glcib zmaja
Številka 4 APRIL 1983, leto XVIII
Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ
	
.	'
v	\
{ ■	■—j
TOVARNE BATERIJ
ZMAJ
JUBILEJ
surovine. Prav to nalogo ste si zastavili tudi delavci Zmaja in prepričan sem, da jo boste tudi izpolnili," je zaključil svoj govor Brekič Dušan.
Ob koncu je še dejal: "V imenu delegatske skupščine in družbenopolitičnih organizacij naše občine vam čestitamo k vašemu delovnemu jubileju z željo, da bi vsi skupaj ustvarili čvrste temelje za naš nadaljnji razvoj. Istočasno vam čestitam k bližnjemu prazniku OF, prazniku dela in dnevu osvoboditve Ljubljane."
V imenu SOZD ISKRA nas je pozdravil namestnik predsednika kolektivnega poslovodnega organa Gantar Pavle, ki nam je najprej čestital k visokemu jubileju, obenem pa izrazil
upanje, da bo naša medsebojna povezanost tudi v prihodnje temeljila na tistih osnovah in usmeritvah, ki so našega skupnega interesa. Ugodno se je izrazil o naših gospodarskih uspehih in dosežkih in namenil dobre želje, da s tradicijo dobrega gospodarjenja nadaljujemo tudi v prihodnje.
Potem, ko je oktet odpel "Delavsko pesem", je sledila podelitev priznanj našim jubilantom, podelitev posebnih priznanj desetim delavcem Zmaja in petim potnikom, ki prodajajo naše izdelke po Jugoslaviji.
Ekipa bowling kluba Zmaj je posebno priznanje prejela kasneje, ker so v času proslave tekmovali v Hali Tivoli.
Delavci Zmaja smo 15. aprila 1985 imeli svečano proslavo ob 60 letnici tovarne baterij in lo letnici vključitve v SOZD ISKRA. Ob 17. uri smo se zbrali v prostoru družbene prehrane SGP Grosuplje na Topniški 55 v Ljubljani. V velikem številu so se nam pridružili tudi naši upokojenci, poleg gostov pa velja omeniti 'številne predstavnike SOZD ISKRA, predstavnike občine Ljubijana-Ši-ška, Ljubljana-Center, mesta Ljubljane in Grosuplje in druge.
S Prešernovo "Zdravljico", ki jo je zapel LOGAŠKI OKTET iz Logatca, smo začeli slavnostni program, ki ga je nato v celoti povezovala radijska in televizijska napovedovalka Šter Melanija. Prvi govornik je bil predsednik delavskega sveta DO Mayer Marijan, za njim pa je današnji gospodarski položaj osvetlil direktor DO ZMAJ Smoliš Franc. (Oba govora v celoti objavljamo). Slavnostni
*
^	>1
«0 o'	£
govornik je bil predsednik Izvršnega sveta občine Ljubija-na-Šiška Brekič Dušan, ki je na svojstven način osvetlil preteklost naše tovarne, za tem pa na kratko orisal problematiko industrije v občini Šiška, se dotaknil stanovanjske gradnje, komunalnih storitev in programov družbenih dejavnosti.
"Start v letu 1985 je bil ugoden" je nadaljeval govornik. "Industrijska proizvodnja v prvih dveh mesecih je bila za lo,5 odstotka višja kot lani v istem obdobju, izvoz na konvertibilno področje pa kar za 59 odstotkov večji od uvoza. Devizni prilivi so bili višji za skoraj 14, odlivi pa nižji za 22 odstotkov. Naša skupna naloga je, da ta gibanja ohranimo, s tem pa bomo tudi uresničili resolucij-ske in planske naloge. Pri tem je zlasti pomembna usmeritev na lastne sile, usmeritev na domača znanja in na domače
Za prvomajske praznike
Logaški oktet je ob koncu zapel še nekaj priložnostnih pesmi, vmes pa nas je zabaval humorist Marjan Roblek, ki je med drugim povedal nekaj pikrih tudi na račun novega delovnega časa, prevozov na delo, nove cene bencina in še marsikaj natresel vmes.
Celoten program je trajal uro in deset minut. Po obilni večerji pa je v akcijo vstopil naš Renato Resnik in kaj hitro zapolnil plesišče. Bilo je že krepko čez polnoč, ko se je iztekel tudi zabavni del našega praznovanja.
In kakšno oceno lahko na kratko podamo ob koncu. Prostor sam ni bil akustično primeren za izvedbo programa. Sicer smo to pričakovali, kajti ta dvorana ni za takšne namene. Velikost prostora nam je v celoti ustrezala, in če pomislimo, da smo na raznih proslavah vedno bili "razbiti" v različnih prostorih, smo tokrat bili v enem samem. Tudi plesišče je bilo zelo veliko, postrežba dobra, poleg večerje, kave, pijače so bili kasneje servirani tudi narezki.
Vsem udeležencem našega praznovanja bo 15. april letošnjega leta ostal v prijetnem spominu. Da je organizacija proslave in praznovanja v celoti uspela, je bilo slišati mnogo pohvalnih besed. In tako je tudi prav.
My
: liiŠiiliiNiiiiiidli	:
z naslovne strani
Letošnje leto v naši delovni organizaciji poteka v znamenju 60. obletnice obstoja tovarne baterij. Zato smo namenili naši ploščati bateriji "praznično" preobleko, saj je prav ta baterija iz našega proizvodnega programa najstarejša in njen začetek sega v december leta 1923-
27. april
DAN OSVOBODILNE FRONTE 1. maj
PRAZNIK DELA 9. maj
DAN OSVOBODITVE
Trije prazniki, ob katerih se spominjamo naše preteklosti v boju za uveljavitev delavskega razreda in v boju za osvoboditev slovenskega naroda.
Ob tej priložnosti je naša skup-
na želja, da jih preživimo kar najlepše z dobršno mero oddiha in počitka, pripravljeni na nove boje za doseganje načrtovanih ciljev kljub zaostrenim gospodarskim razmeram.
Za prvomajske praznike družbeno polične organizacije vsem delavcem ZMAJA
čestitamo!
Tiskovna konferenca
V torek 12. aprila 1983 ob lo. uri je bila v Zmaju tiskovna konferenca ob 60.letnici obstoja tovarne in lo letnici vključitve v ISKRO. Udeležili so se je novinarji agencije TANJUG, Ljubljanski Dnevnik, DELO, Erivredni pregled Beograd, Delavske enotnosti, radia in radia Glas Ljubljane, Gospodarski vestnik Ljubljana, glasila Iskra in drugi. Kljub temu, da so vsi novinarji prejeli pismeno gradivo, je za uvod podal direktor delovne organizacije ZMAJ Smolič Franc nekaj sedanjih gospodarskih značilnosti ter predstavil Zmaja z različnih zornih kotov. Zatem so na vprašanja novinarjev odgovarjali predstavniki Zmaja, med katerimi sta bila tudi direktorja obeh temeljnih organizacij.
Ob zaključku tiskovne konference smo ugotovili, da je zelo dobro uspela. Kaj so novinarji povedali ali napisali za javnost, pa v našem glasilu v celoti na strani 16 in 17 objavljamo le štiri tekste iz DELA, Dnevnika, radia in televizijskega Obzornika. My
- - 1'' 3iii ilijiZilli
'JSUPLJE d. o.
BBBEBBEBBBESSBSEBBBBBEBSBEESIiiBlEllilSIlIIIlE!
Govor predsednika DS DO Zmaj
Tovarišice in tovariši ! Sodelavci in upokojenci ter spoštovani gostje !
V imenu samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v naši tovarni, vam na današnjem srečanju ob jubileju našega Zmaja izrekam prazničen pozdrav in dobrodošlico.
Naš delovni vsakdan, vpet v zaostrene gospodarske razmere v tem obdobju, v katerem se z velikimi težavami borimo za doseganje načrtovanih ciljev, naj danes 1$. aprila označimo za trenutek oddiha. Ob prehojeni 60 letni poti naše tovarne baterij, postojmo malce in se ozrimo nazaj, v našo preteklost.
Pred 60. leti, bilo je v pone-. deljek 26. marca leta 1925 ob 4. uri popoldan, so se v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, na Miklošičevi
trgu. In kadarkoli vas danes pot zanese v staro Ljubljano, tja pod Magistrat, poleg državne založbe, se ozrite na hišno številko 25. Tam so naši predniki začeli z delom, ki so ga nato prenašali na kasnejše generacije, vse do današnjih dni.
Zgodovina naše tovarne je pestra in burna in težko bi jo v tem kratkem času predstavili nazorno. Pa vendar, nekaj pomembnih uspehov, vzponov in padcev velja omeniti ob tej priložnosti.
Zmaj iz leta 1926 je imel že tretjo obletnico obstoja, imel je za seboj že prvo likvidacijo, prvo selitev na Miklošičevo cesto, obenem pa načrtoval še naslednjo, ki jo je uresničil 1929 leta, na Šmartinsko cesto 28, kjer se je delo, proizvodnja in obstoj nekoliko umiril. Delavci, katerih število nikoli ni preseglo loo, so izdelovali baterije, ki so za takratne pojme predstavljale dobršen del luksuza.
Leta obnove so prinesla odprta vprašanja o naši nadaljnji usodi. Zastarela tehnologija, izključno na osnovi ročnega dela in kopica drugih vplivov so Zmaju omajali temelje. Iskal je svoj nadaljnji obstoj v povezavi z drugimi tovarnami, iskal najboljše rešitve, in se s prvim delavskim svetom leta 1952 krepko postavil na lastne sile in v nekaj letih doživel razcvet, svoj višek, ki se je nekaj let kasneje ponovno prevesil v poraze in boje za nadaljnji obstoj.
Danes, in ne samo danes, temveč je bil na vseh naših jubileji!^ praznovanjih in raznih svečanostih ZMAJ in njegov pojem naše tovarne v ospredju z oznako ponosa vseh aktivnih in upokojenih sodelavcev.
Beseda ZMAJ je bila etiketa naših uspehov in v času porazov in padcev, je bila gonilna sila, s katero smo v strnjenih vrstah premagovali težave. To so bila leta 1948, 1952, 1963.
To so letnice boja delavcev za obstoj tovarne ZMAJ, če omenimo le tri.
Leto 1948. Zmaja je treba sani-
cesti lo, zbrali takratni delničarji na svojem ustanovnem občnem zbora. Hodila se je HIDRA, nova slovenska industrija, namenjena za proizvodnjo baterij, ki se je že čez dobre tri leta
Prišla je vojna in vrste so se razredčile. Tisti, ki so ostali in delali, so imeli namen obdržati tovarno, stavbo, proizvodno tehnologijo, obenem pa po raznih kanalih pošiljali izdelke osvobodilni vojski.
rati. Nima nobene perspektive. Inšpekcijske in drage službe grozijo. Razmere so obupne.
Leto 1952. Prva seja prvega delavskega sveta v Zmaju z
preimenovala v ZMAJ. Samo nekaj skromnih let po ustanovitvi so takratni delavci obveščali javnost da je ZMAJ prva specialna tovarna za žepne, paličaste, ano-dne in mrežne baterije v Jugoslaviji.
V letu ustanovitve, pred 60 leti so bile v mesecu decembra izdelane prve ploščate baterije. To se je zgodilo v prostorih hiše prvega slovenskega župana Grassellija na Mestnem
Praznovanju jubileja tovarne ZMAJ so se pridružili tudi naši upokojenci
eno samo točko dnevnega reda. Zapreti tovarno ali se boriti za uveljavitev in razvoj.
Leto 196$. Zmaj bo odpustil 4oo delavcev. Tako so pisali časopisi. Takratni ukrepi, da kolikor izvoziš, toliko uvoziš, so delavce Zmaja pritisnili ob zid.
60 let ZMAJA je za nami. Zgodovino sedanjega časa pa bodo oblikovali novi in mladi delavci
Še bi lahko izpostavili nekatere kritične letnice, toda bila so tudi leta naših večjih uspehov. Največ strojev smo
kupili leta 1964. Z njimi smo odpravili ogromno ročnega dela. Največji tehnološki dosežek je bil leta 1968. Kupili smo stroje in licenco VIDOR iz Anglije. Na teh strojih delamo klasične baterije še danes. Pred petimi leti smo si zgradili novo tovarno. Pred desetimi leti smo se povezali z ISKRO. Ravno pojutrišnjem,
17. aprila bo poteklo natanko lo let, ko smo s temeljitimi pripravami izvedli nadvse uspešen referendum o integraciji s takratnim združenim podjetjem ISKRA.
Vsi ti dogodki so povezani s prizadevanjem vseh delavcev Zmaja, ki so oblikovali razvoj, dograjevali notranjo organiziranost in se po samoupravni poti in z družbeno politično aktivnostjo vedno naravnavali na širše ekonomske in politične tokove in kar je treba poudariti, vselej uspešno.
Zgodovino oblikuje človek, zgodovino naše tovarne pa so oblikovali delavci. Ne samo sedanji, aktivni, zaposleni v Zmaju že dolgo vrsto let, temveč tudi naši upokojenci, ki so danes med nami in so žive priče nekdanjih dogodkov. Veselili so se prvega stroja, prvega avtomobila, veselili so se vsakega novega, četudi skromnega uspeha. Danes ima tovarna ZMAJ 95 upokojencev. Precej izmed
njih jih je prvič prestopilo prag Zmaja leta 1926. Večina njih je ravno v naši tovarni napolnila polno delovno dobo.
Pozornost do njihovega minulega dela je naša dolžnost, zahvala in priznanje. Prav zato so tudi danes med nami.
Za njih organiziramo že vrsto let pred Dnevom republike tradicionalno srečanje v Zmaju. Vsako leto se v njihove vrste vključujejo novi. Kajti, tudi med aktivnimi delavci imamo mnogo - da tako rečem "starih zmajevcev", katerim se bo pravkar iztekla polna delovna doba v Zmaju. Za njimi prihajajo nove generacije, mlajši delavci in še bodo prihajali za nami, z novimi močmi, novimi idejami in tudi ustrezno usposobljeni. Stremeli bodo za novimi dosežki, za novimi uspehi in nanje je treba računati. In naj vedo, da tako kot so bili dani temelji naši proizvodnji baterij pred 60 leti, kot so bili dani temelji našemu razvoju pred 20 leti, tako se danes ustvarjajo pogoji za jutrišnji dan. To pa obenem pomeni, da bo moralo vsako dograjevanje, vnašanje novosti v kakršnikoli obliki sloneti na tistih osnovah, ki so že temeljito preizkušene.
To pa je obenem napotilo vsem sedanjim in prihodnjim delavcem, da negujejo tradicijo Zmaja z vsemi svojimi značilnostmi in dosežki, za katere smo že pred lo leti prejeli visoko odlikovanje RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI.
Današnji delavec v Zmaju ima široko paleto možnosti, da se
razživeto vključuje v samoupravno in družbeno politično aktivnost v ožjem in širšem smislu. Dani so pogoji in takšne tudi negujemo in bogatimo.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da marsikaj nisem povedal.
Ostalo je še veliko nedorečenega. Toda, tako kot naši predhodniki se tudi sedanji delavci borimo za uspešnejši jutrišnji dan. Kot doslej, se tudi v tem obdobju intenzivno vključujemo v vse napredne tokove našega družbenega sistema in smo v povezavi z ISKRO naravnani v sfere iskanja najboljših izhodov za prihodnost. In takšni moramo ostati.
Tovarišice in tovariši!
Ob letošnjem našem praznovanju bi si lahko priznali, da smo ponosni na našo preteklost in našo sedanjost in da bomo še dalje gojili našo tradicijo.
Da takšen namen imamo, smo ponovno dokazali tudi danes, ko smo se zbrali na jubilejni slovesnosti ob 6o letnici obstoja tovarne baterij in našega ZMAJA.
Hvala za pozornost.
* * 60 let tovarne baterij ZMAJ * *
Govor direktorja DO Zmaj
Spoštovane sodelavke, sodelavci, dragi upokojenci in vabljeni gostje.
60 letnica je častitljiv jubilej v življenju vsakega posameznika, kaj šele v delovanju in obstoju delovne organizacije. 60 let vztrajanja in dela številnih generacij nam je omogočilo, da danes po tolikih letih s ponosom zremo na prehojeno pot.
Kljub temu, da živimo v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko iz dneva v dan s težavami rešujemo poslovno tekočo problematiko, moramo vseeno z več optimizma gledati v prihodnost, kajti generacije pred nami so bile postavljene pred enake ali celo pred težje preizkušnje.
V 60. letih smo si ustvarili ugled in prostor na jugoslovanskem trgu, v zadnjih letih pa se uspešno uveljavljamo tudi v svetovnem merilu.
Dovolite mi, da omenim samo nekaj pomembnejših nalog^ ki smo jih uresničili od našega zadnjega jubileja, ko smo ob 55» letnici otvorili novo tovarno.
Naj na začetku povdarim, da smo v tem času naredili pomembne premike v naši samoupravni organiziranosti , ko smo iz enovite delovne organizacije prešli na
delovno organizacijo z dvema temeljnima organizacijama združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Takšna samoupravna organiziranost se je v praksi v celoti potrdila z nadaljnjim razvojem samoupravljanja in imela odraz v uspešnem gospodarjenju v obeh temeljnih organizacijah. Začeto delo moramo nadaljevati še zlasti pri razvijanju odnosov svobodne menjave dela in ustreznega sistema delitve po delu.
V obdobju od zadnjega jubileja do danes je za delovno organizacijo izredno pomembna usmeritev v izvoz. V letu 1979 je Zmaj po daljšem obdobju zopet začrtal izvoz kot svojo pomembno plansko nalogo. V tem letu smo realizirali 25o.ooo dolarjev izvoza s tem, da smo lani že ustvarili 1,5 mio dolarjev, za letos pa planirano 1,8 mio dolarjev izvoza. To so izredno pomembni rezultati, saj je večina našega izvoza usmerjena na konvertibilna tržišča Zapadne Evrope. Kljub velikim prizadevanjem, na katera moramo biti ponosni, pa z ustvarjenim izvozom še vedno ne uspevamo pokrivati naših potreb po uvozu reprodukcijskih
Jubilejne proslave ob 60 letnici obstoja naše tovarne so se udeležili številni gostje med drugim zlasti iz SOZD Iskra in občine Šiška.
materialov. Ker pospešen izvoz tudi v bodoče ne bo zadostoval našim uvoznim potrebam, bomo morali intenzivno delati na zamenjavi nekaterih uvoženih surovin z domačimi, pri čemer vidimo realne možnosti že letos na področju naravnega mangana in elektrolitskega papirja. Zaradi omejenih uvoznih možnosti bomo morali tudi večino strojne opreme izdelati doma. V zadnjih letih smo tudi bistveno razširili naš proizvodni program, kar še posebej velja za program svetilk, ki smo jih v lanskem letu proizvedli in prodali že preko 600.000 komadov. Proizvodnja svetilk in drugih naprav, ki trošijo baterije nam direktno pomaga pri večji prodaji baterij, zato bomo z njo nadaljevali tudi v bodoče, hkrati pa bomo k temu spodbujali tudi druge jugoslovanske proizvajalce, saj vemo, da smo jugoSlovani glede porabe baterij na samem repu v Evropi.
Izvoznih prizadevanj nismo nikoli obravnavali ločeno od naših razvojnih usmeritev. V zadnjem času se namreč izredno hitro širijo področja profesionalne uporabe baterij na najrazličnejših področjih od medicine pa tja do vesdlj-ske tehnike. Tem tokovom se skušamo prilagajati tudi v naši delovni organizaciji.
Z uvajanjem alkalnih in gumbastih baterij v naši lastni tehnologiji in z domačo strojno opremo ter z intenzivnim razvojnim delom na novih elektrokemij-skih sistemih, bomo omogočili postopno programsko prestrukturiranje, večjo profesionalizacijo in miniaturizacijo, ki bo hkrati nudila realne možnosti za plasma izdelkov na zahtevna zapadna tržišča in omogočila večji dohodek, saj bo v teh izdelkih vgrajenega več našega znanja in mnogo manj materiala.
Z navedeno poslovno usmeritvijo in nadaljnim razvojem samoupravljanja si bo delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ tudi v bodoče zagotovila mesto med poslovno uspešnimi delovnimi organizacijami, kot je bila večino let v svoji 60 letni zgodovini.
V današnjem trenutku nas najbolj pesti oskrba z domačimi in uvoznimi materiali, kar nam povzroča težave in občasne zastoje v proizvodnji, ki pa jih s skupnimi močmi zadovoljivo rešujemo. To kažejo tudi doseženi rezultati v prvih treh mesecih, ko smo uspeli realizirati 22 % letnega planiranega izvoza in kolikor toliko zadovoljivo pokrivati tudi potrebe domačega trga.
Ob tem pa moramo opozoriti
na vedno večji razkorak med cenami vhodnih materialov in zamrznjenimi cenami naših finalnih izdelkov, ki že predstavlja resno oviro v nadaljnjem poslovanju. Zaostrene gospodarske razmere bodo tudi v prihodnje od nas vseh zahtevale veliko prizadevnosti, pri čemer računamo na pomoč Iskrinih strokovnih služb in še posebej Iskra Commercea.
Dovolite mi, da se na koncu najlepše zahvalim vsem zaposlenim, upokojencem in bivšim delavcem Zmaja za njihov tvorni delovni prispevek v preteklih šestdesetih letih.
Brzojavke
Ob praznovanju 60 letnice naše delovne organizacije smo prejeli številne brzojavke. Za objavo v našem glasilu smo izbrali le štiri:
H nemogučnosti, da prisustvujemo vašoj proslavi 60. godina pošto jan ja, iskreno vam čestitamo u svoje ime i svih radnih ljudi Tesle obljetnicu i želimo puno uspjeha u budučem radu.
Serdar - Krekič
Ispričavam se što ne mogu osobno prisustvovati proslavi 60. oblje-tnice vaše tvornice. Koristim priliku, da čestitam svim radnim ljudima ZMAJA ovaj vrijedan jubilej i želim puno uspjeha u daljnem radu.
V imenu SOZD Iskra je v pozdravnem nagovoru spregovoril namestnik predsednika KPO GANTAR Pavle
V okviru programa, ki ga je povezovala radijska in TV napovedovalka STER Melanija (desno) je bila tudi podelitev priznanj jubilantom in jubilejnih posebnih priznanj.
Pozdrav - direktor Croatie V. Peruško
Čestitamo 60-godišnje uspješno poslovanje i želimo na dalje dobar poslovni uspjeh kao i saradnju.
Kolektiv Iskra - Commerce -Filiala Sarajevo
Ob 60 obletnici uspešnega dela vaše tovarne čestitamo vsem samoupravnim organom, družbeno političnim organizacijam in vodstvu ter želimo še nadalj-nih uspehov v SOZD Iskra.
Iskra Invest servis Marjan Dvoraček
Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana - Šiška BREKIČ Dušan
Volitve novih delegatov i* v samoupravne organe
TOZD SPECIALNE BATERIJE
14. aprila 1983 so delavci v obeh temeljnih organizacijah na svečano okrašenih voliščih volili nove delegate v samoupravne organe in sicer v
-	DELAVSKI SVET
-	SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
-	DISCIPLINSKO KOMISIJO.
Udeležba na volitvah v obeh temeljnih organizacijah je bila izredno dobra, rezultati volitev pa so naslednji:
TOZD BATERIJE LJUBLJANA
V	DELAVSKI SVET temeljne organizacije so bili izvoljeni:
ŠTIH Milan HATZE Bojan RUS Marija LEBAN Dragan HASANAGIČ Sevda DRČAR Jernej JAKOMIN Aleksander
V	SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO temeljne organizacije so bili izvoljeni:
VINKLER Terezija ČEŠNOVAR Pavle SIRNIK Vera ERJAVEC Slavica JERANT Pavla REBERNIK Janez SIREC Nataša
V	DISCIPLINSKO KOMISIJO temeljne organizacije so bili izvoljeni:
SOTLER Angelca, za predsednika
BEGO Žarko
MRAMOR Justina
STRAH Dragica
VOJSKIČ Dobrosav
KOBE Peter
LAMPIČ Ciril, zunanji član GRABNAR Bojan, zunanji član.
Šentvid pri Stični
V	DELAVSKI SVET temeljne organizacije so bili izvoljeni:
SMODIŠ Ivo PAJEK Prane ULČAR Franc GORIŠEK Fani VERBIČ Alojzija AMBROŽ Alojzija NERED Nuša
V	SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO temeljne organizacije so bili izvoljeni:
KRAŠEVEC Miro CIRKVENČIČ Zvone TUREK Jože KASTELIC Vida SIRK Milka MEDVED Marija KRALJ Amalija
V	DISCIPLINSKO KOMISIJO temelj-ne organizacije so bili izvoljeni :
MATIČ Silva, za predsednika
BIJEC Janez
KONČAR Anton
GORIŠEK Vida
ROZINA Marija
TUREK Jožica
ARBITER Anica, zunanji član BALTIČ Tone, zunanji član.
V	temeljni organizaciji TOZD Baterije so 14.aprila 1983 volili tudi delegata v DELAVSKI SVET SOZD ISKRA,
Volišče 14.4.83 za TOZD Baterije
ker bo sedanjemu delegatu Mrhar Francu prenehal mandat zaradi prekinitve delovnega razmerja.
Na nadomestnih volitvah je bil za delegata v DELAVSKI SVET SOZE ISKRA izvoljen:
JEŽ Zdravko.
Novoizvoljenim delegatom želimo uspešno delo v samoupravnih organih.
Komaj smo izvolili nove delegate v delavska sveta obeh temeljnih organizacij, sta že bili prvi seji s konstituiranjem in sicer v Šentvidu 19.4. in v Ljubljani 20.4.1983.
V TOZD Baterije:
ŠTIH Milan predsednik HATZE Bojan namestnik
V TOZD Specialne baterije: SMODIŠ Ivan predsednik PAJEK Franc namestnik
Na naši proslavi je nastopal tudi Logaški oktet iz Logatca
v
Bila je sobota 17. marca. Kljub neprijaznemu in hladnemu vremenu z občasnimi sunki burje so bile ljubljanske ulice zelo živahne. Bil je tržni dan in trgovci so si meli roke ob dobrem izkupičku, ker so okoličani in podeželani pritisnili v mesto po nakupih.
S culami in cekarji so postajali pred izložbami trgovin, se nerodno umikali mimoidočim, se prerivali na tržnici med branjevkami z velikimi jerbasi in polno naloženimi cizami. Dišalo je po vročih hrenovkah z naribanim hrenom.
Galle je bil tisto dopoldne sam v svoji pisarni na Tavčarjevi cesti. Korespondentki Marički je na njeno željo dovolil prosti dan, sam pa je skušal urejevati nekaj manj pomembnih zadev. Sedal je za pisalno mizo in se trudil kaj napisati, pa spet vstajal in pogledoval skozi okno na cesto in se sprehajal po sobi. Nikakor se ni mogel zbrati in se zato jezil sam nase ter iskal vzroke v sinočnjem dokaj poznem obisku v kavarni "Zvezda".
Nenadoma se je odločil. Zagrabil je sveženj listin in jih porinil v aktovko in predno jo je zaprl, je vanjo stlačil še zadnji Uradni list pokrajinske uprave. Oblekel se je in sunkovito zaloputnil vrata ter jih nervozno zaklenil.
S trdimi koraki je prečkal Slo-
venski trg. Z levico si je pridrževal klobuk pred nadležnim vetrom, ki je vrtinčil prah in ga nosil v oči, da so ščemele in se solzile.
Na vogalu Dalmatinove in Miklošičeve ceste se je za trenutek ustavil. Zavedel se je, da je danes zaradi nerazpoloženosti izjemoma prekršil trdno ustaljeno navado, ko je redno prihajal domov na kosilo ob točno določeni uri. Tudi doma bi ga mučila precejšnja nezbranost do dela in morda še gospodinja Reza, ki mu je že pred odhodom v pisarno nagodrnjala svoje nakupovalne probleme.
"Ne morejo si gospod doktor misliti, kako je vse drago in človek res ne ve, kako bi pripravil kosilo za osebo vašega stanu."
Galle se ji je moral nasmehniti. Molčal je in vedel, da bi z vsako besedo oporekanja dolival olje j na ogenj njenih vročih besed o skrbi za uspešno in zadovoljno ! vodenje kuhinje in gospodinjstva. Če je le mogla in imela priložnost v takšnih primerih, je kaj rada pohvalila svojega nečaka Nacka, ki ji je ob petkih za gospoda prinašal ribe iz Iščice, obenem pa se nadejala kake dobre besede in priporočila notarja, če bi se našlo zanj kakršnokoli delo. Vendar je danes Reza izlivala svoj žolč na cene. Stal je že med vrati, ko je sama sebi v kuhinji dopovedovala, da je danes cena sladkorja 104 dinarje in da je bil še pred štirimi meseci le
78 dinarjev, da je cena moki poskočila za 4 dinarje in da cene mesa in masti niti ne bi sploh omenjala.
Galle je vedel, da Reza redno prebira tisti del časopisa, ki je zanjo zanimiv in dojemljiv, j Imela je samo en razred dokončane osnovne šole. Gospodar, pri katerem je bila za deklo še kot dekletce, je ni pustil v šolo. Nauči se kuhati in delati. Imaš j roke in glavo, knjige ne rabiš, je pogosto robantil nad njo že I takrat, ko je samo od daleč ošinila nedeljske novice. Prvo leto, ko je prišla za služkinjo k notarju Galletu na posebno priporočilo nekega vplivnega gospoda, je ponovno začela prelistavati čitanko za prvi razred. Iz črk in zlogov so nastajale besede, ki jih je z vztrajnostjo začela povezovati v stavke. Ni bila več dekla, ampak služkinja pri finih ljudeh. Ni bila več nepismena, ampak je znala brati in znala se je tudi podpisati s celim priimkom. Bila je ponosna na svoje znanje in uspeh. Zaradi prirojene skromnosti in pridnosti ter pozornosti do svojih delodajalcev je z leti postala | skoraj član družine, vendar je znala spoštovati in obdržati mejo, ki je ločila njen socialni stan.
V kavarni Union je bilo to sobotno dopoldne nekaj več gostov kot običajno v tem času. Galle
se je vsedel za mizo ob oknu in naročil turško kavo. Hip za tem je natakar položil časopise na marmornato ploščo in se z elegantno vljudnostjo globoko priklonil. Pred Galletom je ležalo "JUTRO". Bližale so se parlamentarne volitve in vsi časopisi so z velikimi črkami vabili vo-lilce, da izkažejo svojo strankarsko pripadnost. "Svoboda, enakost, bratstvo! S tem vzvišenim geslom vas vabimo, da v nedeljo 18. marca 1923 vsi oddaste svojo kroglico v skrinjico jugoslovanske demokratske stranke!"
Borba za glasove je huda, je pomislil Galle in čital poziv: "Demokrati - lastniki voz, dajte volilnemu odboru JDS na razpolago vsaj nekaj ur konja in voz, da se pripeljejo oddaljnejši volilci zlasti pa bolniki. Na volišče vsak moški, ki je star 21 let."
Odložil je časopis in segel po drugem, dva dni starejšem JUTRU. Čez celo prvo stran ena sama velika agitacija. "Volilci! V boj za ustanoviteljico jugoslovanske demokracije, za veliko demokratsko stranko."
Natakar je serviral kavo in Galle je odrinil časopise. Nagu-bančil je čelo in pogledal skozi okno. Prav ta hip je na drugi strani ceste zagledal znano postavo. Kuštrin je. Rahlo se je nagnil nad mizo in mu sledil z očmi. Upirajoč se vetru je bil sključen v dve gubi. Zadnjič ga je videl 23. januarja, ko mu je v pisarno dostavil seznam kandidatov za člane upravnega sveta delniške družbe HIDRA.
Galle se je vzravnal in segel po kavi. V svojem notesu je imel dokončen seznam tudi za tri člane nadzorništva.
PRANO ŽAREN, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani, KRISTIJAN DIETZ, podravnatelj Zadružne gospodarske banke d.d. v Ljubljani in
FRITZ ADLER, zasebnik na Dunaju.
Slednjega mu je predstavil notar z Dunaja dr. Julius Bermann koncem februarja, ko je obiskal tovarno dr. Luis RSder. Bil je le delno zadovoljen z usklajevanjem soudeležbe soustanoviteljice HIDRE. Kot notar z dolgoletnimi izkušnjami na področ-i ju vodenja in urejanja pravnih zadev delniških družb ni bil v celoti prepričan, da po usta-: novitvi HIDRE ne bi prišlo do dodatnega kooptiranja v članstvo upravnega sveta. Skušal je prepustiti času čas in se ! spomnil, da bo že čez osem dni j ustanovni zbor. Odprl je aktov-| ko in izvlekel na pol zmečkani časopis, ki ga je pred odhodom iz pisarne zadnji hip potlačil med ostale listine. Bil je Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo številka 26 z datumom 15. marca 1923- Zašel je brati na zadnji strani v srednji koloni čisto spodaj.
VABILO
NA USTANOVNI OBČNI ZBOR ki ga bo imela " Hydra "
delniška družba za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani,
dne 26. marca 1923 ob 16. uri
v prostorih Zadružne gospodarske banke, d.d. v Ljubljani, s tem
dnevnim redom:
1.	Volitev predsednika zbora in dveh skrutinatorjev, ki poslujeta obenem kot ove-rovatelja zapisnika.
2.	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končni določitvi družbenih pravil, kakor jih je odobrilo državno oblastvo, pri čemer je treba dokazati s potrdili v izvirniku ali poverjenem prepisu, da je delniška glavnica popolnoma vplačana in družbi na razpolago, ter obenem položiti in ugotoviti podrobni račun ustanovnih stroškov.
3.	Volitev 5 do 9 članov upravnega sveta.
4.	Volitev 3 do 5 članov nadzorništva.
Zadružna gospodarska banka d.d. Ljubljana
"Dobro,” je sam sebi polglasno zamrmral in se ozrl po kavami, ne da bi odložil časopis. Za hrbtom pri sosednji mizi so sedeli trije gostje, ki so se v | pogovoru o jutrišnjih volitvah že močno razvneli in drug drugega prepričevali o strankarski pripadnosti. Točno tako kot sinoči v kavarni "Zvezda". Prizori se ponavljajo, je pomislil Galle. Odtod tudi vpliv na nelagodnost in slabo počutje. V : polni in zakajeni kavarni se je | zasedel z Antonom Kosom, uradnikom Zadružne gospodarske ban-[ ke, kamor sprva nista imela namena vstopiti, vendar ju je | vrtinec sproščenosti po daljšem srečanju potegnil v širok krog | starih znancev in družabnih pri-| jateljev, s katerimi sta se po-! zdravijala in rokovala. Ansambel "Šramelj" je s svojimi melodijami omamljal in sproščal sicer običajno zadržanost. S kozarci močnejšega so gostje zlivali svoja čustva do lastne stranke in ostro napadali nasprotnika. Bilo je kot v mravljišču in Galle in Kos sta se smejala, pritrjevala in se včasih spogledala. Svojih mnenj nista izražala niti nasprotovala marsikateremu vsiljivemu sosedu, ki je svoje nazore na vsak način hotel deliti z drugimi.
"Volitve so ljudska obsodba," je s kozarcem v roki visoko nad glavo krilil doktor Andrej misleč, da ga posluša več omizij hkrati, ko je razkoračen sedel j obrnjen proč od svoje družbe. "Šolsko zakonodavstvo in ureditev razmerja med cerkvijo in državo je pred durmi. To skrbi klerikalce, ne pa oni neresni program avtonomije, ki so ga razvili. Avtonomija rečejo, mislijo pa na svoj vpliv na šolo, na ureditev uprave cerkvenih premoženj..."
"... in na medverske odnose ter vlogo rimske cerkve v Jugoslaviji sploh," je glasneje zavpil njegov stanovski prijatelj po-
GROt
tem, ko je trdo postavil prazen kozarec na mizo.
"Slovenci po svojem izkustvu iz Avstrije in po 40 letnem boju s klerikalizmom bodo znali v teh vprašanjih zavzeti stališča, ki ne bo prijetno klerikalizmu," je ponovno vzel besedo doktor Andrej in si pogladil goste črne lase, nato pa še v trikotnik pristrižene brke. Majhna brada usločena proti grlu je drhtela, ko je dopolnil sebe: " S plemenskega stališča se mnogo hujska proti jugoslovanski demokratski stranki. Nasedel je tudi marsikdo, ki nam je po svetovnem nazoru blizu, a bil je krivičen in površen." Segel je po novem kozarcu, ko so mu somišljeniki zaploskali.
Kos se ni mogel vzdržati, da se ne bi nagnil h Galletu in mu na uho glasno dejal:
V vsaki državi odločuje država. Kakršna je ona, tako se razvija vsa država. To prezirajo Hrvatje, ki v plemenski pretiranosti bojkotirajo Beograd. Od avtonomistov, kakor so na primer klerikalci, ni pričakovati krepkega in trajnega vpliva na državno osrednjo upravo, ker se po celem svojem programu bore proti važnosti središča."
Galle je molčal in rahlo skomignil z rameni. Ne da bi pokazal svoje začudenje nad besedami Kosa, ki je sicer poznal njegovo neopredeljeno stališče do strankarskih odnosov, mu je rahlo namignil na razvnetega govornika pri sosednjem omizju, ki se je začel utapljati v lastni sentimentalnosti.
"Kakor nam ne morejo klerikalci vzeti ljubezni do lastnega slovenskega plemena, kakor nam frankovsko izdajstvo ne more izbrisati bratstva s Hrvati, tako nam obnašanje nekaterih Srbov ne more iztrgati ljubavi in zvestobe do Srbstva."
Doktor Andrej je dvignil kozarec, priprl oči in znižal
glas, ko je "Šramelj" igral sentimentalni napev popularnega tanga. Galle in Kos sta mu prisluhnila, ko je z utrnjeno solzo bolj sebi kot drugim dopolnjeval svoje prepričanje.
"... dvignimo se v mislih na : Triglavsko višino in poglejte I na jug, kjer zavratni Italijan | ubija srca naših bratov in na 1 sever, kjer umira koroško Slo-j venstvo in koder pride v dogled-j nih letih stara nevarnost ger-; manske strasti za Adrijo..."
Pri sosednji mizi se je raztreščil kozarec. Galle se je zdrznil. Menda danes in jutri ter v ponedeljek ne bodo točili alkoholnih pijač zaradi volitev. Takšen napis je namreč videl sinoči na vratih vinske kleti v "Zvezdi".
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D.D. V LJUBLJANI
Ljubljana, dne 15./ 5. 1923 (Jugoslavija)
P.N.
" H y d r a " d.d. za galva-nične elemente in elektrotehniko
Ljubljana
S tem potrjujemo, da je Vaša delniška glavnica v znesku Din 375.000.- pri nas popolnoma vplačana in Vaši družbi na razpolago.
Razen kolkov ni zaznamovati nobenih ustanovnih stroškov.
Z odi. spoštovanjem:
Zadružna gospodarska banka Ljubljana
Dr. Slokar Ir. pp. Dr. Božič lr.
"Je Pichler nakupil kaj delnic?" je vprašal Žaren, ko mu je preko mize vračal dopis.
! Na vljudno vprašanje natakarja,
: če lahko odnese časopise drugim gostom, je Galle samo prikimal. Šele tedaj je opazil, da še ved- j no drži v roki Uradni list. Že je hotel vstati izza mize, ko je vstopil ravnatelj Gospodarske zveze Franc Žaren in se mu že , od daleč nasmehnil. Vsedel se j je nasproti Galleta in naročil grog. Od tistega večera pri Pichlerju se še nista videla in Galle se je prisrčno razveselil gosta in si takoj naročil še eno turško kavo.
"Tudi jaz sem prebral vabilo na ustanovni občni zbor HYDRE objavljenem v današnjem Uradnem ! listu," je smeje pokazal na časopis, ki ga Galle še ni uteg-I nil pospraviti. "V ponedeljek j teden se torej vidimo!"
i	•' i
"Da! - In še tole vam pokažem," je zadovoljno rekel Galle in izmed listin v aktovki izbrskal I j dopis, ki ga je prejel ravno na I današnji dan. Za trenutek ga je pridržal v roki, še enkrat bežno preletel vsebino in ga izročil Žamu, ki ga je z radovednostjo in globokim zanimanjem pričel brati. Galle se je zleknil nazaj in motril soseda.
"Ni mi še znano," je odgovoril.
"Vprašal sem kar tako," se je smehljal Žaren. Tudi Galle se je nasmehnil in ujela sta se z očmi. Oba sta mislila enako in o vtisih tistega večera nista nista imela namena razpravljati.
"Sledite kaj agitacijam na jutrišnje volitve?" je Žaren ironično pogledoval na Galletovo ozadje, kjer je trojica še vedno filozofirala o možnih volilnih rezultatih in številu glasov, med drugim pa celo omenjala ljubljanskega poslanca.
"Še preveč," se je namrščil Galle. "Vsepovsod so že prava posilstva."
"Naj k temu nekaj dodam?"
"Lahko, če je zanimivo."
"Čudovit spodrsljaj," se je Žaren nagnil bliže h Galletu.
"Zelo slabo se mora goditi klerikalcem v ljubljanski okolici. Kajti, pričeli so agitirati proti demokratom s tem, da govore, da kandidira gospod Jožef Turk skupaj z doktor Šušteršičem. Namestnik gospoda Turka je sicer gospod Šušteršič, ki pa v resnici ni doktor, marveč vrli demokrat in posestnik Šušteršič iz
Dravelj, kjer ima znano gostilno ,Pri slepem Janezu’
Galle se je zasmejal sproščeno in od. srca kot redkokdaj. Kaj takega še nikoli ni bil slišal. "Počasi me bodo volitve začele celo zanimati," je rekel Žarnu, predno sta se poslovila. Še vedno z nasmeškom se je dobre volje napotil domov na kosilo.
Šele potem, ko je gospodinja w Reza postavila jušnik na mizo in zaželela notarju dober tek, je umolknila. Natresla mu je bila že obilico zanjo pomembnih novic od predvčerajšnjega potresa v Sarajevu do smrti bivše črnogorske kraljice Milene, ki je umrla danes po polnoči. Začudeno je opazovala svojega gospoda, ki se je ob njenih besedah samo nasmihal in ugotovila je, da tako razpoloženega ni videla že lep čas.
VI
Cvetna nedelja 25. marca 192? je bila sončna in topla. Čeprav je bilo po okoliških hribih še dovolj snega, se je dnevna temperatura povzpela že na 18 stopinj in zvabila Ljubljančane na krajše sprehode v Tivoli. Še posebej priljubljeno sprehajališče je bilo v drevoredu, za katerega je napravil načrte inženir Blanc-hard in ga po odhodu Francozov odobril in izvedel avstrijski guverner Ilirskih dežel grof Lattermann.
"Dober dan, gospod doktor!"
Galletu je zastal korak. Gradbeni svetnik inženir Rueh je visoko dvignil klobuk v pozdrav.
"Če dovolite," mu je odvrnil notar in prisedel na klop med dvema kostanjema. "Mnogo znanih osebnosti je videti danes kot na kakšnem shodu. - In Vi?"
"Zakaj ne bi človek izkoristil tako lep začetek pomladi," je odgovoril Rueh. "Upamo lahko, da bo lepa tudi Velika noč," je še dodal.
Galle je skomignil z rameni, na to pa predlagal, da gresta za praznike na ščuke k Florjančiču na Vodnikov trg. Rueh je predlog sprejel brez pomisleka.
"In še bo jutri uspelo, kot je predvideno, jih bova zalila s starim jeruzalemskim muškatnim silvancem," je rekel Galle in s konico sprehajalne palice zarisal v pesek velik krog.
"Jutri? - Ah, da, da. Ustanovni občni zbor HIDRE," se je spomnil Rueh in se obrnil h Galletu.
; "Ste rahlo zaskrbljeni?"
j Notar mu ni takoj odgovoril. Zagledal je sprehajalca, visoke in sloke postave in se mu odkril.
Bil je vladni komisar gospod Josip Dolinar.
"Ga dobro poznate?"
"Da," je odvrnil Galle in gledal za njim, dokler se ni izgubil med ljudmi. "Koncipist pri Velikem županu v Ljubljani. Nekoč sva gojila tesnejše osebne stike, dokler se zaradi osebne kariere v neki pravdni zadevi ni sprevrgel v opozicijo."
Gradbeni svetnik je spremembe v nagnjenjih posameznikov dobro ' poznal zaradi strankarskih struj, v katerih je že zdavnaj zgubil nekaj starih prijateljev ali so-j šolcev. Zadnje volitve pred ted-! nom dni so sicer prinesle nekaj : sprememb, ko je v Ljubljani zmagal Napredni blok, Demokrati pa j so sploh na Slovenskem od zad-njih volitev napredovali kar za 21 odstotkov. Zamahnil je z roko in s komolcem dregnil Galleta.
"Poglejte!"
Skozi drevored se je v počasnem koraku približevala Pichlerjeva družina. Z vzravnano držo, ki je vzbujala vtis ošabnega ponosa, je streljal z očmi na vse strani. Ob njem je drobila soproga v rožnato mladostni obleki z zaprtim senčnikom v roki, za njima pa sta v živahnem pogovoru žgoleli ■ njuni hčerki Anita in Suzana.
I Galle in Rueh sta vstala s klopi
in privzdignila vsak svoj klobuk, ko je Pichler razprostrl roke, kot bi hotel izraziti širokogrud-nost do starega poznanstva. Minilo je že mesec in pol od tistega večera, ko so pri Pichlerjevih praznovali rojstni dan starejše j hčerke Suzane in ko je Galle s j pojasnjevanjem nekaterih stališč do nove delniške družbe HIDRA . vzbudil zanimanje gostitelja za j možnost naložbe svojega kapitala v delnice.
i "0, da, da," se je hotel na vprašanje Galleta široko zasmejati, vendar se je vzdržal, da ne bi i pri mimoidočih vzbujal pretirane pozornosti. "Kar lepo število sem jih pokupil," je še dodal. Ko pa je uvidel, da Galle molči, je zaskrbljeno vprašal: "Menite, da sem storil dobro dejanje?"
"Vsako dejanje nosi rizično odgovornost, vendar sem prepričan, da je vaša naložba za delnice HIDRA pravilna poteza poslovnega človeka vašega kova."
Pichler se je oddahnil. Še posebej mu je laskalo notarjevo priznanje izrečeno ob prisotnosti soproge in hčera, ki sta molče opazovali Galleta. Suzana še ni pozabila edine orhideje, ki jo je za dvajseti rojstni dan prejela od notarja. Rada je občudovala resne ljudi, ki znajo z malenkostno pozornostjo pustiti spomin globokega vtisa. Pravo nasprotje
mojega vihravega očeta, je večkrat pomislila.
Izmenjali so še nekaj besed in poklonov ter se razšli.
j Galle in Rueh sta se napotila v mesto. Lep kos poti sta molčala, nakar je Rueh obstal in se zazrl v Galleta. "Prav trdno pa nisem prepričan v vaše besede."
"Spoštovani gospod Rueh," je odvrnil Galle na kratko. "Jutri bomo položili temeljni kamen za tovarno baterij!"
Zadnji sončni žarki so obsijali grajsko pobočje, ko sta zapustila Lattermannov drevored.
(se nadaljuje)

Prejeli so POSEBNA PRIZNANJA
PODGORELEC
Angelca
SIRNIK
Alojz
Podgorelec Angelca je v delovni organizaciji Zmaj od. 22.8.1962 leta. Začetek njenega dela sega v obdobje, ko je v baterijski proizvodnji prevladovalo se ročno delo, med katera so spadala tudi zahtevnejša in odgovornejša opravila. Takšna pa smo zaupali delavkam, kot je bila Podgorelčeva in ki je delala na polnjenju členov z elektrolitom, namakanju in odkuhavanju členov in končno še montiranju ploščatih in anodnih baterij v takratnih izredno slabih pogojih dela.
Z ukinitvijo ročnih del je bila leta 1968 premeščena na delovno mesto posluževanje avtomagregata.
Ko je bilo v letu 1979 v operativno tehnični kontroli izpraznjeno delovno mesto operativnega kontrolorja, smo izbrali zgoraj imenovano. Ustrezala je vsem danim zahtevam za opravila kontrolorja kakovosti, kot so temeljito poznavanje tehnoloških procesov proizvodnje, natančnost pri delu in zanesljivost ter komunikativne sposobnosti. Kot že večkrat doslej je tudi tokrat dokazala, da lahko s svojimi karakternimi lastnostmi in dobrimi delovnimi navadami zgledno, uspešno in vestno izpolnjuje dane naloge.
V 21 letih dela v Zmaju je bila večkrat izvoljena in vključena v organe upravljanja, pravkar pa se ji izteka že četrto leto članstva v DS v TOZD Baterije.
Sirnik Alojz se je v delovni organizaciji Zmaj zaposlil že 8.7.1959 in opravljal naloge strojnega ključavničarja. Zaradi odsluženja vojaškega roka je prekinil delovno razmerje in ponovno postal delavec v Zmaju 1963 leta. V takratnih izredno težkih pogojih je delal v tako-imenovani "črnini", kjer je vzdrževal maloštevilne in zastarele stroje.
Vsa leta v Zmaju je imenovani poleg uspešnega opravljanja del in nalog razmišljal in snoval ter tudi uspešno izvajal tehnične izboljšave, o čemer pričajo podatki že za leto 1964 o povečani produktivnosti in preusmeritvi ročnega na strojno izdelavo depol mošnjičkov R 14 in R 6 in dalje leta 1967, ko mu je bila izplačana nagrada zaradi predelave odpadnih akritnih form. Leta 1969 je dobil premijo zaradi uspešne izvedbe dosedanjega ročnega dela in leta 1975 je spet dokazal prihranek zaradi predelave poti skača jeklenih dna R 14. V letu 1981 je prijavil tehnično izboljšavo izsekavanja pokrovk ki je v letu 1982 doprinesla 85I.000 din (85 milijonov starih) prihranka.
Že to je dovolj za ugotovitev, da je Sirnik Alojz ne samo strojnik oz. vzdrževalec z uspešno opravljenimi nalogami,
temveč, da tudi z lastnim razmišljanjem in dejansko izvedbo zamisli uspešno deluje na svojem področju, za kar je utemeljeno mišljenje, da je končno prejel še posebno priznanje.
In ne nazadnje, kar je treba še posebej poudariti, je z osvojitvijo lastne proizvodnje svetilk vključno s polizdelki izredno aktivno vključen v to dejavnost, kjer stalno uporablja kreativne sposobnosti in so zato njegovi osebni rezultati znatno večji od predvidenih .
Njegov odnos do dela, delovnih sredstev in do sodelavcev je na ravni, ki jo malokdo doseže. Širše je deloval na različnih področjih, zdaj pa je član komisije za delovna razmerja TOZD Baterije.
HASANAGIČ Sevda
Hasanagič Sevda se je v delovni organizaciji zaposlila 2o.8.1962 leta. Začela je pri čiščenju členov in štiri leta kasneje je pričela z zalivanjem členov in baterij z zalivno maso. Zaradi sposobnosti prilagajanja katerimkoli delovnim fazam je bila leta 1972 premeščena na delovno mesto supler. Osem let je uspešno opravljala različna dela in leta 198o za nedoločen čas prišla k strojem paper li-
(naslednja stran)
(s prejšnje strani)
ned. Kot baterijska delavka na zahtevnih posluževalnih delih v proizvodnji je upravičeno deležna priznanja za uspešno opravljanje nalog.
Hasanagič Sevda je vsa leta v Zmaju vključena v samoupravno in družbeno politično udejstvovanje . V tem obdobju je članica disciplinske komisije TOZD Baterije in članica sekretariata ZK v TOZD Baterije . V Zvezo komunistov je vstopila že leta 1959*
Večkrat izrečena priznanja ob upoštevanju gornje navedbe je umestna utemeljitev, da ji je ob 60 letnici Zmaja bilo podeljeno posebno priznanje.
ŠTIGLEC Franjo
Štiglec Franjo je v Zmaju od 25.9.1965 leta in letos je med jubilanti z dvajsetletno delovno dobo v naši delovni organizaciji. Začel je kot pripravlja-lec depolarizacijske mase in kasneje elektrolita. Bil je transportni delavec, vratar, opravljal delo v dispečerski službi (1971) in sploh je bil zaradi sposobnosti in splošne razgledanosti cenjen in upoštevan pri kakršnem koli delu. Poleg tega je ob delu obiskoval poklicno šolo kovinske stroke in jo uspešno in v rednem roku končal leta 198o. Že dve leti pred tem - v času šolanja, je bil premeščen v službo vzdrževanja, v strojno delavnico, kjer je marljivo in uspešno opravljal različna dela. Marljivost in vztrajnost ter prizadevnost pri delu osebnega in širšega interesa so za imenovanega tiste značilno-
sti, ki zaslužijo vsestransko priznanje. Ob upoštevanju navedenega je bil lani dodeljen na opravila in naloge pomočnika skladiščnika tehničnega materiala.
Kot vzoren delavec je bil Štiglec Franjo večkrat iz svoje delovne sredine predlagan in izvoljen v samoupravne organe in družbeno politične organizacije. V tem obdobju je namestnik predsednika 10 00S v TOZD Baterije, član konference osnovnih organizacij sindikata ter član komisije za delovna razmerja.
S tem je utemeljen predlog, da je imenovani za vsestransko aktivnost prejel posebno priznanje DO Zmaj.
K 0 M Č A K Anton
V delovni organizaciji ZMAJ se je zaposlil leta 1966. V TOZD Specialne baterije je delal na dovozu in drobljenju mangana oziroma mletju in sejanju mangana. Sodelavci so kaj hitro v njem spoznali vestnega in natančnega sodelavca in zato mu je bila zaupana naloga izdelovalca depolarizacijske mase. Kvaliteta njegovega dela se je odražala v pričakovanih rezultatih in zato je postal mešalec kemičnih sestavin.
Marljiv, vesten in dosleden pri svojem delu je tudi kot sodelavec aktiven na drugih področjih. Je član disciplinske komisije ter namestnik predsednika osnovne organizacije sindikata. S tem mu je dana možnost kreativnega oblikovanja širših interesov TOZD, ki jih uspešno, korektno in dosledno zagovarja. Prav s tem pa doprinaša velik delež pri uspešnosti svoje temeljne organizacije.
Za podelitev priznanja je bil predlagan za izjemno prizadevanje pri delu in družbeno politično in samoupravno angažiranost .
S T H H A D Lizika
Imenovana se je v naši delovni organizaciji zaposlila v letu 1969 in sicer najprej za določen čas 5 mesece. Ker pa je v tem času pokazala izredno prilagodljivost in sposobnost pri delu, je bila sprejeta za nedoločen čas. Številna dela v proizvodnji, med katerimi je treba omeniti le izdelavo elementov, podajanje tablet in izdelava mase za elektrolitski sloj, je opravljala nadvse uspešno, vzorno in zgledno tako, da je bila v letu 1976 premeščena na delovno mesto kontrolorja kakovosti. Ustrezala je vsem zahtevam kot so dobro poznavanje tehnoloških procesov, natančnost pri delu ter zanesljivost.
Do sodelavcev in dela ima korekten odnos. Prav zato je v vsakem času, tudi v primeru večje odsotnosti sodelavcev pripravljena sprejeti dodatne naloge, ki jih marljivo izpolni.
Že večkrat ustno izrečena priznanja in pohvale za vestno in požrtvovalno delo so se tokrat utrdile v obliki uradne podelitve posebnega priznanja.
MATIČ Silva
V de]jvni organizaciji ZMAJ oz. TOZi/ Specialne baterije se je zaposlila kot administratorka leta 197*. Z vzornimi delovnimi navadami je vzbudila pozornost pri sodelavcih, saj je zaupane naloge opravljala vestno, hitro in nemalokrat tudi samoiniciativno. Delo je začela po-
vezovati s samoupravljanjem in je danes kot tajnica angažirana pri sestavi zapisnikov, poročil in drugega gradiva, še več, je predsednica disciplinske komisije, članica uredniškega odbora glasila GLAS ZMAJA ter angažirana in aktivna tudi v krajevni skupnosti.
Priljubljena med sodelavci zaradi korektnih odnosov, strokovno usposobljena samoiniciativna delavka, samoupravno aktivna v interesu celotnega kolektiva in občasna dopisnica v naše glasilo je deležna pohval in priznanj. Zato so jo sodelavci predlagali za podelitev priznanja za izjemno ustvarjalno delo in angažiranost pri delu in družbeno politično angažiranje v vseh organizacijah.
KOPREK Polda
V delovni organizaciji Zmaj se je zaposlila že leta 1949. Zaradi uspešnega izpolnjevanja nalog in lastnega nagnjenja do obvladovanja vseh delovnih operacij je bila kmalu prekvalificirana na delovno mesto kontrolorja kakovosti z opravljenim strokovnim izpitom za elektro-kemijske delavce. Po nekaj letih se je specializirala za kontrolo kakovosti vhodnih surovin in opravljala delo z osebnim občutkom odgovornosti. Leta 1972 ji je bilo zaupano delo skladiščnika reprodukcijskih materialov, dokler ni bila v času reorganizacije v tovarni premeščena v računovodstvo na delovno mesto knjigovodja osebnih dohodkov.
Izredno vestna in delovna ter zanesljiva pri svojem delu je bila že večkrat deležna od sodelavcev različnih priznanj in pohval.
Posebno priznanje za vestno in požrtvovalno delo pa so ji sodelavci ob 6o-letnici obstoja tovarne podelili tudi za 34- letno pripadnost kolektivu. Je namreč sodelavka z najdaljšo delovno dobo v Zmaju.
SMOLIČ Franc
V delovno organizacijo je prišel leta 1974 na delovno mesto vodje splošno kadrovskega področja. Kot komunist se je izredno zavzemal za dosledno izvrševanje zastavljenih ciljev, kritično in samokritično osvetljevanje problemov in za celovit sistem informiranja vseh zaposlenih delavcev. Zato je kot angažiran samoupravi jalec, dober in kreativen delavec in organizator prejel v letu 1978 red dela s srebrnim vencem.
Zaradi izredne zavzetosti za uspešno uresničevanje planskih nalog in dobrih poslovnih rezultatov tovarne baterij, pri čemer je nudil močno podporo za vidno uveljavljanje samoupravnega delovanja, je bil v-letu 198o imenovan za glavnega direktorja delovne organizacije Zmaj.
Posebno priznanje Zmaja mu je bilo podeljeno zaradi požrtvovalnega dela in za razvoj samoupravljanja^ in delovanja družbeno političnih organizacij ter za zasluge pri razvijanju in uresničevanju zasnov SLO in DSZ.
OROŽIM
Tone
V	delovni organizaciji ZMAJ se je zaposlil leta 1972 kot organizator ekonomske propagande. Poleg svojega strokovnega dela se je takoj vključil v samoupravno in družbenopolitično delovanje. Ne samo v Zmaju, temveč tudi na terenu je dosledno opravljal številne funkcije in bil med drugim
pet let sekretar OOZK. Krajani so mu izrazili priznanje na ta način, da je leta 198o prejel red dela z zlatim vencem.
V	delovni organizaciji Zmaj je uspešen strokovni delavec, dober tovariš in aktiven oblikovalec različnih akcij in izvajalec nalog, ki so mu zaupane. Je član delavskega sveta delovne organizacije, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v delovni skupnosti, predsednik upravnega odbora blagajne vzajemne pomoči, načelnik narodne zaščite in predsednik aktiva Zveze borcev SOZD Iskra, če naštejemo le nekaj najbolj vidnih dolžnosti, ki jih opravlja požrtvovalno in uspešno.
Posebno priznanje Zmaja mu je bilo podeljeno za razvoj samoupravljanja in delovanja družbeno političnih organizacij ter za zasluge pri razvijanju in uresničevanju zasnov SLO in DSZ.
ČESTITAMOI
e ŠESTDESET LET ISKRINE TOVARNE BATERIJ ZMAJ
Žepni viri električne energije
Ljubljana, 13. - V Iskrini industriji baterij ZMAJ proslavljajo te dni 6o-letnico delovanja. Že 1923. leta je bila namreč v Ljubljani v okviru delniške družbe za galvanične elemente in elektrotehniko ustanovljena tovarna baterij, ki si je kmalu nadela ime Zmaj, kakršno je obdržala do današnjih dni. To je bila prva tovrstna tovarna na slovenskih tleh, ki se je v predvojnem obdobju preselila z Mestnega trga na Miklošičevo cesto, nato na Šmartinsko in končno v Stegne, po predhodni združitvi s SOZD Iskra. Danes je v tej tovarni zaposlenih 44o delavcev, katerih število je že deset let nespremenjeno. Zaposlovanje so lahko omejili zaradi dviganja produktivnosti in uvajanja tehničnih izboljšav. Baterije so tudi zanimivo blago za izvoz; le-ta naj bi dosegel letos vrednost milijon 800.000 dolarjev.
Ob tej častitljivi obletnici, ki jo bodo delavci tovarne Zmaj predstavili javnosti edinole z rdečo nalepko ploščatih baterij (takšne baterije so bile prvi proizvod stare tovarne), so se bolj kot v preteklosti ozirali v prihodnost,natančneje v napore za čimvečji izvoz. "Ob nekoč bolj stihijnem izvozu smo se na tuji trg intenzivneje začeli ozirati šele po 1979 letu," je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal Franc Smolič, direktor DO Zmaj. "Naslednje leto je izvoz že dosegel 900.000 dolarjev in lani poldrugi milijon dolarjev, medtem ko je letošnji planirani izvoz milijon in 800.000 dolarjev. Med deželami, ki kupujejo naše izdelke so
ZRN, Anglija, Francija, Švica, Avstrija, Madžarska in SZ."
Kljub zanimivim izvoznim uspehom, ki jih uresničujejo v okviru Plansko-poslovne skupnosti baterij aš e v Jugoslavije (trenutno so v Jugoslaviji trije proizvajalci baterij) se sodelavci Zmaja zavedajo, da v zdajšnji obliki in razmerah izvoz ni dolgoročna rešitev.
V naših baterijah je še vedno ■ premalo domačih surovin, čeprav so se letos vsaj delno uspeli nasloniti na domačo manganovo rudo iz nahajališč BIH. Zato so v svoj razvojni in investicijski program postavili med drugim v ospredje razvojno delo na oplemenitenju nekaterih domačih materialov in surovin,ki bi lahko zamenjali potrebe po uvozu repromateriala.
"Baterije rabijo tudi svojega porabnika", pravijo v tovarni Zmaj. Zato so se ob pomanjkanju nekaterih uvoženih igrač in zabavne elektronike lotili proizvodnje različnih svetilk za široko potrošnjo. Poleg tega so v zadnjem času začeli izdelovati še "svetlobne trakove" in blestivke za cestno signalizacijo, kakor tudi svetilke za zavarovanje gradbišč. Slednji izdelki zaidejo tudi na tuje. Najbolj iskani izvozni artikel pa je debela 6-voltna baterija, kakršna je v namiznih svetilkah za taborjenje.
K podatku, da so lani izdelali kar 42 milijonov različnih baterij, delavci Zmaja dodajajo: "čim bolj razvito je tržišče, tem večja je potrošnja baterij."
Roger Gogala
DNEVNIK, 13. aprila 1983
Iz TV Obzornika
V televizijskem Obzorniku 15. aprila 1983 je bila v 1,37 minutni oddaji predstavljena delovna organizacija ZMAJ ob njeni 60 letnici obstoja. Poleg slikovnega prikaza iz proizvodnje smo od novinarja Janeza Pirša slišali naslednje besedilo:
"Kljub temu, da zadovoljuje Iskrina tovarna baterij Zmaj iz Ljubljane kar 4o odstotkov vseh domačih potreb, postaja iz leta v leto večji izvoznik. Šele pred petimi leti so se prvič pojavili na tujih trgih s skromnimi 27o tisoč dolarji izvoza, ki je nato iz leta v leto skokovito rasel. Lani so izvozili že za poldrugi milijon dolarjev baterij, predvsem na konvertibilna tržišča Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije, Francije, Švice in Avstrije -letos pa načrtujejo skoraj za milijon osemsto tisoč dolarjev izvoza.
Gre torej za vse pomembnejšega ljubljanskega izvoznika, ki skoraj tretjino proizvodnje izvaža na tržišča, ki so sicer zasičena s kakovostnimi baterijami. Letošnji četrtletni uspehi kažejo, da so načrtovali smotrno tako,da so s poslovanjem v teh dneh, ko praznuje 440 delavcev Zmaja svojo 60. obletnico lahko zadovoljni.
Cokla v razvoju je zastarela tehnologija, pa tudi odvisnost od nekaterih surovin, ki jih nikakor ne morejo nadomestiti z domačimi. Prav zato njihov razvojni oddelek skupaj s Strojno fakulteto iz Ljubljane načrtujejo izdelavo novega postopka baterij. Te bodo v večji meri vezane na domače surovine, kar pomeni, da bodo z novimi elektrokemičnimi sistemi, ki so plod domačega znanja, potrebovali za izdelavo manj surovin in manj dela. Zdaj poskusno že izdelujejo miniaturne "gumbaste" ter alkalne baterije z daljšo živijensko dobo - že v kratkem pa bo stekla redna proizvodnja."
DELO ★ stran 5
Proizvodnja izključno na domačem znanju
Ljubljanski Zmaj je zadnjo licenco kupil pred 13 leti - Izvoz na Zahod
Ljubljana, 12. aprila -Iskrina delovna organizacija Zmaj je lani izvozila za 1,5 milijona dolarjev, letos pa bo predvidoma vrednost izvoza povečala na 1,8 milijona dolarjev; 8o odstotkov tega izvoza odpade na konvertibilna območja. Njihov glavni izvozni izdelek so 6-voltne baterije, ki jih največ prodajo v ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Švico in Francijo.
Poslovna bilanca ob 6o. obletnici - praznujejo jo te dni -je torej spodbudna. Ob tem velja dodati, da je Zmaj kljub težavam z repromaterialom v prvem četrtletju izpolnil 22 odstotkov za letos predvidenega izvoza. Kot pravi direktor Zmaja Franc Smolič, imajo z dobavami barvnih kovin, cinka, medenine in plastike, kar kupujejo doma, več težav kot pa z uvoženim repromaterialom; z izvozom si namreč zagotovijo dovolj za to potrebnih deviz.
Poleg klasičnih okroglih in ploščatih baterij delajo še baterijske elemente za PTT in železnico ter razne svetilke. Izdelovanje baterij je šest desetletij dolga tradicija, le da je zdaj proizvodni program teh pestrejši in temelji že izključno na domačem znanju, zadnjo licenco so kupili pred trinajstimi leti.
Januarja so začeli s poskusno proizvodnjo miniaturnih (gumbastih )bateri j , ki jih uporabljajo za ure, slušne in druge aparate , v kratkem pa bo stekla še proizvodnja alkalnih baterij.
Te so vzdržljivejše (uporabljajo jih, na primer, za foto aparate in snemalne kamere).
Stroj za izdelovanje teh baterij zdaj vpeljujejo, izdelala pa
Iz radia
Na programu radia Ljubljana dne 12. aprila 1983 ob 15. uri.
Ob 60 letnici obstoja tovarne baterij ZMAJ in 10 letnici njene vključitve v sestavljeno organizacijo združenega dela ISKRO je bila v Stegnah, kjer so leta 1978 zgradili novo tovarno, danes tiskovna konferenca. Na njej so predstavili dosedanji razvoj in načrte delovne organizacije, ki zaposluje 440 delavcev v dveh temeljnih organizacijah in sicer TOZD-u Baterije Ljubljana in TOZD-u Specialne baterije v Šentvidu pri Stični.
Poroča Nande Žužek:
"Naj začnemo z ugotovitvijo, da tovarna baterij ZMAJ, ki uvaja številne nove izdelke, v zadnjih 13 letih ni najela nobene tuje licence, marveč je vsa njena razvojna in naložbena dejavnost temeljila na lastni ustvarjalnosti in še zlasti na sodelovanju s fakultetami in inštituti ter organizacijami iz Slovenije in države. Danes ZMAJ zadovoljuje okrog 4o odstotkov potreb jugoslovanskega trga po baterijah in baterijskih svetilkah in se od leta 1979 intenzivno uveljavlja tudi kot izvoznik. Izvoz na trge konvertibilnih valut je tovarna povešala od 2oo.ooo dolarjev v letu 1979 na poldrug milijon dolarjev v letu 1982, letos pa naj bi dosegla izvoz v
ga je ljubljanska strojna fakulteta, ki je pri tem upoštevala tudi izsledke Zmajevega razvojnega oddelka.
Osnovna naloga tega razvojnega oddelka, ki dobro sodeluje tudi z drugimi domačimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, je razvijanje novih elektrokemičnih sistemov; se pravi baterij, ki bodo rezultat večjega znanja (izključno domačega) in bo za njih potrebno manj materiala in dela.
Ljiljana Djerič
vrednosti okrog milijon osemsto tisoč dolarjev. V letu 198o, ko je zaradi omejitev pri uvozu aparatov, ki trošijo baterije začela pešati proizvodnja baterij, je tovarna Zmaj uvedla proizvodnjo baterijskih svetilk.
Svoj proizvodni program pa zdaj razširja tudi na nekatere novejše sisteme baterij za profesionalno rabo v najrazličnejših instrumentih, merilnikih in računalnikih, v zaščitnih in alarmnih napravah, v raznih avtomatih in podobno. Med tovrstne izdelke sodijo na primer gumbaste baterije, šest voltne baterije, ki jih Zmaj izdeluje v kooperaciji s tujim partnerjem in so po večini namenjene za izvoz ter baterije, ki jih troši razširjajoča se industrija igrač poleg svetilk, magnetofonov in drugih artiklov široke porabe. V Zmaju si prizadevajo z domačimi viri nadomestiti tudi uvoz nekaterih surovin. Med ta prizadevanja sodijo na primer vlaganja v pridobivanje manganove rude v sodelovanju z občino Kotor varoš, Energoinvestom in drugimi jugoslovanskimi proizvajalci baterij. Prednost tega projekta je med drugim ta, da naprave za mletje manganove rude, ki velja najmanj dvesto milijonov dinarjev in bi jo bilo treba sicer uvoziti,že obstoja.
Ob koncu naj še povemo, da je tovarna Zmaj začela lani v so-r delovanju z zahodno nemško firmo HORIZONT izdelovati baterijske svetilke za signalno označevanje gradbišč, za katere je treba sestavne dele zdaj že uvažati.
V petih letih naj bi Zmaj osvojil proizvodnjo večine teh delov, kar je še zlasti pomembno zato, ker je domala vsa proizvodnja tovrstnih svetilk namenjena za izvoz."
Po magnetofonskem
zapisu zabeležil My
***********************
3333333033300
Popravek
V prejšnjem glasilu številka 3 seje v članek PREGLED NOVOSTI NA PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA vrinila neljuba napaka. V drugi koloni zgoraj, ko govorim o predčasni upokojitvi, se četrti stavek pravilno glasi:
Tako zmanjšana pokojnina se izplačuje do takrat, ko zavarovanec oziroma zavarovanka dopolnita 60 oziroma 35 let starosti ( in ne 65 kot je bilo pomotoma objavljeno ).
V.Z.
Posebno PRIZNANJE ZMAJA je prejelo pet potnikov naših proizvodov in sicer za dolgoletno vestno, požrtvovalno in uspešno delo na področju plasmana baterij in baterijskih svetilk na jugoslovanskem tržišču.
Potnik za področje Makedonije in Kosova
LAZAREVSKI Stevo
Potnik za področje vzhodne Bosne
OMERBAŠIČ Salem
Potnik za področje Beograda JOVANOVIČ Božo
Potnik za področje ožje Srbije VESIČ Dragan
Potnik za področje Slovenije POŽENEL Štefan
KERZNAR Marija, GROŠELJ Marija in PETERLIN Milena na proslavi kot jubilantke s 30 letno delovno dobo v tovarni ZMAJ
V okviru programa je nastopal tudi humorist "iz baze" Marjan ROBLEK in izzval pri poslušalcih obilo smeha.
Letošnji
jubilanti
10 l6t...
ČAMERNIK Janez DOLANC Ivica GABROVEC Marija KERŠIČ Leon SIJAMHODŽIČ Husein TUREK Jože VEZJAK Franc
20 let...
AMBROŽ Marija ANŽLOVAR Jože GRABNAR Alojz JOVANOVIČ Marija MEDVED Alojz NANUT Ljuba TELBAN Vlado ŠTIGLEC Franjo ŠTIRN Viktor ŠTRAVS Ivo
30 let...
BENKO Justi GROŠELJ Marija KERZNAR Marija MAJNIČ Marija OTRIN Mara PETERLIN Milena
Letošnji jubilanti so že dva dni pred proslavo prejeli jubilejno nagrado v znesku 60 %,
90 %, 120 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SOZD Iskra v letu 1982 in sicer za 10, 20 in 30 letno delovno dobo v Zmaju oziroma Iskri. Na proslavi pa so prejeli še pismeno priznanje - grafiko Ljubljane z jubilejnim zmajčkom v ospredju /izdelal grafik Peljhan Dore/. Poleg grafike pa je bilo delavkam, šestim za 30 let dela in desetim kot posebno priznanje vročena še umetniška statua, izdelek akademskega kiparja in grafika Janeza Boljke.
Zmagovalca Mojca in Stojan Tršan
V organizaciji B.K. Triglav pa je bil v R.C. Tivoli 8. in 9- 4. odigran turnir na katerem so tekmovale trojke in ženske ter moški posamezno.
Tudi na tem turnirju so naši igralci dosegli lepe uspehe. Najprej je bilo tekmovanje trojk, kjer je trojka v postavi S. Trsan, Križaj in Tratnik zasedla dobro 3. mesto, druga trojka Zmaja v postavi Bolta, Končina in X. tesan pa 11. mesto.
Tudi v nastopu posameznikov smo dosegli lepe rezultate.
Po rezultatih iz iger trojk, ki so se šteli tudi za posamezni del in po polfinalnih igrah so se kar štirje igralci našega kluba uvrstili v finale. Končini pa sta zmanjkala dva keglja, da bi se tudi on kot peti igralec Zmaja uvrstil v finale. Po res lepih in dobrih igrah vseh finalistov je zmagal S. Tršan, ki je najbolje odigral finalni del. 5.
mešto je zasedel Tratnik, ki je z dobro igro v finalu prišel z 21. mesta tako visoko. lo. mesto je osvojil I. Tršan in 12. Križaj.
Med tekmovalkami je prvo mesto osvojila igralka našega kluba Mojca Tršan, ki je dosegla odličen rezultat med tekmovalkami saj je podrla l.o55 kegljev in kar za loo kegljev premagala drugouvrščeno Horvatovo iz B.K. Triglav. Nastopila je tudi Tatjana Tratnik, ki pa je osvojila 9- mesto med 13 tekmovalkami.
Omenim naj le še to, da se je prvič zgodilo, da je zmagal zakonski par, seVeda med moškimi in ženskami posamezno. Bravo Mojca in Stojan Tršan.
T.J.
Tretjič zapored
dvojica S.Tršan - Tratnik
Na igrišču bovtlinga v R.C. Tivoli je bilo v dneh 18., 19. marca 1983 prvenstvo Slovenije v dvojicah. V konkurenci 3o dvojic sta prvo mesto osvojila S. Tršan in Tratnik, igralca Iskre - Zmaja.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V prvem delu so dvojice odigrale po 6 iger v drugem finalnem delu pa še 3 igre.
Že v prvem nastopu si je dvojica S. Tršan - Tratnik priigrala kar lepo prednost pred drugo in tretje uvrščeno dvojico.
No v finalnem delu sta najprej presenetila igralca Tivolija Voglar - Pečaver, ki sta se z 11. mesta prebila na 3. mesto nato pa še dvojica Olimpije Janežič - Bizjak, ki
sta z odličnim drugim nastopom zasedla 2. mesto in sta za 12. kegljev zaostala za zmagovalno dvojico. S. Tršan in Tratnik sta drugi del odigrala slabše kot prvi, toda dovolj dobro za osvojitev tretjega naslova zapored najboljše dvojice v Sloveniji.
In še rezultati: S. Tršan je podrl v 9 igrah 1.692 kegljev Tratnik pa 1.686.
Ostale dve dvojice sta se uvrstile na 8. mesto Križaj - Končina in na 14. mesto Bolta -I. Tršan. Rezultati v dvojicah pa se štejejo tudi za kasnejši nastop v konkurenci posameznikov.
T.J.
Marija TURJAČANIN Justina SATLER Jože TERŠAR
Frančiška ULČAR Rozalija PUCELJ Miran TOMŠIČ Milena GRBIČ Justi BENKO Marija OVEN Simona GERMŠEK Štefanija DUŠA Stane PRAZNIK Senija BEKANOVIČ Olga POPOVIČ Peter ZADEL Janez ČAMEHNIK Marija KOCMAN Pavel PRAŠNIKAR Pavla GRABLJEVEC Rozalija MARKOVIČ Bogomir MIHELČIČ Marija ROZINA Branimir GAJSKI Jana GERBEC Pavel ČEŠNOVAR
Marija FINEC Albina URANIČ Selim PEPIČ
čestitamo
•a
€š>$ €» ®
Drugič zapored
državni prvaki v trojkah
Posebno
priznanje
bowling klubu ZMAJ
Že drugič zapored je uspelo trojki Iskre - Zmaja v postavi S. Iršan, Križaj in Tratnik osvojiti naslov državnih prvakov. Tekmovanje je potekalo v K. C. Tivoli med 25. in 27. marcem.
Jani TRATNIK je v trojki s S.Tršanom in Križajem segel po naslovu državnih prvakov.
Tudi tukaj je potekalo tekmovanje v dveh delih. V prvem nastopu so vse trojke odigrale po 6 iger, nato pa še šest najboljših trojk še po 6 iger v finalu.
Po prvem delu je bila trojka Iskre - Zmaja na drugem mestu
drugič zapored naslov državnih prvakov.
Druga trojka Zmaja v postavi Bolta, Končina in I. Tršan pa je zasedla skromno 17.mesto.
Po končanem nastopu trojk pa je bilo na sporedu še tekmovanje petork, kjer pa igralci Zmaja niso imeli tako dobrega uspeha, saj so zasedli šele 4. mesto, kar je prav gotovo slabši rezultat, kot so ga igralci pričakovali. Je že tako, da se ne da vedno osvajati samo prva mesta in da pride včasih tudi slab dan, ko nikomur ne gre tako, kot bi hotel. T.J.
Na športnem področju pa že lepo število let zelo uspešno deluje bowling klub z imenom ZMAJ. Njegove dosežke redno spremljamo tudi v našem glasilu in naj tokrat povemo le, da je v letošnjem letu že sedmič zapored osvojil naslov slovenskega prvaka in s tem ponosno in zmagovito obeležil ime ZMAJ.
Celotni ekipi velja POSEBNO PRIZNANJE, v imenu katere bi ga moral sprejeti naš sodelavec in uspešen igralec Jani TRATNIK. Vendar,^prav zdaj, ko smo zbrani na današnji slovesnosti, se člani kluba ZMAJ borijo za nove uspehe in se nam bodo priključili kasneje. Kljub njihovi odsotnosti pa jim velja naš športni aplavz...
/ z jubilejne proslave 15.4.1985/
Križaju
naslov slovenskega prvaka
in je za 5o kegljev zaostajala za prvo uvrščeno trojko zagrebške Gramoščice, ki pa je na koncu zasedla šele 4. mesto. V drugem finalnem delu sta zelo dobro zaigrala S. Tršan in Križaj in na koncu je trojka z majhno razliko 22. kegljev premagala trojko Tivolija in osvojila kot sem že omenil,
i n in n m m n m! 11 m n ni i n
ZADNJI ROK
Zadnji
rok za oddajo člankov uredniku za majsko glasilo
Redakcijo glasila smo zaključili 20. aprila
V petek in soboto 15. in 16.4. je bil odigran tudi drugi del prvenstva Slovenije za posameznike. V konkurenci 5o tekmovalcev je zmagal T. Križaj in tako prinesel v klub še zadnji naslov v Sloveniji. Saj smo do sedaj osvojili naslove za leto 1983 v igri petork, trojk in dvojic, sedaj pa še posamezno.
Križaj je odigral odlično zaključni del prvenstva, saj je imel v zadnjih treh igrah povprečje 207, kar mu je tudi prineslo naslov najboljšega igralca Slovenije za leto 1983.
S. Tršan, ki je pred zadnjimi tremi igrami vodil za 1 kegelj pred Križajem, je zadnji del odigral veliko slabše, kot
on to zna in je na koncu zasedel seveda, še zmeraj dobro 3. mesto. 8. mesto je zasedel Tratnik in 26. Končina. T.J.
BATERIJADA 1983
Približuje se mesec maj, v katerem bodo v letošnjem našem jubilejnem letu potekale športne igre baterijcev pod imenom BATERIJADA v organizaciji Zmaja.
BATERIJADA 1983 bo predvidoma v soboto 21. maja v Ljubljani.
Samo tekmovanje, kot je bilo slišati, bo verjetno na Taboru, v Zmaju pa so že pristopili k formiranju ekip za tekmovanje v posameznih športnih panogah.
Nosilci organizacije so Prebil Boštjan, Erbežnik Lado in Jakomin Aleksander.
0 poteku in rezultatih bomo pisali tudi v našem glasilu.
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73
»i* 2 “k*/1 •;
GROSUPU