo
“de minimis”, ki ima opraviti s
podjetji, ki prejemajo prispevke
v eni državi, svoje proizvode pa
prodajajo v drugi. Odbornik Tor-
renti je dejal, da nameravajo s
sredstvi nagrajevati tistega, ki de-
luje bolje in več, oz. tistega, ki
dela za druge, ne pa tistega, ki
dela zase. Še je možno izboljšati
način dodelitve prispevkov.
Predsednik upravnega sveta šole
Komel Saša Quinzi pa je srečanje
z odbornikom povzel takole:
“Vnovič smo izpostavili hudo fi-
nančno stisko Centra Komel, ki
konkretno ogroža ne samo ko-
nec letošnjega šolskega leta, am-
pak vsakršno prihodnje načrto-
vanje, ki ne temelji na rezih. Tu-
di v luči napovedane uvedbe
merljivih kriterijev, po katerih
naj bi se delili prispevki za slo-
vensko glasbeno šolstvo v Italiji,
smo odbornika zaprosili za izre-
den premostitveni prispevek v
višini 60.000 evrov”.
Redni in izredni občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva
Preureditev dela v novem
organizacijskem okviru
  pravni odbor
Zadruge Go-
riška Mohorje-
va, ki je bil izvoljen ko-
nec aprila 2014, je bil v
zadnjem letu posta-
vljen pred nelahko na-
logo, reševanje fi-
nančne krize podjetja,
ki izdaja naš tednik
Novi glas, otroško revi-
jo Pastirček in knjige
založbe Goriška Mo-
horjeva družba. Poleg
tega se je odbor posve-
til analizi razmer v
podjetju, sklepanju raz-
nih dogovorov o sode-
lovanju in drugim projektom. To
so glavne teme poročila, ki ga je
članom Zadruge predstavil pred-
sednik Peter Černic na rednem
občnem zboru v sredo, 15. apri-
la.
Junija lani je odbor ugotovil, da
znaša predvideni primanjkljaj
117 tisoč evrov. Na različne
načine ga je skušal omejiti in
predvideno izgubo tudi uspešno
znižal, tako da je primanjkljaj ob
koncu leta znašal okrog deset ti-
soč evrov. Do tega je vodstvo Za-
druge prišlo z vrsto pobud, da bi
pridobili še nekaj javnih sredstev,
pri čemer so bila pomembna zla-
sti srečanja z deželnim odborni-
kom Torrentijem, deželnim svet-
nikom Gabrovcem in predsedni-
kom SSO Štoko. Dobršen prihra-
nek je odbor dosegel tudi z revi-
zijo nekaterih starih pogodb v Za-
drugi, za kar ima največ zaslug
odbornik Jožko Fornazarič.
Krčeni oz. ne v celoti porabljeni
so bili tudi prispevki za sodelavce.
Zadruga je bila tudi zelo dejavna
na področju izvajanja projektov,
torej pridobivanja lastnih sred-
stev, je dejal Černic. “Vse to je pri-
vedlo do pozitivnih rezultatov”,
in vendar ne do poslovanja v ak-
tivi. Obogatitev za časnik je goto-
vo pomenil dogovor o medijskem
U
sodelovanju s SSO-jem, z Do-
mom, Zadrugo MOST in s splet-
nim magazinom Časnik. si; kar se
tiče racionalizacije storitev in
uslug, pomeni korak naprej do-
govor s KTD-jem, ki se lahko še
nadgradi. V kratkem se bo začel
izvajati tudi dogovor s skladom
Foncoop, preko katerega se bodo
zaposleni lahko naknadno izo-
braževali. Poslovni rezultati zad-
njih petih let kažejo, da so se pri-
hodki bistveno znižali, stroški tu-
di, je nadaljeval predsednik. Pro-
blem pa je, ker se javni prispevki
iz leta v leto nižajo. “To pomeni,
da moramo iskati vire kje drugje,
če hočemo preživeti”. Usmeriti se
moramo v to, da bomo aktivni na
razpisih, drugače Zadruga taka,
kot je danes, ne bo obstala. “Po-
večati moramo prihodke iz la-
stnih virov”. Delo je “naše edino
bogastvo in hkrati tudi naša naj-
večja naložba”. To delo “moramo
preurediti, prestrukturirati”. V
programu za leto 2015 so zato: za-
poslitev organizatorja dela, ki bi
skrbel za uresničitev ciljev; iskan-
je sinergij s KTD-jem in raciona-
lizacija skupnih služb; spremem-
ba procesa grafičnega oblikovan-
ja Novega glasa in ustanovitev
segmenta za trženje znotraj Za-
druge. Če ne bomo širili delovan-
ja, ne bomo imeli strukturnih po-
gojev, da bomo preživeli. Černic
je dodal, da pripravlja pregled ce-
lotnega delovanja Zadruge, t. i.
bilanco socialne učinkovitosti,
“tako da lahko vsakdo vidi, kako
razpolagamo z javnim denar-
jem... Premalo se namreč poudar-
ja, kaj vsega smo sposobni ustva-
riti”.
Udeleženci občnega zbora so
odobrili program za leto 2015,
nato pa še obračun za leto 2014,
ki ga je predstavila Valentina Pa-
hor. Revizorka Mara Petaros je po-
trdila, da bilanca, ki jo je ona ana-
lizirala, daje jasno, verodostojno
in realno sliko Zadruge; ob izteku
mandata je odstopila od svoje
funkcije, saj ta za zadruge z ome-
jeno odgovornostjo ni obvezna.
Rednemu občnemu zboru je
namreč sledil izredni, na katerem
so člani Zadruge - ob prisotnosti
notarja dr. Damjana Hledeta -
sprejeli organizacijski okvir
družbe z omejeno odgovornostjo
(doslej je bila delniška družba) in
odobrili novi družbeni statut. No-
tar je tudi obrazložil spremembe
statuta in navedel dodane možne
dejavnosti Zadruge, ki po novem
postaja v organizacijski strukturi
bolj vitka in prikladna obsegu no-
vih oblik poslovanja.
  se večji naval pribežnikov v Italijo, pra-
vilneje bi bilo nemara reči v Evropo,
nas je prav v zadnjih mesecih postavil
pred problem velikanskih razsežnosti. Če
smo se v preteklosti na prihajanje tujcev ne-
kako navadili in se nam je zdelo, da situacijo
obvladamo, sedaj ni več tako. Pojav kot da
nas je prerastel, in to toliko bolj, ker ni samo
posledica kaotičnih razmer v severni Afriki,
ampak tudi vse večjega vojaškega razdejanja
v Iraku, v Siriji, Jemnu, Afganistanu. Islamska
država je postala zastava za ves tisti skrajni
muslimanski svet, ki se upira zahodni civili-
zaciji, predvsem pa obračunava s svojimi t. i.
zmernimi brati, pri čemer gre za krvavo
obračunavanje znotraj iste vere. In prebival-
stvo z vseh vojnih območij vse bolj trumoma
beži, da si ohrani vsaj življenje, begunstvo se
stopnjuje in zajema milijone. Tako so Turčija,
Libanon in Jordanija v zadnjih dveh letih
sprejeli skoraj štiri milijone beguncev in po-
rabili oziroma porabljajo v ta namen milijar-
de dolarjev, Turčija menda kar pet milijard.
V Evropo teh vojnih pribežnikov prihaja dosti
manj, vendar zagotovo toliko, da nas vse sku-
paj postavlja pred težavo, na katero nam ni
še uspelo odgovoriti. Kaj naj s tisoči in tisoči
teh ljudi, ki predstavljajo povsem drugo civi-
lizacijo, povsem drugo in drugačno kulturno
raven in v večini primerov drugačno versko
prepričanje? Jih sprejemati in prestrezati ter
reševati na morju, jim preskrbeti bivališče,
pri čemer ostaja odprto zelo pereče vprašanje,
kako jih vključiti v naše tukajšnje življenje,
če je to sploh mogoče? Pribežnike torej spre-
jeti ali jim z vsakršnimi sredstvi prihod pre-
prečiti, odločiti se torej za eno ali za drugo,
ker za dosedanje prelaganje te odločitve slej
ko prej ni več časa. Številke so grozljive: v le-
tošnjem letu se jih je na italijansko obalo iz-
krcalo 19 tisoč, in če v prvih treh mesecih v
povprečju 3500, jih je samo v prvih dveh ted-
nih tega meseca prišlo več kot 8 tisoč. Občine
in dežele, ki bi morale vse te ljudi sprejeti pod
svojo streho, se vse bolj upirajo, ne manjka
pa tudi skrajnih političnih pogledov, ki
močno podžigajo v smeri neusmiljene za-
vrnitve nezaželenih prišlekov. V vsej tej zgod-
bi je osupljivo mlačna, če ne že kar brezčutna
Evropa, ki za zdaj kaže, tako rekoč, popolno
odsotnost še kako nujne solidarnosti, in to
ob podatku, da se je v preteklem letu v Sre-
dozemskem morju utopilo 3400 beguncev.
Se bomo potemtakem, bodisi kar se tiče pri-
bežnikov bodisi kar se tiče vse bolj vročih raz-
mer v območju Perzijskega zaliva, odločali na
etični ali kateri drugi podlagi? Bomo dosežke
svoje civilizacije branili z ostrino in s silo ali
bomo pomislili na svoje vrednote in nekaj
od svojega odstopili? V igri je naša civilizacija.
Se bomo vendar opredelili za etiko ali bomo
ohranjali svoje pridobitve z uporabo orožja
in brezbrižnosti, kakor so pogostoma v zgo-
dovini ravnali razviti in na ta način polago-
ma izgubili svoj smisel?
Janez Povše
V
foto dpd
Pri mizi notar Damjan Hlede in predsednik Peter Černic
  zpeljati moramo zato ideje in načrte, ki
nam bodo omogočili preboj v neko novo
fazo, ko bomo res postali protagonisti
našega prostora. Na to pot bo pripravljeno sto-
piti novo vodstvo SKGZ, ki bo izšlo z občnega
zbora organizacije v oktobru. Predsednik Uni-
je Italijanov Maurizio Tremul je privoščil slo-
venski manjšini v Italiji enotnost, hkrati pa je
rotil RS in Italijo, naj storita čim več, da bo
naša skupnost imela ustrezne razmere za raz-
voj. Oglasili sta se še predsednica paritetnega
odbora Ksenja Dobrila, ki je po-
vedala, da je v Dragu Štoki vedno
našla strokovno podkovanega in
prijaznega sogovornika, in štever-
janska županja Franka Padovan,
ki je irazila upanje ali bolje pre-
pričanje, da bo Drago Štoka še na-
prej na podlagi svoje izkušnje po-
magal SSO, če že ne v prvi vrsti,
vsaj v zakulisju.
Razprava
Med osrednjimi temami, ki so
prišle na dan med debato, je bilo
tudi vprašanje o ustreznosti glede
prisotnosti uslužbencev Sveta slo-
venskih organizacij v izvršnem
odboru. Julijan Čavdek, ki je bil
ob Igorju Švabu sodudeležen pri
vodenju občnega zbora, je na te
pomisleke odgovoril, da statut te-
ga ne prepoveduje.
Damjan Paulin, predsednik KTD,
je bil mnenja, da je bila Gorica v
dosedanji politiki SSO zaposta-
vljena v primerjavi s Trstom. Kulturno življen-
je v Gorici je po njegovem mnenju glede na
uspešno delovanje Kulturnega centra Lojze
Bratuž in Kulturnega doma izredno dina-
mično, žal pa ostajajo nekatere goriške usta-
nove v primerjavi s tržaškimi deležne majhne-
ga oziroma nikakršnega zanimanja pristojnih
organov bodisi v sklopu naše manjšine bodisi
v okviru slovenske države. Paulin je bil obe-
nem kritičen tudi do sistema financiranja, ki
ga izvaja dežela (premalo je pozorna na krizne
okoliščine nekaterih ustanov), hkrati tudi na
prepočasno izvajanje zaščitnega zakona, na
reforme krajevnih uprav, na volilni zakon in
reforme šolstva. Paulin in predsednik
Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
Ivan Peterlin sta ostro kritizirala besede, ki jih
je predsednik Slorija Milan Bufon izrekel v in-
tervjuju za Primorski dnevnik glede izvajanja
pojma krovnosti SSO in SKGZ. Peterlin je
hkrati pohvalil delovanje SSO, v sklopu kate-
rega je tudi šport pridobil svoje mesto. Prikli-
cal je v spomin kritike, ki jih je bil ZSŠDI de-
ležen po lanski porazdelitvi prispevkov s stra-
ni dežele. Tedanja stališča nekaterih organi-
zacij so bila do športne krovne organizacije
neupravičena, še zlasti ni bilo pošteno, da so
nekateri ocenili, da večji priliv sredstev ZSŠDI
gre na škodo drugim dejavnostim naše na-
rodne skupnosti. Predsednik Zadruge Go-
riška Mohorjeva Peter Černic je tudi raz-
mišljal o sistemu financiranja in ugota-
vljal, da porazdelitev prispevkov poteka
po utečenih kalupih, ki ne odražajo real-
nih potreb posameznih organizacij. Predlagal
je zato, naj se ustanove opremijo s t. i. bilanco
socialne učinkovitosti, to je študijo, ki bi po-
kazala dejanski vpliv organizacije oziroma
društva v sklopu svojega ciljnega okolja. To bi
lahko postal parameter za bolj uravnoteženo
porazdelitev podpore. Ta vidik je po njegovem
mnenju nerazdružljivo povezan s kriterijem
“zdrave konkurence” in transparentnim de-
lovanjem. Breda Susič je izrazila upanje, da bo
nov izvršni odbor bolj podpiral in spremljal
delovanje mlajših članov, Marij Maver pa je
izrazil prepričanje, da preostra dialektika med
Trstom in Gorico škoduje delovanju SSO.
Giorgio Banchig, ki je bil deležen toplega
aplavza v zahvalo za opravljeno delo, saj tudi
on zapušča javno delovanje, je opozoril na to,
da se nasprotniki slovenske narodne skupno-
sti v videm-
ski pokraji-
ni oko-
riščajo tudi
s prispevki
iz zaščitne-
ga zakona.
Lučka Susič
je zaželela,
da bi bilo v
prihodnje
več poveza-
ve med ba-
zo in vrhovi
krovne or-
ganizacije,
hkrati pa
izrazila
zadržanje
glede poj-
ma meritornosti: težko se je držati tega para-
metra zlasti pri ljubiteljski kulturi. Franka Žga-
vec je prav tako opozorila, da daje SSO večkrat
težo velikim vprašanjem (denimo skupnim
organizacijam, npr. Primorskemu dnevniku),
pozablja pa na jedro, ki sestavlja srčiko krovne
organizacije: to so včlanjena društva. V raz-
pravi so se oglasili še Berta Vremec, ki je v ime-
nu predsednika ZCPZ Marka Tavčarja čestitala
Dragu Štoki za opravljeno delo, Michele Co-
ren in Aleksander De Luisa.
Poročilo predsednika SSO Draga Štoke
Drago Štoka je svoje zadnje predsedniško po-
ročilo začel z ugotovitvijo, da izvršni odbor
SSO na svoji včasih trnjevi poti ni nikoli izgu-
bil kompasa, pa naj je šlo za stalno bitko pri
manjkajočih finančnih sredstvih za naša
društva, za iskanje dobrega dialoga oz. sode-
lovanja z drugo krovno organizacijo, to je
SKGZ, “s katero smo vselej želeli ohraniti kon-
struktivno stališče, prav tako smo si prizade-
vali za ohranitev dobrih vezi z matično do-
movino, z našo deželno oblastjo, kakor tudi z
evropskimi činitelji, ki so nam bili v pomoč
predvsem pri realizaciji državnih in evropskih
projektov in v veliko pomoč pri rasti našega
ekonomskega oz. finančnega statusa”. Pred-
sednik Štoka se je v nadaljevanju zahvalil mi-
nistru za Slovence v zamejstvu in po svetu Go-
razdu Žmavcu, deželnemu odborniku Gian-
niju Torrentiju, generalni konzulki Ingrid Ser-
gaš in konzulki Eliški Kersnič Žmavc (na
občnem zboru je zastopala svojo nadrejeno),
deželnemu tajniku Damijanu Terpinu in
vsem slovenskim izvoljenim predstavnikom
na raznih političnih nivojih, predsedniku
SKGZ Rudiju Pavšiču, predsednici paritetnega
odbora Kseniji Dobrila in predsedniku Itali-
janske unije Mauriziu
Tremulu.
“Kot slovenska narod-
na skupnost smo ena
najmočnejših in naj-
bolj delavnih manjšin
v Evropi, zato smo na
opravljeno delo lahko
še toliko bolj ponosni
in gledamo pri tem lah-
ko smelo v našo pri-
hodnost”, je nadaljeval
in poudaril, da je “Svet
slovenskih organizacij
skupni dom raznolikih
dejavnikov in z njimi
povezanih potreb av-
tohtone slovenske na-
rodne skupnosti, ki
zgodovinsko živi v treh
pokrajinah avtonomne
dežele Furlanije Julijske
krajine”, ter povzel
osrednje zgodovinske
koordinate krovne organizacije. Ustanovljena
je bila v Katoliškem domu v Gorici 16. decem-
bra 1976, “ko so tisti Slovenci iz dežele Furla-
nije Julijske krajine, ki se niso prepoznavali v
takratnem ustroju Socialistične federativne re-
publike Jugoslavije, združili svoje moči in se
geografsko povezali v skupno organizacijo”.
Na svoji poti je SSO navezal tesne stike s stran-
ko Slovenska skupnost, ki je nastala leto pred
krovno organizacijo. “Sodelovanje in skupna
prizadevanja tega dela civilne in politične
družbe Slovencev v FJK se tvorno nadaljujejo
tudi v današnjih časih, ko je slovenska narod-
na skupnost pod udarom številnih finančnih
rezov, vsedržavnih in deželnih reform, ko se
ožita njen življenjski prostor in avtonomija
odločanja, ko se niža raven zaščite na številnih
področjih. S tega vidika je sozvočje Svet slo-
venskih organizacij - Slovenska skupnost po-
gosto edini subjekt, ki si upa z jasnim sta-
liščem na plan, ki si upa braniti duha zaščit-
nih norm tudi pred sodišči, ki ne išče naklon-
jenega sogovornika za vsako ceno, ki se ne pri-
lagaja vsakokratni politični situaciji, če je to v
nasprotju z interesi slovenske narodne skup-
nosti”.
SSO še danes ostaja zvest trem temeljnim
vrednotam, iz katerih je organizacija nastala,
in sicer slovenstvu, krščanstvu in demokraciji.
“Bile so primarnega pomena leta 1976, osta-
jajo primarnega pomena še danes, tudi če se
je svet okoli nas spremenil. V vseh teh dese-
tletjih pa se ni spremenilo dejstvo, da gre za
tri vrednote, ki so še danes pod udarom. Slo-
venstvu pretita asimilacija in mlačna narodna
opredelitev, krščanske vrednote številni za-
smehujejo in odklanjajo, demokracija postaja
iz dneva v dan bolj v domeni maloštevilnih”,
je dejal. Spomnil je na vrsto mednarodnih in
državnih in deželnih zakonov, ki našo domi-
cilno državo obvezujejo glede zaščite naše na-
rodne skupnosti. Prav pred kratkim pa je na
novo obudila svoje delovanje bilateralna ko-
misija oz. odbor med Slovenijo in Furlanijo
Julijsko krajino, obenem daje veliko upati tudi
dinamičen začetek nove sestave paritetnega
odbora.
Štoka je spregovoril tudi o sedanjem ustroju
SSO, kjer sobivajo delovanje na etični pogon
in funkcionarji, ki skrbijo, da se sproti urejajo
številna vprašanja, ki so vezana na vsakdan
organizacije. “Prostovoljno delo naših ljudi pa
je tisto bogastvo, ki se mu ne nameravamo
odpovedati, saj daje Svetu slovenskih organi-
zacij specifiko, ki je drugi v taki obliki nimajo,
in življenjsko energijo na vseh področjih”.
Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da se je sama
vloga organizacij civilne družbe v letih spre-
menila, saj imata krovni organizaciji danes tu-
di pomembno reprezentančno vlogo. “Tako
bo tudi ostalo, če se v manjšini ne bomo do-
govorili o skupni režiji ali predstavništvu”.
/ str. 15
I
Volilna komisija je ugotovila, da je bilo oddanih 116 glasovnic, od katerih so bile 4 neveljavne. V
izvršni odbor so bili za Benečijo izvoljeni Sandro Quaglia (17 glasov), Ezio Gosgnach (14 gla-
sov), Luciano Lister (11 glasov), Anna Wedam (11 glasov) in Riccardo Ruttar (8 glasov); za Go-
riško Erika Jazbar (58 glasov), Franka Padovan (57 glasov), Walter Bandelj (52 glasov), Marko
Černic (35 glasov) in Filip Hlede (30 glasov); za Tržaško pa Ivo Corva (42 glasov), Matjaž
Rustja (38 glasov), Ivan Peterlin (34 glasov), Igor Švab (26 glasov) in Marij Maver (25 glasov).
Neizvoljeni so bili: za Benečijo Ilaria Banchig (7 glasov), za Goriško Irenka Ferlat (15 glasov), za
Tržaško Maja Lapornik (24 glasov) in Mitja Petaros (23 glasov).
Benečijo bo v nadzornem odboru zastopal Michele Coren (14 glasov), Goriško Marko Brajnik (15
glasov), Tržaško Aleksander Furlan (42 glasov). Člani razsodišča bodo Giuseppe Qualizza (Benečija
– 6 glasov), Ivo Cotič (Goriška – 43 glasov) in Sergij Pahor (Tržaška – 34 glasov).
IZIDI VOLITEV OBČNEGA ZBORA – SESTAVA NOVEGA VODSTVA
Odlikovanje pokrajinskih predsednikov Igorja Švaba, Davida Bandlja in
Giorgia Banchiga Dragu Štoki, ki se umika iz javnega življenja.  (foto dpd)
Svet in Slovenske Organizacije 23. aprila 2015 3
Števerjan in 57 občin s prizivom proti
deželnemu zakonu 26/2014 o reformi
krajevnih uprav v FJK
V ponedeljek je bil na Deželno upravno sodišče vložen priziv 57
občin iz dežele FJK, ki se tako zoperstavljajo deželnemu zakonu
26/2014 za reformo krajevnih uprav. Tržaška odvetnica Teresa
Biliani in videmski odvetnik Enrico Bulfone, ki zastopata občinske
uprave, nasprotne reformi deželnega odbornika Panontina, se
borita proti načrtu za razmejitev in posledično proti samemu
deželnemu zakonu, iz katerega razmejitev izhaja. Glavni pobudniki
priziva so župani Pier Mauro Zanin (Talmassons), Renato
Carlantoni (Trbiž) in Pierluigi Molinaro (Forgaria).
Priziv so po odv. Petru Močniku vložili tudi občina Števerjan in
posamezni pripadniki slovenske narodne skupnosti v FJK. Poleg
razlogov, ki sta jih v prizivu navedla odvetnika Biliani in Bulfone,
je odv. Močnik izpostavil tudi kršenje mednarodnih sporazumov
za zaščito slovenske narodne skupnosti v FJK. V prizivih je
poudarjen velik pomen, ki ga ima za občine upravna avtonomija,
prav tista, ki jo deželni zakon 26/2014 v bistvu izničuje, ker
manjšim občinam ne daje možnosti avtonomne izbire.
Igor Gabrovec je izročil pismi
predsednikoma Mattarelli in Pahorju
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je konec marca
v Rimu izročil predsedniku države Sergiu Mattarelli pismo s
čestitkami. V svojem dopisu je Gabrovec izpostavil temo volilnega
zakona oz. problem zastopanosti Slovencev v parlamentu. Če bi
obveljala trenutna različica zakonskega besedila, bodo, po
Gabrovčevem mnenju, še naprej prezrta pričakovanja o normirani
zastopanosti slovenske manjšine v Rimu. Drugi poudarjen
problem je zadeval reformo krajevnih uprav dežele Furlanije
Julijske krajine, ki združuje majhne dvojezične občine v veliko
večje enote, v katerih se bosta neizprosno razvodeneli dvojezično
upravljanje in poslovanje ter razblinili vsi napori slovenskih
izvoljenih, ki skrbijo za ohranjanje in krepitev slovenske narodne
skupnosti.
Z vsebinami spomenice Mattarelli je Gabrovec prejšnji teden
seznanil tudi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki
je ob pripravah na obisk italijanskega kolege v Sloveniji povabil
na pogovor člane zastopstva slovenske manjšine v Italiji.
Priljubljenost županov v FJK
Agencija Ipr Marketing je za znani ekonomski dnevnik Il Sole 24
Ore izvedla anketo o priljubljenosti italijanskih županov
pokrajinskih glavnih mest. Najbolj priljubljen je župan iz Firenc
Dario Nardella (65%), za katerim zaostaja Antonio Decaro (64%).
Zadnje mesto s 44% priljubljenostjo si delijo Vito Damiano
(Trapani), Peppino Vallone (Crotone) in Maria Rita Rossa
(Alessandria).
V deželi FJK uživata največ priljubljenosti Claudio Pedrotti
(Pordenon) in Furio Honsell (Videm), obema zaupa 56,5% občanov,
kar jih postavlja na 33. mesto lestvice. Goriški župan Ettore Romoli
zaseda 52. mesto s 53,5% zaupanja. Prvi občan Trsta Roberto
Cosolini pa si je prislužil 71. mesto na lestvici, njemu zaupa 50,5%
občanov.
V Sredozemskem morju najhujši brodolom z
več kot 700 žrtvami
V noči na nedeljo se je v Sredozemskem morju zgodila verjetno
najhujša pomorska nesreča v povojnem času. Na podlagi pričevanj
preživelih brodolomcev je bilo na ladji, ki je odplula iz Libije, več
kot 700 ljudi, med temi več mater z otroki. Večina jih je bila zaprtih
v spodnjih ladijskih prostorih. Ko se je ladja znašla v težavah zaradi
razburkanega morja in prevelikega števila vkrcanih, je posadka
poklicala na pomoč. Žal je bilo prepozno, saj se je plovilo prevrnilo
in izginilo v globino, ki v tistem kraju dosega približno 400 m.
V javnosti so takoj izbruhnile kritike proti nezadostni učinkovitosti
skupnih pobud Frontex in Triton, ki ne dosegata uspehov nekdanje
italijanske operacije Mare Nostrum. Največ obtožb leti na Evropsko
skupnost, ki naj bi zaradi stališča severnih držav članic zamujala
z učinkovitimi ukrepi in večjimi sredstvi.
Hujšo nesrečo so v ponedeljek zabeležili tudi v Egejskem morju,
kjer je potonila ladja s pribežniki, potem ko je trčila v morsko čer.
Žrtve teh nesreč na morju so ljudje, ki bežijo iz držav Bližnjega
vzhoda in Afrike, kjer divjajo državljanske vojne in nasilje. Največ
se jih vkrca v Libiji, kjer vladajo zelo negotove razmere. Po prvih
ocenah naj bi bilo na libijskih tleh skoraj milijon ljudi pripravljenih
na beg proti Evropi.
KratkeS 1. strani
Prelomnica ...
Evroskupina ni uradno telo, kljub temu pa ima pomembno vlogo
glede skupnih odgovornosti držav članic v zvezi s skupno
evropsko valuto. V sklopu Evroskupine se pripravljajo srečanja
držav evrskega območja in izvedbe ukrepov, ki jih na teh
srečanjih določijo. Izmed 28 članic Evropske unije jih namreč le
19 uporablja skupno evropsko valuto evro.
Evroskupina se sestaja enkratmesečno, navadno dan pred
zasedanjem Sveta za ekonomske in finančne zadeve. Na sejah
sta prisotna podpredsednik Komisije, pristojen za ekonomske
in monetarne zadeve, ter predsednik Evropske centralne banke.
Vsakih šest mesecev Evroskupina sprejme svoj delovni program.
Evroskupini sedaj predseduje nizozemski finančni minister
Jeroen Dijsselbloem, ki je tudi eden izmed treh predstavnikov
evropske trojke. Ostala dva imenujeta Evropska komisija in
Evropska centralna banka. Skupaj nastopijo, ko se katera izmed
držav članic EU znajde v proračunskih težavah in je prisiljena
prositi za finančna posojila.  (vir: www. europa. eu in www.
consilium. europa. eu)
EU slovarček: Evroskupina
Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom
Andreje Štucin in glasbeni spremljavi Alenke Cergol (foto dpd)
Kristjani in družba23. aprila 20154
  udi letos se je obnovila
med goriškimi Slovenci
zelo občutena verska slo-
vesnost, jutranja vstajenjska sv.
maša v goriški stolni cerkvi. To
je v mestu gotovo najbolj zgod-
nja (6.30) slovesna mašna da-
ritev, katere se je pred leti ude-
leževala res velika
množica vernikov. Ti
so letos sicer kar do-
bro zasedli – med nji-
mi je bilo nekaj prav
majhnih otrok - to le-
po stolno cerkev, v ka-
teri je bila včasih slo-
venska maša vsako ne-
deljo zgodaj zjutraj –
vselej je pri njej orgla-
la prof. Lojzka Bratuž
-, enkrat mesečno pa
je bil v njej na nedeljo
popoldne t. i. shod go-
riške Marijine družbe,
ki ga je obiskovalo veliko
družbenic in ga je več desetletij
vodil msgr. Kazimir Humar,
zadnji duhovni vodja tega nek-
daj tako pomembnega
združenja, ki je imelo sedež na
Placuti.
Vstajenjsko sveto mašo je, kot
že nekaj let, vodil g. Marijan
Markežič, duhovni upravitelj
Slovenskega pastoralnega sre-
dišča v goriški cerkvi sv. Ivana,
ob somaševanju stolnega žup-
nika Sinuheta Marotte, prijaz-
nega duhovnika, naklonjene-
ga Slovencem. Nadškof Carlo
Redaelli je bil navzoč pri vsej
sv. maši in je, kot je že dolgo-
T letna navada, na kratko nago-voril vernike v lepi slovenščiniin jim podelil Božji blagoslov.
Ta se je seveda razlil tudi na ve-
likonočne jedi, ki so jih po naši
stari navadi prinesli verniki s
seboj, da bi po maši zaužili bla-
goslovljen zajtrk. Ob koncu
slovesnosti sta g. Markežič in
nadškof Redaelli s stiskom roke
posameznim vernikom voščila
Veliko noč ob veličastnem Kri-
stusovem vstajenju.
Na koru je pod vodstvom Fran-
ke Žgavec in orgelski spremlja-
vi Davida Bandlja pel zbor pev-
cev “z vseh vetrov”, ki se na ta
dan združijo in vzneseno zapo-
jejo Bogu v čast (do pred nekaj
leti je ob orglah bila zmeraj
prof. Lojzka Bratuž, med pevci
pa je bil tudi prof. Andrej Bra-
tuž, ki nas je zapustil novem-
bra l. 2011). Najprej je zazvene-
la trikratna Aleluja, vsakič mal-
ce glasneje in bolj radostno,
Krščanstvo pri nas v prihodnje  
Resničnost, prihodnost
in odgovornost
  prašanje, kakšna je pri-
hodnost krščanstva v
Evropi, se čedalje pogoste-
je postavlja, čeprav nas je kar ma-
lo strah iskreno se spopasti z njim.
Po besedah sociologa Giuliana
Guzza pa tega strahu ni, kakor se
zdi, v Pew Research Centru. Ta
pravi, da bo, če se bo nadaljevala
ta težnja, leta 2050 le še 15% sve-
tovnih kristjanov Evropejcev,
medtem ko je bil leta 1910 delež
precej večji – 66%. Afrika bo po
raziskavah vse bolj krščanska,
Evropa vse manj. Treba pa je pa-
ziti, saj bo Evropa vse manj
krščanska, ne pa manj religiozna
– povpraševanje se bo enostavno
spremenilo in se že spreminja,
najpogosteje v tisto tako udobno
in, po papeških besedah “a la car-
te”, individualistično religioz-
nost: “Po mojem mnenju sicer
Bog obstaja, vendar drugega ne bi
vedel povedati”. Namesto člove-
kovega iskanja podobe, po kateri
je bil ustvarjen, torej Boga, raje te-
ga upodablja po svoji lastni podo-
bi in obliki, tako da si naredi
V takšne vrste boga, ki zagovarjanjegovo obnašanje. Ta predvide-vanja niso presenetljiva, glede na
tiste napovedi, ki jih je že leta
1969 izrekel neki Joseph Ratzin-
ger, ki se seveda z vprašanjem ni
spopadel v smislu številk, morda
pa prav zato kar zmrazi njegova
tedanja napoved: “Iz današnje kri-
ze se bo dvignila Cerkev, ki bo iz-
gubila veliko. Postala bo majhna
in bo morala začeti bolj ali manj
od začetka. Ne bo več sposobna
zasedati stavb, ki jih je zgradila v
časih blaginje. Z manjšanjem svo-
jih vernikov bo izgubila tudi velik
del družbenih privilegijev. Njen
novi začetek bo izviral iz majhnih
skupin, gibanj in tiste manjšine,
ki bo postavila vero v središče
življenjske izkušnje. To bo bolj du-
hovna Cerkev, ki ne bo prišla do
političnega mandata tako, da se
bo enkrat spogledovala z levico,
drugič pa z desnico. Bo revna in
bo postala Cerkev ubogih. Takrat
bodo ljudje videli tisto malo čre-
do kot nekaj povsem novega –
ugotovili bodo, da je tista mala
  lajši zgodovinar slovenskega rodu, rojen
v Kanadi, Gregor Kranjc, svoje raziskave
namenja predvsem novejši zgodovini
srednje in vzhodne Evrope. Poseben poudarek daje
vprašanjem vojne in družbe, pa tudi domovini
staršev – Sloveniji – s pogledi, travmami in spomi-
ni, ki jih nosijo Slovenci v Kanadi. Od leta 2007 do
2008 je bil v kanadskem pravosodnem ministrstvu
kot raziskovalec domnevnih vojnih zločincev na
ozemlju nekdanje Jugoslavije. Pobliže sem spoznal
njegovo knjigo Hoja s hudičem,
Mengeš, Ciceron 2014.
V knjigi analizira pisanje o drugi
svetovni vojni o Slovencih; osre-
dotočil se je na: emigrantsko zgo-
dovinopisje, režimsko zgodovi-
nopisje in pluralno zgodovinopi-
sje.
Kranjc ima zelo zanimiv slog.
Najprej se v knjigi srečamo z zgo-
dovinskimi reminiscencami in
povednimi citati, povezanimi z
razmerami po Evropi. Vse to pa
podkrepi s konkretnimi trditva-
mi. Pri pisanju združuje anglo-
saški slog pisanja z navezanostjo
na domačo – slovensko – zemljo,
do tukajšnjih pred in medvojnih razmer pa ohranja
kritičen odnos. Njegovi pogledi so od zunaj, za nas,
ki smo tu, pogledi zgodovinarja iz ptičje perspekti-
ve, ki kljub vsemu odpira širino na dogodke, na ka-
tere smo velikokrat gledali precej drugače.
Zame, ne vem, če bo še za koga, je zanimiva ugoto-
vitev o Osvobodilni fronti (OF). Takole pravi:
“Večina Primorcev je imela OF za narodne osvo-
boditelje, čeprav pa je tu obstajalo tudi jedro na-
sprotnikov. Povsem upravičeno ga lahko imenuje-
mo 'center', saj so bili to posamezniki, ki so na-
sprotovali taktiki upora OF, vendar pa so hkrati zelo
odločno zavračali vsako obliko kolaboracije. Števil-
ni med njimi so bili kot voditelji slovenske skup-
nosti v obdobju med obema vojnama že v italijan-
skih zaporih. Večina primorskih
nekomunističnih intelektualcev in
meščanskih voditeljev, npr. iz ile-
galnega tržaškega Nacionalnega
sveta pod vodstvom Jožeta Ferfolje,
je bila naklonjena zahodnim za-
veznikom in londonski begunski
vladi, posledično pa so simpatizi-
rali s četniki, ki so jih imeli skupaj z OF za znanilce
narodne združitve. - Žal pa je OF zelo slabo pre-
našala dobronamerno kritiko in je jeseni 1943 z
napadi VOSOVCEV na domnevne nasprotnike OF
močno prispevala k poglabljanju razdora med pod-
porniki in nasprotniki partizanstva, kar so po-
skušali izkoristiti Nemci takoj, ko so septembra
1943 okupirali Primorsko”. Tu pridemo ponovno
do spoznanja, da je bilo tudi na Primorskem kar le-
po število Stalinovih lakajev, ki so zakuhali te raz-
dore, pa se o tem ni (smelo!) govoriti, kaj
šele pisati! Se pa danes vsaj napol javno
šušlja.
Ob koncu pa še ugotovitev, o kateri se
zopet ni smelo govoriti. Avtor tako pravi:
“Voditelji komunističnega upora so bili
včasih prav sramotno brezbrižni do ci-
vilnih žrtev, vsaj v zadnjih dveh letih voj-
ne (1944-1945) in so bili že prav obsede-
ni od želje po oblasti in so vse svoje sile
usmerjali predvsem proti notranjemu so-
vražniku. O tem brezbrižnem povzpet-
ništvu pričajo tudi povojni poboji, ko so
približno 12.000 domobrancev postreli-
li, ne da bi se jim zdelo potrebno vsaj s
pretvezo uprizarjati sodne procese... ”
To so zelo žalostne zgodbe, ki jih po-
slušamo. Navadno imajo samo črno-bel konec.
Največji problem pa je, da se teh zgodb ne moremo
otresti. Tu je tudi razlog, da marsikdaj ne moremo
preveriti, kaj in kako in zakaj je v tistem vojnem in
povojnem času to in to bilo … Tako se nam ob vsem
tem vrti življenje v nekem “napol svetu”, ki želi na
eni strani čim več popačiti in tisto, kar je bilo, iz-
maličiti. Na drugi strani pa iste dogodke gledamo
v sedanji luči, ki pa so potekali v čisto drugačnih
okoliščinah, kot mi sedaj o njih mislimo …
Ali vse to priznamo ali zanikamo ali se vsega tega
zavedamo ali pa gremo mimo, to ni pomembno,
važnejše je, da bomo morali na tem prostoru um-
reti, pa bodo te dileme razčiščene ali pa ne.
Ambrož Kodelja
M
nato pa so se oglasile naše
čudovite velikonočne pesmi
od mogočne Kristus je vstal do
vesele Raduj, nebeška se gospa!
Berili sta prebrala prof. Adrijan
Pahor in Franko Žerjal. Pri ol-
tarju je bilo kar nekaj mlajših
in “starejših” strežnikov, ki so
sicer sodelova-
li v cerkvi sv.
Ivana v Gorici
vse tridnevje
in tudi z bran-
jem in petjem
izoblikovali
tretjo postajo
križevega pota,
ki ga je po go-
riških ulicah
vodil nadškof
Redaelli. Na
veliki četrtek je
v spomin na
zadnjo večerjo
maševal g. Markežič, obredi ve-
likega petka z branjem Kristu-
sovega trpljenja so potekali ob
patru Davidu Brescianiju, ki se
je mudil v rodni Gorici. Za ta
nenapovedani obisk in pomoč
pri bogoslužju so mu slovenski
sorojaki zelo hvaležni. Dolgo
sobotno slavje pa je vodil pater
s samostana na Sveti Gori.
Velikonočno vstajenjsko
mašno daritev je poleg dežel-
nega sedeža Rai snemal tudi
režiser Ervin Hladnik Mil-
harčič, ki pripravlja film za
RTV Sovenija o slovenski pri-
sotnosti na meji.
IK
Jutranje slovensko vstajenjsko slavje v goriški stolnici
Veselje ob Kristusovi zmagi
nad temino smrti
čreda upanje zanje same, da je od-
govor, ki so ga vselej na skrivaj
iskali”. Samo tistemu, ki jih na hi-
tro prebere, bodo te besede zve-
nele kot žalostne, pesimistične in
polne obupa, v resnici so polne
upanja in so spodbudne, kakor
tudi kot “vzgojni udarec” za da-
našnjega evropskega, torej tudi za
slovenskega in goriškega kristja-
na. Naša dolžnost tako ni samo v
tem, da svoje krščanstvo izpričuje-
mo, temveč da to delamo na naj-
bolj iskren možni način. Zlasti je
treba o krščanstvu pričevati vsem
tistim, pogumno, jasno in umir-
jeno ter z ljubeznijo, ki si mislijo,
da krščansko vero že dovolj dobro
poznajo, zato pa nanjo gledajo
zviška kot na nekaj za življenje
brezveznega, dolgočasnega in kar
nima kaj povedati. Prav ti lahko
ugotovijo, ob spreobrnjenju, da
gre zanje za “nekaj povsem nove-
ga”. Naloga, ki nas tako ne le
čaka, temveč je že tu, je torej hkra-
ti zelo težka in lepa. Sadov najbrž
mi ne bomo videli, kot jih niso
videli že mnogi preprosti verniki
pred nami, a pomembno je, da se-
jemo “dobro seme” krščanske ve-
re z velikim upanjem, vero in lju-
beznijo, iščoč – po sv. Pavlu –
“stvari, ki so zgoraj”. Za sadove bo
poskrbel Gospod sam, kot je vedel
že očak Abraham.
Andrej Vončina
Ko zvezde svetijo
Na tem prostoru bom
moral umreti
Foto dpd
  d 21. marca do 12.
aprila 2015 si je v
srednjeveškem me-
stu Škofja Loka sledilo več
ponovitev Škofjeloškega pa-
sijona v obliki spokorne pro-
cesije. Uprizoritev so si gle-
dalci lahko ogledali na štirih
prizoriščih, in sicer na Me-
stnem trgu, pod Gradom ter
dveh lokacijah na Spodnjem
trgu. Letos je sodelovalo več
kot tisoč nastopajočih in 80
konjenikov. Veličastnost Pa-
sijona je edinstvena in tudi
njegova sporočilnost je oti-
pljiva.
V gledališkem listu je v
uvodnem nagovoru lju-
bljanski nadškof msgr. Stanislav
Zore napisal: “Namen patra Ro-
mualda je bil približati svetopi-
semsko zgodovino odrešenja pre-
prostemu človeku. Ljudje, ki so se
srečevali z radostmi in težavami
življenja, z dobrimi in slabimi le-
tinami, s kužnimi boleznimi in
vojnami, z rojevanjem in umiran-
jem, so v prizorih, ki jih pred nji-
hove oči postavlja pasijon, videli
nenehno grožnjo, ki je človeku
predstavljala zlo, pa tudi večno po-
nudbo odrešenja in rešitve, ki jo
človeku ponuja in podaja Bog. ”
/... / Pasijon v dvajsetih prizorih se
začenja v raju, kjer se Adam in Eva
ne upreta skušnjavi, da bi ugrizni-
la v prepovedano jabolko. Nadal-
juje se s smrtjo in peklom, kjer Lu-
cifer kaznuje grešnike. Konča pa
se s Kristusovim križevem potom.
Besedilo Škofjeloškega pasijona je
priredil in poslovenil p. Romuald,
štandreški rojak Lovrenc Marušič,
ki se je rodil zakoncema Andreju
in Uršuli Marušič iz Štandreža leta
1676. Leta 1591 so kapucini zgra-
dili med Gorico in Štandrežem sa-
mostan, ki je sprva spadal pod be-
neško redovno provinco, od leta
1609 pa pod Štajersko. Goriški ka-
pucini so bili med domačini zelo
priljubljeni in radi so hodili na po-
deželje, predvsem v Štandrež. Ko
je na Goriškem leta 1682 razsajala
O
strašna kuga, so v Štandrežu od-
prli lazaret, kjer so skrbeli za obo-
lele. Priljubljenost kapucinov je
gotovo vplivala na odločitev Ma-
rušiča, da stopi v njihov red in
prejme redovno ime Oče Ro-
muald. Sam se je preselil v Škofjo
Loko in leta 1721 poslovenil pasi-
jon, ki je prvo dramsko delo v slo-
venskem jeziku. Umrl je v Gorici
leta 1748.
Škofjeloški pasijon se zadnja leta
uprizarja vsakih šest let in še ved-
no prinaša aktualno sporočilo in
odgovor na vprašanja o smislu
človekovega obstoja.
Škofja Loka je ob tej priložnosti
prežeta s pasijonskim duhom. Po-
leg procesije so na voljo tipična
srednjeveška hrana, posebni spo-
minki in bogat spremljevalni kul-
turni program.
Organizatorji so letos začeli pri-
prave že pred več meseci. Že števi-
lo nastopajočih zahteva veliko or-
ganizacijskega truda, saj prihajajo
iz raznih krajev Poljanske in Selške
doline. Zahtevno režijo je prevzel
Milan Golob, ki je odlično opravil
svoje delo. Spokorna procesija se
vije pred gledalci in razni prizori
se zvrstijo na vozovih ali na pre-
nosnih odrih na ramenih dvajse-
tih mož. Nastopajoči pridejo tudi
peš ali na konjih. Vsak prizor odi-
grajo drugi igralci. Vodja projekta
je Matej Mohorič Peternelj.
Med pripravami pasijona je skupi-
na iz Škofje Loke peš obiskala
Štandrež in se poklonila kraju, ki
je rodilo tega velikega Slovenca.
Prosvetno društvo Štandrež, sKul-
tura 2001 in župnija so obisk vrni-
li in Škofjeločanom predstavili
Štandrež in pripravili primeren
kulturni program. Ob tej pri-
ložnosti so županu podarili velik
lesen križ, izdelan na kiparskem
srečanju v Jeremitišču.
Letošnji pasijon si je ogledalo ve-
liko ljudi. Razumljivo je, da je v
Štandrežu vladalo posebno zani-
manje zanj. Prva skupina se je od-
peljala v Škofjo Loko 22. marca na
pobudo Pastoralnega področja
Soča-Vipava. Prosvetno društvo
Štandrež pa je organiziralo avto-
busni prevoz 11. aprila na večerno
uprizoritev, ki je bolj slikovita in
gledalca bolj osredotoči na posa-
mezne prizore pasijona. Ude-
leženci so bili navdušeni nad
predstavo. Tisti, ki si letos niso
ogledali pasijona, si ga bodo lahko
šele čez šest let, in sicer leta 2021
ob 300-letnici Romualdovega ro-
kopisa Škofjeloškega pasijona, ki
je kot prvi vpisan v Register žive
dediščine Republike Slovenije. Pri-
reditelji si prizadevajo, da bi ga
uvrstili tudi v seznam UNESCO.
DP
Foto DP
Škofja Loka / Ogled Škofjeloškega pasijona
Veličastna prireditev z
globokim sporočilom
Goriška 23. aprila 2015 5
  časih, ko še ni bilo vodo-
vodnih napeljav, so pitno
vodo črpali iz vodnjakov
ali iz “štirn”, kamor se je odte-
kala voda iz strešnih površin. V
Štandrežu je bil do leta 1887 sa-
mo en občinski vodnjak, in sicer
na trgu pred cerkvijo. Tega leta
se je občina odločila in
zgradila še enega na Pi-
lošču, potem ko so se Pi-
losarji obvezali, da bo-
do krili polovico
stroškov. Na zasebnih
površinah sta bila še
dva vodnjaka, eden v Je-
remitišču. Po prvi sve-
tovni vojni sta bila
občinska vodnjaka del-
no zasuta, leta 1919 so
ju ponovno usposobili.
Fašizem je na kraju, kjer
je stal vodnjak na trgu pred cer-
kvijo, postavil masiven podsta-
vek, ki je služil za visok drog, na
katerem je plapolala italijanska
zastava. Na Pilošču so vodnjak
zasuli po drugi svetovni vojni.
V Danes ostajata samovodnjaka na zaseb-nem zemljišču.
Ko so pred leti obna-
vljali štandreški trg,
je štandreška skup-
nost predlagala
načrtovalcem in
občinski upravi, naj bi obnovili
nekdanji vodnjak, ki je bil
značilen za trg in so se ob njem
zbirali domačini, ko so prihajali
po vodo. Tako pri načrtovalcih
kot pri občinski upravi so nale-
teli na gluha ušesa, saj so le-ti
uredili trg po lastnih načrtih.
Pri tem so uporabili tudi
plošče iz temnejšega kamna,
ki je absolutno ne-
primeren za naše
kraje in se ob mo-
krem vremenu in
ob zimskih poledi-
cah spremeni v
pravo drsališče, ki
je, predvsem za
starejše, zelo ne-
varno. V nekaj le-
tih je že marsikdo
padel in se poško-
doval. Te plošče se
tudi rade razpočijo
in so na prehodih
za pešce nevarne
tudi za avtomobiliste.
Po nekaj letih so le-te
odstranili in pešci še
čakajo na prehode.
Štandreški trg je v mar-
sičem podoben trav-
niškemu v Gorici. Tudi
postavitev vaz cilin-
drske oblike ni iz-
boljšalo videza trga, ki
je zelo pomemben za domačine,
ker se posebno ob nedeljah radi
ustavljajo na njem po maši in se
tam kaj pogovorijo.
/ str. 6
DP
  Slovenska društva v organizaciji mitinga miru v jarkih
“Graditi mir je naša
dolžnost”
VRH SV. MIHAELA 
  rejšnji pe-
tek in so-
boto, 17.
in 18. aprila, so
se študentje 87
šol iz 15 italijan-
skih dežel srečali
na t. i. mitingu
miru v jarkih
prve svetovne
vojne v deželi
Furlaniji Julijski
krajini. Bojna
polja, kjer je
pred sto leti um-
rlo na tisoče
mladeničev, je
tako obiskalo
čez tri tisoč da-
našnjih mladih
graditeljev miru,
ki si prizadevajo,
da bi zgodovina
končno začela
biti “učiteljica
življenja”: njihova želja je, da bi
se obdobje vojn končalo in bi se
začela doba miru.
Na pobudo več kot 200 različnih
krajevnih ustanov, društev in or-
ganizacij so se mladi na tem po-
sebnem pomladnem šolskem
izletu, ki jim bo gotovo ostal v
trajnem spominu, srečali v duhu
bratstva in dialoga. V petek, 17.
aprila, so imeli v jutranjih urah
v različnih šolskih stavbah in
drugih središčih v Vidmu delav-
nice miru. Popoldne je bil na
programu pohod miru: s trga
XXVI. julija so krenili na grad.
Tam so se zbrali na plenarnem
zasedanju, prisluhnili predstav-
nikom oblasti in frančiškanov iz
Assisija. Posebno slovesen trenu-
tek je bil branje poziva za priz-
nanje pravice do miru.
Dan kasneje, 18. aprila, so se štu-
dentje odpravili do jarkov na ra-
zličnih lokacijah soške fronte,
kjer so imeli v jutranjih urah po-
seben program. Različne skupi-
ne so ponudile različne vsebine
delavnic (pripovedovanje,
pričevanja, trenutek tišine, gla-
sbo, poezije, prizorčke itd.). Kraji
vojne so tako postali kraji, kjer
se rojeva mir. Obiskali so jarke
na Brestovcu in Debeli griži v so-
vodenjski občini, pa še v Redi-
pulji, Foglianu in Tržiču, na Sa-
botinu in na Kolovratu, grebenu
med dolino Soče in Beneško Slo-
venijo.
Srečanje na Brestovcu, griču v
neposredni bližini Vrha Sv. Mi-
haela, je bilo - kljub dežju in bur-
ji! - pravo doživetje. Na dvorišču
lepo urejenega Centra Danica se
je zbralo nekaj manj kot 500
mladih iz 14 šol iz enajstih po-
krajin različnih dežel od severa
do juga polotoka. Z njimi je bil
sam Flavio Lotti, legenda itali-
janskega mirovniškega gibanja,
organizator pohoda za mir Peru-
P
gia-Assisi in direktor Državne ko-
ordinacije krajevnih uprav za
mir in človekove pravice
(CNELP). Zaradi silno neprijaz-
nega vremena so organizatorji
sprejeli goste pod velikim šoto-
rom (25 x 10 m), ki so ga na trav-
niku pod Centrom Danica po-
stavili člani društev Zveze slo-
venske katoliške prosvete; poleg
njih so pri brezhibni organizaciji
dogodka, ki ga je koordiniral
Mauro Leban, snemala pa dežel-
na televizija Rai, sodelovali pro-
stovoljci iz vrst goriških skavtov
SZSO, Sveta slovenskih organi-
zacij in Civilne zaščite. Lotti je
mladim razdelil zastave EU,
OZN, miru in človekovih pravic.
Županja sovodenjske občine
Alenka Florenin jim je povedala,
da tu živimo Slovenci, Italijani
in Furlani, ljudje različnih na-
rodnosti, jezikov in kultur. S pri-
spodobo jih je pozvala, naj se kar
naučijo sobivati z dežjem, toda
okrog njih naj bo vedno več son-
ca. Deželni odbornik Gianni
Torrenti je dejal, da so vrhovi go-
ra in gričev privilegirani kraji
srečanj: “Takšni naj bodo danes
tudi jarki”. Tudi tokrat je z bese-
dami, ki se znajo dotakniti src,
mlade nagovoril eden najboljših
poznavalcev prve svetovne voj-
ne pri nas, Mitja Juren. Sprego-
voril je o več kot sto tisoč mla-
dih, ki so pred sto leti s krvjo pre-
pojili kraške gmajne okrog Vrha;
o Brestovcu, od koder so kot s te-
rase videli in slišali umirati
ogromno ljudi. “Zgodovina nič
ne nauči”, so ljudje, ki nočejo ra-
zumeti njenih naukov, saj je po
dvajsetih letih počila druga voj-
na. Po pesmi in minuti tišine za
žrtve vojn se je množica z živo-
barvnimi plapolajočimi zastava-
mi v dolgi vrsti odpravila na Bre-
stovec. Tam so mladi - pod
dežjem, marsikdo zamišljen in v
tišini - hodili po jarkih. Kdo je
morda le poskusil podoživeti mi-
sli in občutke vrstnikov, ki so
pred sto leti v povsem drugačnih
okoliščinah stopali po istih kam-
nih...
V topniški kaverni je primerno
glasbeno točko izvedel orkester
liceja Bertolucci iz Parme, nato
je p. Egidio Canil, frančiškan iz
asiškega samostana, povedal, da
se mu kaverna, izkopana v griču,
v svoji monumentalnosti zdi kot
nekaka cerkev. Spomnil se je na
tisoče mrtvih, ki ležijo pod tisti-
mi kamni in katerih kosti še niso
vse izkopane. “Evropa naj bo po-
vezana v dialogu in bratstvu!...
Nikdar več naj ne dvignemo
orožja proti
nasprotni-
ku! Naša
dolžnost je
graditi mir”,
je poudaril v
Frančiško-
vem duhu.
Na Ungaret-
tija, ki je pi-
sal žlahtne
stihe na
fronti neda-
leč od Vrha,
se je spomnil
gledališki
igralec Vale-
rio Apice,
Mitja Juren pa se je mladim obi-
skovalcem zahvalil v imenu vseh
padlih. Na kraju, kjer je bilo pre-
lite toliko krvi, so nato zlomili
velik hleb kruha, “kruh miru”:
vsakdo je vzel košček in tako po-
nesel mir iz jarkov v svet.
Prostovoljci ZSKP, ki so poskrbeli
tudi za ozvočenje, mize in klopi,
so nato postregli udeležencem s
500 obroki. Toplo kosilo so go-
stje v mrzlem dnevu posebno ce-
nili. Sam koordinator mitinga
Lotti je organizatorje pohvalil in
dejal, da so jih enkratno počasti-
li z odličnim menijem, karšnega
na podobnih prireditvah res ni-
so vajeni. “Se vidi, da imate svo-
jo zemljo srčno radi”, je dejal
predsedniku SSO za Goriško
Walterju Bandlju. Po kosilu so se
z Lottijem na kratko zbrali pro-
stovoljci in glavni organizatorji.
Odgovorni za organizacijo, Mau-
ro Leban, se je vsem zahvalil,
predsednica ZSKP Franca Pado-
van pa je predstavila Zvezo. Nato
so zapeli Zdravljico, katere bese-
dilo je goste ganilo do solz. Zato
bodo njen prevod vključili v po-
ročilo o mitingu, je zagotovil
Lotti. / DD
Izlet v Soško dolino Planinskega društva iz Gorice
Naravne lepote so očarale
tudi najmlajše pohodnike
  sklopu Kekčeve poti
(lažji pohodi namenjeni
otrokom in družinam) je
Slovensko planinsko društvo Go-
rica v nedeljo, 12. aprila, izpeljalo
zanimiv izlet v prelepo Soško do-
lino. Udeležilo se ga je skupno
približno 50 pohodnikov, med
katerimi je bilo kar razveseljivo
število otrok (22 malih planin-
cev!). Udeleženci so se z lastnimi
prevoznimi sredstvi odpeljali naj-
prej do Tolmina in od tod do za-
selka Zatolmin, kjer so si ogledali
slikovito in divjo, globoko sote-
sko Tolminskih korit. Gre za
skupno ime za naravna korita
gorske reke Tolminke in potoka
Zadlaščica ter so obenem najnižja
vstopna točka v Triglavski narod-
ni park. Vzdolž krožne poti, ki se
vije okrog korit, so pri pohodni-
kih največ zanimanja vzbudile
Dantejeva jama (po ljudskem
izročilu naj bi jamo v 14. stoletju
obiskal sam znani renesančni ita-
lijanski pesnik Dante Alighieri in
bi tu našel navdih za pesnitev
Božanska komedija, točneje za
njen del Pekel), velika v sotesko
zagozdena trikotna skala, ki je za-
radi svoje oblike dobila ime Med-
vedova glava, ter Hudičev most,
razpet 60 m visoko nad Tolminko
in zgrajen pred približno 100 leti,
saj je služil že avstro-ogrskim vo-
jakom v času soške fronte. Otroci
V so se z velikim veseljem spreha-jali po prijetni in zaščiteni poti,ob kateri se voda živahno pretaka
iz enega tolmuna v drugega, ter
si radovedno ogledovali prvinsko
lepoto prebujajoče se narave. Po
postanku za kosilo in prosto igro
na počivališču ob brežini reke
Soče pod Tolminom se je vesela
druščina izletnikov zapeljala do
vasi Idrsko, kjer je obiskala zaseb-
no muzejsko zbirko kmečkega
orodja in ostalin iz vseh vojn in
obdobij, največ seveda iz prve
svetovne vojne. G. Matic Volarič,
ki je to zbirateljsko vnemo pode-
doval po svojem starem očetu, je
obiskovalcem izčrpno in pregled-
no predstavil premično de-
diščino in bogato vojaško ter et-
nološko zbirko, razstavljeno v
njegovi domači hiši, na svoje-
vrsten način prežeti z zgodovino
Soške doline.
Pot pohodnikov se je nato nadal-
jevala proti Kobaridu, točneje do
Slapa Kozjak. Štejemo ga za naj-
slikovitejši slovenski slap, ujet v
kamniti naravni amfiteater, do
katerega vodi zelo prijazna spre-
hajalna pot ob strugi reke Soče.
15 metrov visoki slap, ki se naha-
ja v iztočnem ustju potoka Koz-
jaka, je izdolbel slikovito podze-
meljsko dvorano, dno katere kra-
si prekrasen tolmun modrozele-
ne barve, njegove stene pa spo-
minjajo na kraško jamo. Po krat-
kem postanku pri tej edinstveni
naravni lepoti so se otroci in nji-
hove družine sproščeno in zado-
voljno vrnili k avtomobilom ter
ob poti uživali ob nežnem žubo-
renju potoka, sladkem vonju
pomladanskega cvetja in toplini
sončnih žarkov. Manjša skupina
izletnikov se je v poznih popol-
danskih urah peljala še do vasi
Avsa pri Livku nad Kobaridom,
kjer je obiskala zanimivo turi-
stično kmetijo Jelenov breg pod
Matajurjem. Prijazna gostitelja
Branko in Dora sta otrokom in
spremljevalcem pokazala številne
domače in divje živali, ki so tam
nastanjene (damjaki, srnjaki, ko-
koši, poniji, prašički, račke, gove-
do, morski prašiček), otroci pa so
imeli tudi možnost jih pobožati
in pokrmiti.
Planinski dan v Soški dolini se je
tako končal ob zadovoljstvu vseh
udeležencev, k čemur sta ned-
vomno pripomogla zelo toplo in
sončno pomladansko vreme ter
vesela in prijetna družba.
Naslednji izlet v sklopu Kekčeve
poti je na programu v nedeljo, 10.
maja, ko bo na vrsti obisk hriba
Sv. Trojica in Krpanove dežele v
okolici Pivke, na katerega so že
sedaj prisrčno vabljeni otroci in
njihove družine!
fk
Lepa pridobitev na trgu pred štandreško cerkvijo 
Postavili so kamnito
fontano
foto dpd
Z leve: p. Egidio, odbornik G. Torrenti, županja A. Florenin, pri mikrofonu F. Lotti
Goriška23. aprila 20156
Trije goriški pevski zbori na reviji Primorska
poje v Cerknem
Po velikonočnih praznikih je Primorska poje nadaljevala svojo
zborovsko pot. V prostorih osnovne šole v Cerknem so 12. aprila
solidno nastopili kar trije goriški zbori. Najprej se je predstavil MoPZ
Mirko Filej iz Gorice, ki ga že dolgo let vodi Zdravko Klanjšček, sledila
sta mu MePZ Mirko Špacapan iz Podgore pod taktirko Petra Piriha
in MePZ Štandrež, ki ga je za nastop pripravil Goran Ruzzier. Koncert
v Cerknem se je končal z nastopom MoPZ Vasilij Mirk pod vodstvom
Gorana Ruzzierja.
Primorska poje se bo končala v nedeljo, 26. aprila, v cerkvi sv.
Florjana v Zavarhu v videmski pokrajini. Tudi tu bodo nastopili trije
goriški zbori, in sicer MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (David Bandelj),
MePZ F. B. Sedej iz Števerjana (Aleksandra Pertot) in MePZ Hrast iz
Doberdoba (Hilarij Lavrenčič). / DP
Poglej, moj dragi Figaro / Glasbena igra
Mozartovih arij
V tej sezoni v Kulturnem centru Lojze Bratuž smo se odločili, da bi
postavili na oder glasbeno igro Mozartovih arij in duetov.
Glasbena igra Poglej, moj dragi Figaro je nastala iz čistega
navdušenja nad Mozartovim delom, želje po petju, skupnem
ustvarjanju. In ob spoznanju, kako so lahko 200 in več let stare
zgodbe še vedno aktualne, saj so se ljudje takrat srečevali s
podobnimi težavami kot danes: še vedno obstaja želja, kako uresničiti
(pravo) ljubezen, obstajajo ljubosumje, nesoglasja med spoloma,
prevare – včasih nedolžne in zabavne, drugič krute in žalostne.
Izbrane arije in dueti iz bolj znanih Mozartovih (komičnih) oper so
osnova novo napisane zgodbe, ki sta si jo zamislila sopranistka
Polona Kante Pavlin in baritonist Manuel Pintar. Zgodba o njem in
njej, ki sta živela takrat in živita še danes. Vedno znova v krogu
življenja in s pečatom Mozartove genialnosti, ki kipi od čustev, lahkote
ustvarjanja in edinstvene muzikalnosti.
Mlada goriška pevca, ki sta med drugim gojenca Slovenskega centra
za glasbeno vzgojo Emil Komel, v razredu prof. Franke Žgavec, sta v
skupni zamisli napisala vmesno vezno besedilo, ki povezuje arije in
duete v novo celoto, jim skuša dati logičen okvir s kančkom humorja
in premisleka o vedno ponavljajoči se človeški drami.
Poleg dveh pevcev, Polone Kante Pavlin v vlogi mlade Suzanne, in
Manuela Pintarja v vlogi Figara, smo dodali še lik veznega
napovedovalca Don Alfonza, ki ga bo na humoren način oblikoval
Marko Černic. Vse to seveda ob klavirski spremljavi Maestra, že
zvestega sodelavca Hilarija Lavrenčiča.
Režijo smo zaupali Emilu Aberšku, kateremu je priskočila na pomoč
še koreografinja Carolina Bagnati. Za scenografijo pa bo poskrbel
Tržačan Aleksander Starc. Glasbena igra bo obogatena tudi s stilnimi
kostumi iz Mozartovega obdobja, ki smo jih najeli v depoju
Ljubljanske opere.
Premiera glasbene igre bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž v torek, 28. aprila 2015.
SPDG / Izlet na Notranjsko
Slovensko planinsko društvo Gorica organizira v nedeljo, 10. maja, v
sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in dru ži -
nam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice
(Krpanova dežela). Zbirna točka parkirišče pri mejnem prehodu Rdeča
hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za
katerokoli podrobnejšo informacijo in prijavo na izlet sta na raz po la go
Fanika na gsm št. 347 6220522 in Mitja na gsm št. 338 3550948.
Kratke
  Iskrivi smeh na ustih vseh
Prekipevajoče balkansko
ozračje v priredbi Aulularie
KCLB ZSKP 
  z organizacijskih razlogov se
je letos niz veseloiger ljubitel-
jskih odrov Iskrivi smeh na
ustih vseh iz pustnega časa pre-
maknil v cvetoče pomladne dni,
ko je človeško srce, ob pogledu
na vsesplošno brstenje in bohot-
no cvetenje, še bolj odprto za kra-
sote narave in seveda tudi za to,
da lahko vsrka vase kaj lepega tu-
di z odrskih desk. Posrečeno
večdnevno prireditev sedemnaj-
sto leto zapored prirejata Kultur-
ni center Lojze Bratuž in Zveza
slovenske katoliške prosvete. Kot
vedno vsebuje štiri umetniške
večere, in sicer dve gledališki
predstavi (Alularia, ki je uvedla
letošnji program, Mrtvi ne
plačujejo davkov, ki je bila na
sporedu v četrtek, 16. aprila),
prvič en plesni dogodek (Snežna
kraljica) in glasbeno igro Poglej,
moj dragi Figaro …, ki bo pre-
mierno zaživela kot koprodukcija
Kulturnega centra Lojze Bratuž
in SCGV Emil Komel v torek, 28.
aprila 2015, ob 20.30 v režiji Emi-
la Aberška in Caroline Bagnati.
Predstava je spletena iz znanih
Mozartovih arij. Zamisel za to-
vrsten cikel predstav se je poro-
dila iz želje, da bi se naše gleda-
liške ljubiteljske skupine predsta-
vile ne samo v domačih vaških
dvoranah, ampak tudi na večjem
odru Kulturnega centra Lojze
Bratuž pred širšo publiko. Tudi
letos je bilo na enem, drugem
večeru, nagrajevanje natečaja
Mladi oder, ki ga že vrsto let raz-
pisujeta Slovenska prosveta iz
Trsta in Zveza slovenske katoliške
prosvete iz Gorice, da bi predv-
sem v mladih članih, ki delujejo
v včlanjenih društvih ZSKP,
spodbudili ljubezen do odrskega
ustvarjanja.
Prvi večer letošnjega niza Iskrivi
smeh na ustih vseh je bil v sobo-
to, 11. aprila 2015, ko je na veli-
kem odru KCLB nastopila Dram-
ska družina SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana. Prikazala je svojo zad-
njo odrsko postavitev, komedijo
Aulularia rimskega komediografa
Titusa Macciusa Plautusa (pri-
bližno 250 pr. Kr. - 184 pr. Kr.)
pod čvrstim režijskim vodstvom
I Franka Žerjala, ki je domiselno inpremišljeno uporabil vse bur-kaške komične trenutke, besedne
igre in dvoumnosti, prisotne v
delo. Žerjal je v družbi mlade Ja-
smin Kovic, ki je že večkrat izka-
zala svojo veliko predanost gle-
dališki umetnosti in tudi bujen
ustvarjalni talent, dramaturško
obdelal ta antični komedijski za-
plet, ki ga je v slovenski jezik ime-
nitno prevedel Kajetan Gantar,
tako da je dogajanje iz antične
Grčije prestavil v kaotični in pi-
sani Balkan, v kraj, kjer se je čas
ustavil sredi petdesetih let
prejšnjega stoletja. Poleg tega je
v besedilo mestoma vrinil nekaj
“srbohrvaščine”. Kljub tem spre-
membam se je ohranila in se
morda prav zaradi tega še ojačila
iskrivost Plavtovega teksta. Pred
več kot 2200 leti spretno napisa-
na komedija ostaja vsebinsko še
danes zelo aktualna. Denar je tu-
di danes “sveta vladar”, zato bi
bil kdo tudi sedaj, kot je bil pro-
tagonist Evklion, v veliki stiski in
zadregi, kaj napraviti z najdenim
zakladom. Pred toliko zlatniki se
pač človeku kar zavrti v glavi, da
se začne zelo bati, da ne bi mu
kdo ta dragoceni zaklad ukradel
… Bog ve, kako bi se sami ob-
našali, če bi v domači hiši ne-
pričakovano odkrili lonec, poln
zlata! Vsak naj premisli … Goto-
vo je, da so se gledalci pošteno
nasmejali ob Evklionovih hudih
zagatah, dvomih, neprenehnem
sumničenju in groznem strahu,
da bi mu kdo ne ukradel lonca,
ki ga je skrbno skrival in prenašal
iz kraja v kraj. Plavt je bil pravi
mojster v orisovanju človeških
slabosti in v ostri karakterizaciji
raznovrstnih značajev. Nastopa-
joče like pa so znali vešče prikli-
cati v življenje števerjanski igral-
ci, ki so Plavtovo komedijo – nje-
no prizorišče je Evklionova ku-
hinja, kot si jo je scenografsko za-
mislila Jasmin Kovic - premierno
uprizorili v marcu v dvorani na
Humu (ob ogledu predstave na
širšem in globljem odru KCLB
smo skoraj pogrešali kaotično na-
trpanost tamkajšnjega manjšega
odra, na katerem se je študijsko
razvijala njena vizualna podoba);
njihov Sedejev dom v Števerjanu
je še vedno v popravilu. Kar
šestnajst nastopajočih igralcev,
med katerimi so bili tudi mladi
debitantje, je v pravem bučnem
balkanskem slogu, polnem gla-
sbe (izbor pesmi iz albuma Silen-
tium skupine Radio Zastava) in
razigranega plesa (koreografinja
Monika Zajšek), pri izvajanju ka-
terega je izstopala baletka Sanja
Vogrič v vlogi hišnega boga-lara,
pa še petja in hrupnega veselja z
žuborečim odrskim dogajanjem
razveselilo in pozabavalo gledal-
ce, ki so popolnoma napolnili
dvorano KCLB in nastopajočim
namenili iskreno, dolgo-
trajno, “ritmično” plo-
skanje, ki bi si ga želelo
slišati marsikatero poklic-
no gledališče. Topel aplavz
je seveda zaobjel tudi celo
skupino zakulisnih delav-
cev, ki so, kot igralci, od je-
seni do pomladi pošteno
garali, da je vse gladko po-
tekalo tudi v zakulisju.
Med nastopajočimi naj
omenimo vsaj Mateja Pin-
tarja, ki je imel v rokah “va-
jeti predstave” in je imenit-
no izklesal lik protagonista
Evkliona. Z izrazito obraz-
no mimiko (na tej, po vrsti
drugi ponovitvi je dodal še nekaj
grotesknih potez), polno drob-
nih odtenkov, s kretnjami, s
sključenim telesom, hojo, in ne
nazadnje s tonom glasu je dal
polnokrvno podobo stiskaškega
skopuha, ki ga je odkritje drago-
cenega lonca spravilo skoraj ob
pamet.
Iva Koršič
  a bi vsaj pripeljali vodo
na trg, je društvo sKultu-
ra 2001 postavilo ob trgu
na prostoru med župniščem in
dvorano fontano, ki jo je izdelala
kamnoseška skupina Manče, ki
deluje v društvu Most-Univerze
za tretje življenjsko obdobje Aj-
dovščina.
Društvo šteje nad dvajset članov
in ima svoje prostore v Mančah
pri Vipavi. Fontano iz lipiškega
apnenca so pod mentorstvom
Franca Kocjana izklesali na kipar-
skem srečanju v Jeremitišču. Gre
za zahtevno skulpturo, ki je sesta-
D
vljena iz več delov. Po-
končni višji del trikotne
oblike s štandreškim
grbom “vržota” in dveh
puranov je najvidnejši
del, ob njem pa sta še kamniti
steber, na katerem je pipa, iz ka-
tere priteka pitna voda. Ob stebru
je tudi pitnik, da se lahko odžeja-
jo živali. Mentor skupine Franc
Kocjan je o fontani povedal, da
simbolizira Sočo, ki izvira iz skale
(pokončni del) in teče mimo
Štandreža (spodnji del). Po zaslu-
gi kamnoseške skupine iz Manč
in po prizadevanju predsednika
društva sKultura 2001 Marjana
Breščaka in sodelavcev imamo
na štandreškem trgu spet pitno
vodo in nadomestilo za nekdanji
lepi vodnjak na sredini trga.
Literarnozgodovinski večer v Tržiču
Zanimivosti iz življenja
častnika Abela
  nizu srečanj, ki jih orga-
nizira tržiška občinska
uprava, je bil v ponedel-
jek, 13. aprila, v sejni dvorani
ob spominu na dogodke iz prve
svetovne vojne zanimiv večer.
Kulturni društvi Jadro in Tržič
sta v sodelovanju z občinsko
upravo predstavili novo literar-
nozgodovinsko monografijo
inž. Helmuta Marchharta in
Daria Frandoliča Čaščen, pre-
ganjen, pozabljen... po sledovih
Kornela Abela. Oba avtorja že
vrsto let raziskujeta življenjsko
pot tega pomembnega judov-
skega oficirja in pisatelja.
L. 1916, v času prve svetovne
vojne, je dunajski častnik Abel
preživel na goriškem Krasu šest
mesecev. To bivanje je zapustilo
v njem nepozabne vtise in
občutke. Leta 1934 je svoj po-
V gled na to strahotno izkušnjonapisal v knjigi Kras, knjiga oSoči.
Med enournim predavanjem je
prof. Dario Frandolič razkril ne-
katere še do danes nepojasnje-
ne dogodke iz Abelovega
življenja. Malokdo namreč ve,
da je bil njegov skrbnik tudi
stric Ludwig Hevesi Löwy, znan
avstrijski pisatelj in kritik sece-
sijske dobe. Njemu gre zasluga
za izrek na pročelju secesijske
palače na Dunaju Vsaki dobi
svojo umetost, umetnosti svo-
bodo.
Ni torej nič čudnega, da je Kor-
nel Abel že kot vojak avstro-
ogrske vojske in pisateljsko ta-
lentiran mladenič zapustil ne-
kaj še neobjavljenih del, o kate-
rih je tekla beseda med preda-
vanjem v Tržiču.
Ker so naši kraji naredili zelo
močan vtis na judovskega pisa-
telja, je v oporoki napisal, naj
po smrti njegovo telo upepelijo
in raztrosijo pepel tam, kjer sto-
ji romarska cerkev sv. Marije na
Mengorah.
Zanimivega večera, na katerem
je občinstvo pozdravil tudi
podžupan Omar Greco, se je
udeležilo veliko poslušalcev, ki
so tudi posegli v debato. Pro-
gram je uvedel predsednik
društva Jadro, Karlo Mučič, in
prebral tudi nekaj občutenih
odlomkov iz Abelove knjige o
Krasu. Na srečanju so bili
omenjeni tudi nekateri drugi
avtorji, ki so svoja doživetja v
naših krajih prelili v svoja dela.
Ti so: Mate Zalka, vojna repor-
terka Alice Shalek, italijanski
častnik Carlo Salsa in slovenski
pisatelj Prežihov Voranc. Skrat-
ka, bogastvo našega malega
koščka sveta se izrisuje tudi iz
njihovih literarnih del in zato
je prav, da jih vedno znova pre-
biramo.
Karlo Mučič
Foto DP
S 5. strani
Postavili so ...
Foto dpd
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
prireja v Rupi
45. PRAZNIK FRTALJE
sobota, 25. aprila 2015, ob 16.30
otroški pevski zbori
častna govornica: Franka Padovan
ples s skupino 34070
nedelja, 26. aprila 2015, ob 16.30
plesne skupine AKŠD Vipava
tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje
ples z duom Ivo & Marjan
deloval bo dobro založen bife s tipično frtaljo in jedmi na žaru
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
Goriška 23. aprila 2015 7
15. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla
Zvonki glasovi so se
obarvali v zlato in srebro
  risrčen praznik
radostne mla-
dinske svežine
je bil v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v
nedeljo, 19. aprila
2015 popoldne. V or-
ganizaciji Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mi-
haela s sodelovanjem
ZCPZ Gorica je nam-
reč v veliki dvorani
KCLB potekala revija
Zlata grla, ki je že pet-
najstič omogočila raz-
posajeno srečanje slo-
venskih otroških in
mladinskih pevskih zborov iz
Goriške, Tržaške, Benečije in
bližnjih krajev Slovenije. V
prvih popoldanskih urah je
potekal tekmovalni del, nato
pa še revijski. Najprej se je ob
tekočem napovedovanju Stefa-
nie Beretta pomerilo šest zbo-
rov, od teh dva mladinska in
štirje otroški; na revijskem de-
lu pa je nastopilo devet zborov.
Letošnji udeleženci so prihaja-
P
li pretežno iz goriške pokraji-
ne, dva sestava sta bila iz Na-
brežine, po eden iz Divače, Ko-
pra in Benečije. Člani žirije -
David Bandelj, Ambrož Čopi
in Patrick Quaggiato - so sre-
brno priznanje podelili zbo-
rom Igo Gruden iz Nabrežine,
Bodečim Nežicam z Vrha,
Otroškemu cerkvenemu pev-
skemu zboru iz Štandreža,
Otroškemu zboru Bogomirja
Magajne iz Divače in zboru
Osnovne šole Ljubka Šorli iz
Romjana; zlato priznanje si je
prislužil Otroški zbor Glasbe-
ne šole Koper, ki je prejel tudi
posebno nagrado za izbor in
izvedbo celotnega programa,
pa še posebno priznanje za
najboljšo izvedbo slovenske
skladbe, in sicer za pesem Bo-
jana Glavine Glasbena pusto-
lovščina; zbor vodi Daniela
Terbižan. Skratka, žirija je ta
koprski sestav, ki ga je ob kla-
virju spremljala Nives Pavlič,
ocenila kot vsestransko naj-
boljši zbor. Najbolj perspektiv-
na mlada zasedba je bila po
mnenju komisije MlVS Bodeče
Nežice. Najboljšo klavirsko
spremljavo je imel MlPZ Igo
Gruden iz Na-
brežine, ki ga je
spremljal Elia
Macri'. Malim
lujerjem iz Špe-
tra pa se je na-
smehnila sreča,
saj je nagrada,
ki so jo izžrebali
vrhovski otroci,
šla prav njim.
Vsi nastopajoči
so prejeli torbi-
co Zlata grla, ki
jo bodo napol-
nili predvsem z
veseljem in raz-
posajenostjo,
kakor je v nagovoru namignila
predsednica PD Vrh Sv. Mihae-
la Karen Ulian, ki je izročila
nagrade. Da je bila kakovost
nastopajočih zborov dobra, je
poleg dodeljenih nagrad
pričalo tudi navdušeno plo-
skanje publike, ki je uživala ob
petju mladih grl; ta vselej na-
polnijo srca z lepimi, svetlimi
občutki in ustvarijo praznično
ozračje.
  o se v naravi po dolgi zi-
mi začenjajo prebujati
življenjski sokovi, se od
naših šolarjev poslavlja Goriški
vrtiljak, gledališka abonmajska
ponudba za šolarje, ki jo je že
osemnajsto leto zapored orga-
niziral Kulturni center Lojze
Bratuž ob pomoči Slovenskega
narodnega gledališča Nova Go-
rica in ob sodelovanju ravnatel-
jstev večstopenjskih šol iz Gori-
ce in Doberdoba. Kot vsakič je
tudi tokrat odbral za vsak abon-
majski sklop štiri privlačne in
pomenljive predstave, ki so
zmeraj imele dve ponovitvi, saj
je v veliki dvorani KCLB prema-
lo sedežev, da bi
lahko nanje hkrati
sedlo tako
množično število
abonentov. Vseh
je bilo letos pri-
bližno 800. Go-
riški vrtiljak jim je
ponudil vrsto lepih, zanimivih
predstav, v katerih je bilo vsa-
kokrat bolj ali manj razvidno
poučno sporočilo. Učenci so ob
predstavah spoznali dramska
dela domačih in tujih avtorjev;
kar pa je še bolj pomembno, je
to, da so slišali, kako lepo zveni
slovenski jezik iz ust poklicnih
igralcev, in ob tem, upajmo,
vsaj malce obogatili svoj besed-
ni zaklad.
Kot po navadi se je Goriški vrtil-
jak zadnjič veselo zasukal v
marcu. Najprej je v veliko dvo-
rano KCLB zvabil učence od
drugega do petega razreda, abo-
nente Velikega polžka, da bi si
ogledali predstavo Roka, ki sta
si jo zamislila gledališka igralca
Maja in Miha Nemec, člana
SNG Nova Gorica, in navdih
zanjo našla pri slovitih kiparju
Rodinu in pesniku Rilkeju.
/ str. 16
IK
K
Obvestila
Društvi Jadro in Tržič s pokrovitelj st -
vom tržiške občine vabita v soboto,
2. maja 2015, ob 17. uri v šotor na
trgu pred občino na predstavitev
knjige Le origini dell' Occidente nel
segno di Bellinoprevod knjige Belinov
kodeks Iva Petkovška. O delu bosta
ob prisotnosti avtorja govorila
zgodovinar Valentino Roiatti iz Vidma
in lektorica Anita Callea iz Trsta. 1
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vljudno
vabita na Srečanje pod lipami. Ob 70-
letnici konca druge svetovne vojne
bomo predvajali dokumentarni film
Somrak človeka. Nacistični pogrom
in žensko taborišče Ravensbruck.
Sledi pogovor z Dorico Makuc in Mijo
Janžekovič, ki sta film pripravili in
uredili. Profesor Adrijan Pahor bo nato
vodil pogovor z gostjama in
nekaterimi preživelimi depor tiran -
kami. Večer bo v Kulturnem centru
Lojze Bratuž v četrtek, 23. aprila
2015, ob 20.30.
Na tržiški občini je spet odprto
slovensko okence, ki deluje v torek in
četrtek popoldne in v sobotah zjutraj.
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz
Rožne Doline, s postankom na Kozini
za tržaške romarje. Pozno popoldne
bodo romarji že v Medjugorju.
Naslednja dva dni sta posvečena
krajem prikazovanja in bogoslužju ter
obisku dobrodelnih ustanov. Odhod
domov bo v ponedeljek, 11. maja;
prihod je predviden v večernih urah.
Vpisi do zasedbe avtobusa pri g.
Darku (0039)3703201305, pri g. J.
Markuži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za
slovenske romarje 05/3022503. Za
romarje iz Slovenije in Italije veljavna
osebna izkaznica.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja od 5. do 10. oktobra
potovanje v Rim z avtobusom.
Program in datum vpisovanja bo
društvo naknadno objavilo.
Prispevke za Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja
prof. Silvana Kerševana lahko nakažete
na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Ko-
mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Zanesljiva in izkušena gospa poma -
ga pri likanju in čiščenju stanovanja.
Tel. št. 00386 40153213.
Resna gospa nudi pomoč v gos po -
dinj stvu in nego starejšim osebam
od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev.
0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks, proti -
bo lečinska, refleksna masaža stopal,
tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu
meje. Pokličite na 00386 40
575805.
Resna gospa s petnajstletno izku š -
njo nudi nego in pomoč starejšim
ose bam tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
0038640484339.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
do brega srca in imam nekajletne iz -
kušnje! Sem upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Sožalje
Ob boleči izgubi ljubljene mame Ju -
stine izrekajo g. Marijanu Marke žiču
iskreno sožalje in globoko soču stvo -
vanje odbor, člani in prijatelji Skup -
nosti družin Sončnica iz Gorice.
Ob smrti ljubljene mame Justine
izrekamo iskreno sožalje g. Marjanu
Markežiču. Cerkveni pevski zbor in
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 24.4.2015 do 30.4.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 24. aprila (v studiu Niko Klanj -
šček): Zvočni zapis: posnetki z naših
kul turnih prireditev - Glasba iz studia
2.
Sobota, 25. aprila (vodi Ilaria Banchig):
Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini
ter v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Nedelja, 26. aprila (vodi Ilaria Banchig):
Okno v Benečijo: oddaja v benečan -
skem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 27. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Iz krščanskega sveta - Novice iz naših
krajev - Obvestila.
Torek, 28. aprila (v studiu Matjaž Pin -
tar): Utrinki v našem prostoru - Glas -
be na oddaja z Matjažem.
Sreda, 29. aprila (v studiu Danilo Čo -
tar): Pogled v dušo in svet: Spomladi
iz Lepene na Vrsno - Izbor melodij.
Četrtek, 30. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
Enajsta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Radovedna sovica Oka
  prisrčnem ozračju mla-
dinske sobe Feiglove
knjižnice je spet zablestel
ljubek gledališki utrinek. Na
zadnji letošnji Pravljični urici, ki
jo je v ponedeljek, 23. marca
2015, uvedla knjižničarka Mar-
tina Humar, so približno dvajse-
tim malčkom dijakinje prvega
razreda humanističnega liceja
Simon Gregorčič iz Gorice v gle-
dališkem prizorčku prikazale,
kako je zvedava sovica Oka, iz
istoimenske pravljice odlične
mladinske in otroške pisateljice
Svetlane Makarovič, letala nao-
krog podnevi, ko so njene sestri-
ce sladko spale. Vse jo je zanima-
lo: toplo, svetlo sonce, cvetke
vseh barv … Podnevi je bilo vse
tako lepo, ponoči, ko so se ji nje-
ne velike oči oz. punčice še bolj
razširile, so bile zanjo zanimive
le migljajoče zvezde. Na dnev-
nem preletavanju gozda je ne-
V koč srečala strahopetnegazajčka, pa tudi zvito lisico, ki jedejala, da je kratkovidna, in za-
radi tega je prosila so-
vico, naj se ji malce
približa, da bi bolje
občudovala njeno le-
poto. Seveda je pri
tem lisička neprevid-
no in predvsem neiz-
kušeno Oko zgrabila
za perje, da je sovici
komaj uspelo uiti iz
njenih krempljev.
Vsaka šola nekaj sta-
ne! Še račka se je mal-
ce pošalila z mlado,
naivno ptico. Zvabila
jo je v ribnik in Oka
bi skoraj utonila, če je
račka ne bi rešila iz
vode. Po vseh teh do-
godivščinah se je so-
vica pod večer ven-
darle vrnila domov k sestricam,
ki so bile v skrbeh zanjo. Začela
jim je pripovedovati, kako pisan
je svet podnevi in kaj je vsega
doživela, dokler ni od trudnosti
sladko zaspala – pod noč, seve-
da, ko so ostale sove najbolj bud-
ne!
Pravljični prizorček so pripravile
Katja Terčič, Jana Juren, Valenti-
na Kosič, Veronika Onesti in Pe-
tra Gomišček pod mentorstvom
prof. Slavice Radinja, ki jih
poučuje slovenščino, zemljepis
in zgodovino in ima rada gleda-
lišče. Novih izkušenj željna sovi-
ca Oka je bila Katja Terčič, člani-
ca Mladinske skupine O’Klapa,
kot sicer še kakšna druga nasto-
pajoča igralka. Katja se je večkrat
obračala k otrokom za “pomoč”,
npr. pri ugotavljanju barv ra-
zličnega cvetja, ali, ko jih je
vprašala, kaj so sploh sove. Mali
poslušalci so kot vselej pazljivo
spremljali pravljično zgodbo, ki
se je tokrat zaiskrila v drobnem
gledališkem prizorčku, in se radi
vključili v pripoved.
Prisrčen aplavz so mladim igral-
kam namenili tudi odrasli, ki so
si prav tako pozorno ogledali
nastop dijakinj.
Letošnje Pra-
vljične urice so
bile zelo razno-
like in vsebin-
sko privlačne
ne samo zato,
ker so jih izobli-
kovale izkušene
pravljičarke,
ampak tudi za-
radi gledaliških
prizorčkov, ki
so jih v letošnji
sezoni malim
obiskovalcem
Feiglove
knjižnice kar
nekaj podarili
pridni, požrtvo-
valni goriški di-
jaki.
Ob prihodu pomladi se Pra-
vljične urice poslovijo od otrok,
a mladinska soba vse leto ne-
strpno čaka, da vanjo stopijo
mali cicibani in si izberejo
kakšno zanimivo ilustrirano
knjižico, da bi jo doma listali ali
prebirali v družbi mamice ali
očka in ob njej zmeraj kaj nove-
ga izvedeli in spoznali. Ob dobri
knjigi namreč ni nikoli dolgčas
in ob njej se širijo obzorja tudi v
malih otroških glavicah.
IK
  Abonma Veliki in Mali polžek
Dve predstavi z dragocenimi
vsebinami za dušo in telo
GORIŠKI VRTILJAK 
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO ...
Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov
REŽIJA EMIL ABERŠEK in CAROLINA BAGNATI
Kulturni center Lojze Bratuž
Torek, 28. aprila 2015, ob 20.30
Za rezervacije in informacije:
(od 8.30-12.30)
Kulturni center Lojze Bratuž  
tel. 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
Zveza slovenske katoliške prosvete 
tel. 0481 538128 
e-mail: zskp_gorica@yahoo.it 
V nedeljo, 19. aprila 2015, je imel zlato mašo 
dr. JOŽE MARKUŽA
Z njim se veselimo, mu iz srca čestitamo, 
se mu za vse zahvaljujemo 
ter mu kličemo še na mnogaja lieta
VSI PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI
Čestitkam se pridružujejo uredništvo in uprava 
Novega glasa, Pastirček in Zadruga Goriška Mohorjeva
MlZ Igo Gruden iz Nabrežine (foto DP)
Kultura23. aprila 20158
Gledališče na vrvici Nova Gorica / Premiera: Janko in Metka 
Prikupna različica znane pravljice
  e petnajst let Gledališče na
vrvici žlahtni gledališko
ponudbo za otroke v širši
Goriški, s številnimi gostovanji
pa tudi v drugih krajih na Slo-
venskem. Večkrat je bilo dobro-
došel gost tudi v naših “zamej-
skih” dvoranah. Kar nekajkrat so
se ob njem razveselili in uživali
abonenti Goriškega vrtiljaka.
Vsakič so
otroci predsta-
ve sprejeli z
odprtim
srcem in na-
smehom na
ustnicah. Gle-
dališče na
vrvici, ki z
uprizarjanjem
gledaliških
del namenja
pozornost
predvsem
najmlajšim
gledalcem, je
pred petnajsti-
mi leti vzklilo
iz zamisli režiserja, prizadevnega
pedagoga in zavzetega mentorja
Emila Aberška, ki je večji del svo-
je ustvarjalne moči vložil v delo
z mladimi. Skoraj 40 let je vodil
Amaterski mladinski oder
(AMO), ki deluje pod okriljem
Slovenskega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica. V njem so
mladi gledališki navdušenci ime-
li določene potrebe in ambicije,
zato so bile tu predstave “po me-
ri” želja odraščajoče mladine.
Aberšku se je zdelo, da bi bilo do-
bro, če bi ustanovil gledališko
društvo, ki bi uprizarjalo predv-
sem klasične pravljice za otroke.
Tako se je razigrano prismejalo
na ljubiteljsko gledališko obzorje
Gledališče na vrvici, ki domuje v
Točki Zveze kulturnih društev v
Novi Gorici. Od ustanovitve dalje
se je v njem zvrstilo okrog 60
mladih osnovnošolcev oz. sred-
nješolcev, ki radi uporabljajo pro-
sti čas tudi za boljše spoznavanje
igralske umetnosti. Pod solid-
nim, zrelim Aberškovim režij-
skim vodstvom je nastalo kar ne-
kaj zelo privlačnih in kakovo-
stnih otroških predstav. Med zad-
njimi so bile Alenčica in princ,
Kaj se je Sneguljčici zares zgodilo
in pravi odrski biserček, Ostržek;
zanj so l. 2013 izvajalke prejele
Zlato plaketo Javnega sklada za
kulturne dejavnosti, najvišje
priznanje, ki ga lahko prejme lju-
biteljska predstava za otroke. Še
Ž pred temi odrskimi postavitvamiso se zaiskrile uprizoritve ŽogiceNogice (l. 2000, prva predstava
Gledališča na vrvici), Male čarov-
nice, ki ni mogla biti zlobna, Hu-
dobne mačehe in dobre pastorke,
Volka in sedem kozličkov, nazad-
nje pa še Malega velikega koren-
jaka. Vse predstave je po znanih
pravljičnih predlogah priredil
sam Aberšek in jim vselej dal
svežo dramaturško podobo. V
njegovih priredbah se navad-
no zabrišejo elementi nasilja,
ki so prisotni v izvirniku - na-
silnih prizorov je že itak pre-
več na filmskih in televizijskih
ekranih, meni režiser Aberšek.
Tako npr. v pravljici o sedmih
kozličkih volk ne požre kozjih
mladičkov, ker ga strašno bo-
lijo zobje! Pomemben zasuk
pravljične vsebine si je domi-
slil tudi za najnovejšo odrsko
postavitev Gledališča na vrvici
v letošnji jubilejni sezoni. Iz
klasične literarne zakladnice za
otroke je izbral slovito pravljico
bratov Grimm Janko in Metka, ki
jo poznajo vsi otroci. Ob njej so
generacije otrok sočustvovale z
zapuščenima otrokoma in ni jim
bilo jasno, kako je mogel biti oče
tako krut, da je, sicer zaradi
revščine, v kateri je živela njego-
va družina, pustil svoja mala
otroka sama v gozdu. Tega dej-
stva niso sprejeli niti otroci, med
katerimi je Aberšek opravil ma-
jhno anketo o vsebini Janka in
Metke. Tako je v pravljičnem
spletu odpravil ta grozni, nera-
zumljivi začetek in ohranil druge
elemente: kamenčke, drobtinice,
sladkarije, pa tudi hudobno
čarovnico, ki je v njegovi inačici
zadobila manj zloveščih potez.
Pravljična igra se tako začne z
Jankom in Metko, ki se igrata v
gozdu. Med igro bratec najde li-
stič o zakladu in tako se začne
iskanje, ki ju seveda privede do
čarovnice … Še prej pa jima do-
brodušno ponagaja palček Naga-
jivček, ki se je tudi porodil v
Aberškovi domišljiji, prav tako
kot tetka Strahopetka, ki je v bi-
stvu ljubeznivo strašilo, ki se vse-
ga boji, a vendar stoji ob strani
protagonistoma.
Pravljica je v novi
preobleki premier-
no zablestela v
Točki, na ulici Grad-
nikovih brigad 25,
11. marca 2015, kot
igra s petjem. V njej
je kar nekaj spevnih
songov, kar je značil-
no za vse Aberškove
uprizoritve pra-
vljičnih tekstov. Kot
vselej scenografsko
podobo sestavljajo le bistveni, a
učinkoviti scenski elementi, kar
je tudi prednost Aberškovih pred-
stav, ki se zato zlahka prilagajajo
kakršnemukoli odru. Za glasbo v
predstavi Janko in Metka je kot
že velikokrat poskrbel Matej Pe-
tejan, Sara Kenda je s svojimi ko-
reografskimi izkušnjami na gla-
sbeno podlago naravnala korake
in gibe nastopajočih, zlate roke
Nevenke Tomašević pa so sešile
lepe kostume; očarljivi so predv-
sem čarovničin v temnih barvah,
živahen palčkov in domiseln tet-
kin, ki je prava dama, čeprav je
vsa iz slame, kot poje song. To
slamnato, prijazno, a boječo da-
mo je duhovito poosebila Maja
Petrovič, Ana Marija Belingar je
bila zlobna čarovnica z rezkim
smehom in svetlikajočo se čarob-
no kroglo v rokah; le-to je ogo-
varjala, ko je hotela izvedeti, kaj
se godi “po svetu” – prvič smo
lahko tako v sami predstavi za-
slišali, sicer malce “spremenjen”,
glas režiserja Aberška, ki rad osta-
ja zmeraj v ozadju. Janka in Met-
ko sta upodobili debitantki Petra
Ušaj in Nejka Berce Čeligoj, v na-
vihanega palčka Nagajivčka se je
živahno spremenila Teodora
Komlenić. Vse igralke so se dobro
odrezale in po Aberškovih navo-
dilih, ki zna vedno ubrati pravo
pot do otroških src, so ustvarile
prijetno, razgibano predstavo s
tekočim ritmom, ki lepo nago-
varja male cicibane; ob njenem
ogledu je prijetno tudi odraslim
gledalcem, vsaj tistim, ki jim v
prsih bije še otroško srce.
Po premieri je predstava Janko in
Metka doživela še šest ponovitev
v Točki v sklopu gledališkega ni-
za ljubiteljskih predstav za otroke
Smuk v pravlji-
co, ki si ga je v
letošnji sezoni
zamislil
Aberšek in so
ga malčki z ve-
seljem sprejeli.
Radi so tudi ri-
sali pravljične
junake; skupaj
z učiteljicami
upajo, da si bo-
do v prihodnji
sezoni v njem
še kaj lepega
ogledali.
Uprizoritev
Janko in Metka
sodi v t. i. Kle-
menčičev
oder, v katerem Gledališče na
vrvici uprizarja predstave za otro-
ke, Babičev oder pa je do sedaj za
odraščajočo mladino ponudil le
eno predstavo, in sicer v sezoni
2009 - 2010. V tem jubilejnem le-
tu pa se na njem rojeva nova
predstava Dotikanja. Protagonist
Dotikanj je par, prikazan od prve
zaljubljenosti do poroke in skup-
nega življenja ter staranja, v ka-
terem se je seveda razblinila vsa
romantika prvih zaljubljenih let.
Zdi se, da je to obdobje tako ute-
snjujoče kot prestajanje kazni v
zaporu Guantanamu, na kar bo-
do spominjali kostumi oranžne
barve, kot je napovedal režiser
Emil Aberšek. Predstava bi mora-
la premierno zaživeti v letošnji
jeseni v izvedbi igralcev Maje Pe-
trovič in Sebastijana Furlanija.
Iva Koršič
Ob dnevih Tarasa Grigoroviča Ševčenka v
Sloveniji pri spomenikih prijateljstva
Februarja je minilo 140 let od rojstva Jožeta Abrama,
primorskega duhovnika, dramatika, prevajalca, planinskega
organizatorja in pisatelja, kulturno-prosvetnega in
gospodarskega organizatorja, v Štanjelu na Krasu. Pred 120
leti je stopil v goriško bogoslovje in
čez štiri leta je pel novo mašo.
Slavnostni govornik je bil na njej
znameniti dr. Janez Ev. Krek. Kot
kaplan je najprej služboval v Bovcu
(1899–1901), kot vikar v Trenti
(1901–1904) in drugod po
Primorski. Naj bo omenjeno le to, da
je začel v Zori in nadaljeval z vrsto
razprav o ukrajinskih vprašanjih
(Pomenljiva petdesetletnica, 1900,
Ob Taras Ševčenkovem grobu,
1901, Ukrajinsko vprašanje, 1905,
Maloruske pesmi in kolomejke,
1907, Taras Ševčenko – za 100-letnico rojstva, 1914,
Mazepovec, 1917), vmes pa pridno prevajal Ševčenka in l.
1907 izdal izbor iz Kobzarja, ki so mu leto nato sledili še
Hajdamaki. Prevoda je opremil z zgodovinskim uvodom.
Ukrajinci so to Abramovo delo zelo cenili in napisali, da “se
ni nihče od tujcev s tako pobožnostjo poglabljal v tvorbo
ukrajinskega pesnika kakor ta slovenski katoliški duhovnik.
Gorniški klub mu je v devetdesetih letih v Trenti postavil
spominsko ploščo, nad Trento pa je uredil spominsko
Abramovo pot. Oboje je blagoslovil takratni bovški župnik
Stanko Sivec.
Na rojstni hiši v Štanjelu so se ga spomnili z doprsnim kipom
in ob njem še Ševčenka. Tako Štanjel obiskujejo tudi
delegacije Ukrajincev. Ena od teh je bila, ob Dnevih Tarasa
Grigoroviča Ševčenka v Sloveniji, delegacija Svetovnega
kongresa Ukrajincev pod vodstvom predsednika Evgena
Čolija. Ob pogledu na doprsna kipa dveh v večnosti
združenih, velikega T. Ševčenka in njegovega prevajalca, so
bili vidno očarani. Z veliko vnemo so si ogledali oba doprsna
kipa, prevajalca Kobzarja in resničnega Kobzarja. Ogledali
so si zelo resen obraz T. Ševčenka in nasmejan obraz
slovenskega duhovnika. Povedali so, da je bilo to zanje zares
neponovljivo doživetje.
V marcu praznujejo Ukrajinci, doma in po vsem svetu, rojstni
dan svojega največjega narodnega pesnika Tarasa G.
Ševčenka in sedaj dobro vedo, da ga je v slovenščini poveličal
prav Jože Abram, upodobljen s klobukom na glavi in z
nasmeškom na obrazu. S trdim izklesanim izrazom na obrazu
pa obiskovalce opozarja tudi na današnje stanje v svetu
največji ukrajinski pesnik Taras Grigorovič Ševčenko. Torej,
to je oživljeno kulturno bratstvo dveh humanistov, ki
spodbujata današnje ukrajinsko-slovenske odnose in
spominjata na podobni usodi. Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji,
zato tradicionalno prihajajo v Štanjel, ki je postal mesto
prijateljstva med dvema narodoma, je ob letošnji slovesnosti
povedal Eugen Petrešin, predsednik Društva Karpati
(združuje Ukrajince in njihove potomce v Sloveniji), da je
zanje Ševčenko to, kar je za Slovence Prešeren. Iz
ukrajinskega ljudskega pesništva in tudi Ševčenkovih del se
je napajala slovenska moderna z Dragotinom Kettejem,
Aleksandrom Murnom in Otonom Župančičem. Kdo bi si
mislil, da so Slovenci vplivali celo na ukrajinsko šolstvo v 19.
stoletju. Avstro-ogrska monarhija je poudarjala domač jezik
v šolah. Slovenec Jernej Kopitar, ki je bil cenzor na Dunaju,
je bil odgovoren tudi za ukrajinski jezik. Malo ljudi ve, da so
zato Slovenci pisali zelo dobre učbenike za otroke v Ukrajini.
Imam “bukvar”, berilo, za prvi razred, ki to dokazuje.
Ukrajinska diaspora premore skoraj 24 milijonov ljudi in
Ševčenkovih kipov je na tisoče po vsem svetu, obeleževanje
spomina nanj pa je ena največjih ukrajinskih navad. / Miran
Mihelič
140-letnica rojstva Jožeta Abrama
  gledališču v Kranju je bil od 27.
marca do 7. aprila 45. Teden slo-
venske drame; na njem se je
zvrstilo 17 predstav, osem v tekmoval-
nem, tri v spremljevalnem, pet pa v
mednarodnem programu. V tem so bili
tudi delavnica dramskega pisanja, bral-
ne uprizoritve in dan nominirancev za
Grumovo nagrado, ki jo je letos prejela
Simona Semenič. Letošnje festivalske
dneve je uvedla premiera Komedije o
koncu sveta Evalda Flisarja v režiji Jane-
za Burgerja in izvedbi Prešernovega gle-
dališča Kranj. Obiskovalci so si jo lahko
ogledali tudi v različici avstrijskega in
indijskega gledališča.
Na prvem večeru Tedna slovenske dra-
me je Združenje dramskih umetnikov
Slovenije (ZDUS) podelilo letošnja priz-
nanja. Komisija, v sestavi mag. Alenka
Pirjevec (predsednica), mag. Primož Je-
sensko in Gašper Tič, se je soglasno
odločila za nagrade. Veliki bršljanov ve-
nec, priznanje ZDUS za življenjsko delo
je prejela režiserka, dramaturginja in
gledališka pedagoginja Balbina Batteli-
no Baranovič, katere ime “se je zapisalo
v začetke profesionalnega gledališča po
drugi svetovni vojni. Kot prva diplomi-
rana režiserka na območju nekdanje Ju-
goslavije, učenka in asistentka Branka
Gavelle je sodelovala pri ustanovitvi
Prešernovega gledališča v Kranju, cel-
jskega Mestnega gledališča, l. 1955 pa
je v Viteški dvorani prenovljenih
Plečnikovih Križank ustanovila Ekspe-
rimentalno gledališče in Mladinsko gle-
dališče, obe hkrati umetniško vodila in
v njiju režirala. To sta omogočili zah-
tevnost in naprednost njene vizije, ki je
bila pozorna na vse, kar je v gleda-
liškem prostoru manjkalo, in je prehi-
tevala svoj čas. Njena razplaste-
na pot je začrtala in omogočila
smernice slovenske gledališke
prakse, ki odzvanjajo vse do da-
nes”, piše med drugim v ute-
meljitvi.
Priznanje ZDUS za umetniške
dosežke v letu 2014 je prejela
Neda Rusjan Bric, in sicer za idejno za-
snovo, besedilo, režijo in celostno rea-
lizacijo predstave Nora Gregor - skriti
kontinent spomina. “Pripoved Nede R.
Bric tematizira usodo nemško govoreče
Goričanke, ki je po razpadu Avstro-
Ogrske ustvarila krajšo kariero na fil-
mu, nato pa pred nacisti emigrirala v
Argentino – nadalje pa ukvarjanje s te-
matiko migracij človeškega duha, ki so
opredelile že srž njene “primorske tri-
logije”, ki jo je oblikovala v SNG Nova
Gorica (in tam obravnavala fenomen
Aleksandrink, Edvarda Rusjana in Si-
mona Gregorčiča). Ta svojski režijski in-
teres tudi v rekonstruiranju neobičajne
usode Nore Gregor išče čezčasovno spe-
cifiko in s postopkom montiranja real-
nega in fikcije, dokumenta in domišlji-
je, ne priznava ne državnih meja ne
omejitev časa. Pristop je v uporabi me-
dijev na odru sintetičen in v nobenem
hipu ne stoji na mestu, pač pa je vedno
že naprej od točke, na kateri mu uspe
ujeti gledalčevo pozornost”. Tako ute-
meljuje nagrado žirija.
Priznanje ZDUS za igralske dosežke v le-
tu 2014 je bila deležna Nika Rozman, in
sicer za vloge v predstavah Prevare Jere
Ivanc (MGL), Pohujšanje v dolini šen-
tflorjanski Ivana Cankarja in Lulu Fran-
ka Wedekinda (obe Drama SNG Mari-
bor). Komisija je v obrazložitvi pouda-
rila nenavadno širok igralski razpon Ni-
ke Rozman in ob koncu zapisala, “Tak
igralski potencial, ki z lahkoto svojega
aparata manevrira med odrskimi žanri
in estetikami, ne more ostati spregle-
dan, tudi zaradi vseh izzivov, ki jih bo
Nika Rozman še deležna v dinamizmu
razvrščanja vlog v prihodnje”. Priznan-
je ZDUS za igralske dosežke v letu 2014
je dobil Vladimir Vlaškalič, in sicer za
vloge v predstavah Kralj na Betajnovi
Ivana Cankarja (SNG Drama Ljubljana
in SNG Drama Maribor) v Garderoberju
Ronalda Harwooda, v Mrtvih dušah Mi-
haila Bulgakova in v Lulu Franka We-
dekinda (vse SNG Drama Maribor).
”Vladimir Vlaškalič nosi v sebi tisti pre-
bitek igralske norosti, zaradi katerega
vsakič znova zahajamo v gledališče”, so
napisali med drugim v obrazložitvi
priznanja, ki jo je, kot ostale, pripravil
dramaturg mag. Primož Jesenko.
IK
V
Neda Rusjan Bric (foto dpd)
KRANJ / Teden slovenske drame: Podelitev priznanj ZDUS
Bršljanov venec tudi za Nedo
Rusjan Bric
Kultura 23. aprila 2015 9
Miroslav Košuta v italijanskem prevodu
“La ragazza dal fiore pervinca”
  ot smo poudarili v
enem prejšnjih zapisov
- na straneh našega ted-
nika smo jih Miroslavu Košuti
v zadnjem času posvetili res
veliko -, je brez dvoma pesni-
kova najpomembnejša prido-
bitev dvojezična zbirka z na-
slovom La ragazza dal fiore
pervinca (Dekle z modrika-
stim cvetom) , ki je letos
spomladi izšla pri italijanski
založbi Del Vecchio Editore.
Gre za sorazmerno mladega
založnika, ki je začel delovati
leta 2007 v kraju Bracciano pri
istoimenskem jezeru v Laciju
nedaleč od Rima. Kot se ob ta-
ki priložnosti spodobi, lahko
tudi tokrat zapišemo, da je
uspeh posameznega sloven-
skega avtorja v italijanskem
kulturnem prostoru hkrati
zmaga za celotno našo narod-
no skupnost, še posebno za ti-
sti njen del, ki se udejstvuje in
uveljavlja na področju književ-
nosti.
Zasluge za prvi prevod v itali-
janski jezik Miroslava Košute
sicer nosi prof. Daria Betocchi,
K ki se je ob koncu devetdesetihlet spoprijela z njegovo poezijoter jo prelila v Dantejev jezik.
Zbirka z naslovom Memoria
del corpo assente je tedaj izšla
v sodelovanju med Za-
ložništvom tržaškega tiska in
Tržiškim kulturnim konzorci-
jem.
Avtorica spremne besede (ter
hkrati prevajalka) Tatjana
Rojc, ki je svoj poseg naslovila
A margine della traduzione
(Ob robu prevoda) , piše, da je
izbor nastal v sodelovanju z
avtorjem samim in da šest pe-
sniških razdelkov, na katere je
zbirka razdeljena, predstavlja
pravzaprav sintezo Košutovih
prvin. V svojem krajšem zapi-
su, ki se tiče prevoda, omenja
tudi nekatere pomembnejše
slovenske može, ki so krojili
čas Miroslava Košute, od pe-
snika Tomaža Šalamuna, pre-
ko Nika Grafenauerja do foto-
grafa Maria Maganje. Omem-
be so seveda še kako vredni, še
posebno če pomislimo na dej-
stvo, da je knjiga namenjena
italijanskim bralcem, ki lahko
prav iz množice prevodov v
zadnjem desetletju končno
spoznavajo našo stvarnost in
ustvarjalnost.
Nekoliko
daljši uvod
je pripadel
Miroslavu
Košuti sa-
memu, ki v
začetku
bralcu na-
kazuje svet,
v katerem
se je rodil
in odraščal.
Časovne in
prostorske
koordinate
njegovih
življenjskih
začetkov
namreč
sovpadajo s
časom
fašizma, ki
je na Pri-
morskem s
trdo roko udejanjal svojo raz-
narodovalno politiko. V na-
daljevanju se Košuta zaustavlja
ob pojmu in pomenu sloven-
ske manjšinskosti, ki je vpeta
v tržaško stvarnost. Avtor dalje
nakazuje svoj odnos do itali-
janskega sveta, ki mu je bil naj-
prej tuj in sovražen, nato je
spoznal, da je jezik le-tega
hkrati tudi Dantejev, Petrarcov
in Leopardijev, a ne samo. V
Košutovem
izvajanju se
nekajkrat
pojavi tudi
ime Pier
Paola Paso-
linija. Ko-
nec pa na-
menja naj-
večjemu
Kraševcu
doslej, in si-
cer pesniku
Srečku Ko-
sovelu, o
katerem
pravi, da je
umrl star le
dvaindvaj-
set let, a da
je danes
kljub vse-
mu še kako
živ.
Preden gremo k sami obravna-
vi pesniškega dela, naj seveda
nakažemo vsebino spremne
besede, ki prav tako prihaja iz-
pod peresa oziroma tipkovnice
Tatjane Rojc in ki nosi naslov
L'eticamente poetico in Miro-
slav Košuta (Etično poetično
Miroslava Košute) . V njej se
avtorica navezuje na kopico
ustvarjalcev, ki so tako ali dru-
gače vplivali na Košutov opus,
od že omenjenega Srečka Ko-
sovela do Dragotina Ketteja,
preko Giuseppeja Ungarettija
in Umberta Sabe. V besedilu je
seveda veliko navezav, ki se
tičejo slovenske ustvarjalnosti
v zamejstvu, seveda predvsem
zaradi slabega poznavanja
naše stvarnosti širše v Italiji.
Med drugimi sta omenjena
Boris Pahor in Alojz Rebula, v
nadaljevanju pa se Rojčeva
osredotoča predvsem na
ustvarjalnost pesnika samega
ter se zaustavlja ob prvinah, ki
sestavljajo njegovo pesništvo.
Sam pesniški del knjige sesta-
vlja šest sklopov, ki jih bomo
v nadaljevanju tudi našteli, in
sicer Izvor/Origine; Beseda,
stih/La parola, il verso; Zave-
zanost/Impegno; Kraji/I luo-
ghi; Dekle z modrikastim cve-
tom/La ragazza dal fiore per-
vinca (ta, ki je povzet po eni
od pesmi, zbirko tudi poime-
nuje) ter Matere/Le madri. Po-
sameznih pesmi našim bral-
cem, za katere smo prepričani,
da Košutov opus dovolj poglo-
bljeno poznajo, ni treba pose-
bej predstavljati. Omenimo
naj le, da izbor odlično pred-
stavlja avtorjevo poetiko. Pose-
ben učinek pa dosega tudi sa-
ma postavitev pesmi, ki je dvo-
jezična s slovenskim izvirni-
kom na levi strani in italijan-
skim prevodom na desni.
Pesniška zbirka Miroslava
Košute La ragazza dal fiore per-
vinca pa ni sestavljena samo iz
pesmi, uvodov in spremnih
besed. Na zadnjih straneh bo-
mo namreč naleteli na svoje-
vrstno shemo, ki močno spo-
minja na družabno igro in ki
na svoj način shematizira
strukturo knjige. Poleg že
omenjenih avtorja in prevajal-
ke so pri izdaji sodelovali še
prof. Marija Pirjevec, ki Košuti
na prvih straneh namenja šti-
rivrstično posvetilo. Knjiga je
izšla s podporo Trubarjevega
sklada pri Društvu slovenskih
pisateljev in Evropske unije
(projekta EACEA). Za ilustraci-
je je posrkbel Maurizio Cecca-
to, uredniško odgovornost pa
je prevzela Maria Rosati Taruf-
fi.
Primož Sturman
Trst / Podelitev 52. literarne nagrade Vstajenje na ponedeljkovem večeru DSI
“Pogostokrat novinarji čutimo,
kot bi delali v gluhi lozi”
  Jurijem Paljkom, dobitni-
kom 52. literarne nagrade
Vstajenje, ki jo je prejel za
zbirko zapisov Kaj sploh
počnem tukaj, se je pretekli po-
nedeljek veselilo in mu čestitalo
veliko ljudi, med katerimi mu je
profesorica in
literarna kri-
tičarka Tatjana
Rojc namenila
še posebno
vzpodbudne
besede in ga
predstavila kot
besednega
ustvarjalca.
Knjiga odgo-
vornega ured-
nika edinega
katoliškega
tednika sloven-
ske manjšine je po utemeljitvi
soglasno sprejete odločitve ko-
misije literarne nagrade, v sesta-
vi profesorjev Lojzke Bratuž, Ro-
berta Petarosa, Zore Tavčar, Dio-
mire Fabjan Bajc, Neve Zaghet,
Magde Jevnikar in Marija Ma-
vra, ki jo je prebral prof. Robert
Petaros, bila izbrana izmed pet-
najstih del zamejskih in zdom-
skih avtorjev z letnico 2014.
Z Knjiga je po besedah TatjaneRojc precej nenavadna za našmilje, saj gre za “elitni opus za-
pisov v tedniku Novi glas, ki sta
ga odbrala s prav tako elitnim
urednikom Alešem Bergerjem
za eminentno založbo Mladin-
ska knjiga”,
istočasno pa pred-
stavlja knjiga sklop
zasebnega in
družbenega doga-
janja.
Spomin Rojčeve se-
ga v leta, ko je v So-
bi 150 v tržaškem
študentskem domu
tlelo in vrelo, kjer
so minevale ure v
tkanju življenjskih
prijateljstev in ko-
vanju misli. S prvo
zbirko Soba 150, se je Paljk po-
kazal v svojem nemiru, saj je
človek prejšnjega, dvajsetega
stoletja, ki sluti in čuti preko
svoje izpovedi in svojega časni-
karskega dela premike in preto-
ke sveta, družbe, ljudi, kulture
in politike. Želja po védenju se
odraža v vprašanjih o smislu in
cilju. Že v naslednji knjigi in
pravi založniški uspešnici,
Očetovstvo malo drugače, pa je
Jurij Paljk delil z bralci svoj vsak-
dan in se spraševal o vsakodnev-
nem dogajanju, v katerega je
vpletena tako soproga Adriana
kot njuni trije otroci.
Tatjana Rojc je predstavila na-
grajeno knjigo kot prelom
“občeveljavnega tradicionalne-
ga estetskega kanona izpovedi,
obsodbe ali pripovedi v verodo-
stojnosti”, saj se je osredotočil
na nadgradnjo vsebine in našel
obliki neko svojskost. Dalje je
nagrajenega avtorja umestila v
zgodovinski prostor, ko je meja
predstavljala železno zaveso, ki
je ustvarjala težave nekdanjemu
semeniščniku, in se spomnila,
kako ga je spoznala v Trstu. V
morju je iskal in našel smisel
svobode in prostranosti. V
Trstu, ljubljeni Gorici in nato v
Ogleju je prepoznaval “mitsko
vizijo nacionalne identitete, ki
očitno na tem ozemlju ne more
biti enotna, ker podlega razkla-
nosti, kakršna žal definira tudi
našo slovensko bit”.
Jurij Paljk išče v svojih delih ne-
ki idealni sistem, v katerem po-
stane beseda ključni element, ki
definira na eni strani estetsko
osvobajanje, na drugi pa vodi v
namenskost in osmišlja. Aleš
Berger je v uvodni besedi napi-
sal, da tematika Paljkovih zapi-
sov ni predvidljiva, temveč
nadvse raznovrstna, pogosto-
krat vpeta v aktualno problema-
tiko slovenske skupnosti v Itali-
ji, a se tudi odpira nadčasovnim
vprašanjem etike, morale in
krščanske vere. Tatjana Rojc je
svoj govor ob podelitvi nagrade
Vstajenje končala s krajšim
odlomkom iz nagrajene knjige
o morju, ki je prevzelo avtorja,
ko je bil še otrok.
Slovesen večer ob podelitvi lite-
rarne nagrade v Peterlinovi dvo-
rani v Trstu je uvodno obogatil
mladi duo Vanja in Max Zulia-
ni, ki je očaral publiko z ubra-
nim igranjem. Oba sta gojenca
Glasbene matice, Max iz razreda
prof. Tamare Ražem Locatelli,
Vanja pa iz razreda prof. Armina
Seška. Sledila je izročitev denar-
ne nagrade. Predsednik ZKB
Adriano Kovačič je nagrajencu
čestital in dejal, da ima banka
veliko posluha za naših ljudi,
zato že vrsto let podpira literar-
no nagrado Vstajenje in bo še v
prihodnje sodelovala z
Društvom slovenskih izo-
bražencev.
Ob koncu občutene slovesnosti
je spregovoril še nagrajenec, ki
se je najprej zahvalil komisiji,
ker “je nagradila delo našega
uredništva, kar je potrdilo o
našem delu, saj se pogostokrat
godi, da se novinarji čutimo,
kot bi delali v gluhi lozi”. Časni-
karje je označil kot kategorijo,
ki se resno jemljejo, a velikokrat
“se z njimi pometa”. Zahvalil se
je tudi tistim, ki ne prenašajo
njegovih zapisov, in dejal, da bi
si morali večkrat naliti čistega
vina.
Šin
Umetnost / Gradišče ob Soči
Razstava Pilon v prvi
svetovni vojni
  Deželni galeriji za so-
dobno umetnost Luigi
Spazzapan v Gradišču
ob Soči so odprli gostujočo
razstavo Pilon v prvi svetovni
vojni. Postavitev osvetljuje
začetno obdobje Pilonovega
ustvarjanja, ki pa ni bilo nič
manj kreativno kot preostali
del njegovega življenja.
Ohranjena dela pričajo o Pilo-
novi izjemni ustvarjalni moči,
ki, kljub velikemu pomanjkan-
V ju in grozotam vojne, ni nikoliusahnila, so zapisali v Pilonovigaleriji v Ajdovščini, kjer so
razstavo pripravili.
Študijsko-dokumentarna raz-
stava, ki so jo v Pilonovi gale-
riji v Ajdovščini pripravili v so-
delovanju z Goriškim muze-
jem, je v Gradišču ob Soči
predstavljena v spremenjeni
obliki.
Na ogled sta samo dva temat-
ska sklopa. Prvi obravnava Pi-
lonove risbe s fronte in tista
dela, ki jih lahko vsebinsko
povežemo z začetkom prve
svetovne vojne, drugi pa Pilo-
novo ustvarjanje v ruskem
ujetništvu.
Korespondenca med Venom
Pilonom in prijateljem Sta-
nom Kosovelom, ki je predsta-
vljala tretji sklop projekta v Pi-
lonovi galeriji, je namreč na
ogled v Goriškem muzeju.
Razstava bo v Gradišču ob Soči
odprta do 14. junija.
Veno Pilon se je rodil v Aj-
dovščini leta 1896. Po maturi
na realki v Gorici se je udeležil
prve svetovne vojne kot avstrij-
ski vojak. Preživel je ujetništvo
v Rusiji. V letu 1919 je bil slo-
venski vojak na Koroškem.
Študiral je v Pragi, Firencah in
na Dunaju.
Leta 1925 je prvič
obiskal Pariz, kjer
se je pozneje na-
stanil. V Parizu je
z družino živel od
leta 1928 do leta
1968. Nato se je
vrnil v Aj-
dovščino, kjer je
umrl leta 1970.
Kot so še sporočili
iz ajdovske Pilo-
nove galerije, je
razstava prvi ko-
rak k okrepitvi so-
delovanja med
galerijama. Tako
bodo v letu 2016
v Pilonovi galeriji
na ogled dela Lojzeta Špacapa-
na iz zbirke Citelli, ki so bila v
prvih mesecih letošnjega leta
na ogled v Galeriji Spazzapan.
Foto dpd
Tatjana Rojc
Sergij Pahor in Jurij Paljk (foto dpd)
Tržaška23. aprila 201510
Vinogradništvo: Bolzonello za potrditev
sporazuma o prosekarju
“Sporazum za ovrednotenje zaščitne vinske znamke Prosecco Doc
zapade čez 12 mesecev, vendar ga bomo nato potrdili in vsebinsko
dopolnili”.
Tako je izjavil deželni podpredsednik in odbornik za kmetijske vire,
Sergio Bolzonello, v zvezi s protokolom Prosecco Doc, ki so ga pred
petimi leti podpisali ministrstvo za kme tijske politike, Dežela
Furlanija Julijska
kra ji na in razne
organi za cije
kmetovalcev.
Poleg ureditve
tera sa stih vi no -
gradov (pašt nov)
pod kraškim ro -
bom in drugih
razvoj nih posegov
pre d videva spo -
razum tudi ure sni -
čitev centra za promocijo kraških vin na Proseku. “Kot sem imel
priložnost povedati na seji tehnično-političnega omizja minulega 6.
marca v Trstu, menim – tako Bolzonello –, da dom prosekarja
vsekakor ni bistveno pomemben za ovrednotenje in promocijo
omenjenega ter drugih kraških vin”.
“Vseeno želim spomniti – dodaja podpredsednik -, da tržaška
Trgovinska zbornica že nekaj let razpolaga s prispevkom v znesku
200 tisoč evrov za uresničitev te strukture, za katero, med drugim,
ni bil še predstavljen noben načrt”.
“Prepričan sem vsekakor – izpostavlja Bolzonello – o možnosti
financiranja vinogradniško-vinarskega sektorja na Krasu z
neposrednimi posegi v korist povečanja vinogradniških površin in
torej o rasti proizvodnje”.
Sklicujoč se na nedavno omizje, je podpredsednik Dežele FJK
poudaril, kako je Deželi pred nedavnim uspelo sprostiti 1,7 milijona
evrov zato, da bi tržaški Pokrajini omogočila uresničitev projekta
ureditve paštnov in poti pod kraškim robom.
“Minulo zimo – pravi Bolzonello – so skupine deželne službe, ki
opravljajo vzdrževalna dela, uredile stopnišča in steze, ki so jih
vinogradniki s proseškega območja uporabljali v stoletjih”. /
ARC/MCH
Še zadnja predstava letošnjega Gledališkega vrtiljaka
Vse se vrača, vse se plača...
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu so si otroci še zadnjič v tej sezoni
Gledališkega vrtiljaka, ki ga že sedemnajsto leto zaporedoma
prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, v dveh izmenah
ogledali Gospo Pehtro, ki jo je predstavilo Gledališče iz desnega
žepka iz Ljubljane.
Zgodbica temelji na pravljičnem besedilu bratov Grimm in je pri
nas bolj znana kot Botra Zima. Na odru se nam predstavijo lutke
Gašper, Marjetica in gospa Pehtra, zgodba pa pripoveduje o neki
vdovi, ki je imela dve hčeri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa
lena in grda. Vdova je imela raje leno, ker je bila njena prava hčer,
medtem ko je delavna Marjetica bila posvojena. Nekega dne je
mama dala hčerkama velik motek, naj predeta na kolovratu,
drugače ne bosta šli zvečer na cvetličnodolski ples. Ker je lena
hčerka poležavala in se pretvarjala, da je bolna, je Marjetica začela
presti na kolovrat, a jo je sestra nagnala na dvorišče, češ da jo
moti. Tako je delavna Marjetica šla na mrzlo dvorišče in zagnala
vreteno. Urezala se je v prst in tako umazala motek, zato ga je
hotela umiti pri vodnjaku. Pri tem ji je motek padel v vodnjak, ona
pa za njim.
Na dnu vodnjaka je spoznala novi svet, svet gospe Pehtre, v katerem
govorijo tako jablane kot peči. Marjetica je bila dobra in je vsem
pomagala, zato ji je gospa Pehtra pokazala, kako čara in spreminja
vreme, saj se na to spozna. Iz pernice je izdelala sneg, da so se
lahko otroci sankali po hribu. Ker je bilo že pozno in jo je Gašper
čakal za ples, ji je gospa Pehtra s čarovnijo pričarala čudovito zlato
obleko, v zameno pa ji je Marjetica obljubila, da ji bo prišla pomagat,
ko jo bo potrebovala. Tako je šla z Gašperjem na ples, a lena sestra
je bila ljubosumna na njeno zlato obleko. Čeprav je mama vedela,
da si lena hčer ka ne zasluži lepe obleke, jo je porinila v vodnjak, a
ona se je slabo ob našala z vsemi “tam doli”, zato ji je gospa Pehtra
pri ča ra la ob -
leko, ka kr šno
si je zaslu žila:
črno in str ga -
no. Kot sliši -
mo večkrat v
lutkovni pred -
stavi, velja
rek “Vse se
vrača, vse se
plača”.
Prav ljico je za
oder priredil
Boštjan Štor -
man, ki jo je tudi režiral, pripravil scenografijo in kostume ter
oblikoval lutke. V igrici nastopa še igralka Lucija Ćirović, izvirno
glasbo pa je ustvaril Goran Završnik.
Po učinkoviti predstavi z lepo oblikovanimi in domiselnimi lutkami,
s poučnim sporočilom in z zabavnimi pesmicami je sledilo še
nagrajevanje pridnih otrok, ki so narisali in oddali najlepše risbice
o pravljičnih junakih iz gledaliških predstav. Med najmlajšimi iz
vrtca je prejela nagrado Gaja Delise, od osnovnošolskih otrok pa
Julija Kante. Lučka Susič je napovedala novo sezono Gledališkega
vrtiljaka, ki bo stekla jeseni, medtem ko so vsi otroci od sedmega
do trinajstega leta vabljeni na Malo gledališko šolo Matejke Peterlin
na Opčine, takoj po končanem šolskem letu. / Metka Šinigoj
Kratke Tržaška škofija
Šola cerkvenega družbenega nauka za formacijo
v prid socialnemu in političnemu prizadevanju
   erkev se za politiko
ne zanima zaradi
političnih razlogov,
ampak zaradi verskih in moral-
nih vprašanj. Z verskega vidika
je politika področje, ki potrebu-
je evangelizacijo in jo hkrati po-
nuja; z moralnega vidika je po-
litika okolje, kjer se spoštuje in
dopolnjuje red stvarstva. To vel-
ja tudi za Šolo Cerkvenega
družbenega nauka za formacijo
v prid socialnemu in politične-
mu prizadevanju”.
S temi besedami je tržaški škof,
nadškof Giampaolo Crepaldi
uvedel srečanje, ki je bilo včasih
v palači Economo: takrat je dal
svoj uradni pečat težko pričako-
vanemu izobraževalnemu
načrtu, ki ga je dalj časa koval v
sebi. Čeprav se je škof v svojem
izvajanju trudil, da bi celotne-
mu projektu odvzel politični
predznak, je poslušalec s težavo
sprejel dejstvo, da ta šola nika-
kor ni odraz silnega političnega
gledanja na družbo, ki nas ob-
daja, in na politiko, ki jo upra-
vlja. Gotovo je tudi
verski, katoliški etos
ključni člen ravnanja
nekaterih političnih
predstavnikov, ki se
kot pripadniki izho-
diščnega katoliškega
okolja želijo vesti po
načelih svoje vere in
od svojih pastirjev
pričakujejo v tem vi-
diku jasne smernice.
Nedvomno se je tržaški škof tem
klicem ‘odzval’…
Vse več politike v življenju ljudi
Po njegovem mnenju se danes
soočamo z bolečim paradok-
som, saj je politika, za katero
smo mislili, da je po padcu ‘kla-
sičnih idelologij’ nazadovala,
okrepila svoj položaj. Vse uprav-
ne ravni v državi si pripisujejo
pravico, da globoko sežejo na
izredno delikatna področja
osebnega in skupinskega
življenja: roj-
stvo in smrt,
začetek in ko-
nec življenjske
poti, oplojevan-
je, poroka, “…
celo spolna
identiteta”.
Svobodomisel-
na gibanja v
šestdesetih in
sedemdesetih
letih so hotela
odvzeti politiki ta področja, da
bi jih povrnila osebku: “Danes
smo priča obratnemu postopku:
iste ideološke struje zaupajo po-
litičnim institucijam nalogo, da
spremenijo naravo stvari teh ta-
ko kočljivih tematik. Pred štiri-
desetimi oziroma petdesetimi
leti so protestniška in revolucio-
narna gibanja poverjala spolno-
sti politični pomen. Ne prese-
neča, da danes zaupajo politiku
nalogo, da poseže na to po-
dročje. Kar je bila nekoč vsebina
protestnega angažmaja in pro-
testa zoper družbeno ureditev,
je danes predmet poučevanja v
šolah”.
Kje so katoličani v politiki?
V obdobju, ko si politika pri-
lašča tako pomembne družbene
in osebne domene in vsiljuje
svoj pogled na naravni red stvar-
stva in v tem času, ko politika
postaja ne le “družbeno inženir-
stvo”, ampak celo “antropo-
loško inženirstvo”, smo priča
“C hkratnemu izginotju kato-ličanov v politični areni. Izhaja-joč iz besed papeža Frančiška, ki
je spregovoril o kolonizaciji
družine, je nadškof Crepaldi de-
jal, da Cerkev raje pušča staršem
besedo pri vzgoji otrok, je pa
hkrati na strani staršev, ki bra-
nijo svoje otroke in pripisujejo
sebi izhodiščno pravico, da
vzgajajo svoj naraščaj. “Na eni
strani torej politika, ki želi vse
upravljati (tudi našo naravno
identiteto moških in žensk, ma-
ter in očetov), na drugi pa po-
manjkanje katoličanov, ki bi se
z zanosom pognali v politiko.
Slika, ki se nam izrisuje pred
očmi, priča o tem, da smo v ob-
dobju novih utemeljitev, in da
je veliko stvari, ki jih moramo
na novo, korenito osnovati”.
Težavna pot cerkvenega družbe-
nega nauka
Nadškof Crepaldi je omenil
knjižno izdajo svojega intervju-
ja, ki je izšel ob deseti obletnici
izdaje Zbirke, ki vnaša sistema-
tizirano obliko v vsebino cer-
kvenega družbenega nauka.
Tržaški škof ugotavlja, da kljub
prizadevanju najprej sv. Janeza
Pavla II., nato Benedikta XVI.
krepko zaostaja oživitev cerkve-
nega družbenega nauka in nje-
govo prizadevanje zlasti v zvezi
s sistemsko formacijo laikov in
politikov ter splošne družbene
pastorale: veliko nasprotovanja
je glede teh vprašanj nastalo v
sklopu same cerkvene ustanove.
Zato, da bi tržaška šola shodila
na trdni podlagi, je nadškof
podčrtal, da cerkveni družbeni
nauk ni sam sebi namen, ne
izhaja iz samega sebe, a iz točno
določenega ozadja, ki ga sesta-
vljajo verska dediščina, cerkve-
na doktrina, katoliške dogme,
cerkvena morala, cerkveni nauk
in neprekinjena tradicija. “Če si
katoličani niso edini v tem, se
bodo razhajali tudi glede nauka
cerkvene družbene doktrine in
njenega udejanjanja”. Tržaški
škof se je zato navezal na nee-
notna stališča npr. katoliških
evroparlamentarcev, ki so vsak
po svoje glasovali v zvezi z nor-
mami, ki obravnavajo, denimo,
splav ali istospolne zveze. Ta
neenotnost po njegovem
mnenju ni odvisna le od tega,
da je zgolj cerkveni družbeni
nauk podvržen različnemu tol-
mačenju, ampak je različnih
gledanj deležna celo vizija Cer-
kve v odnosu do sveta. In ravno
zato je bila prva ‘učna ura’ ško-
fijske šole namenjena zako-
ličenju teh doktrinskih in ver-
skih predpostavk, “brez kate-
rih je vsakdo žrtev svojih
mnenj ali, še slabše, ideologij
sveta. Vera katoličanov v tem
primeru ne bo sploh nago-
varjala politike, prej obratno,
politične ideologije bodo s
svojimi ‘resnicami’ učile ver-
nike”.
Nadškof seveda s tem ne na-
sprotuje legitimni pluralnosti
političnih izbir, ki so itak sklad-
ne z zakonom. V politiki je veli-
ko področij, ki so podvržena le-
gitimni pluralnosti razno-
vrstnih stališč. “V politiki sicer
določenih izbir ne smemo sto-
riti, včasih pa določene izbire
moramo opraviti: to vsakokrat,
ko je v igri transcenden-
talno dostojanstvo člo-
veka in Božje pravice.
Ne smemo pozabiti, da
je Bog prvi zakonodaja-
lec. Pluralizem je po-
temtakem
‘legitimen’,
to je skladen
z zakonom,
samo takrat,
ko spoštuje
Božjo voljo”.
Koncil pravi,
da morajo
laiki v politi-
ki Bogu prepustiti to-
stranske zadeve: “Ka-
ko lahko to počnejo,
če glasujejo v prid zakonom, ki
nasprotujejo red stvarstva? Kako
je mogoče misliti – in pri tem
hkrati ostati katoličani -, da je
red odrešenja nasproten in sa-
mostojen glede na red ustvar-
jenja? Kako je mogoče misliti,
da lahko dosežemo skupno do-
bro z zakoni in s politiko, ki so
v nasprotju z redom stvarstva”?
Cerkvenega družbenega nauka
ne smemo laicizirati!
Nadškof je zato prepričan, da je
cerkveni družbeni nauk odraz
splošnega utripa vesoljne Cer-
kve: “Tega nauka ne gre ‘laicizi-
rati’ do mere, da bo poplitveno
zrcalil trenutne težnje naše
družbe”. Ta doktrina je sredstvo
evangelizacije, osebek evangeli-
zacije pa je celotna Cerkev. Ka-
toličani potrebujejo tako pre-
pričanje, saj je bila sporočilnost
cerkvene družbene doktrine
prevečkrat znižana na raven
splošnega dialoga s svetom, in
to v skladu s prav tako splošnim
načelom skupnega dobrega.
Cerkvena liturgija, kateheza,
molitev, duhovnost: to so
osnovna cerkvena področja, na
katerih temelji tudi omenjeni
nauk. To je načelo, ki mora po-
vezovati laike, dejavne v politi-
ki, s cerkvenim tkivom: le tako
bo mogoče izogniti se poli-
tičnim ločitvam, ki se prenašajo
nato znotraj same krščanske
skupnosti.
Nadškof se je nato zaustavil ob
marijanskem etosu, s katerim je
prepojen cerkveni družbeni
nauk. Z dogmo o Marijinem
brezmadežnem spočetju nas
Cerkev spominja, da zaradi iz-
virnega greha, to je rane v na-
ravnem redu stvari, ne more
stvarstvo nadaljevati samovol-
jno po svoji poti, ne da bi se nuj-
no odprlo nadnaravni dimenzi-
ji. “In cerkveni družbeni nauk
obstaja prav zaradi tega”.
IG
Šolo cerkvenega družbenega nauka za formacijo v prid
socialnemu in političnemu prizadevanju prireja tržaška škofija
v sodelovanju s škofijsko Komisijo za družbena vprašanja, delo
pravico in mir ter z Opazovalnico Van Thuan glede cerkvene
družbene doktrine. Prireditelji so program razvrstili v dveletno
obdobje: vsako šolsko leto vsebuje po en niz lekcij, ki šteje
osem srečanj. Ta se vrstijo vsaka dva tedna in niso pojmovana
kot zaključene enote, a se organsko dopolnjujejo druga z drugo
skozi celo študijsko obdobje. Vpisnina znaša 30 evrov. Lekcije,
ki jih bo uvedel odgovorni urednik škofijskega tednika Vita
nuova, bodo v semenišču na ul. Besenghi 16 vsak četrtek od
21. ure do 22.30. Po prvem uvodnem srečanju, o katerem
smo poročali v bližnjem zapisu, je bilo naslednje 9. aprila.
Prihodnje srečanje bo v četrtek, 23. aprila: tema bo cerkveni
družbeni nauk v življenju Cerkve.
Šola cerkvenega družbenega nauka
Politika, za katero smo mi-
slili, da je po padcu ‘kla-
sičnih ideologij’ nazadovala,
je okrepila svoj položaj. 
Ne smemo pozabiti, da je
Bog prvi zakonodajalec.
Pluralizem je potemta-
kem ‘legitimen’, to je
skladen z zakonom,
samo takrat, ko spoštuje
Božjo voljo.
Foto Damj@n
Sergio Bolzonello
Tržaška 23. aprila 2015 11
Obvestila
Skupnost sv. Egidija bo v petek, 24.
aprila 2015, ob 19.15 v cerkvi sv.
Terezije Deteta Jezusa priredila
molitveno srečanje za mir na svetu.
Pri tem se bo posebej spomnila
stoletnice pokola krščanskih
Armencev.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 27. aprila, ob
20.30 v Peterlinovo dvorano, ulica
Donizetti, 3 v Trst na večer z
naslovom “Faccetta nera”. O svojem
potovanju po Etiopiji bo predaval
Bruno Križman.
Odbor Vincencijeve konference
vabi na srečanje članov, prijateljev in
sodelavcev župnijskih Vincencijevih
konferenc in vseh, ki jim je pri srcu
skrb za bližnjega, za medsebojno
informacijo o delovanju, opombe,
pripombe, sugestije in predloge, v
sredo, 29. aprila 2015, ob 16. uri v
Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, I.
nad.
Radijski oder vabi na podelitev
nagrad ob natečaju ilustracij za
pravljice. Razstava vseh prispelih risb
in nagrajevanje bo v četrtek, 23.
aprila 2015, ob 17.30 v prostorih
Zadružne kraške banke na Opčinah.
Toplo vabljeni vsi mali risarji, njihovi
prijatelji, mentorji in starši!
Združenje prostovoljcev Hospice
Adria onlus vabi na občni zbor v
torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem
sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu
na sedežu društva v ul. Mazzini 46 v
Trstu.
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz
Rožne Doline, s postankom na
Kozini za tržaške romarje. Pozno
popoldne bodo romarji že v
Medjugorju. Naslednja dva dni sta
posvečena krajem prikazovanja in
bogoslužju ter obisku dobrodelnih
ustanov. Odhod domov bo v
ponedeljek, 11. maja; prihod je
predviden v večernih urah. Vpisi do
zasedbe avtobusa pri g. Darku
(0039)3703201305, pri g. J.
Markuži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za
slovenske romarje 05/3022503. Za
romarje iz Slovenije in Italije veljavna
osebna izkaznica.
  Jubilej je bil po ruski ediciji starocerkvenoslovanskega jezika
G. Jože Markuža
zlatomašnik!
NABREŽINA 
  retežni del bogoslužne da-
ritve je bil g. Jože Markuža
obrnjen proti glavnemu
oltarju baročnega sloga na-
brežinske cerkve sv. Roka.
Maševal je na ‘drugi strani Božje
mize’; verniki so bili tako pre-
težni del svete maše zatopljeni v
premišljevanje sporočilnosti
križa, ki je na njegovem hrbtu z
rdečimi niansami krasil čudovit
mašni plašč zlate barve. Pred
njim na oltarju je bila ikona Ma-
tere Božje na eni strani, na drugi
pa podoba Vsta-
lega, na sredi
evangelij, ob ste-
ni pa mizica za
pripravo darov
za evharistično
daritev.
Slavnostno bo-
goslužje, s kate-
rim je zgoniški
župnik prazno-
val svoj zlati du-
hovniški jubilej,
je namreč pote-
kalo po ruski
ediciji starocer-
kvenoslovanske-
ga jezika. “Svoje
polstoletno zavezanost duhov-
ništvu sem hotel praznovati na
način, kot sem ga bil svojčas
začel: študiral sem namreč v
rimskem Rusicumu in bil po-
svečen po bizantinskem slovan-
skem obredu 17. aprila 1965 v
Rimu”, nam je povedal g. Mar-
kuža po sveti maši.
Slavje v cerkvi sv. Roka, ki se ga
P je udeležilo izredno število Na-brežincev (prisotni so bili tudižupan Vladimir Kukanja,
podžupan Massimo Veronese,
odbornica za kulturo Marija Bre-
celj in podpredsednik deželnega
sveta, sicer domačin, Igor Ga-
brovec) in ljudi zahodnega Kra-
sa ter župljanov iz Zgonika, je bi-
lo res posebno. Evharističnemu
doživljanju se je pridružila še po-
sebna mistična razsežnost, ki jo
nedvomno sproža hipnotični ri-
tem vzhodnega liturgičnega je-
zika, četudi ga verniki ne pozna-
jo, ki se tesno povezuje s petimi
odlomki zborovskega sestava.
“Prepustimo se duhovnosti
vzhodnega verskega miljeja, ki
predstavlja bogastvo katoliške
Cerkve”, je na začetku povabil
domači dušni pastir g. Ugo Ba-
stiani, ki je prisotnim orisal zgo-
dovinska izhodišča pravoslavne-
ga etosa. Ta se je razvil na podla-
gi prilagajanja starokrščanskih
silnic s predobstoječo kulturo
nekega prostora. Li-
turgija vzhodnega
obreda se je razvila
v sklopu Vzhodno-
rimskega cesarstva.
Bizantinski obred se
je razširil na podlagi
prizadevanja grških
misijonarjev, ki so
pokristjanjevali
južne in vzhodne
slovanske narode.
Od tod namreč po-
men, ki ga grška
brata sv. Ciril in Me-
tod imata v naši
kulturi …
Bližino dušnemu
pastirju so po obredu, ki ga je
obogatilo petje ekumenskega
zbora pod vodstvom Zdravka
Klanjščka, izrazili verniki iz Na-
brežine, laični duhovniki devin-
skega, tržiškega in ronškega de-
kanata, nabrežinski župnik g.
Bastiani, ki je slavljencu podaril
dragoceno ikono s podobo Svete
Družine: g. Bastiani je z g. Rena-
tom Podbersičem bral odlomke
iz evangelija. V prvih vrstah je
sedela tudi skupina Vitezov redu
Božjega groba, z načelnikom re-
da, kanclerjem in nekdanjim ve-
leposlanikom RS pri Svetem se-
dežu, dr. Ivanom Rebernikom
na čelu. Visoki gost, ki je s seboj
prinesel v dar kopijo bule, s ka-
tero je papež oznanil začetek Le-
ta Božje milosti, je namreč pri-
jatelj g. Markuže in je bil tudi
njegov sošolec. Še kako ganljivo
pa je izzvenelo sporočilo, ki je
prišlo neposredno iz Vatikana:
Njegova Svetost papež Frančišek
iz srca podeljuje svoj apostolski
blagoslov dr. Jožetu Markuži ob
50. obletnici njegovega duhov-
niškega posvečenja 17. aprila
1965 v Rimu in zanj prosi, da ga
Gospod Bog in naš Oče bogato
obdari s svojimi mnogimi ne-
beškimi darovi, Blažena Devica
Marija pa naj ga varuje, da bo
med ljudmi, ki so mu bili zau-
pani, vsak dan bolj živa priča Je-
zusove navzočnosti, njegovo
orodje in poklon iz njegovih
rok.
IG
  loraba je izdajstvo. O tem
je trdno prepričana psiho-
loginja dr. Tanja Repič Sla-
vič, predavateljica na teološki fa-
kulteti v Ljubljani in Mariboru,
avtorica vrste študij in knjig, ki
je že deset let tudi zakonska in
družinska terapevtka. Vsak dan
znova je presenečena,
kako zelo je razširjeno
spolno nasilje in kako še
vedno veljajo predsodki
glede te tabu teme. Še
vedno se čudi, kako pri-
hajajo k njej urejene žen-
ske, mame, medijsko
prepoznavni ljudje in
ljudje na visokem po-
ložaju, ki doživljajo veli-
ke notranje stiske.
Večer v Peterlinovi dvo-
rani so priredili Sloven-
ska zamejska skavtska or-
ganizacija in Mladi v od-
krivanju skupnih poti, v
imenu katerih je zbrane pozdra-
vila Breda Susič. Zamisel za pre-
davanje se je porodila iz potre-
be, da bi razčistili vprašanje, kaj
je nasilje oz. kako pride do spol-
nih zlorab mladoletnih. Eno iz-
Z med najpogostejših zmotnihprepričanj v javnosti je to, da sostorilci bolni ljudje. To ne drži,
ker se zavedajo, kaj delajo. Žrtev
si že prej ogledujejo, zato je spol-
no nasilje vedno načrtovano de-
janje. Predavateljica je o storil-
cih povedala, da so kot alkoho-
liki - zdravljeni, ne pa ozdravlje-
ni. Terapija do neke mere poma-
ga, a je v njih še vedno spolno
vzburjanje. Navadno pedofil go-
vori, da ima otroke rad, da ga je
prav otrok zapeljal; to načrtuje
in še naprej zapelju-
je. Zmotno prepri ča -
nje je tudi to, da se
zlorabljeni prepoz-
navajo že na daleč,
kar seveda ne drži,
saj je lahko zelo lepo skrito.
“Spolna zloraba je huda travma,
ni mačji kašelj”, je opozorila dr.
Repič Slavič, saj so tudi raziskave
pokazale, da je to dejanje vidno
v možganih kot velika poškod-
ba, kot če bi otrok dobil udarec
po glavi. Resnici na ljubo, pri
storilcu ne gre za za-
dovoljevanje potreb,
temveč za kontrolo
moči, saj storilec
uživa, ko vidi strah
in grozo v očeh otro-
ka. Tipičnega pedo-
fila odrasla ženska
sploh ne privlači, saj
ga vzburijo le prizori
otrok. Na vprašanje,
ki se pri ljudeh po-
gosto pojavi, zakaj ni
žrtev zbežala, je pre-
davateljica odgovori-
la, da v trenutku
šoka ali strahu stre-
sni hormoni preplavijo hipo-
kampus in zablokirajo vse; vse
se ustavi in žrtev ne more pobe-
gniti. To je kot pomirjevalo: ko
si v šoku, ne čutiš bolečine.
Kljub temu da se ne spomnimo
zlorabe v slikah, si je telo vse za-
pomnilo in živeti s tem je res
težko. Veliko deklet, ki jih ima
predavateljica na terapiji, je bolj
zamerilo mami, ker je za zlorabo
vedela in ni ničesar naredila, kot
pa očetu, ki jih je zlorabljal. Zato
je spregovorila še o pomembnih
dejstvih v zvezi s spolno zlora-
bo. Storilec na primer vedno za-
nika, da je zlorabljal, travma
žrtve pa se prenaša naprej, to je
t. i. transgeneracijski prenos
travme. Najpogostejše posledice
spolne zlorabe so strahovi, pa-
nični napadi, tesnoba, krivda,
gnus, nizka samopodoba, depre-
sija in reviktimizacija. Pri otro-
cih se posledice odražajo v
težavah s spanjem, z regresijo,
vedenjskimi, učnimi in s čustve-
nimi težavami v šoli, z motnja-
mi hranjenja in prehranjevanja,
nasiljem in agresivnostjo.
Ob koncu pretresljivega preda-
vanja je dr. Tanja Repič Slavič še
podčrtala, da žrtev ni nikoli kri-
va za spolno zlorabo, saj je ved-
no in povsem za to kaznivo de-
janje odgovoren storilec. V Slo-
veniji 90 odstotkov spolnih zlo-
rab ni nikoli prijavljenih, izmed
desetih odstotkov pa je kar 90%
takih, za katere ni nobene ob-
sodbe zaradi pomanjkanja doka-
zov.
Metka Šinigoj
  četrtek, 9. aprila,
smo Rojančani in
prijatelji kot že vrsto
let obiskali Leskovec,
rojstni kraj našega
nepozabnega dušnega
pastirja Stanka Zorka, ki
ga vsi nosimo v srcu. S
petjem in molitvijo smo
počastili njegov spomin
na pokopališču in pri
občuteni sv. maši, ki jo je
ob somaševanju g.
Vončine daroval nekdanji
tržaški škof Evgen
Ravignani. V lepi
priložnostni pridigi se je
g. škof spomnil g. Zorka
in nas predvsem
spodbudil k molitvi za
duhovniške poklice.
V Pred cekvijo smo se nekajčasa še zadržali v družbi sštirimi nečakinjami g.
Zorka, ki nas ob vsakem
obisku pogostijo z
domačim pecivom in
pijačo, ter z nadvse
prijaznim leskovškim
župnikom Žagarjem.
Organizator izleta, g.
Vončina, nam je v
restavraciji v Šmarjeti
preskrbel kosilo, nato pa
smo si ogledali še
cistercijanski smostan v
Stični, kjer nam je mlada
in prijazna vodička
razkazala vse, kar se je
dalo videti. Prisrčna hvala
za lepi izlet!
dž
MATEJKA PETERLIN MAVER
26.4.2008
… česar ne zamete zimski čas,
kar sije venomer kot draga ruda,
je luč srca.
Cene VipotnikPred dnevi je praznoval zlato mašo 
v rojstni Nabrežini naš gospod župnik 
dr. JOŽE MARKUŽA.
Ob tem pomembnem jubileju mu iskreno čestita 
ter želi mnogo zdravja, božjega blagoslova
in duhovnega zadoščenja v Gospodovem vinogradu.
ŠEMPOLAJSKO-SLIVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST
19. aprila je naš gospod župnik 
dr. JOŽE MARKUŽA
obhajal zlato mašo.
Ob tem pomembnem dogodku mu iskreno čestita 
ter želi mnogo zdravja, Božjega blagoslova 
in duhovnega zadoščenja v Gospodovem vinogradu
ZGONIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST
  Psihologinja dr. Tanja Repič Slavič o nasilju
Zloraba je izdajstvo
SZSO in MOSP 
Obisk v Leskovcu
V spomin na 
g. Stanka Zorka
Pred leskovško cerkvijo. V prvi vrsti so tudi štiri nečakinje g. Zorka
Foto IG
Foto IG
Dr. Tanja Repič Slavič in Roberta Sulčič (foto Damj@n)
Beneška / Aktualno23. aprila 201512
Ob koncu druge svetovne vojne
Za Slovence so se začela
mračna leta
  etindvajsetega aprila
letos bo cela Italija
proslavila 70. obletnico
osvoboditve in konca druge
svetovne vojne. Tistega dne
leta 1945 je nacionalni
komite za
osvoboditev (CLN) v
severni Italiji
proglasil vstajo na
vseh ozemljih, ki so
bila še pod
nacifašistično
okupacijo. V naših
krajih so angleške
čete 1. maja
dokončno pregnale
Nemce in njihove
italijanske
kolaboracioniste-
republikance.
Tako se je
končala dolga
vojna, ki je
najprej vodila se
vojskovat,
velikokrat pa
tudi v smrt, fante
in može iz
Benečije, Rezije
in Kanalske
doline na bojišča
v Afriki, Albaniji,
Franciji, Jugoslaviji in Rusiji,
kjer se je fašistični režim želel
polastiti tujih ozemelj. Nato,
po kapitulaciji Italije leta
1943, pa je prišla v domače
kraje. Nemci in Mussolinijevi
republikanci so se bojevali s
partizani, ubijali in
deportirali ljudi,
bombardirali in sežigali vasi.
Ob zmagi nad nacifašisti pa
je med Slovenci veselje hitro
skopnelo.
Že 15. maja je namreč
lazinski župnik g. Anton
Cuffolo napisal: “Mi, ki smo
se borili, ki smo bili
preganjani, lačni in vedno v
strahu, se na upamo na dan
drugače kot s sklonjeno
glavo, tisti pa, ki so nas
izdajali, ovajali, preganjali,
sodelovali s sovražniki in ki
bi morali plačati račun in
P nositi posledice, se bahajo, sehvalijo kot zmagovalci, senam posmehujejo, češ da so
imeli oni prav. Zaveznikom,
ki so zasedli vse naše vasice
po dolini, smo poskusili se
jim potožit, a
tudi oni nas zaničujejo. Zanje
smo delali, trpeli, jim
pomagali, jih reševali. Sadaj...
smo plačani!
“V prvih mesecih po
osvoboditvi”, je razložil
Giorgio Banchig v zgodovini
Benečije, “je bila velika
zmešnjava in bivši fašisti, ki
so bli premagani, so hitro
preoblekli črno srajco in se
vključili v italijanske
protislovenske,
nacionalistične ter
paravojaške organizacije in
od tam se še naprej zaganjali
proti domačim slovenskim
duhovnikom in zavednim
Slovencem, ki so upali in
delali, da se v Benečijo vrneta
svoboda, demokracija in z
njima spoštovanje do
slovenskega jezika, njegova
vrnitev v cerkveno življenje
in njegova zaščita v civilnem
življenju s strani italijanske
države.
Najprej so nastale hude
napetosti, ko so začrtali novo
mejo med Italijo in
Jugoslavijo, za
katero je bila
zadolžena posebna
komisija, v kateri so
bili Američani, Rusi,
Francozi in Angleži.
Potem ko je bil ta
problem rešen, so
začela mračna,
temna leta
preganjanja
slovenskega jezika
in kulture ter hude
emigracije, ki je
spraznila vasi in
pripejala Benečijo in
Rezijo na rob smrti.
Novo upanje se je
rodilo šele, ko je
padel komunizem, se
je Jugoslavija sesula
in se je rodila
samostojna Slovenija,
ki je vstopila v
skupno evropsko
hišo, in je padel
'prekleti konfin'”.
O vsem tem bodo govorili na
posvetu, ki bo v petek, 24.
aprila, ob 20. uri, v občinski
dvorani v Špetru.
Zgodovinski večer in
predstavitev Cuffolovega
dnevnika prirejata združenje
Blankin in zadruga Most.
Govorili bodo ugledni gostje:
zgodovinar Fulvio Salimbeni
z videmske univerze in
načelnik Upravne enote
Tolmin Zdravko Likar, ki je
najboljši poznavalec
slovenskega upora v Posočju
in Benečiji,
evroparlamentarec Lojze
Peterle in Isabella De Monte.
Moderator bo predsednik
Blankina Giorgio Banchig. Za
uvod bo poskrbel direktor
Doma msgr. Marino
Qualizza.
Dragoceni ustni zapisi v narečju
“Biside ta-na traku”
tudi na CD
  eta 2009 je kulturno
združenje Muzej ljudi
Rezije izdalo knjigo Bisi-
de ta-na traku/Le parole su na-
stro/Besede na traku – Biside
anu imprëšti od naših tih sta-
rih/Besede in predmeti naših
starih/Testimonianze orali e
materiali della vita di un
tempo in Val Resia.
Ta publikacija, za katero
lahko rečemo, da je ne-
kakšen prvi katalog et-
nografskih predmetov,
ki jih je združenje zbra-
lo, vsebuje tudi veliko je-
zikovnih zapisov v rezi-
janskem narečju, ki so na-
stali ob koncu prejšnjega
stoletja ob intervjujih s šte-
vilnimi Rezijani, že takrat v vi-
soki starosti, in ki jih je v te-
denski oddaji Ta rozajanski
glas predvajal Rai-Radio Trst A.
Kot razlaga prof. Roberto Da-
pit v uvodu v knjigo, močna
navezanost na lasten jezik, s
L katerim so Rezijani tesno po-vezani, se v knjigi odraža pravs pomočjo dragocenih ustnih
zapisov. In to jasno potrjuje
pre-
pričanje,
da določeno materialno kul-
turo lahko ohranimo le v ta-
kem kontekstu, kjer dobi vsak
njen posamezni izraz primer-
no mesto.
Sedaj, po šestih letih od izida,
je bila priložnost dopolniti pu-
blikacijo z izdajo zgoščenke, v
kateri je zbranih sedem od
šestnajstih intervjujev, ki so
bili zapisani v knjigi. Realiza-
cijo novega CD-ja sta omo-
gočili Videmska pokrajina in
Dežela Furlanija Julijska kraji-
na z dragocenim sodelovan-
jem Davida Clodiga.
Brošura, ki je izšla ob CD-ju,
dopolnjuje delo in je v po-
moč pri prebiranju tekstov.
Knjiga in CD odražata,
kot pravi Dapit, uporabo
jezika v okolju, v kate-
rem je nastal, in je
izraz večjezičnosti v
širšem pomenu bese-
de. Navedena
pričevanja so v bistvu
inačice, ki jih upora-
bljajo v zaselkih Bila,
Njiva, Osojane in Učeja.
Pomembnost tega CD-ja
je prav v tem, da izpostavi
vrednost, ki jo vsaka narečna
različica ohranja tudi v času,
ko mlajše generacije izgublja-
jo jezikovno spretnost v odno-
su do domačega jezika.
Sandro Quaglia
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (93) Mariza Perat
Cerkev Marije Vnebovzete na
Repentabru
Ob cerkvi na Tabru je bilo pokopališče, ki so ga
uporabljali do začetka 19. stol.
Verniki tabrske kaplanije pa so do matrne župnije
v Tomaju imeli precej obveznosti, ki so sčasoma
postale kar težke, in so si za-
to prizadevali, da bi kapla-
nija postala samostojna
župnija. Njihova prizade-
vanja niso bila zaman in
24. avgusta 1856 je tako bi-
la ustanovljena samostojna
župnija, h kateri so spadale
vasi Dol, Repen, Voglje in
Vrhovlje. Novi župniji so
nadeli ime Repentabor, to-
rej ime, sestavljeno iz besed
Repen in Tabor, ki sta tako zaobjeli celoten okraj
oziroma občino. Glede le-te v publikaciji Življen-
jski utrip Repentabra skozi čas iz leta 2006 beremo
zanimiv sestavek, ki so ga leta 1819 Katastrski za-
piski občine Veliki Repen (Repen) objavili o tam-
kajšnjih prebivalcih:
“Po morali, skromnosti in družabnosti se ti pre-
bivalci razlikujejo od vseh okoliških občin. Radi
se potrudijo za dobro svojih bližnjih in jim po-
magajo v meri, ki jo omogočajo njihove finance.
Njihov način življenja je zelo omejen in živijo
zmerno, so marljivi, radi imajo napor in so so-
vražniki sporov. Za toliko odlik je zaslužen nadzor
kuratov, ki z zgledom svojega življenja učijo
strpnosti v vdanosti naporom in nesrečam tega
življenja”.  (Državni arhiv v Trstu)
Za prvega repentabrskega župnika je bil imenovan
g. Franc Černe (1822-1902), doma iz Tomaja. Re-
pentabrsko župnijo je vodil od leta 1857 do 1862.
Med repentabrskimi dušnimi pastirji je še poseb-
no znan župnik Matija Sila (1840-1925), doma iz
Povirja na Krasu.
Šolal se je v Trstu in v Gorici, kjer je študiral bo-
goslovje v takratnem Velikem semenišču. Tu je
prišel v stik z zgodovinarjem in jezikoslovcem Šte-
fanom Kocijančičem (1818-1883). Njemu je v se-
menišču bilo zaupano tudi vodstvo knjižnice, ki
jo je z veliko ljubeznijo vodil do smrti. Na mladega
Matijo je učeni profesor Kocijančič imel velik
vpliv in morda se je g. Matija tudi pri njem
navzel veselja do raziskovanja domače zgodo-
vine.
Gospod Matija je bil posvečen v duhovnika
leta 1863. Služboval je v Dekanih, na Opčinah
in pri Sv. Jakobu v Trstu, leta 1881 pa je postal
župnik na Repentabru. Tu je deloval do leta
1894, ko je bil imenovan za župnika in dekana
v Tomaju. Tomaj je namreč že leta 1864 postal
sedež dekanije. Prvi dekan je bil tu g. Anton
Ukmar (1796-1877).
Sploh pa je Tomaj že od nekdaj imel pomem-
bno mesto v domači cerkveni zgodovini. V ta ok-
vir sodi tudi ustanovitev samostana Šolskih sester,
ki so v Tomaj prišle leta
1898. Upokojeni de-
kan g. Urban Gollma-
yer (1820-1905), sorod-
nik goriškega knezo-
nadškofa Andreja Gol-
lmayerja (1797-1883),
je namreč na griču Ta-
bor dal zgraditi samo-
stan z namenom, da bi
v njem sestre odprle
šolo za deklice. Go-
spod Gollmayer se je
namreč zavedal, da bodo te deklice pozneje kot
žene in matere imele v rokah vzgojo svojih otrok
in torej vzgojo mladega rodu. Sloves šole se je
kmalu razširil po vsem Krasu, tako da so go-
jenke prihajale tudi iz drugih vasi. Leta 1908
so sestre v Tomaju odprle še gospodinjsko
šolo, ki je prav tako bila neprecenljive vred-
nosti za pouk in vzgojo deklet.
Med prvo svetovno vojno je bila v samosta-
nu nastanjena vojaška bolnišnica in takrat
so sestre stregle ranjenim vojakom. Po vojni
je vzgojno delo sester spet zaživelo, dokler
ni bil 15. septembra 1947 tudi Tomaj pri-
ključen Jugoslaviji. Takrat je Vodstvo zavoda
skupaj s sestrami učiteljicami odšlo.
Tomajsko župnišče je slovelo po bogati
knjižnici. Uredil jo je župnik in poznejši tomajski
dekan msgr. Albin Kjuder. Knjižnica je danes v se-
menišču v Vipavi.
/ dalje
G. Matija Sila
Dekan Urban
Gollmayr
Samostan Šolskih sester v Tomaju
Isabella De Monte Lojze Peterle
Fulvio Salimbeni
Zdravko Likar
Večer pod Čavnom
Formula za preboj:
samozavest iz korenin
  a dveh civilnodružbenih
prireditvah v Vipavi je
bilo o slovenski družbi
izrečenih veliko kritičnih besed,
slišati pa je bilo tudi več idej, ka-
ko priti ven iz moralne in gospo-
darske krize.
Na prvem večeru, ki ga je orga-
niziralo Združenje za vrednote
slovenske osamosvojitve, na
predavanju raziskovalca ar-
hivov Romana Leljaka, je te-
kla beseda o delovanju ko-
munistične tajne službe Ud-
be na Primorskem. Udba je
delovala na obeh straneh
meje in novačila sodelavce
tudi med Italijani, je pove-
dal Leljak in navedel več
imen. Kot največji zločin v
zgodovini je označil pokol v Hu-
di jami, kjer je zaradi lakote, žeje,
zadušitve in strelov umrlo 3000
ljudi, med njimi desetina žensk
in deklet. “Ne razumem, zakaj jih
ne pokopljemo? Zakaj jih država
pušča razpadati v plastičnih za-
bojčkih”, se je spraševal Leljak.
Omenil je tudi Novogoričana
Benjamina Žižmonda (1924-
2011), ki ga kriminalisti kljub
ovadbi in trem pričevanjem, da
je poveljeval ubojem, niso nikoli
zaslišali.
N Sledilo je omizje na škofijski gim-naziji, XIV. večer pod Čavnom.Predstavili so dosežke slovenske
skupnosti v Argentini, ki sloven-
stvo in krščanstvo ohranja že v
četrti generaciji. Iz te male skup-
nosti, ki je leta 1947 štela 6000
ljudi, smo dobili veliko pomem-
bnih ljudi, če omenimo samo
misijonarja Pedra Opeko, kardi-
nala Franca Rodeta in predsedni-
ka vlade Andreja Bajuka. Kako
jim je to uspelo, so opisovali in
komentirali gostje omizja.
Ohranjanje izročila, tradicije, ve-
re in zgodovine pomaga k samo-
zavesti, je bilo večkrat rečeno. Na
ozadju omizja pa se je zasvetil na-
pis: “Čaven je naša sveta gora. Ta-
ko kot Triglav. Je simbol tradicije
in obstoja naših klenih rodov, ki
stoletja vztrajajo na tem pre-
pišnem delu Alp. Zaradi burje, pa
tudi zgodovinskih viharjev, ki so
šli skozi dolino. Pod Čavnom
živijo ponosni ljudje”.
Novinarka, prevajalka in pravni-
ca Urška Makovec, ki je dve leti
živela med slovenskimi rojaki v
Buenos Airesu, je poudarila, da se
Slovenci premalo zavedamo, da
živimo v središču svetovnega do-
gajanja. Čutimo se utesnjeni
in obdajajo nas temne misli,
po drugi strani pa mnogi ra-
zumniki v našem narodu vidi-
jo velik potencial in napove-
dujejo spremembe. Direktor
Družine Tone Rode, ki se je ro-
dil v Buenos Airesu, je opozo-
ril, da ne gre preveč ločevati
slovenske skupnosti iz Argen-
tine od drugih Slovencev. Do-
sežki so skupni, saj so Slovenci
povsod po svetu del istega naro-
da, je rekel. Ključ do uspeha v Ar-
gentini vidi Rode v skrbi za skup-
nost in zastonjskem delu posa-
meznikov za skupno dobro. “Ne
smemo čakati na rešitev od zgo-
raj. Vsak pri sebi lahko kaj naredi.
V zadnjih letih se precej premika
na področju civilne družbe”, je
bil optimističen Rode. Ma-
kovčeva pa je končala z beseda-
mi: “Odgovornost je moja”.
Tino Mamić
Slovenija 23. aprila 2015 13
  Sloveniji so družbene, gospodar-
ske in zlasti politične razmere sla-
be, čeprav sedanja oblast tej ugo-
tovitvi ogorčeno ugovarja. Premier Miro
Cerar pogosto nastopa na nacionalnih
medijih, to je na Radiu in TV Slovenija,
pa tudi na največji komercialni TV po-
staji, ter se opredel-
juje do najpomem-
bnejših vprašanj v
državi. Kaže, da po-
skuša postati vrhov-
na avtoriteta, najbolj
zato, da bi se vlada
obdržala na oblasti
celoten predviden
mandat. Za dosego
tega cilja uporablja
tudi zvijačnost in
premetenost, orodji
in metodi, ki sta do-
voljeni tudi v demo-
kraciji. Miro Cerar
namreč pogosto tak-
tično popušča koali-
cijskima partnerica-
ma v vladi, najbolj
še nepredvidljivemu Karlu Erjavcu, pred-
sedniku Demokratične stranke upoko-
jencev in zunanjemu ministru. Ta nam-
reč predsednika vlade rad postavlja pred
dileme in izvršena dejstva.
Zaradi ustvarjanja vtisa o enotnosti in
strnjenosti vlade zagovarja premier de-
lovanje vseh ministrov v vladi in prikri-
va njihove še tako očitne napake ali po-
manjkljivosti. To velja tudi za delovanje
koalicijskih privržencev na vseh
ključnih položajih v državi. Zaradi tega
v vladi ostaja Goran Klemenčič, zdaj pra-
vosodni minister. Vse bolj pa se zdi, da
bo kljub sumu korupcije na položaju
ostal tudi generalni državni tožilec
Zvonko Fišer. Ta je postal poseben in edi-
ni primer najvišjega predstavnika tožil-
stva v kaki evropski državi, ki je osum-
ljen korupcije, pa noče odstopiti s svoje-
ga položaja. Navajam, da pojem korup-
cije po neki definiciji izhaja iz latinske
besede corruptus in pomeni pokvarje-
nega človeka, in to bodisi v izvršilni, za-
konodajni ali sodni veji oblasti, pa v po-
litičnih in celo v negospodarskih orga-
nizacijah, vse z namenom pridobiti si
materialno ali nematerialno korist, ki ni
pravno utemeljena.
Komisija za preprečevanje korupcije ge-
neralnega državnega tožil-
ca Zvonka Fišerja in nek-
danjega pravosodnega mi-
nistra Aleša Zalarja sumi
korupcije zato, ker naj bi
nezakonito zaposlila
Boštjana Škrleca na delov-
no mesto generalnega di-
rektorja Vrhovnega držav-
nega tožilstva Republike
Slovenije. Oba sum korup-
cije odločno zavračata in
izjavljata, da bosta zoper
komisijo za preprečevanje
korupcije, to je dejansko
zoper državo, začela sodni
postopek. Provladni medi-
ji o zadevi molčijo ali pa
oba osumljenca podpira-
jo, državni tožilci Zvonka
Fišerja podpirajo v njegovih stališčih, ci-
vilnodružbena organizacija Zbor za re-
publiko pa zahteva, da Zvonko Fišer ne-
mudoma odstopi s položaja generalnega
državnega tožilca. Pomenljivo je, da so
tožilci sočasno s primerom Fišer, Zalar
začeli preverjati izvor premoženja že po-
kojnega Jožeta Zagožna, enega od ob-
toženih v zadevi Patria, ter ponovno tudi
domnevno nezakoniti izvor premoženja
Janeza Janše in njegovih svojcev. Pred-
sednik SDS ponavlja, da je izvor svojega
premoženja že večkrat dokazal, tudi na
javni seji državnega zbora, a nič ne po-
maga, je dejal na srečanju s časnikarji.
Javna občila so zoper njega začela novo
kampanjo obtožb in blatenja, pa laži ne-
kaj časnikark oziroma časnikarjev. Zgo-
dilo se je namreč, da so ti v parlamentu
videli Janeza Janšo in tudi govorili z
njim, ki se je udeleževal seje, potem pa
so brez občutka sramu poročali, “da se
predsednik največje opozicijske stranke
ne udeležuje zasedanj parlamenta,
čeprav so ga zato spustili iz zapora”.
Skoraj vse, kar obravnavamo v da-
našnjem prispevku, se dogaja v ožjih
družbenih skupinah, resničnih ali pa v
samozvanih elitah, ob skoraj popolni
brezbrižnosti tako imenovanih navad-
nih ljudi. Nekaj večjega zanimanja je si-
cer vzbudila, kot smo že poročali v
prejšnji številki, skorajšnja 70. obletnica
konca druge svetovne vojne, ki sta jo ta-
ko revolucionarni kot tudi protipartizan-
ski tabor že začela praznovati. Prvo
spravno dejanje je bilo v Zavodu sv. Sta-
nislava v Šentvidu, priredili pa so ga di-
jaki tamkajšnje Škofijske klasične gim-
nazije. “Bilo je prav na kraju, kjer so po
osvoboditvi revolucionarni krvniki od-
birali ljudi in jih pošiljali na morišča”,
je pod fotografijo srečanja zapisal časnik
Dnevnik. Na vprašanje predsednika Re-
publike Boruta Pahorja, ki je vodil
srečanje, ali Zveza združenj borcev
obžaluje, da se je v času osvoboditve zgo-
dilo revolucionarno nasilje, je generalni
sekretar zveze Mitja Klavora odvrnil, “da
Zveza združenj borcev vse zločine, ne-
pravilnosti in poboje obžaluje”. Peter
Sušnik, predsednik Nove slovenske za-
veze, pa je na ustrezno vprašanje Boruta
Pahorja dejal, “da je bila domobranska
prisega okupatorju, ki je bila izsiljena,
eno najtemnejših dejanj. To je bila pri-
sega tuji ideologiji. Obžalujemo pa, da
leta 1941 ni prišlo do poenotenja sloven-
skega odpora”.
Predsednik Slovenije Borut Pahor je v
predsedniški palači najvišjim predstav-
nikom oblasti in nekaterim ministrom
predstavil maketo spomenika žrtvam
vseh vojn v Sloveniji, ki ga bodo kmalu
postavili na Kongresnem trgu, v središču
Ljubljane. Na njem bo zapisan verz pe-
snika Otona Zupančiča: Domovina je
ena, nam vsem dodeljena, in eno
življenje in ena smrt. Toda oglasili so se
kritični posamezniki, ki opozarjajo, da
bi morali pred gradnjo spomenika do-
seči soglasje o polpretekli zgodovini, in
s tem tudi spravo pri nas. Drugače bo
sredi Ljubljane nastal beton brez vsebi-
ne, le nekakšno odlagališče za vence in
prižiganje svečk.
In še novica iz nam bližnjih krajev. V no-
vi številki SOČasnika, glasila Posoškega
razvojnega centra, ki obsega občine Tol-
min, Kobarid in Bovec, so uvedli novo
rubriko z imenom Spomin na veliko voj-
no. V njej bodo objavljali ugotovitve iz-
vedencev in tudi spomine ter druge vire
iz domačih virov o prvi svetovni vojni,
posebej pa še o soški fronti. Navajamo,
da je bila dolina Soče v letih od 1915 do
1917 del soške fronte, na kateri je pote-
kalo 12 soških bitk. Tu so se bojevali,
trpeli in umirali fantje in možje števil-
nih narodov. Zdaj na območju spopa-
dov, vojne in mnogih smrti poteka Pot
miru. V prvem prispevku, objavljenem
v omenjeni novi rubriki SOČasnika, je
magister Tadej Koren zapisal, “da je na
soški fronti, ki se je začela z boji 23. ju-
nija leta 1915 in se končala oktobra
1917, umrlo okrog 300.000 vojakov”.
Marijan Drobež
V
  ad Pivovarno Laško je za-
sijala rdeča zvezda. Ne,
tokrat ne gre za nobeno
ideološko vojno, niti za oživljanje
jugonostalgije. Tokrat gre za
rdečo zvezdo, ki jo mnogi zagreti
levičarji (celo) sovražijo. Nemo-
goče … je mogoče! Slovenski pi-
vovarji so dobili nove lastnike, ni-
zozemskega velikana Heinekena.
Popularno pivo ima, kot je vsem
znano, v svojem logotipu rdečo
zvezdo. In to je v prejšnjem tednu
v Sloveniji sprožilo precejšen pre-
plah v javnosti. In veliko je bilo
negativnih komentarjev nekako
v smislu: pa kako so lahko s to
prodajo izdali slovenski narod.
Prodaja ali stečaj
Drži, da je Laško ena od najbolj
prepoznavnih slovenskih blagov-
nih znamk. Drži tudi, da je Union
po prepoznavnosti zelo visoko.
Drži dalje, da sta proizvajalki piva
visoko donosni in da sta maloda-
ne neusahljiva vira prihodkov v
svojem segmentu poslovanja.
Skratka, gre za del slovenske na-
rodne dediščine. Da, strinjam se
s to trditvijo. Kljub temu pa: hvala
Bogu za to prodajo! K taki ugoto-
vitvi silijo konkretne številke, ki
edine določajo gospodarske dina-
mike. Argument, da dveh pivo-
varn Slovenci ne bi smeli prodati,
ker je to ena od dodanih vredno-
sti Slovenije in pomemben dokaz
narodove podjetniške sposobno-
sti ne drži (več). Pivovarna Laško
je zadnjih 15 let postala simbol
povzpetniške ideologije pov-
prečnega slovenskega menedžer-
ja. Postala je opustošeno polje
škodljivega gospodarskega inženi-
ringa. Če je ne bi prodali, bi šla v
stečaj. Konec lanskega leta je bilo
v skupini Laško samo finančnega
dolga (to je v glavnem dolg do
bank, ne upoštevajo se obvezno-
sti do dobaviteljev) za 215 milijo-
nov evrov, družbenega kapitala je
bilo skoraj štirikrat manj (62 mi-
N lijonov evrov). Lani je skupinaLaško prvič po več letih poslovalaz dobičkom (dobre 3 milijone
evrov), v letih pred tem (2013 in
2012) pa je bila izguba okoli 30
milijonov evrov. Skratka, prodaja
in novi delničarji ali izumrtje. V
tako finančno razsulo so Pivovar-
no Laško pripeljali njeni dosedan-
ji lastniki in upravljalci, vsi so
“čisti” Slovenci in vsi so bili za-
stopniki nacionalnega interesa.
Šlo je za neskončne zgodbe fi-
nančnega izčrpavanja, močno
tveganih gospodarskih špekulacij
in neumnih potez, izpeljanih po
političnem ključu. Boško Šrot je
pri tem morda samo najbolj zna-
no ime zgodbe o Pivovarni.
Turnškovo ustvarjanje monopola
Megalomansko Pivovarno Laško
si je zamislil njen dolgoletni di-
rektor Tone Turnšek, ki je hotel
pod svoj nadzor prevzeti celotno
industrijo pijače. Sanjal je o tem,
da bo pod “svojo streho” spravil
Laško, Union, Fructal in Raden-
sko. To je bil monopol na po-
dročju pijač v Sloveniji. Načrt je
Turnšku uspel, a pri tem podvigu
je ostalo veliko prstnih odtisov
politike in precej več okostnjakov
v omarah. Spomnimo, da je bil
Turnšek med ustanovnimi člani
Kučanovega Foruma 21. Leta
2000 je Turnšek prevzel Raden-
sko. Leta 2001 se je začela dolgo-
trajna “pivovarska vojna” za prev-
zem Uniona (in njene
hčerinske firme Fructa-
la). Drugi konkurent za
prevzem ljubljanske pi-
vovarne je bil belgijski
Interbrew. Takrat je štiri leta tra-
jajočo “pivovarsko vojno” močno
pogojevala politika: da bi Union
le prešla v roke laškega pivovarja,
je v prvo vrsto stopila politika, pa
tudi vplivni člani Foruma 21. Ta-
krat je nastala skovanka “nacio-
nalni interes”, teorija o koristno-
sti domačega lastništva, ki se je v
le nekaj letih izkazala kot smrto-
nosni virus. Pa ne zaradi tega, ker
bi bilo domače lastništvo samo
po sebi slabo. Ne, slabi so bili tisti,
ki so se razglašali za nosilce na-
cionalnega interesa. Do leta 2005
je Pivovarna Laško razširila svoje
lovke še na medijsko prizorišče
(Delo in Večer) ter tako dobila po-
membno orožje za oblikovanje
javnega mnenja. Zadnja od teh
potez je bil odkup 25-odstotnega
deleža Mercatorja od države v
času prve vlade Janeza Janše. V
tem obdobju je bilo Laško močan
politični igralec, ki je zaradi svoje
strateške moči postal tarča vsako-
kratnih političnih interesov posa-
meznih vlad, ki so na oblasti.
Šrotova požrešnost
Leta 2005 je vajeti Pivovarne
Laško od Toneta Turnška prevzel
Boško Šrot, eden od Turnškovih
bližnjih sodelavcev. Šlo je za “me-
hek prehod”, za predajo štafetne
palice. In Šrot je začel (težko je
verjeti, da brez Turnškovega ve-
denja) snovati “veliki prevzem”
Pivovarne Laško, ki je bil sklenjen
v letu 2008. Šrot je bil na čelu la-
stniške verige, ki je od družinske-
ga podjetja Atka prima vodila pre-
ko podjetij Kolonel, Center na-
ložbe in Infond holding do večin-
skega deleža (52 odstotkov) v Pi-
vovarni Laško. Šrotovo lastništvo
je ostalo dalj časa prikrito in je na
dan prišlo šele, ko se je ladja po-
tapljala. Način financiranja prev-
zema je bil enak kot pri vseh dru-
gih prevzemih v Slove-
niji, ki so se dogajali v
tem obdobju. Prevzem-
nik (v tem primeru Šrot)
ni imel lastnih fi-
nančnih virov, zato je
bančne kredite (vredne
več desetin ali celo sto-
tin milijonov evrov) za-
varoval z delnicami
podjetja, ki ga je odku-
poval. Obroke dolgov so
“menedžerji brez ficka”
odplačevali iz finančnih
tokov do tedaj uspešnih
podjetij: firme so tako
izčrpavali in jih pripel-
jali do insolventnosti.
Gre dejansko za eko-
nomsko nevzdržen
način poslovanja, ki pa
je bil v Sloveniji zelo
razširjen in je povzročil
5 milijard evrov veliko
luknjo v bančnem siste-
mu.
To je bilo tudi v primeru Pivovar-
ne Laško. Šrot je prevzem podjetja
izpeljal po firmi Infond holding,
sredstva za odplačevanje dragih
prevzemnih kreditov pa sta iz
hčerinskih firm črpala prav In-
fond holdinga in njegov 100- od-
stotni lastnik Center naložbe. V
tabeli, ki jo objavljamo, dobite
natančen vpogled v razdejanje, ki
ga je prineslo tovrstno izčrpavan-
je. Za zadovoljitev Šrotovih la-
stniških muh in poplačevanje
bančnih dolgov je bilo iz Raden-
ske počrpanih 43,4 milijona
evrov, iz Uniona 48 milijonov
evrov, iz Dela 7 milijonov evrov,
iz Fructala 10 milijonov evrov in
iz Laškega 8,3 milijona evov.
Skupni znesek tega izčrpavanja
Med osumljenimi korupcije tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer
V Ljubljani bo spomenik žrtvam
vseh vojn v Sloveniji
Dr. Zvonko Fišer
znaša 117 milijonov evrov. Njego-
vi učinki? Ves sektor industrije pi-
jač v Sloveniji je zaradi tega klec-
nil in bil dalj časa na robu insol-
ventnosti in celo že preko njega
(a ga je država umetno ohranjala
pri življenju). Da boste bolje razu-
meli učinke Šrotove uničujoče
strategije, je zanimivo pogledati
drugo tabelo, kjer prinašamo po-
datke za vse hčerinske firme v ob-
dobju, ko je potekal prevzem.
Povsod je očiten močan nenara-
ven padec, ki ni posledica fi-
nančne krize. Katastrofalni padci
dobička, denarnega toka in kapi-
tala vseh firm znotraj skupine
Laško so “najboljši” pokazatelj
Šrotovega cunamija.
Dolga agonija pred prodajo
Da poenostavimo: Šrot je kot la-
stnik Radenske, Uniona, Dela,
Fructala in Laškega posojal fi-
nančna sredstva dvema prevzem-
nima podjetjema (Infond hol-
ding in Center naložbe), pri kate-
rih je bil prav tako lastnik. S tem
je odplačeval kredite pri bankah
in spravil na kolena vsa podjetja.
Imperij Pivovarne Laško se je tako
sesul: prodaja ni bila več vprašan-
je, temveč nuja za preživetje. Po
propadu Boška Šrota (2009) so
namreč večinski lastniški delež
prevzele banke upnice. Banke pa
čisto zdravorazumsko ne morejo
biti lastniki: njihova vloga je dru-
gačna. Lastniški deleži bank up-
nic so bili v Laškem anomalija, ki
bi se morala rešiti takoj po Šroto-
vem padcu, a se je vlekla do da-
nes. In končno se je našel kupec.
To, da gre za tujca, je v takih oko-
liščinah logično. V
tem trenutku ni na
trgu takih slovenskih
kupcev, ki bi si lahko
privoščili to investici-
jo: Heineken je za del-
nico plačal 25,56
evrov. Celotna kupni-
na, ko bo nizozemski
pivovar prevzel 100-
odstotni delež Laškega
(trenutno je prevzel
51,11 odstotkov) bo
znašala 225 milijonov
evrov.
Neskončno število taj-
kunov
Zaradi vseh številk, ki
smo jih našteli v teh
vrsticah, je bila proda-
ja Laškega nujna. V na-
sprotnem primeru bi
slovenska pivovarska
industrija izumrla. S
prodajo pa se je na tudi
simbolični ravni presekal eden od
številnih gordijskih vozlov, ki jih
je v zadnjih dvajsetih letih ustva-
rila strategija nacionalnega inte-
resa. Propad Pivovarne Laško je
nastal po enaki gospodarski logiki
in po istih postopkih, ki so poko-
pali številne druge velikane: SCT
(Ivan Zidar), Primorje (Dušan
Črnigoj), Vegrad (Hilda Tovšak),
ACH (Herman Rigelnik), Proban-
ka (Romana Pajenk), Perutnina
Ptuj (Roman Glaser), Merkur (Bi-
ne Kordež), Istrabenz (Igor
Bavčar), Trimo (Tatjana Fink). Tu-
kaj je samo nekaj najbolj znanih
imen, ki so povzročila večmilijar-
dno škodo v Sloveniji. Je torej ja-
sno, zakaj “hvala Bogu za to pro-
dajo”?
Andrej Černic
Infond holding Center naložbe Skupaj
Radenska 17.062.078 26.414.066 43.476.144
Union 28.107.482 19.991.859 48.099.341
Delo 6.771.147 547.784 7.318.931
Fructal 3.338.504 6.827.167 10.165.671
Laško 1.892.319 6.487.493 8.379.812
Skupaj 57.171.530 60.268.369 117.439.899
Priznane terjatve (v evrih) podjetjem skupine Pivovarna Laško 
v stečajnih postopkih Infond holdinga in Centra naložb, 
nekdaj obvladujočih družb skupine Pivovarna Laško
Vir: Seznam preizkušenih terjatev podjetij Infond holding – v stečaju in Center naložbe – v stečaju
2007 2008 2009
Čisti dobiček 21.188.603 5.820.587 -51.645.016
Čisti denarni tok 35.283.470 18.822.852 -39.120.762
Kapital 194.112.167 132.477.907 78.424.313
Podatki o poslovanju odvisnih družb v času 
menedžerskega prevzema (v evrih)
Skupina Union (njen del je bil tudi Fructal)
Družba Radenska d.d.
2007 2008 2009
Čisti dobiček 25.367.571 4.872.959 -36.833.222
Čisti denarni tok 28.823611 8.009.730 -33.509.004
Kapital 130.418.518 121.157.626 83.758.794
Družba Delo d.d.
2007 2008 2009
Čisti dobiček 1.809.248 4.616.531 -11.522.245
Čisti denarni tok 4.933.776 7.276.014 -8.675.049
Kapital 24.300.047 27.980.341 15.665.385
Vir: Letno poročilo 2009, Skupina Pivovarna Laško
Pivovarna Laško v roke Heinekenu
Hvala Bogu za to prodajo!
Aktualno23. aprila 201514
NATUROPATSKI NASVETI (63)Erika Brajnik
EKSAKTNOST NAVODIL
Človeško telo je perfektno zgrajeno do vsake
malenkosti. Vsi telesni procesi se izvajajo do
minimalne potankosti, na sekundo, minuto, ti-
sočinko točno, eksaktno, popolno. Telo mora
vzdrževati določeno homeostazo, drugače bi
kapituliralo, postalo bi prekislo ali preveč ba-
zično in bi zaradi tega takoj propadlo. Pomisli-
mo samo na pH krvi, ki mora biti konstanten
celo življenje (razhajanja so minimalna 7,35 –
7,45), drugače umremo.
Kako lahko dajemo navodila našemu telesu?
Kako ga lahko nadzorujemo, kako lahko nad-
zorujemo vse tiste fizio-
loške procese, ki niso
odvisni od naše volje, re-
cimo bitje srca, živčni si-
stem...?
Obstaja način, s katerim
dajemo navodila
našemu telesu, in to je
hrana.
Hrana nam daje energijo, energija je življenje,
brez energije tudi življenja ni. Vendar s hrano
lahko telesu dajemo dobra ali pa slaba navodi-
la. Telo lahko z nepravilno prehrano zakisamo
in tako mu dajemo napačno navodilo ter
sprožimo bolezen.
Tudi naša navodila morajo biti natančna, tako
natančna, kolikor natančno deluje naše telo.
Čim bolj jasna navodila bo prejelo telo, tem
bolj jasen in natančen bo njegov odziv.
Zavedati se moramo, da človeški zakoni prizna-
vajo napake, zakoni narave pa ne.
Če telesu ob zelenjavni večerji damo točno in
jasno navodilo, naj počiva, saj mu ne bo treba
zvečer presnavljati hrane, bo telo lahko čez noč
dejasko počivalo, se prečiščevalo in krepilo. Ta-
ko bo bolj močno in se bo lažje borilo proti bo-
lezni.
Zakaj se rakavo obolenje rado ponovi? Po ope-
raciji in uspešnem ciklu kemoterapije se zgodi,
da se rak ponovi.
Ker smo vztrajali in smo tudi po operaciji dajali
telesu napačna navodila, zakisali smo ga, vsak
dan po malem z napačno prehrano, in tako
hranili bolezen namesto zdravja. Hranili smo
raka.
Veliko ljudi pride k
meni na kontrolni na-
turopatski pregled,
vprašam jih, ali so sle-
dili naturopatskim na-
svetom glede prehra-
ne. Prikimajo, da ja,
“bolj ali manj”, kar je
isto kot nič. Samo točnost navodil namreč, ki
jih dajemu telesu, šteje, takrat bomo resnično
dosegli pravi rezulat.
Popoldan in zvečer odsvetujem vse ogljikove
hidrate, žita in sladkorje, kar pomeni niti polo-
vico krekerja ali žličko jogurta, popolnoma nič.
Skrivnost uspeha pri zdravju je v malenkostih,
v doslednosti in v spoštovanju fizioloških pro-
cesov - noč je za počitek in razstrupljanje, ne
pa za presnovo preobilne večerje!
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Srečanje gledaliških skupin Severne Primorske
Za najboljšo predstavo je bila razglašena
uprizoritev Beneškega gledališča
  ot narekuje že čvrsto zako-
reninjena navada, se Ne-
deljska gledališka srečan-
ja, abonmajski niz ljubiteljskih
gledaliških predstav v Sloven-
skem narodnem gledališču Nova
Gorica, vsako leto končujejo s
podelitvijo priznanj Srečanja gle-
daliških skupin Severne Primor-
ske, segmenta Linhartovega
srečanja 2015, vsedržavnega tek-
movanja ljubiteljskih gledaliških
skupin iz Slovenije in zamejstva.
Ta se navadno sklene v jeseni v
Postojni s podelitvijo matičkov
najboljšim izvajalcem oz. pred-
stavi, ki se bodo uvrstili v finalni
tekmovalni del. Na tem so se pre-
dlansko leto vrste nagrad veselili
K števerjanski igralci za predstavoUmor v vili Roung v režiji FrankaŽerjala, leta 2004 pa štandreški
dramski odsek za predstavo Stara
garda v režiji Jožeta Hrovata.
Srečanje gledaliških skupin Se-
verne Primorske, ki ga prireja
Javni sklad RS za kulturne dejav-
nosti, Območne izpostave Nova
Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tol-
min, je imel slovesen epilog v ne-
deljo, 19. aprila 2015, popoldne,
ko je vodja Območne izpostave
JSKD Nova Gorica Maja Bratec
Jerman ob pomoči Gorazda Ja-
kominija, že tretje leto selektorja
tega srečanja, izročila priznanja,
ob napovedovanju mladega
igralca Nejca Cijana Garlattija, le-
tos prvič člana SNG Nova Gorica,
ki je tudi sam izšel iz ljubiteljskih
gledaliških vrst. Gledalci, ki so
kot vedno popolnoma napolnili
dvorano, so si ogledali komedijo
Thomasa Roberta 8 žensk v iz-
vedbi Beneškega gledališča Špe-
ter in režiji Danijela Malalana,
nekdanjega člana SSG Trst. Selek-
tor območnega srečanja, dramski
igralec Gorazd Jakomini, član
SNG Nova Gorica, jo je izbral kot
najboljšo predstavo v celoti
Srečanja gledaliških skupin Se-
verne Primorske 2015.
Letošnjega srečanja Severne Pri-
morske se je udeležilo enajst gle-
daliških skupin: Dramska
družina SKPD F. B. Sedej Štever-
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 21. aprila, ob 14. uri.
V tem povelikonočnem času predlagam tole zelo
okusno jed, ki ima seveda na Poljskem veliko
različic, vse pa so odličnega okusa. Mi bomo
ponovno naredili zadevo nekoliko po svoje, zato
prosim morebitne poljske bralce, da ne
zamerijo. Zelo dobri so poljski goveji zvitki tudi
z gobami in drugo zelenjavo, zato bomo
malo kombinirali, tako da ne bodo
ravno po izvirnem receptu. Kot pogosto
velja, je ta jed veliko boljša dan potem.
SESTAVINE:
700 g tankih govejih zrezkov
2 žlici ali več zrnate gorčice (imamo več
različic - od bolj sladke, do običajno
močne in zelo pikantne - vzemite tisto,
ki vam najbolj ustreza) - namesto
gorčice lahko damo hren, lahko tudi
oboje
200 g ali več prekajene šunke ali
drugega podobnega mesa, ki ga je ob
Veliki noči precej vrst na voljo
200 g na tanke rezine narezanih kislih
kumaric
200 g na tanke rezine narezane čebule
500 ml goveje jušne osnove (lahko je tudi
piščančja ali kokošja jušna osnova)
2 debeli rezini masla
3 žlice oljčnega olja
2 žlici namenske moke ali maizene
4 žlice suhega belega vina
1 žlica paradižnikovega koncentrata
100 g ali več gob v slanici ali vloženih gob, a ne
v kisu - dobimo tudi vložene v limoninem soku,
lahko pa tudi vzamemo posušene jurčke in jih
pred uporabo pol ure pustimo v vodi ali mleku
nekaj žlic kisle smetane
sesekljan peteršilj
nekaj vloženega zelenega popra, ki ga zdrobimo
ali sesekljamo
sol in poper (za meso je boljši beli poper)
malo sveže naribanega muškatnega oreščka
zobotrebci ali kuhinjska vrvica
Na vsak zrezek namažemo tanko plast gorčice.
Na to plast postavimo šunko, razporedimo
kumarice, gobe, čebulo in zeleni poper. Zrezke
zvijemo v zvitke in jih pritrdimo z zobotrebci ali
vrvico. V ponvi najprej na majhnem ognju
stopimo maslo, ki mu nato dodamo oljčno olje,
vse skupaj pa nato močno segrejemo in na hitro
popečemo na vseh straneh zvitke. Le-te nato
vzamemo iz ponve. Maščobi dodamo moko ali
maizeno, na majhnem ognju popražimo, da
postane rahlo rjavkasto - na zažgano! Nato
dodamo nekaj jušne osnove, vino, koncentrat
in sol po okusu. Ko zmes zavre, “kuhljamo” kako
minuto. Zvitke zatem damo spet v ponev, jih
polijemo z nekaj omake, posodo pokrijemo in
na najmanjšem ognju dušimo kakih 45 minut.
Po potrebi med kuhanjem dodajamo jušno
osnovo. Ob koncu kuhanja popopramo in zvitke
vzamemo iz ponve. Omaki dodamo po okusu
kisle smetane in muškatni orešček (če želimo,
lahko dodamo tudi druge začimbe, če pa
dodajamo zelišča, moramo to storiti že v
začetku, ob dodajanju drugih sestavin omaki).
Zavitke razporedimo na servirni krožnik in jih
posujemo s sesekljanim peteršiljem. Zraven
lahko ponudite poljubno prikuho. Bog požegnaj!
RECEPTIAndrej Vončina
jan (T. M. Plautus Aulularia,
režija Franko Žerjal, mentorstvo
Jasmin Kovic); dramski odsek PD
Štandrež (N. Manzari Mrtvi ne
plačujejo davkov, Jože
Hrovat, Božidar Tabaj);
Dramska skupina KUD
Zarja, Bilje (R. Thomas
8 žensk, Ana Facchi-
ni); Društvo kot v pra-
vljici (J. Korečič, Go-
spodična Špinačka, Ja-
na Korečič); Gleda-
liško društvo Kontrada
Kanal (E. Kishon, M.
Kenda Rodil se je očka,
Severin Drekonja);
Gledališka skupina
Globočak Kambreško
(R. Cossa Nona, Ana
Facchini); Igralsko
društvo amaterska
skupina Neblo – IDAS
(V. Möderndorfer Štir-
je letni časi, Halo P. I.
Z. Z. A Ana Facchini,
Gabrijela Kodermac);
KD Slavec Solkan, Gle-
dališka skupina “Face”
(M. Vodopivec Čakal-
nica, Milan. Vodopivec), ista sku-
pina je sodelovala tudi s predsta-
vo M. Vilharja Poštena pupa ali
Na pupa, ku se toka (prir. Katari-
na Vuga, režija Zofija Nanut,
mentorstvo Milan Vodopivec);
KUD Igralska skupina Drežnica
(R. Dolenc Magdalenca, režija Ri-
na Berginc, mentorstvo Jaša Jam-
nik); Beneško gledališče Špeter
(R. Thomas 8 žensk, Danijel Ma-
lalan), ki je, kot že povedano, le-
tošnji glavni zmagovalec. Spom-
nimo naj, da je to skupino dolga
leta z veliko ljubeznijo do Be-
neških Slovencev uspešno vodil
letos prerano umrli režiser Mar-
jan Bevk.
Po natančnem ogledu vseh teh
predstav se je selektor Jakomini
odločil, da nagrade prejmejo: za
glavno moško vlogo dva igralca
ex aequo, Egon Miklavčič za upo-
dobitev Leopolda Ciglerja v
predst. Štirje letni časi, Halo P. I.
Z. Z. A in Martin Gerbec za upod.
Adama Koširja v predst. Rodil se
je očka; za stransko žensko vlogo
Ilaria Bergnach za upod. Stafile,
Evklionove služkinje v predst.
Aulularia; za glavno žensko vlo-
go Zofija Nanut za upod. Tinice
v predst. Poštena pupa ali Na pu-
pa, ku se toka. Posebna nagrada
je šla KUD Igralski skupini
Drežnica za ansambelsko igro in
iskrenost uprizoritve spevoigre
Magdalenca avtorice Rafaele Do-
lenc.
Najboljšo predstavo v celoti, 8
žensk Roberta Thomsa v izvedbi
Beneškega gledališča Špeter in
režiji Danijela Malalana, si je
ogledala nedeljska publika in se
ob njej tudi pozabavala. Komedi-
ja v obliki dinamične kriminalke
razkriva neiskrenosti osmih
žensk, ki so na različne načine
povezane z edinim moškim v ve-
liki bogati hiši, katere velik salon
predstavlja realistična, dobro za-
mišljena scenografska podoba.
Predstava je zaživela v priredbi
Marine Cernetig in ob pomoči
Anne Jusse in Marie Giulie Pa-
gon. V nastopajoče ženske so se
učinkovito in harmonično vžive-
le Anna Bernich, Breda Berginc,
Cecilia Blasutig, Marina Cerne-
tig, Bruna Chiuch, Emanuela Ci-
cigoi, Emma Golles, Teresa Tru-
sgnach, moškega pa je odigral
Michele Qualizza. V sočnosti be-
nečanskega narečja se je izrisalo
to, da vsaka izmed njih ima kaj
skupnega s tem moškim: ena je
žena, dve sta njegovi hčerki, dru-
ga “governanta”, pa še tašča, sva-
kinja, sestra, služkinja. Vsaka od
njih z lažmi nekaj prikriva dru-
gim in jim ne zaupa. Kaj je vsaka
zakrivila, pa se kot v najboljših
komedijah razkrije ob koncu …
Selektor Gorazd Jakomini je v
kratkem nagovoru zaupal občin-
stvu, da je imel pri izbiri nagra-
jencev tudi letos
težko nalogo, saj je
v tem delu Primor-
ske nastalo kar ne-
kaj izjemno dobrih
predstav in igral-
skih kreacij. Ob
svojih odločitvah
je podal kratko ra-
zlago. O mladi
igralki Ilarii Ber-
gnach, članici
Dramske družine
iz Števerjana, je
npr. povedal, da
čeprav je imela ma-
jhno vlogo, jo je s
svojo neverjetno
igralsko prezenco
znala nadgraditi in
z njo pritegniti gle-
dalčevo pozornost
nase; nanj je nare-
dila izjemen vtis.
Zaželel ji je, naj to
pot nadaljuje tudi z
oblikovanjem večjih vlog.
Ob predstavi 8 žensk Beneškega
gledališča pa je opomnil, da so
vsa narečja slovenskega jezika ve-
liko bogastvo. “Zelo sem vesel in
ponosen, da bo njihovo narečje
danes s predstavo 8 žensk govor-
jeno na odru SNG Nova Gorica”,
je dejal. Gledalcem je zaželel, da
bi ob njej uživali, kot je užival
sam. In res so uživali, čeprav niso
morda razumeli prav vsega bese-
dila.
Vsem nagrajencem, ki so v izo-
blikovanje vlog in uprizoritev
vložili veliko truda, požrtvoval-
nih ur vaj, pa tudi veselja do gle-
dališkega ustvarjanja, iskreno
čestitamo vsi, ki radi spremljamo
njihovo prizadevno delo, in jim
želimo, da bi se še tako nav-
dušeno ukvarjali z očarljivo
odrsko umetnostjo.
Iva Koršič
Ilaria Bergnach
Aktualno 23. aprila 2015 15
Žlahtna briška kapljica (2)
Ah, ta sladka čaša
  Brda, pravzaprav tja, kjer
se Brda preko doline Idri-
je (Judrio) že spajajo z be-
neškimi griči, smo se preselili
šele pred kratkim. In med nego-
vanimi, neskončnimi vinogradi
smo spoznali, da lahko pomeni
vino tudi veliko bogastvo... gro-
mozansko bogastvo in izbrano
lepoto. To bogastvo se zliva v
urejeno pokrajino z razkošnimi
vilami in gradiči in privablja tru-
me turistov, ki se predvsem s se-
vera valijo sem, da bi iz sladkih
čaš srkali vino, Mediteran in
sonce. Brda, ki jih moj prijatelj
ne mara, ker ne mara ošabnosti,
pretiranega razkošja in egocen-
trizma, so že na prvi pogled lepa,
pokrajina je polna nežnosti in
miline: urejene vile, vinogradi,
breskovi nasadi in v ozadnju
griči. Najlepše je seveda spomla-
di in jeseni.
V kraj, v katerem sedaj živim,
sem se prvič pripeljala ravno ne-
kega zgodnjega jesenskega dne
pred dvema letoma. Nežna zele-
na pokrajina in reka, ki sem jo
takrat prvič videla, pred mostom
pa privlačen napis Ponte dello
schiopettino, Most schiopettina.
Schiopettino je vino, seveda, za
katerega odšteješ od desetaka
navzgor, pred ničkoliko leti pa
so ga Slovenci, ki so tu živeli,
imenovali pokalica.
Schiopettino ali pokalico pride-
lujejo na zelo omejenem geo-
V grafskem prostoru ob zgornjemtoku reke Idrije. Potem ga iz-važajo v svet, največ v Združene
države Amerike in na Dunaj. Pra-
vijo, da je bila nekoč v teh krajih
pokalica, tako se v slovenščini,
nekako po domače, pravi trti in
vinu, avtohtona in sko-
raj divja sorta, ki je rasla
po vseh borjačih in dvo-
riščih. Ljubila je suho
podnebje in veter, ki je v
tej dolini našel svoj
dom. Trdijo celo, da je
bila odporna proti bo-
lezni kot ostali dve be-
neški sorti, clinto in in
baco'. Ime schiopettino
seveda človeka takoj pri-
vlači in v vsakomer, že
na samem začetku,
vzbudi radovednost. Za-
kaj se ne bi človek usta-
vil in natočil vina, kate-
rega ime zveni tako
otroško in igrivo. V re-
snici gre za sorto črna re-
bula, ki je pod tem ime-
nom skoraj nepoznana,
pokalica pa so jo pozneje imeno-
vali po vsej verjetnosti zaradi ja-
god, ki imajo tako nežen olupek,
da pokajo med prsti. Tako vsaj
pripovedujejo krajani. V nekate-
rih starejših zapisih pa beremo,
da je vino dobilo svojevrstno
ime zaradi zgodnje, spontane
fermentacije. Le te dandanes ne
uporabljajo več. Schiopettino je
suho, nepeneče vino, odločnega
okusa, njegov dom je kamen, ki
ne najde miru pred vetrom, na
meji med Brdi in Benečijo. Tam,
kjer je slovenska govorica dejan-
sko že popolnoma izginila, ker
sta jo izpodrinili italijanščina in
še bolj furlanščina. O tem, da so
v domovini pokalice nekoč žive-
li Slovenci, pa pričajo imena kot
Praprotno, Kras, Seuce... In po-
kalica je bila verjetno nekdaj vi-
no kmetov, vino revežev, vino,
ki ni bilo najbolj priljubljeno
med petičneži ravno zaradi
trpkega in nekoliko kislega oku-
sa. Vino, ki si ga pridelal sam do-
ma tako kot šmarnico, ki je sedaj
prepovedana. Potem so trto sko-
raj popolnoma izkoreninile no-
ve sorte, kot tokaj in refošk... Pri-
povedujejo, da jo je čisto slučaj-
no rešil veleposestnik iz Čel,
Cialla, in to tedaj, ko se je ohra-
nilo na posameznih borjačih ko-
maj nekaj posameznih primer-
kov in je pokalici že grozilo
izumrtje.
Značilnost Brd, predvsem na ita-
lijanski strani, je prefinjen okus,
ki spremlja, v gostilnah in na tu-
rističnih kmetijah, harmonično
podajanje vina in hrane. Tu se
vino postreže z mesom, ne z na-
rezkom kot na Krasu. Neprijazno
za nas vegetarijance, a privlačno
za turiste. Za tiste, seveda, ki ima-
jo denar. Tu se namreč vino srka,
okuša, sreba iz čaš. Nikoli iz ko-
zarcev. To je vino, ki ga piješ se-
de, nikoli stoje. To je vino, ki ima
okus po brezskrbnosti. Po boga-
stvu. To ni vino za tiste, ki v
njem utapljajo skrbi in obup. Pi-
jejo ga samo tisti, ki skrbi in obu-
pa ne poznajo. In čeprav bo mar-
sikdo rekel, vrag jih pocitraj, bo-
gataše, bom jaz trdila, da je to
vendarle lepo. Tistim, ki se pro-
glašajo za abstinente in enačijo
vino s pijančevanjem, vedno po-
jasnjujem, da je edino tako pitje,
kot ga zmorejo brezskrbni pe-
tičneži, pravo pitje. To, da imaš
čas, da vidiš pokrajino okoli se-
be, da vidiš to milino neba in
gričev, da čutiš sonce in čutiš čas.
In slišiš pesem pozabe in pesem
večnosti, ki jo žvrgolijo ptice. To,
da imaš v rokah popol-
nost te čaše in njeno
okroglino, ki je na dotik
in oko prijetna. Steklo
in vino, ki sta od nekdaj
del pokrajine. In dan, ki
ne sme biti enak dru-
gim dnevom. Piješ, ker
si ujel trenutek, in se ti
zazdi, da je to trenutek
prave sreče. Piješ, ker
nazdravljaš prijateljem.
Piješ zaradi poletja in
zvezdnatih noči. Samo
kozarec in nič več. Sa-
mo čašo. Zaradi sreče,
ne zaradi obupa. Da bi
nazdravil svetu, ne da bi
bil pijan. Pijanost je
pravzaprav poniževanje
vina. Iz obupa. In zaradi
praznine.
Seveda vino ni samo idilična
igra gričev in vinogradov, po ka-
terih se od pomladi do jeseni po-
dijo oblaki in kolesarji. Kdor živi
ob vinogradih, ve, kako pomem-
ben je denar. Za tistega, ki vino
prideluje in prodaja. Zaradi tega
denarja, zaradi hitrega zaslužka
in čim večje proizvodnje veljajo
tudi tu kruta tržna pravila. In za-
radi teh pravil in interesov so se
v zelene griče kot brazgotine za-
rezale sledi herbicidov. Še sedaj
ne razumem, zakaj bi trava, trava
z murni in sanjami, pravzaprav
škodila trtam. Izkušeni vino-
gradniki celo trdijo, da posamez-
ne zeli, ki rastejo ob koreninah,
vinu dajejo aromo in trtam ne
škodijo. A kaj, delati je treba hi-
tro, zaslužiti še hitreje... prodaja-
ti na veliko. Vinogradnik ni več
kmet, ampak podjetnik, ki leta
iz Furlanije v Nemčijo, Avstrijo
in Ameriko, trte pa mu obdelu-
jejo plačani uslužbenci. Nekaj
teh je domačinov, nekaj jih na
delo prihaja iz Slovenije, še naj-
več pa je Poljakov in Romunov.
Trt in lepote vinograda bogati
posestniki sploh ne poznajo več.
In niti ne vedo, kako zoprni so
oblaki strupene pare, ki se dvi-
gajo ob škropljenju visoko nad
pokrajino, pa četudi je mogoče
odlično vino pridelati brez vsega
tega in na naraven način. Samo
nekaj manj ga je zaradi tega in
manj denarja.
Ah, ta sladka čaša, kljub vsemu
je lepo, ko jo zaslutiš med prsti
in se ustnic dotakne vonj po sad-
ju in jagodah. In ni lepšega, ko
srečaš prijatelja, kot to, da se mu
nasmehneš in mu rečeš... daj, če
imaš le pet minut časa, sediva in
popijva kozarec. Ker je ta sladka
čaša največkrat izgovor, da si lah-
ko skupaj, da stečejo besede in
da si sproščeno pogledaš v oči.
Ta čaša, ki ustavi čas in ima ved-
no vonj po poletju. In zvezdah
nad griči.
/ dalje prihodnjič
Suzi Pertot
Velik uspeh nogometnega kluba iz Trebč
Primorec prvič v promocijski ligi
  epo zgodbo v naši športni srenji letos
pišejo nogometaši Primorca, ki so se
v nedeljo, na najlepši način, v obje-
mu svojih zvestih privržencev na treben-
skem igrišču na Griži, dva kroga pred kon-
cem veselili zgodovinskega napredovanja
v promocijsko ligo. Športno društvo Pri-
morec je bilo ustanovljeno leta 1966, tako
da bo prihodnje leto obhajalo 50-letnico.
V pol stoletja pa niso bili še nikoli tako vi-
soko. Pred desetimi leti so se prvič povzpeli
v prvo amatersko ligo, letos pa so vzpon
nadgradili še z nenadejanim prestopom v
promocijsko prvenstvo, po kakovosti dru-
go deželno tekmovanje po elitni ligi. V teh
letih prve amaterske lige so sicer že trikrat
sodelovali v play-offu za napredovanje, le-
tošnji razplet pa je še enkrat dokazal, da je
za preskok v višje nadstropje vedno bolje
zasesti prvo mesto – ki jamči neposreden
prestop – kot pa iskati srečo v neugodnih
majskih končnicah.
V letošnji sezoni so Primorčevi nogome-
taši, reci in piši, delovali kot valjar. Izgubili
so vsega samo eno tekmo (proti zdaj tret-
jeuvrščeni Sistiani), zmagali 19-krat in
šestkrat igrali neodločeno. Imajo najboljši
napad (62 golov) in najboljšo obrambo
(25 prejetih) v C skupini prve kategorije.
V spomladanskem delu prvenstva so bili
pod taktirko trenerja Roberta Biloslava ta-
ko učinkoviti in konstantni, da so se ne-
posrednih tekmecev otresli skorajda mi-
mogrede. Postava je razmeroma mlada, v
trebenskem taboru ugotavljajo, da so ka-
kovostni skok ob dozorevanju večletne gar-
niture opravili po prihodu letošnjih okre-
pitev iz drugih tržaških klubov. V napadal-
ni in duhoviti igri, konkretni in hkrati pri-
vlačni za oko, so posebej prihajali do izraza
mladi, hitri in skočni napadalci Castrillon,
Davanzo, Ruzzier in Ronci, za uspeh pa je
seveda zaslužna vsa ekipa, ki se je, kot kaže,
dobro obnesla kot kolektiv. Kritike v
našem športnem gibanju na račun Primor-
ca se ponavljajo v
smislu od nekdaj
zelo majhnega šte-
vila domačih, slo-
venskih igralcev, ki
jih je bilo tudi letos
le za vzorec (brata
Carli in Segulin, ki
so objektivno igrali
malo, ter Rihter in
Školnik s slovenske
strani meje). Tre-
benski klub pa je
navsezadnje eden
polnopravnih čla-
nov Združenja slo-
venskih športnih
društev v Italiji,
društvo, ki je globo-
ko vraščeno v vaško
tkivo in računa na
zagnano, slovensko ekipo športnih delav-
cev z marljivim predsednikom Darkom
Kraljem na čelu. Zato se naša javnost v vsa-
kem primeru upravičeno veseli dosežka
postave, ki je izborila mesto pod soncem
v izjemno ugledni kategoriji, v kateri je od
slovenskih moštev (za Krasom in Vesno)
samo še Juventina.
Trebenski športni center na Griži, ki ga
vzorno urejuje neutrudni Nardo Kralj, sta-
rosta naših nogometnih delavcev, je bi-
serček in je bil zadnja leta predvsem sre-
dišče za naše mladinske združene ekipe, ki
tam igrajo ob nedeljah dopoldne. Odslej
ga bomo še bolj obiskovali tudi zaradi ka-
kovostnega nogometa odraslih.
HC
L   omet delovanja društev SSOje po Štokovem mnenjupredvsem na kulturnem po-
dročju, a tudi na športnem. Nikakor
ne gre pozabiti na pomen, ki ga or-
ganizacije SSO imajo v sklopu sociale
in skrbi za starejše, šibkejše, družine
v stiski, mladostnike, vzgoje mlado-
letnih in izpopolnjevalne
študijske pobude, mladin-
ske organizacije. Pomem-
bna je tudi skrb za območje,
zato da bi z njim naši ljudje
še naprej upravljali, pa še
skrb za medije, založniške
hiše, formacijo, pa tudi za
gospodarstvo: v tem vidiku
so bili za SSO velikega po-
mena evropski projekti, ki
so prinesli v blagajne orga-
nizacije prepotrebnega kisi-
ka.
“Družbeno gospodarstvo,
narodna imovina in poklic-
ne ustanove, ki so po demo-
kratizaciji Slovenije postali
skupni, so tri bazična refor-
mna področja, o katerih bi
se morali soočati na nivoju
obeh krovnih organizacij. Pri družbe-
nem gospodarstvu, ki se danes naziva
z drugačnimi definicijami, a je ostalo
v temeljni logiki podobno tistemu, ki
je bilo vezano na Jugoslavijo, ni bil
nikoli govor o katerikoli reformi. Na-
rodna imovina je ostala trdno v ro-
kah tistih, ki jim je bila zaupana, a ka-
tere niso njeni lastniki, saj smo lastni-
ki vsi mi, pripadniki slovenske narod-
ne skupnosti. Skupne ustanove so in
morajo ostati skupne, pogovori,
odločitve, imenovanja v njihova te-
lesa pa morajo temeljiti na skupnem
demokratičnem hotenju”. Kljub te-
mu pa je SSO vsakokrat doslej, ko je
bil poklican, da bi pomagal skupni
ustanovi v stiski, pozabil na omenje-
ne “pomanjkljivosti” in si na vse
načine in na najvišjih ravneh priza-
deval za rešitev te ali one krizne si-
tuacije.
Štoka je nato spregovoril o nazorskih
razlikah, ki so še prisotne v našem
tkivu. Čeprav nas preteklost ne
razdvaja kot nekoč, razlikovanja
vendarle ostajajo, izhajajo iz zgodo-
vine in se kažejo v različnih pristo-
pih k prizadevanjem za dobrobit slo-
venske narodne skupnosti. “Stopnja
prilagajanja dani situaciji in zahte-
vam italijanske večine je tisti quid, ki
nas ločuje in ki se čisto enostavno po-
kaže v odnosu do narodnosti, ma-
tične države, jezika, narodne zavesti
in zavednosti. Tu so različne vizije
razvoja manjšine, ki se uresničujejo v
različnih izbirah. SSO in SKGZ sta za-
to vsebinsko, statutarno in idejno ra-
zlična”. Možnosti sodelovanja pa še
kako ostajajo, “poskusi, da bi z vrha
pritisnili in vse spravili v skupno
krovno organizacijo, so za zdaj mimo
in so se izkazali za neprimerne”. Obe-
nem je SSO imel vedno jasen odnos
do Slovenije: “SSO je med vsemi fa-
zami demokratizacije Slovenije stal
matični državi vedno ob strani, pose-
gal pri različnih italijanskih instituci-
jah in posameznikih, verjel v večsto-
leten sen slovenskih ljudi. V poten-
cial slovenske države in državnosti
verjamemo kljub vsemu še danes”, je
dejal in poudaril skrb, ki jo SSO ima
pri negovanju slovenske specifike,
“pa naj živi naš človek v Evropi, Ame-
riki, Avstraliji ali kjerkoli drugje / … /
”. Štoka je laskavo ocenil južnotirol-
ski model enotne manjšine, ki je zna-
la braniti svoje interese in avtonomi-
jo na vseh področjih. “Drugačne iz-
bire v povojnem obdobju in
vključevanje v italijanske stranke so
našo skupnost ošibile in ji onemo-
gočile, da bi uresničila tirolski model
in predvsem tirolske rezultate, ki jih
verjetno naša skupnost ne bo nikoli
dosegla”. Zaradi tega pa ne smemo
obupati: “Vrata SSO so bila vedno od-
prta vsem tistim posameznikom in
sredinam, ki jim je dobrobit sloven-
ske narodne skupnosti primarna
vrednota in ki
verjamejo v sub-
jektiviteto in od-
klanjajo folklori-
zacijo”. Štoka je
pozitivno ocenil
volilne uspehe
koroških soroja-
kov, “medtem ko
se moramo mi
Slovenci v deželi
FJK boriti proti
nameri negativ-
ne reforme, ki
hoče delno ali pa
povsem uničiti
naše tradicional-
ne občine oz.
občinske svete in
župane”.
Sklepni del svoje-
ga posega je Štoka namenil ugotovit-
vi, da “sem danes še bolj prepričan o
nujnosti avtonomnega, svobodnega
in demokratičnega delovanja SSO na
vseh nivojih, od posameznih članic
do skupnih ustanov. Prijetno mi je ob
ugotovitvi, da tako italijanska država
kot dežela FJK pozitivno gledata na
nas, kakor nam dobro de, da je Slo-
venija do nas objektivna in vedno
bolj mati in vedno manj mačeha.
Marsikaj neprijetnega smo dali
srečno skozi in danes smo tu zato, da
ponovno sebi in vsem okrog nas za-
gotovimo, da ima SSO preveč pri srcu
ideal svobode in demokratične zav-
zetosti, da bi kar tako upognil svoj
hrbet in prišel ob svojo pokončnost.
Dali smo skozi hude čase povojnih
razmer pri nas, v Sloveniji, v Evropi
in bomo taki, kljub vsem težavam, ki
so in bodo še pred nami, taki, svo-
bodni tudi ostali”.
D
S 3. strani
Prelomnica ...
Foto Damj@n
Predsednik Drago Štoka nagovarja občinstvo (foto dpd)
Aktualno23. aprila 201516
8. 4. 1945
Bombardiranje
Štandreža
  a pobudo štandreškega
društva sKultura 2001 je
bila na pokopališču v
Štandrežu krajša slovesnost v
spomin na civilne žrtve druge
svetovne vojne. Kot je povedal
Damjan Paulin, je Štandrež
utrpel dva bombna napada:
prvega 18. marca 1944, drugega
pa 8. aprila 1945. Zavezniška le-
tala, ki so izvedla ta napada, so
imela v načrtu najprej uničenje
letališča na jugu Štandreža, nato
pa še onesposobitev železniške
postaje na severnem delu vasi.
Obe strukturi sta bili strateško
pomembni za nemške vojne
operacije. Pri obeh posegih pa
ameriški piloti niso bili dovolj
natančni in granate so padale po
N štandreških hišah in povzročileštevilne žrtve in veliko gmotneškode, saj je bilo hudo prizade-
tih kar nekaj hiš in gospodarskih
poslopij. V cerkvi so popokala
stekla, šolsko poslopje je bilo
poškodovano in župnišče skoraj
uničeno. Župnik Artur Zalatel se
je moral začasno preseliti na Pi-
lošče. Pred natančno 70 leti, ko
se je vojna vihra bližala koncu,
so se ameriška letala, ki so vzle-
tela s Sardinije 8. aprila 1945, po-
javila na nebu nad Štandrežem.
Bila je sončna nedelja po Veliki
noči in letala so odbijala sončne
žarke in bila zato lepo vidna. Ura
je bila nekaj pred poldnevom in
ljudje so po sveti maši odhajali
na svoje domove. Oglasile so se
sirene, toda domačini, ki so bili
že vajeni podobnih preletov, se
niso niti zatekli v zaklonišča, saj
so bili prepričani, da bodo letala
odvrgla svoj smrtonosni tovor v
oddaljene kraje Nemčije.
Toda tokrat je bilo drugače. Gra-
nate so začele padati na hiše na
severovzhodnem delu vasi, od
cerkve proti pokopališču.
Življenje je izgubilo dvanajst do-
mačinov, med njimi komaj roje-
no dete. Več je bilo tudi ranje-
nih. To je bila najhujša izguba v
drugi svetovni vojni.
Predsednik društva sKultura
2001 Marjan Breščak je prisot-
nim povedal, da je društvo po-
skrbelo, da so posmrtne
ostanke iz zapuščenih
grobov nekaterih um-
rlih v bombnih napadih
zbrali v skupno grobni-
co, sicer bi se spomin
nanje ne ohranil. Večina
pa jih je pokopanih v
družinskih grobnicah.
Po občuteni slovesnosti
na pokopališču je bila v
domači cerkvi sveta
maša za vse žrtve vojnih
grozot. Župnik Karel
Bolčina je v homiliji
poudaril, da smo vsi
dolžni ohraniti spomin
na žrtve nasilja, ki naj
nam bo tudi v opomin, da se kaj
podobnega ne sme več zgoditi.
Vsi smo poklicani, da si prizade-
vamo za mir, še posebno v teh
časih, ko se v raznih krajih sveta
širijo vojna žarišča in razno-
vrstna nasilja.
Svete maše, ki je bila med ted-
nom, se je udeležilo lepo število
domačinov, pevci pa so oboga-
tili bogoslužje.
DP
S 7. strani
Dve predstavi ...
  drski krst je kot kopro-
dukcija SNG Nova Gori-
ca in Teatra na konfini
doživela v januarju 2014 in je s
svojo toplo, globoko sporočilno-
stjo prevzela male gledalce. Tudi
abonenti Goriškega vrtiljaka - po-
sebno tisti, ki jim slovenska be-
seda ne dela večjih preglavic – so
lepo spremljali predstavo, v kate-
ri je bilo zaznati tudi nekaj ko-
mičnih prebliskov, in ob njej v
družbi dveh “starih” duhcev in
njunih razmišljanj spoznali, kako
dragocene so naše roke. Z njimi
delamo, tipamo, ustvarjamo, z
božanjem in objemanjem pa
izražamo ljubezen do drugega. S
premišljeno izbranimi velikimi
scenskimi elementi in nežno
osvetlitvijo prizorišča (oblikova-
lec luči Samo Oblokar) zadobi
predstava skrivnostno, intimno
podobo. Duhca igrivo, tudi z du-
hovitimi trenutki, izrisujeta Maja
Nemec in kitarist Teo Collori, ki
je prispeval z vsebino povsem
O uglašeno glasbo. Režijske niti paje učinkovito spletel Miha Ne-mec.
Mali polžki,
prvošolci in
zadnji letniki
vrtcev, so se
na Goriškem
vrtiljaku zad-
njič zavrteli,
ko je v goste
prišla predsta-
va Od kod si,
kruhek? v iz-
vedbi Gleda-
lišča Unikat.
Uprizoritev,
prepredena s
petjem in gla-
sbo, ima značilnosti muzikala za
otroke in je na 10. mednarod-
nem festivalu Three are too ma-
ny, two not enough v Plovdivu v
Bolgariji prejela prvo nagrado
občinstva in
tretjo nagra-
do Stichting
Oost-Europa
Projecten iz
Nizozemske.
Živahna
otroška igra
vsebuje tudi
nekaj ko-
mičnih ele-
mentov, ki
pritegnejo
otrokovo po-
zornost, in
zvedavim ci-
cibanom privlačno in jasno raz-
krije, kako nastane kruhek - od
prodajalca, ki prodaja žemljice,
jih popelje do peka, nato v mlin,
kjer se meljejo pšenična zrna, pa
še do kmeta, ki seje žito. Močno
je prisotna v njej še druga poanta,
da ima laž kratke noge in da si ne
smemo prilaščati tuje lastnine.
Avtor teksta je Tomaž Lapajne
Dekleva, pod režijo in glasbo pa
se je podpisal Goran Završnik.
Predstava je nastala l. 2000 in je
v teh letih doživela že nad tristo
ponovitev. Zaradi živahnega po-
dajanja, glasbe, plesnih gibov in
duhovitega igralskega nastopa
Maje Nemec, ki si je zamislila tu-
di koreografijo (navadno to vlo-
go sicer igra Maja Dekleva Lapaj-
ne) in Tomaža Lapajneta Dekle-
ve, ki se spretno preobraža v vse
moške like, so mali gledalci pred-
stavo zelo lepo sprejeli in se radi
vpletali vanjo, ko sta jih v to po-
vabila igralca. Maja Nemec je ra-
zigrano poosebila modro, pošte-
no deklico Ano, ki v žemljici naj-
de zlat prstan; le-ta pa je vzvod za
celoten potek predstave.
Zadnjih srečanj z Goriškim vrtil-
jakom so se udeležili tudi učenci
dvojezične šole iz Špetra, ki so na
njem zmeraj zelo dobrodošli.
Foto DP
Maja Nemec in Teo Collori v predstavi Roka
Maja Dekleva Lapajne v predstavi Od kod si, kruhek?