LETO XVII. — Številka 71 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Corenjsk' tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ — sobota, 17. 9. 1966 Cena 40 pai ali 41) starih dinai ic* Ust Iznato od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja **58 kol poltednik. Od 1. Januari« 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kol noltednlk. in sicer oh s r ? d a b in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Po poletju v znamenju dežja smo na pragu jeseni, ki je v Bohinju posebno lepa in od katere letos veliko pričakujemo kar se vremena tiče. Kopalci zapuščajo blejsko in bohinjsko Jezero, turisti pa še ne — Foto Perdan Sredi oktobra otvoritev šol v Cerkljah in Preddvoru Zvedeli smo, da otvoritev novih osnovnih šol v Cerkljah in Preddvoru ne bo za dan republike, 29. novembra, kot smo objavili v Glasu 7. septembra, ampak bo v Cerkljah svečana otvoritev 15. oktobra, v Preddvoru pa dan pozneje, 16. oktobra. Na slovesnost se v obeh krajih že dlje pripravljajo, saj bosta to prvi šoli v občini .zgrajeni s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij. Soli bosta predvidoma začeli s poukom v novih prostorih takoj po otvoritvi. Socialni trikotnik Razpisane so volitve v no-servis skupščine. yo skupščino socialnega zavarovanja, ki od zadnje reorganizacije zajema območje celotne Gorenjske. Pred tem dogodkom je predvideno mnogo zborovanj zavarovancev po delovnih organizacijah in teritorialnih območjih, kar naj bi dalo novim 60 članom skupščine napotke za odgovorno delo. Razni premiki po reformi in drugi problemi okrog financiranja in organizacije družbenih služb, so navrgli mnoge nerešene stvari tudi v socialnem zavarovanju. V nekaterih primerih je bilo slišati o tako imenovanem »socialnem trikotniku« ali bolje rečeno o treh različih vejah te službe, ki se organizacijsko ne ujemajo. Sem sodijo zavarovanci kot plačniki — ustvarjalci sredstev, zatem zdravstvena služba kot glavni potrošnik tega denarja in kot tretji še zavod za socialno zavarovanje kot nekak Seja Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Zopet: uskladiti izdatke z dohodki Primanjkljaj v avgustu 532 milijonov S dinarjev — Člani se zavedajo svoje odgovornosti — Odkrito razčiščevanje mnenj Januarja so imeli v socialnem zavarovanju presežek v višini 120 milijonov, februarja 100 in marca še 50 milijonov starih dinarjev. Meseca aprila je prišlo do primanjkljaja 280 milijonov, ki se je gibal naprej po mesecih: maj 400, junij 470, julij 510 in avgust 532 milijonov starih dinarjev. Na skupščini, ki je bila v petek, 16. septembra, so prisotni poudarili, da se/ zavedajo odgovornosti, ki jim jo nalaga nastali položaj. V debati, ki je bila na čase pre- cej ostra, so poizkušali poiskati vzroke, da se ne bi znašla nova skupščina v tako neprijetni »-dediščini-«. V raizpravi so se najdlje pomudili ob »informaciji« O Republiško srečanje bivših vojnih ujetnikov Komisija za vojne ujetnike pri republiškem odboru Zveze borcev Slovenije organizira 18. septembra letos v Mo-stecu, Ljubljana-Siška, prvo republiško srečanje bivših vojnih ujetnikov iz vse Slovenije in iz vseh nekdanjih taborišč. Program srečanja vojnih ujetnikov v II. svetovni vojni predvideva začetek s svečanim delom programa dopoldne ob 10. uri, popoldne pa kulturno zabavni del programa s plesom in zabavo. Za bivše ujetnike je posebno važno, da bo na srečanju ves dan poslovala posebna ujetniška pravna posvetovalnica, kjer bodo ljudje — bivši ujetniki — lahko dobili vse potrebne informacije glede posebne delovne dobe (zakonodaja, način vlaganja, način reševanja, redni pritožbeni postopek itn.). Prav tako bo poslovala prijavnica, kjer bodo udeleženci oddali svoje naslove in taborišča za republiško evidenco. Komisija za vojne ujetnike upa, da se bo veliko število bivših vojnih ujetnikov udeležilo tega srečanja, ki Je, kot smo že zapisali, prvo po vojni. J. V. finančnem poslovanju socialnega zavarovanja. Precej diskutantov je menilo, da poročilo ne ustreza, da ni jasno, ker je bilo podano brez potrebnih analiz in^ni nakazovalo izhoda iz nastalega položaja. V tej zvezi je bilo izrečenih tudi precej pomislekov glede poslovanja same službe zavarovanja. Glavne ugotovitve so bile naslednje: # služba ni storila vse kar bi morala; # zdravstvena služba je dosegla lepe uspehe, saj je število ljudi, ki so na bolniškem dopustu precej opad-lo. Kako je mogoče, da se je znesek nadomestila za bolni-(Nadaljevanje na 16. strani) Volilna komisija v Loki V vseh občinah že tečejo priprave na volitve v občinske skupščine. V Škofji Loki je bila v torek, 13. septembra, seja političnega aktiva, na kateri so govorili o pbčin- ski volilni komisiji. Zvedeli smo, da bo v Škofji Loki naslednji teden plenum občinskega odbora SZDL, kjer bodo volilno komisijo imenovali. V razpravah, ki so bile že lani v Kranju in drugod a teh problemih, je bilo ugotovljeno, da bi zdravstveni in socialni zavodi res morda skladneje poslovali pod ena streho. Odpravile bi s mno-ge sedanje neskladnosti in celo razprtije. Toda vse razprave pa so tudi pokazale, da so mnoge današnje težave izven omenjenega trikotnika, da namreč izvirajo iz dosedanjega sistema. Kljub proklamiranju samouprave v tej službi in njene samostojnosti je vendar res, da je še vedno nviogo, preveč zakonov in predpisov, ki z zveznimi, jugoslovanskimi merili urejajo socialne in zdravstvene razmere, člani posameznih skupščin imajo proste roke le pri obrobnih vprašanjih Ob tem jugoslovanskem merilu in določanju pravic zavarovancev so namreč premalo upoštevane specifičnosti, razvitost, potrebe in ekonomske možnosti posameznih regij. Zato ni čudno, če smo na Gorenjskem še v letošnjih osmih mesecih ittieii nad pol milijarde starih dinarjev primanjkljaja, ker imamo široko organizirano in razpredeno zobozdravstveno, patronažno in druge sluz-službe. Drugje, kjer niti osnovne zahteve in potrebe še niso pokrite jim trenutno denar celo ostaja. To pa ne pomeni, da naša nova skupščina ne bo imela težkih nalog. Prav v njeni mandatni dobi bo morala verjetno prevzemati iz zveznih okvirov mnoge naloge in jih prilagojevati svojim potrebam in stanju. Ob tem p* bo morala usklajevati potrebe s stvarnimi možnostmi svojih članov — zavarovancev. Vse to pa ni tako preprosto. Zato ni vseeno, kdo nas bo zastopal v skupščini. In prav v tem času je prav, da razmislimo, komu bomo zaunali to odgovorno nalogo. K. hi. VELETRGOVINA „(2oka" SKOFJA LOKA OBVEŠČA cenjene potrošnike, da bo danes, dne 17. t. m. ob 11. uri odprla novo samopostrežno trgovino na Trati v škofji Loki. Na voljo bo odlična kava »Loka« iz lastne pražarne. — Za obisk se priporoča kolektiv veletrgovine »Loka« Skofja Loka. NOTRANJA POLITIKA S seje skupščine občine Kamnik Neplačan zdravstveni dom Še nadalje omejitev proračunskih izdatkov za 5 odstotkov, čeprav predvidevajo, da izpad dohodkov proračuna ob koncu leta ne bo velik Letos za občinski praznik so v Kamniku odprli nov zdravstveni dom, zraven katerega so še prostori za telovadnico, zavod za estetsko vzgojo, glasbeno šolo in socialno zavarovanje. Zdravstveni dom so financirali iz občinskega sklada za razvoj družbenih služb, v katerem gospodarske organizacije združujejo svoja sredstva po posebnih pogodbah z občino. Zdravstveni dom je nare jen, gradbeno podjetje Graditelj s svojimi kooperanti pa ima še vrsto neporavnanih računov od sklada, kajti plačati mu ne morejo, ker nimajo denarja, ker gospodarske organizacije skladu kljub sklenjenim pogodbam ne plačujejo dogovorjenih zneskov. Graditelj terja občino in grozi s tožlbo, občina si prizadeva na lep način dobiti denar od podjetij, v zdravstvenem domu bi bilo potrebno nekatere stvari še narediti, vendar Graditeljevi kooperanti nočejo delati, ker so jim dolžni še za prejšnja dela, služba družbenega knjigovodstva se je spravila nad Graditelja, ker ima čez 100 milijonov dinarjev terjatve pri skladu, ki so krite le s pogodbami med občino in delovnimi organizacijami, ne pa z denarjem itd. O tem začaranem krogu, katerega bistveni vzrok je nespoštovanje pogodbenih obveznosti za združevanje sredstev za razvoj družbenih služb, v nekaterih primerih, kot so poudarjali odborniki, npr. v Svitu, tudi samovolja direktorja, ki dela mimo sklepov organov samoupravljanja, so največ razpravljali na četrtkovi seji skupščine občine Kamnik. Predsednik 6klada za razvoj družbenih služb je dal ostavko, a jo je pozneje na prigovarjanje od- bornikov umaknil. Skupščina je sprejela sklep, da je treba še naprej delati za dokončno ureditev zdravstvenega doma in v prihodnjem letu drugih planiranih objektov družbenega standarda (šoli v Komendi in Duplici), da pa je treba najprej poiskati vse možnosti, da se od podjetij dobijo s pogodbo zagotovljeni zneski. Sklenili so, da je tožba le skrajna možnost reševanja tega perečega vprašanja, zato naj bi še vedno poskušali z dogovarjanjem. Na seji v četrtek so razpravljali tudi o gibanju gospodarstva v prvem polletju letos, v katerem ugotavljajo v primerjavi z lanskim prvim polletjem bistvene premike med elementi delitve celotnega dohodka in ostalimi ekonomskimi pokazatelji, in o izvršitvi proračuna občine v prvih šestih mesecih. Čeprav so v tem času realizirali le 43,9% proračunskih dohodkov in čeprav so sklenili, naj še vedno ostane v veljavi 5% omejitev za vse izdatke posebnega dela proračuna, ki je bila — prvotno do 31. julija — uvedena z odlokom o proračunu občine, niso posebno zaskrbljeni zaradi dodatka proračunskih dohodkov. Predvidevajo, da izpad konec leta ne bo velik, ker nameravajo podjetja šele v devetem mesecu bistvene-je povečati osebne dohodke. A. Triler Tudi v mejnem pasu prost dostop v planine Izpolnjena želja planincev Zvezni sekretar za notranje zadeve Milan Miškovič je v soglasju z zveznim sekretarjem za narodno obrambo izdal odredbo o posameznih delih mejnega pasu, kjer se jugoslovanski državljani smejo gibati in muditi brez dovoljenja. V posameznih delih mejnega pasu na meji z Avstrijo, Italijo in Bolgarijo se jugoslovanski državljani lahko gibljejo in mudijo brez dovoljenja, in sicer (navajamo samo tisti del odredbe, ki se nanaša na gorenjski del državne meje): — od planinskega doma na Kofcah: od brezimnega vrha (Križ) v globino in širino dvesto metrov vse leto od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; do Velikega vrha korta 2088 po zaznamovani site-zi, ki pelje preko kote 1807 vse leto od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; od velikega vrha koti 2088 in 2093 (Kladivo) od 1. aprila do 15. novembra ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, od 1. decembra »PROMETNO VZGOJO V ŠOLE« je 15. septembra do 15. decembra letos. V četrtek ^^Jj"^, simboliziraIo pričetek te po kranjskih ulicah v povorki z zastavicami In prometnimi zim* akcije — Foto F. Perdan do 31. marca pa vsak dan od 8. do 16. ure; — na sektorju Zelenice: južno od kote 1704 na 40 metrov od mejne črte in prostoru širokem sto metrov proti planinskemu domu na Zelenici vse leto od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; južno od mejne črte na koti 1764 v dolžini 150 metrov in širini sto metrov — vse leto od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; — od planinskega doma na Zelenici po zaznamoivani stezi, ki pelje čez planino Šijo in po zaznamovani stezi, ki pelje od Valvazorjeve koče preko kote 1439 do vrhov malega in velikega Stola trigonameter 2236 — vse leto od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; — po zaznamovani stezi od Suhega sedla in Jeklenega vrha Golice trigonometer 1835 in kote 1784 — od 15. aprila do 30. septembra ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; Upamo, da bo ta izvleček iz odredbe zanimal in posebno razveselil naše planin-J. V. OBVESTILO S temeljnim zakonom o varnosti promata na javnih cestah so predpisani posebni znaki za poučevanje kandidatov na motornih vozilih. Nove oznake lahko dobijo vozniki motornih vozil, ki nameravajo poučevati praktično vožnjo, pri pristojnem Avto moto društvu občine Kranj. S tem prenehajo veljati stare tablice »ŠOLA«. Kamnik: Srečanje internirancev V nedeljo (18. septembra) ©b 9. uri se bodo v parku za gasilskim domom v Kamniku srečali interniranci kamniške občine. Srečanje, ki bo prvo po osvoboditvi, je ob 25-letnici vstaje organizirala sekcija za interndrance pri ZZB Kamnik. Iz območja sedanje kamniške občine je okupator pregnal in interniral nad 2500 oseb. od teh se jih 653 ni vrnilo, za vedno so ostali v taboriščih Auschvvitz, Mathau-sen, na Rabu. Mnogo jih je po povratku zgodaj umrlo za posledicami gladovanja in mučenja. Na prijateljskem srečanju bo sodelovala godba iz Domžal, pevsko društvo Lira, član SNG iz Ljubljane Janez Ro-haček in mladinska skupina iz Stranj. V dvorani nad kavarno bodo odprli razstavo nacističnih in fašističnih taborišč. Blagovnica " /Otsira „ Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti Ob planu turističnega razvoja Tržiča do leta 1970 Turizem v treh centrih m x u o«*« »o n konferenci TD Tržič, na kateri so raz-£av3 o razvoj^ turi"^ v tržiški občini do leta 1970. Na SK sTpredstavniki občinske skupščine natančno ra* T «i*« w le nareien Po tem načrtu bi bilo v turistično SZ^VfiiShTS; 1970 nad 2 milijardi starih dinarjev. ZIMSKO-ŠPORTNI CENTER NA ZELENICI Na tem območju sta sedaj že dve smučarski vlečnici in dve brunarici, ki sprejmeta po 100 gostov. Cenfter je povezan z dobro avtomobilsko cesto, skupščina Tržič pa je že v razgovorih s skupščino Radovljica, da bi zgradili med obema občinama boljšo cesto, ki bi obisk gostov na Zelenici še povečala. V tem predelu je predvideno tudi več vikendov, po- leg tega pa ima »Kompas« že lokacijo, kjer bo gradil »garni« hotel s 50 ležišči. Ker so prav prenočišča na Zelenici največji problem, bodo preuredili »Dom Staneta Žagarja«, ki ne bo več klimatsko zdravilišče. Skupščina je v razgovorih s »Kompasom«, da bi v domu do zime uredili še 80 novih ležišč. V načrtu je tudi nova san-kaška proga, (ki bi bila dolga 1000 metrov in bi imcila 110 metrov višimslke rOTlike. Ta proga naj bi dovoljevala hitrost okoli 150 km na uro. V prvi etapi nameravajo zgraditi rekreacijsko progo za turiste. V okolici spomenika in taborišča se ne bo ničesar spreminjalo, ker je ta predel zavarovan. Pod samim taboriščem pa bo večje vikend naselje za privatnike. Staro avtomobilsko cesto nameravajo še naprej vzdrževati, ker so ugotovili, da predstavlja posebno turistično atrakcijo. REKREACIJSKI CENTER V PODLJUBELJU Center velikega rekreacij« skega središča v Podljubelju S seje skupščine občine Kranj Obračun gospodarjenja po reformi Delovni kolektivi se vse bolj usmerjajo k intenzifikaciji gospodarjenja — Posamezne panoge in dejavnosti se ne razvijajo enakomerno in vsklajeno — V gostinstvu imamo premalo kapacitet, zato bo treba začeti z gradnjo novega hotela Poročilo o polletnem gibanju gospodarstva, ki so ga skupaj z nekaterimi stališči in priporočili delovnim organizacija^/ sprejeli na četrtkovi seji skupščine občine Kranj, je pomemb no zato, ker gre za obračun gospodarjenja v obdobju po go ?podarski reformi, ko so se novi pogoji gospodarjenja v določeni meri že utrdili in bodo še z nekaterimi sistemskimi spremembami pomenili dolgoročnejši okvir gospodarjenja Podatki za osem mesecev letos kažejo, da se sorazmerno usodna polletna gibanja nadaljujejo. Čeprav so letošnji polletni rezultati gospodarjenja zelo relativni v primerjavi z lanskimi, ker gre za spremembo številnih instrumentov (delitev, cene itd.) po reformi, pa veuidarle lahko ugotovimo, da se delovni kolektivi po reformi vse bolj usmerjajo k intenzifikaciji gospodarjenja. Poletni rezultati pa kažejo tudi, da se posamezne panoge in dejavnosti še ne razvijajo enakomerno in vsklajeno. Posebno pozornost bo zato treba posvetiti razvoju trgovine, njeni založcnosti in pestrosti izbire, ki naj. zago- Osnovna šola A. T. Linharta v Radovljici razpisuje prosto delovno mesto a) kuharice mlečne kuhinje in b) snažilke Pogoji: pod a) polkvalifi-cirana kuharica. Pismene ponudbe pošljite na naslov šole do 30. septembra 1966 naj bi bilo umetno jezero, ki bi imelo površino 17.000 kvadratnih metrov. Jezero bi bilo globoko od 70 cm do 2,5 m. Na njem bi bilo mogoče gojiti (po načrtih) vse letne in zimske vodne športe. Za jezero že iščejo investitorja. V bližini jezera naj bi bilo 21 hišic (za 6 je lokacija že oddana). V smeri proti Tržiču pa naj bi bila posebna atrakcija prostor za niotocross. Tu naj bi zgradili stalni rekreacijski objekt, ki naj bi izgledal kot majhna restavracija s streho, katera bi se lahko spremenila v tribuno ob prireditvah. Računajo, da bi tako vsakoletne moto-cross dirlce precej pridobile na pomenu, poleg tega pa bi bilo mogoče organizirati dirke tuda pogosteje. lavlja večjo realizacijo blagovnega prometa in manjši đdliv kupne moči prebivalstva, ki v končni fazi vpliva tudi na manjši dotok sredstev v občinski proračun skozi davek od prometa blaga na drobno (realiziran v prvem polletju le 3,19 odst.). Kranj je v širšem pomenu besede, turistični in trgovsk,1 center Gorenjske, ki moi^. nuditi potrošnikom polno izbiro blaga trajnejše rabe. Možnih in potrebnih rezultatov v občini ne dosega tudi gostinstvo. Vzroki so preo-vsem v pomanjkanju ustrei nin kapacitet in v pomanjkljivih organizacijskih oblikan. Skupščina občine meni, da Je treba končno nehati z govorjenjem o tem, ali je hotel v OBVESTILO Obveščamo prebivalce občine Skofja Loka, da pričnemo dne 3. 10. 1966 z zamenjavo osebnih izkaznic. Razpored zamenjave bo objavljen na krajevno običajen način. Odsek za NZ SOb Skofja Loka DETELJICA V BISTRICI Deteljica v Bistrici naj bi predstavljala tretji turistični center. Bistrica naj bi bila povezana s Tržičem s štiridesetimi avtobusnimi progami. Tu naj bi zgradili motel in avtokamp, v Ročevnici pa 2 vikend naselji. Poleg tega nameravajo graditi v Bistrici tudi nove bloke. Bloke s trgovskimi lokali v pritličju bodo pričeli graditi že to jesen, najkasneje pa pomladi (investitorja Merkator in Preskrba). Ob sami deteljici naj bi bila avtomobilska servisna delavnica s specializirano pralnico za avtomobile Fiat. STARI TRŽIČ Samo mesto bo predstavljalo središče vseh treh turističnih centrov. Računajo, da bodo naredili v Hrast ju športni center za tržiške šo- Kranju potreben ali ne, ampak bi se morali intenzivneje zavzeti za realizacijo investicije tako po tehnični kot po finančni plati. Prav tako je treba podpreti težnjo gostinskih, prometnih in turi-sičnih organizacij, da se po~ spešno izgrajuje zimsko-športni center na Krvavcu. A. Triler Jesenice: Vagon za sto ton V jeseniški železarni so že doslej jeklo od treh peči vlivali na livne vagone. Da bi lahko vlivali tudi z ostalih peči, potrebujejo še enkrat toliko vagonov. Ker pa 60 morail po strminah nasipa proti Belškemu polju vleči veliko tare, so sklenili, da bodo izdelali vagone za sto ton nosilnosti. Prototip tega so naredili v njihovi vozovnl delavnici in so ga prejšnjo soboto že vključili v poskusno obratovanje. Vagon ja preizkušnjo dobro prestal. Ker so se teže med tem ša povečale, računajo, da bodo predvidene vagone izdelali celo za nosilnost 120 ton. -b Nova samopostrežna trgovina podjetja Loka na Trati v škofji Loki, ki jo bodo danes odprli — Foto Perdan Vova samopostrežba na Trai V soboto ob 11. uri bodo prebivalci Trate dobili potreben objekt SKOFJA LOKA, petek, 16. avgusta. Jutri, v soboto, ob. H. uri bo Veleblagovnica Loka odprla na Trati novo samopostrežno trgovino, ki jo prebivalci Trate že dlje pogrešajo. Novo trgovino so pričeli graditi lani. Poleg samopostrežbe bo v trgovini tudi prodaja mesa in bife. Trgovina, ki 'stoji v središču novega naselja, je stala okoli 92 milijonov starih dinarjev. V letošnjem letu je Vele- le, obnovili smučarsko skakalnico in naredili stalne tribune za poletne igre. Kot vidimo je program res obširen in zanimiv. Zelo verjetno je, da se bo marsikaj ustavilo pred — denarjem. To so velike investicije in, kot je rekel eden turističnih delavcev, »lahko bomo zadovoljni, če se uresniči vsaj polovica predvidenega.« Splošna gospodarska banka je že pregledala program in dala izjavo, da bo kreditirala investitorje za Garni hotel (Kompas), Dom Staneta Žagarja (razgovori s »Kompasom«) in motel v Bistrici (razgovori s SAP). • V Tržiču je bilo glede O razvoja turizma izredno • veliko narejenega (po-0 sebno na Zelenici). Začetki • za uresničevanje velikega • načrta so tu. Upamo, da • se jih bo čim več uresni- • čilo. trgovina Loka odprla že celo vrsto novih ali pa prenovljenih trgovin. Tako so odprli v Medvodah samopostrežno trgovino, trgovino s čevlji ter trgovino za konfekcijo in tekstil. Skupno s KS so v Godešiču odprli trgovino, jo prenovili v Gorenji vasi. Te dni preurejajo z vaščani tudi trgovino v Davči. Poleg tega nameravajo v letošnjem letu preurediti tudi »Konzum« na Spodnjem trgu v Loki (dela so že v teku) in se pripravljajo za gradnjo nove samopostrežne trgovine v Groharjevem naselju. V dogovoru so tudi, da bi odprli samopostrežno trgovino v Zireh. -pc Tržičani Nezadovoljni z uslugami servisa Pred leti je Elektrotehnično podjetje iz Kranja odprlo v Tržiču servisno delavnico. Občani so bili v začetku zadovoljni z njenimi uslugami. Popravila radijskih in televizijskih aparatov so bila v primernem času opravljena, pa tudi kvaliteta je bila zadovoljiva. V zadnjem času pa je v zvezi z uslugami tega servisa slišati vedno več pripomb. Za popravilo tran- i zistorja posamezniki čakajo | tudi po tri mesece, pri tele- j vizorjih pa tudi po sedem- J krat obljubijo, da ga bodo i prišli popraviti, pa ni niko- j gar. Vse prošnje in urgen.ee doslej niso pomagale, zato • ljudje upravičeno godrnjajo, ! saj plačujejo naročnino apa- rati pa jim ne delujejo. Obrnili smo se na predstavnike Elektrotehničnega podetja v Kranju in ijh prosili naj nam pojasnijo, zakaj njihova servisna delavnica v Tržiču ne skrbi za popravila, oziroma je nanje treba čakati tako dolgo. Zvedeli smo, da je do omenjenih neprijetnosti prišlo zaradi daljše odsotnosti enega od zaposlenih v tržiškem servisu, ki je opravljal popravila radijskih sprejemnikov in televizorjev. Zagotovili so nam, da bodo odslej usluge v servisu v redu opravljali, zaradi letnih dopustov pa doslej niso mogli urediti nadomeščanja. Pred volitvami samoupravnih organov v socialnem zavarovanju SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ Na podlagi člena 24. temeljnega zakona o organizaciji in financiranju soc. zavarovanja (Ur. 1. SFRJ št. 24/65) in člena 25. statuta komunalne skupnosti soc. zavarovanja delavcev Kranj, je skupščina komunalne skupnosti na svoji seji dne 16. 9. 1966 sprejela SKLEP o izvolitvi članov skupščine komunalne skupnosti soc. zavarovanja delavcev Kranj 1. člen Zavarovanci, zavarovani pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, ki so po čl. 22 statuta upravičeni* voliti člane skupščine, izvolijo v skupščino komunalne skupnosti soc. zavarovanja delavcev Kranj skupaj 60 članov. Glede na 75.333 volilnih upravičencev, volijo zavarovanci enega člana skupščine na približno 1.255 upravičencev. 2. člen Volilne enoto po občinah, število delegatov, ki jih zberejo delovne organizacije in število članov skupščine, ki jih izvolijo posamezne volilne enote, določi izvršilni odbor skupščine s posebnim sklepom, ki mora biti objavljen v časopisu SZDL — »GLAS«. 3. člen Volitve v skupščino morajo biti izvedene najpozneje do 20. X. 1966. Številka: 01/2-1480/1 Predsednik skupščine Datum: 16/9-1966 Jože Kejžar 1. r. OBRAZLOŽITEV k sklepu o izvolitvi članov skupščine komunalne skupnosti soc zavarovanja delavcev Kranj. Člen 24. in 25. temeljnega zakona o organizaciji in financiranju soc. zavarovanja določata, da volijo zavarovanci vsake štiri leta člane skupščine, oz. vsake dve leti polovico članov s štiriletno mandatno dobo. Mandatna doba sedanjim članom, ki so bili voljeni pred štirimi leti, poteče 15. 10. 1966. Članom, ki so bili voljeni pred dvemi leti, sicer doba še ne poteče, vendar so ponovne skupne volitve potrebne, ker je sedanja skupščina sestavljena iz obeh skupščin bivših samostojnih komunalnih skupnosti soc. zavarovanja delavcev Jesenice in Kranj ter šteje 90 članov. Glede ra to, da šteje po statutu skupnosti skupščina le 60 članov, je treba na novo voliti vse člane skupščine. To je potrebno že iz razloga, ker je s spojitvijo bivših dveh skupnosti nastala nova skupnost. SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ — Izvršilni odbor — Na podlagi člena 30 Statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj in člena 2 sklepa o izvolitvi članov skupščine sprejetega na zasedanju dne 16. 9. 1966, je izvršilni odbor skupščine sprejel naslednji SKLEP o volilnih enotah, številu delegatov in številu članov, ki jih izvolijo volilne enote OBČINA JESENICE 13 članov skupščine *| DELOVNA ORGANIZACIJA Železarna Jesenice Gostinska enota Zelczar Jesenice Konzorcij, sind. doma na Me-1 žaklji Tovarniški komite ZMS žel. Jesenice Tovarniški komite ZK pri Zel. Jesenice Izvršilni odbor sind. org. Želez. Jesenice • n X> Ki Si --Tehnograd« Ljubljana Unrava org. in urad. SRS T : ubij a na T,=kra Lipnica *~\ttk Otoče Gor kreditna banka Radovljica ~ Skupaj '"'TP l.; ;bljana — postaja Podnart 57 2 42 2 310 11 128 41 76 8 34 15 6 56 1 13 1 2 1 4 1 5 1 204 7 303 11 19 1 732T~57~T Splošno mizarstvo Radovljica »Kreda« Radovna SDK Radovljica Hotel »Grajski dvor« Radovljica Glasbena šola Radovljica Lekarna Radovljica Počit, dom »Slavko Slander« Radovi j ic? Vodna skupnost Radovljica Služba pravne pomoči Radovljica Tovarna »Almira« Radcvljica Tapetništvo Radovljica Vodovod Kropa Koteks-Tobur Ljubljana »Plamen« Kropa Obč. odbor SZDL Radovljica Skup. občine Radovljica Ključavničarstvo Radovljica Okr. sodišče Radovljica Obč. komite Radovljica Osnovna šola »Anton Linhart« Radovljica Gostišče Posavec Obč. javno tožilstvo Radovljica Cestno podjetje Radovljica Moško in damsko krojaštvo Radovljica Predilnica Begunje Delavska univerza Radovljica 14 1 17 1 51 2 20 1 7 1 6 1 8 1 17 1 1 1 354 12 22 l 6 1 2 1 478 16 4 1 87 3 9 1 13 1 3 1 51 2 7 1 3 1 77 3 15 1 14 1 7 1 Skupaj 1.299 59 1 Tov. šport, orodja »Elan« Begunje Tovarna »Sukno« Zapuže KZ »Jelovica« Radovljica Vzgojni zavod Kamna gorica TP »Kokra«, poslovalnica Radovljica Osnovna šola Lipnica Otroški vrtec Kamna gorica Otroški vrtec Kropa Obč. sind. svet Radovljica Planinsko društvo Radovljica Obč. odbor RK Radovljica Združenje borcev NOV Radovljica Hotel »Podvin« Radovljica Elektroprojekt Ljubljana — Radovljica Poslovna zgr. Graščine Radovljica LIO Bled — Podnart Poč. zveza jug., glavni odbor Slovenije Ljubljana »UKO« Kropa Veterinarska postaja Radovljica Izletnik — Ljubljana Kmet. živin, šola Poljče »Pecivo« Kropa Bolnica Begunje Trg. podj. »Peko«, prod. Radovljica Zveza kult. prosvet. org. Radovljica »Kino« Radovljica Jugotehnika — Ljubljana »Almira«, trgovina Radovljica ObLO Lj. Šiška — počit, dom Knjigoveznica Radovljica 535 18 231 8 79 3 26 1 6 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 20 1 1 1 2 2 67 3 1 1 45 2 5 1 1 1 4 1 7 1 146 5 2 1 2 1 1 1 2 1 2 1 1 1 22 1 Skupaj 1.216 64 J 6 1 ZD Bled — Radovljica Obč. LO ZMS Radovljica »Jugovinil« poč. dom Radovljica Otroški vrtec Radovljica Gorenjska opekarna Dvorska vas Počit, dom v Crikvenici Gremat Zagreb Obč. zveza za teles, kulturo Radovljica čebelarski muzej Radovljica Drž. založba Slov. Lj. — poslov. Radovljica PTT Kranj — Radovljica Slovenija ceste Ljubno Trg. podj. »Agraria« Radovljica Institut »Elan« Begunje Tobačna tov. Lj. PE Radovljica Trg podj. »Elita« Radovljica Poč. skupnost »Iskra« Kranj Mat. knjiž. Radovljica Krajevna skupnost Radovljica 110 4 2 1 5 1 7 1 31 2 5 1 1 1 2 1 5 1 3 1 61 S 33 2 3 1 14 1 7 1 5 1 3 1 3 1 1 1 17. SEPTEMBER 1966 * GLAS PRED VOLITVAMI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V SOCIALNEM ZAVAROVANJU Turistično društvo Brezje 1 1 V. P. Ljubljana 3 1 V. P. Kranj 2 1 »Metalna« Maribo-, montaža Radovljica 6 1 Krajevna skupnost Gorje 4 1 športno društvo Radovljica 1 1 Izletniški dom Ribno 7 1 Zavod za razvoj turizma Radovljica 18 1 Transportni biro Radovljica 4 1 »Almira« prehrana Radovljica 1 1 Dom »Maksa Perca« Ljubljana 2 1 Pokraj, sela za budžet novi Sad 3 1 Turist, progres Radovljica 3 1 Stanov, podjetje Radovljica 5 1 KZSZ Kranj — Radovljica 10 1 Petrol — servis — Bled 6 1 Generalturist Zagreb — Radovljica 2 1 Veletrgovina »živila« Kranj, Radovljica 60 2 G. G. Pokljuka 184 7 Tovarna čipk Bled 224 8 Komunalno podjetje Bled 74 3 »Park hotel« Bled 85 3 »Vino« — Bled 8 1 »Kompas« Bled 12 1 KZ Bled 22 1 Gost. šolski center Bled 49 2 Grand hotel »Toplice« Bled 105 4 Poč. dom PTT Bled 5 1 Skupaj 1.207 76 1 Kovinska delavnica Bled 32 2 Turistično društvo Bled 4 1 »Vodovod« Bled 9 1 »Elita« — Krojaštvo Bled 17 1 Elektro-radio Bled 35 Trg. podj. »špecerija« Bled 84 3 Osnovna šola Bled 42 Gozd. kmet. zadruga Bled 134 5 Zavod za urbanizem Bled 13 1 Regatni odbor Bled 4 1 »Borovo«, prodajalna Bled 3 1 Ljubljanske mlekarne — Bled 1 1 Uprava »Vile-Bled« 23 1 Pekarna in slaščičarna Bled 2 1 Kegljaški klub Bled 2 1 Vojno odmarah Sloboda — Bled 28 1 LIO — Rečica, Bled 206 7 »Kino« — Bled 4 1 Hotel »Jelovica« Bled 105 4 Zavod za gojitev divjadi Bled 20 1 Zavod za izgr. šport. Triglav Bled 2 1 Hotel »Triglav« Bled 30 1 5 »Tomos« poč. dom Bled 4 1 Gostišče »Mlino« Bled 9 1 Sobopleskarstvo Bled 3 1 Plan. društvo Gorje 6 1 LIP Bled Javna knjižnica Bled 1 1 Uprava zgradb SRS »Jelka« Pokljuka 17 1 Trg. podj. »Peko« Bled 3 1 Varstvena ustanova Bled 4 1 Turist, društvo Gorje 1 1 Odkupno podj. »Surovina« Bled 1 1 Kom. banka poč. doma Ljubljana — Bled 1 1 Osnovna šola Gorje 28 1 Ribiška družina Bled 1 1 Transturist — meh. del. Bled 125 5 Turist, društvo Begunje 3 1 ObLO gasilska zveza Bled 1 1 Vinograd. »Vis« — Bled 1 1 Šport hotel »Pokljuka« 12 1 Hotel »Lovec« Bled 16 1 Komite za prvenstvo v veslanju Bled 2 1 Ljubljanske mlekarne Bled 10 1 Krajevna skupnost Bled 5 1 Gradb. podjetje Bohinj 74 3 Kom. podj. Boh. Bistrica 25 1 Hotel »Pod Voglom« Bohinj 15 1 Cevlj. »Triglav« Bohinj v 5 1 Skupaj 1.171 74 1 G. G. Bled — Pokljuka 184 7 G. G. obrat gradb. Bohinj 83 G. G. Hotel »Jezero« Bohinj 37 Mladinski dom Bohinj 13 1 Gost. podjetje stara Fužina 16 1 Osnovna šola Boh. Bistrica 41 2 Gost. podj. »Crna prst« Boh. Bistrica 14 1 Klavnica-mesarija Bohinj 11 l Klim zdrav. »Stane Žagar«, Bohinj 32 2 Veterin postaja Boh. Bistrica 1 1 Zavod za ribištvo Boh. Bistrica 5 1 6 Komunalno podjetje Bohinj 58 2 KovinoobrL Boh. Bistrica 31 2 Hotel »Zlatorog« Bohinj 84 3 Kotek3 Bo.'s. Bistrica 1 1 LIO Tomaž Godec Bohinj 291 10 LIG vzdrž. obrat Bohinj 38 2 Trg. podi. »Savica« Bohinj 47 2 Planinsko društvo Bohinj 7 1 Mesnina — Boh. Bistrica 1 1 Turistično društvo Bohinj 3 1 Transport Boh. Bistrica 29 1 Modna oblačila Bohinj 83 3 Skupaj 1.110 51 1 7 Veriga Lesce 1.132 1 Zavod za razvoj turizma Bohinj 18 1 Podj. za urej. hudournikov Bohinj 13 1 G. G. Boh. Bistrica 206 7 8 Krajev, skup. Srednja vas Bohinj 1 1 KZSZ Ljubljana, poč. dom Bohinj 1 1 žito Ljubljana — Lesce 65 3 Osnovna šola Lesce 21 1 SVP Lesce 47 2 Alp. let. center Lesce 6 1 Tovarna čokolade Lesce 79 3 Nar. muzej Ljubljana 1 1 TIO Lesce 145 5 Vino skladišče Lesce 2 1 Turistično društvo Lesce 4 1 SZDL Lesce 2 1 Zasebni sektor (delavci) 368 13 Upokojenci — Radovljica — Bled — Boh.Bistrica — Gorje — Kropa Skupaj 979 43 1 1.129 811 590 430 270 37 21 20 15 9 OBČINA SKOFJA LOKA 9 članov skupščine DELOVNA ORGANIZACIJA Gorenjska predilnica šk. Loka »Šešir« skofja Loka > »šešir«, prodajna mreža »Kroj« skofja Loka »Odeja« skofja Loka »Čipka« Idrija Mcnza Gorenjske predilnice skofja Loka 656 267 1 124 98 1 Skupaj 1.152 »Jelovica« skofja Loka 626 »Lesno industr. šola« šk Loka 5 »Termik?* skofja Loka 234 »Gradiš« skofja Loka 207 Gozdni obrat skofja Loka 138 Skupaj 1.210 LTH skofja Loka 833 »Elra« skofja Loka 291 šolski center za kovinsko stroko 7 ZHT pri LTH skofja Loka 32 Instalacije skofja Loka _22 Skupaj »Tehnik« skofja Loka Inšt. za geološka raziskov. Gorenja vas »Remont« skofja Loka Kmet gospodarstvo Šk. Loka Projektivni biro šk. Loka Orodno kovaštvo Poljane »Marmor« Hotavlje »Invalid« Skofja Loka »Varnost« skofja Loka »Slikopleskarstvo« skofja Loka Kmetijska zadruga Skofja Loka 1.185 307 11 48 2 130 4 202 7 4 1 16 1 45 2 113 4 28 1 33 2 96 4 Skupaj 3.230 108 2 ■6 . j ^ft} DOM — Oprem* j dežniki Krajevna skup% ij$og Podj. za urej. ^j-ov Železniki Zasebni sektor ( dalšati svoje bivanje v lazaretu. Obenem jo je /praševal po bratu Jakobu, ki mu že dalj časa ne piše. Skrbi ga, kaj je z njim. Tudi njo skrbi, saj od Jakoba nima že dva meseca nobene novice. Zadnjič ji je pisal z gališke fronte. Toda že naslednji dan ve, kaj je z Jakobom. Bratranec SUvij ji je sporočil, da je pogrešan prav tako kakor njegov prijatelj Peter Kravanja. O tem naj sporoči domačim, vendar je za usodo brata ni treba preveč skrbeti. Rešil se je skupaj s Petrom. Bila sta spredaj. Silvij pa je bil prav tedaj v zaledju, da bi mu zdravnik prereza! neki tvor, ki se mu je napravil na vratu, a ga mu ni mogel, ker so se morali naglo umakniti pred Rusi. Zdaj mu je dolgčas po prijateljih, a ju bo skušal poiskati. To prav gotovo pomeni,, da bo tudi Silvij skušal najti pot iz pekla na lastno pest. »Pa ti? Še ničesar ne veš o možu?« Ne, še ničesar ne ve. Včeraj je prišel Slavke iz šole in jo vprašal, ali je res, da je vojak, ki ga proglase za pogrešanega, lahko tudi mrtev, če ni in ni odgovora od Rdečega križa, da je v ujetništvu. Videla je njegov strah, da bo pritrdila, a se je tega tudi sama bala. Ne, ni mrtev, ne sme biti mrtev, je rekla. Ce bosta upala, da je živ, se bo po vojni v resnici vrnil. K sreči so pisma od domačih in znancev pogosta, da z otrokom lažje prenašata negotovost in strah za Francovo usodo. V današnjem pismu ji piše mati, da Italijani, ki so avgusta zasedli Gorico, postopajo s Slovenci kal'.or s sovražniki. »O šovinistična zaslepljenst! Ali res ne bo nikoli umrla?« Kaj več iz materinega pisma ne more razbrati, saj je vojaška cenzura pustila le malo maminih stavkov. Iz časopisov ve, da bi Italijani radi prodrli proti Trstu, a so bili zaustavljeni na Doberdobski planoti. »Ali res še ne bo konec tega pekla?« ji piše Bajberlova. Boji se, da bodo Italijani bombardirali Trst, saj je zdaj fronta tako blizu, da je slišati divjanje bitk tudi do Trsta. Zares težki časi so. In po vrhu vseh strahot, ki jih doživlja človeštvo, grozi še lakota. Že dalj časa je kruh komaj užiten. Else pravi, da moka, ki jo dobiva ni podobna pravi moki, in da je kruh, ki ga uživamo »mit Kartoffel und Sagemehl gestreekt«, torej mešanica krompirjeve moke in žaganja. In letošnja žetev je bila tako slaba, mnogo slabša kakor lani. Napovedi, da bo po letošnji žetvi moke, ruske moke na pretek, se niso uresničile. Po mestih že pošteno gladujejo. Če bo šlo tako naprej, bo glad potrkal neusmiljeno tudi na vrata krajev, kjer si ljudje še vedno lahko poamgajp s svojimi njivicami ali s poznanstvom s kmeti. 10 KULTURA IN PROSVETA 17. september 1966 * GLAS Izza kulis Prešernovega gledališča v Kranju Predstava brez režiserja (Naslov je morda povsem napačen - Morda je režiserjev več) Že od ponedeljka, ko sem — nepovabljen nebodigatreba — prisostvoval sestanku igralcev v Prešernovem gledališču, ki naj bi bil ustanovna skupščina amaterske gledališke skupine France Prešeren Kranj, razmišljam, kaj naj napišem o vsem, kar sem slišal in zvedel, kako naj napišem, ali naj sploh kaj napišem. Razmišljam, ali bodo detajli, ki sem jih slišal in ki očitno kažejo na vse prej kot zdrave razmere znotraj Talijinega hrama, Še bolj razvneli razgrete glave, ali bodo zato še manj in še slabše delali, aH se bodo zato še bolj prepirali. Razmišljam in vse bolj sem prepričan, da bo v Prešernovem gledališču tako ali drugače treba napraviti red, da pa k temu prav nič ne prispeva molk, prikrivanje sedanjega nevzdržnega stanja, sedanjih prepirov, grupaštva, nezadovoljstva, neurejenih odnosov itn. Red zlepa, če glavnih akterjev ne bodo vodili zgolj osebni interesi, večvrednostni kompleksi, prepotentne ambicije, pobožne želje po monopol-nostl in zavračanje vsakršne kritike — ali red zgrda, če drugače ne gre. Tako naprej ne gre, ne bo šlo, ne sme iti! Prav zato se mi zdi prav, da nekaj o tem tudi napišem, da se pereče vprašanje razmer v Prešernovem gledališču javno postavi pred naše občane, ne pa, da vse ostaja za debelimi zidovi in da se le od časa do časa sliši kaj v izbrani kavarniški družbi ali v klepetu na ulici. Sestanek se je začel z branjem predloga pravil gledališke skupine France Prešeren. To naj bi bila prostovoljna kulturno-prosvetna organizacija -gledaliških amaterjev kranjske občine, katere sedež naj bi bil v Prešernovem gledališču in ki bi bila član Zveze kulturao-prosvetnih organizacij kranjske občine. Zavod Prešernovo gledališče naj bi po tej reorganizaciji, o kateri je razrpavljal tudi že občinski svet za prosveto in kulturo, imel tri dejavnosti: gostovanja poklicnih gledališč, delo amaterske gleda-llSKe družine in ure pravipe. Za vsako izmed teh dejavnosti bi dobival tudi ločeno denar iz občinskega proračuna. Naloge gledališke družine sC* v predlogu pravil Jakolc formulirane: vzgoja članov v zavestne kulturno prosvetne delavce, vzgoja članov na nivoju strokovnosti in kvalitete, skrb za množičnost zavestnega amaterskega delova- , nja, skrb za sodelovanje na | proslavah in kulturnih prireditvah, skrb za čimvečjo kvaliteto amaterskih gledaliških prireditev, usposobitev za vsa v programu predvidena tekmovanja in revije, skrb za smotrno upravljanje z dodeljenimi osnovnimi sredstvi ter skrb za red in disciplino pri izvajanju celotnega programa. Ostali členi predloga pravil govore o organih gledališke, družine, o članstvu, njihovih pravicah in dolžnostih, premoženjskih odnosili in o prenehanju delovanja. Omenimo Se to, da je kot glavna pravica članov na prvem mestu navedeno, da s m e j o člani upo rabi jati d ru-štvena osnovna sredstva in prostore Prešernovega gledališča za vadbo in izvajanje programa po sporazumu s Prešernovim gledališčem. Razprava se je začela s trkanjem na prsi nekaterih starejših igralcev — amaiter-jev, češ da so oni zgradili gledališko hišo, da pa je amaterizem zdaj zapostaiv-ljen, da ima zavod Prešerno- vo gledališče nepravilne, nepoštene odnose do amaterjev, da je te odnose treba razčistiti in urediti itn., đa pa vsega tega predloženi predlog pravil gledališke družine ne ureja. Vprašanja in pripombe, kot npr.: »Zakaj odvajati amaterje od zavoda!?«, »Z delom bi bilo treba začeti, ne pa s temi prepiri!« Md. so jasno pokazala: prvič, da nekateri do sestanka niso bili seznanjeni z nameravano reo:vanizacijo, da miso vodeli, za kaj pravzaprav gre, čeprav naj bi glasovali o usttanovitvi gledališke družine, in drugič, da jim to pravzaprav ni nič mar, ampak da želijo delati, igrati. Žal pa ti pošten j akovičl niso prišli do besede, ko s? je ob razpravah o umetniškem vodji te gledališke skupine pokazalo, da ne gre zgolj za boljšo organizacijo dela v celoti in za številnejše ter kvalitetnejše predstave, ampak tudi za osebne interese, za stolčke, za to, kdo bo koga, katera skupina bo imela glavno besedo, kdo bo krojil celotno dejavnost. Skupina starejših amaterjev zahteva za gledališko skupino France Prešeren umetniškega vodja, ki bo hkrati tudi režiser, ki bo strokovnjak in ki bo v red-rum delovnem razmerju. Prva inačira te variante: on naj bi skrbel tudi za dejavnost drucih amaterskih dramskih skupin v občini in jim pomagal. In druga: on naj bi bil kot strokovnjak, tudi direktor Prešernovega gledališča, ker za organizacijo gostovanj ne potrebujemo posebnega direktorja. Druga skupina, v kateri je nekaj mlajših amaterjev, nekaj bivših poklicnih igralcev, in nekaj uslužbencev gledališča, pa meni, da tak umetniški vodja amaterske gledališke skupine ni potreben, ker je s statutom zavoda Prešernovo gledališče tako urejeno, da gledališki svet oz. njegov ožji organ umetniški svet skrbi za repertoar amaterske sku- pine, za režiserja, za finančna vprašanja itd. Povsem jasno je, da pri tem ne gre samo — in v trenutnem stanju niti ne predvsem — za principiel-no vprašanje, za status Prešernovega gledališča, za amaterizem ali polpro-fesionalizem, ampak za osebne interese .glede kadrovske zasedbe vodilnih mest, ob tem pa se — vse v tem cilju — lomijo kopja ob vprašanjih strokovnih sposobnosti in umetniških kvalitet posameznikov. Na tem bojnem polju sta obe skupini sila vztrajni, njuno orožje pa so na eni strani zasluge in uspehi zdaj ali v preteklosti in na drugi strani iskanje napak in slabosti, pop op ranih z žaljivkami. Nekaj primerov iz razprave naj potrdi to trditev. Juvan: »Vsi bi z veseljem delali, če ne bi bilo stalno teh prepirov. Odnose je najprej treba razčistiti, če bi se domači v hiši najprej vsedli skuipaj in se pogovorili ter prišji pred nas z odprtimi kartami vseli' teh prepirov ne bi bilo, ampak bi se danes lahko pogovorili, kaj bomo delali . in kdaj bomo začeli, kajti skrajni čas je že.« Trpin: »Stvari glede statusa gledališča in gledališke skupine so čiste, o tem je razmrnvljal že občinski svet za kuLturo in prosveto, vsako motno govorjenje ne naliva čistega vina. Statut Prešernovega gledališča jasno dolo-če, da umetniški svet v katerem so tudi amaterji, lahko vodi amatersko skupino, da ji določa režiserja itd. Zato je govorjenje odveč, treba je pričeti z delom. Če zaposli- mo še enega človeka, nam bo to sauno obremenjevalo dohodke iz proračuna občine. Od 18 milijonov dinarjev, kolikor je zavod dobil, 12 milijonov din požrejo samo osebni izdatki, poudarim pa naj, da kranjska kultura zaradi tega tudi za eno misel še ni bogatejša.« Kern: »Kako je le mogoče, da občina meče denar za ie-kaj, kar ni nič! Kje pa je 350.000 din od razform i ranega odra mladih? Govori se, da jih ni.« Lombar: »To je bil njihov denar, ki so si ga med seboj razdelili kot stimulacijo za predstave. O tem obstoja zapisnik.« šprajc: »Kako? Jaz nisem nič dobil, pa sem veliko igral!« Malec: »še vrsta nepravilnosti je v delu Prešernovega gledališča. Nokaj se na primer sklene na gledališkem svetu, čez nekaj dni pa se naredi čisto drugače. Kdo nosi odgovornost za take sklepe? Ljudje — člani sveta sc pritožujejo, da ne bodo več hodili na sestanke, češ da nima smisla, ker vse na glavo postavite. Sploh pa: lenuhe podpirate, tis>toga, ki je nekaj pokazal in naredil, pa pritisnete ob zid.« Pa tako naprej. To je le nekaj odlomkov iz razprave, ki je bila kljub prizadevanju nekaterih vse prej kot na zavidljivi višini in ki je jasno pokazala, da je resno, ustvarjalno delo v takih razmerah zelo otežkočeno. »To je konec!« pravijo nekateri. Drugih sploh ni na sestanke, ker pravijo: »če bo ta prišel, mene ne bo!« Nobenih sklepov niso sprejeli, čeprav so vsi poudarjali, da je treba začeti z delom in naj se ti odnosi pozneje razčistijo. Niso se zmenili, kaj bodo igrali, kdo bo režiral, kdaj bodo začeli. Tisti, ki ob vsem še trezno mislijo in ki niso prizadeti, vejo, da taka pot nikamor ne pelje. »Voham prisilno upravo!« mi je rekel nekdo. Morda je res rešitev v tej skrajni možnosti, prav nič prijazni, ki bi prevetrila prostore kranjskega Talijinega hrama in ustvarila možnosti za resno, prizadevno, odgovorno kulturno poslanstvo. ČE, kajti... .. . Težko je v naši domovini bdti — igralec. Ali pa tudi ne!? Ali pa prelahko!?« A. Triler JESENICE: posvetovanje o financiranju izobraževanja — Na posvetovanju, ki je bilo v petek prejšnji teden in ki se ga je udeležilo več kot 50 predstavnikov šolskih zavodov, prosvetnih in družbeno-političnih organizacij, so se v živahni razpravi izluščila tri vprašanja v zvezi z osnutkom novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, in sicer: 1. Koliko sredstev za vzgojo in izobraževanje bo prinesel nov sistem financiranja? 2. Kaj vse naj bi financirali iz teh sredstev? 3. Kdo naj upravlja s tem denarjem? Ali občinske izobraževalne skupnosti ali širše regionalne izobraževalne skupnosti? Na posvetovanju je bila imenovana posebna petčlanska komisija, ki bo iz razprave izluščila zaključke in jih ponovno dala v javno razpravo. Te zaključke bo komisija poslala tudi pristojnim republiškim organom. V Kamniku v zadnjih dneh urejajo Mali grad in okolico; utrjujejo in urejajo breg nad kavarno, da bo izgled lepši in da se zemlja ne bo posipala, postavili pa so tudi nekaj reflektorjev, da bo ta pomembni kulturno-zgodavinski spomenik ponoči razsvetljen. Urejen Mali grad bo v Kamniku pomembna turistična privlačnost — Foio Perdan 17. SEPTEMBER 1966 * GLAS SPORT 11 Gorenjska nogometna liga Uspeh Železnikov v gosteh Najvažnejše srečanje prvega kola Gorenjske nogometne lige Lesce : Železniki se je končalo z uspehom gostov, čeprav smo lahko zmago gostov pričakovali, je tako visok poraz Lesc presenetljiv. Po zelo slabi in nezanimivi igri v prvem polčasu, je Kranj zaigral v nadaljevanju izredno dobro in katastrofalno premagal neizkušeno ekipo Podbrezij, debitanta v tekmovanju. Pomembno zmago je dosegla mlada ekipa Nakla, ki je premagala ekipo Trboj. Čeprav sta zmagala bivša »conaša« Tržič in Lo-čan nista navdušila. Preddor je predstavljal kot gost v Tržiču enakovrednega part- nerja in je bil premagan le z najmanjšim rezultatom. REZULTATI — Kranj : Podbrezje 9:0 (1:0), Lesce : Železniki 0:5 (0:4), Naklo : Trboje 2:0 (1:0), Tržič : Preddvor 3:2 (3:2), Ločan : Kropa 4:0 (3:0). V naslednjem kolu, v nedeljo, 18. septembra, se bodo 6rečali: Železniki — Kropa, Podbrezje — Ločan, Preddvor — Kranj, Trboje — Tržič, Lesce — Naklo. P. D. Pionirsko prvenstvo Gorenjske v nogometu Derbi pripadel Triglavu S sodelovanjem 8 klubov se je pričelo tekmovanje za pionirsko prvensitvo Gorenjske v nogometu. V najzanimivejšem srečanju v Tržiču so mladi nogometaši Triglava premagali domačo ekipo. Kranj in Jesenice sta kot domačina z zelo dobro igro pre- PREDSTAVLJAMO magala Ločana in Naklo. Razočarala je ekipa iz Lesc, ki je brez borbe predala srečanje v Šenčurju. Vdrugem kolu se bodo srečali: Lesce : Naklo, Ločan : Naklo. Tržič : Svoboda: Triglav : Kranj. P. D. Anica Bencdičič prepričljivi zmagi V nedeljo so rokometašice Selc v »malem« gorenjskem derbiju katastrofalno premagale igralke Storžiča iz Golnika (23:1). Kot že dlje časa je bila tudi tokrat med najboljšimi igralkami Selc Anica Benedičič. Poiskali smo jo na njenem domu. Sedela je za mizo ter ec pripravljala za šolo. Rojena je bila 31. avgusta 1950 ter hodi v III. letnik gimnazije v Škofji Loki. Rokomet je pričela igrati v osmem razredu osnovne šole. Skupaj s trenerjem Jožem Cu-dermanom, ki je dekleta zbral na osnovni šoli v Železnikih, sta odgovarjala na vprašanja. — Vaše društvo je v precejšnjih denarnih težavah. »Tb prav dobro čutimo rokometašice. Pred prvenstvom nismo imele niti žoge za treninge, ter smo imele le kon-dicijiske treninge. Imamo stare copate. Na srečanju v Liubljani se je letos prime-' rilo celo to, da je med tekmo »odlete!« star copat čufarje-vi z nege med gledalce.« — Katerih uspehov se najraje spominjaš? »Moji uspehi so vezani na us^ens cele ekipe. Rade se spominjamo lanskega leta, ko smo osvojile naslov slo-vensk'h mladinskih prvakinj. .c:-\«da je uap.»h tudi leto fre.1, k t «mo se uvrstile v* r- ^:bI'V;o ligo in ne nazad-r'c Ivt&t to, da smo ostale v lir- « — Na kakšne uvrstitev računate v kto£njem letu? »Načrte smo imele velike — upale smo na četrto mesto, vendar ker nismo imele žoge sedaj vse manj verjamemo v to. Precej nam je Anica Benedičič vzel voljo neuspeh in slaba igra proti Slovanu.« — Nam lahko poveš še to, ka.Vo treniraš pozimi? »Treniramo v nezakurjeni dvorani v Selcah. Trening pričnemo kar v plaščih. Poleg tega se pozimi bavimo še s smučanjem, vendar pa rama v smučanju nc tekmujem.« P. Čolnar Ekipno državno prvenstvo v plavanju Triglav v novi izdaji 10 novih plavalcev v šestnajstčlanski ekipi — Novinci zasedli sedmo mesto in ostali v prvi ligi — Državni prvak splitski Mornar Pred dnevi so se vrnili iz ekipnega državnega prvenstva plavalci kranjskega Triglava. Na tekmovanju so zasedli sedmo mesto in ostali člani I. zvezne plavalne lige. Vrstni red: 1. Mornar 30.724, 2. Jadran (S) 27.422, 3. Ljubljana 26.828, 4. Primorje 26.443, 5. Mladost 26.011, 6. Jug 23.955, 7. Triglav 23.080, KPK 22.065. Čeprav bi na eni strani lahko trdili, da predstavlja plasma kluba neuspeh, pa nikakor ne moremo mimo ugotovitve, da je na letošnjem prvenstvu nastopila popolnoma nova ekipa. Če pogledamo to s kakšno ekipo Kranjčani sedaj tekmujejo se »neuspeh« spremeni v velik uspeh, ker: 0 od lanskih članov prvega moštva ni nastopilo 10 plavalcev (Brinovec Vlado in Peter, Košnik S., Peternelj, Mohorič, Rupnikova, Silerje-va, Milovanovičeva. Čolnarjeva in Bogatajeva). 0 v letošnjem novem prvem moštvu je 10 novih plavalcev (Klemenčič, Slavec A., Šorli, šajn, Virnikova, Mi-heličeva, šmidova, švarceva, Kraljičeva in Pečjakova); 9 v šestnajstčlanski ekipi je nastopilo kar 6 pionirjev — od tega v sedemčlanski ženski pet pionirk. # ekipa je zbrala večje število točk, kot lani z ruti niranimi državnimi repre-zentanti (točkovalo se je po-novih tablicah). če upoštevamo vse to, je jasno, da pomeni nastop na državnem prvenstvu velik uspeh plavalnega športa v Kranju. Ker v dnevnem časopisju niso bili zabeleženi rezultati kranjskih plavalcev jih objavljamo (čeprav z zamudo): Moški — 400 mešano: Slavec 5:44.9, Rebolj 5:46.7; 200 prsno: Slavec 3:01,1, Šajn 3:01.5; 200 hrbtno: Levičnik 2:32.3, Nadižar J. 2:32.6; 100 prosto: Nadižar F. 1,00.5; Rebolj 1,01.6; 400 metrov pro- Gorenjska košarkarska liga Brez Jesenic? Značilno za začetek v Gorenjski košarkarski ligi je, da obe ekipi Jesenic (moška in ženska) v prvem kolu nista nastopili. Najzanimivejše srečanje je bilo med Suho in Trhlimi vejami iz Kranja. Ločani eo prepričljivo zmagJi in tako praktično že osvojili naslov prvaka. I —pc sto: Nadižar J. 4:50.6, Klemenčič 5:03.6; 1500 posto: Nadižar J. 19:34.8, Klemenčič 20:18.4; 200 metulj: Slavec 2:44.1, šorli 2:52.1 (pion. r& kord SRS); ženske — 400 mešano: Jančar 6:28,2, Virnik 6:35,4 (pionirski rekord SR Slovenije); 200 prsno: švarc" 3:08.5 (pion. rek. SRS), Jančar 3:18.2; 100 hrbtno: Pečjak 1:22.9 (pion. rek. SRS), Kraljic 1:30,1; 100 prosto: Jančat 1:10,5. Mihelič 1:16.5; 100 me* tulj: Smid 1:30.1, Mihelic 1:30.4; 400 prosto: Jančal 5:40.9, Virnik 6:00.8; P. Čolnar JELKA JANČAR je bila na plavalnem državnem prvenstvu edina članica iz lanskoletne ženske ekipe. Poleg tega, da je nastopila največkrat se je odlikovala v prvi vrsti s tem, ker Je porušila najstarejši kranjski rekord na 400 prosto (Kon-cilija 5:50.0) In kranjski rekord na 400 mešano, ki ga je imela bivša državna reprezentantka Vesna Breskvar. Foto — F. Peician Atletske vesti Kranjski atleti so v sredo priredili klubski miting, na katerem je sodelovalo nad trideset tekmovalcev. REZULTATI — člani — 100 in: I. F. Fister 11,5, 2. Kaštivnik II, 5, 3. Kuralt 11,7; palica: 1. Kaštivnik 320 2. Lašič 320, 3. Milek 320; 2000 m: 1. Cvi-rn 6:04,5, 2. Kuhar 6:21,1, 3. Rožič 6:23,5; 200 m: 1. Žumer 24,8 2. Mam 25,8, 3. D. Pre-zelj 25,9; kopje (800 g): 1. Fister 57,90,2. Milek 49,81, 3. Pori 49,69; kladivo: 1. Satler 38,58, 2. Vidic 33,47; pionirji — 60 m: 1. Križnar 8,6, 2. Šimenc 10,2, 3. Štular 10,7; 100 m: 1. Verčič 12,9, 2. Križnar 14,0 200 m: 1. Križnar 26,9, kopje: (600 g): 1. Makuc 29,66. # V organizaciji občinske zveze za telenso kulturo Radovljica bo jutri, v nedeljo, s pričetkom ob 9. uri na stadionu na Bledu letošnje mladinsko prvenstvo Gorenjske v atletiki. Tekmovanje je ekipno in posamezno. 9 Mlajši mladinci in mlajše mladinke kranjskega Tri- glava bo v nedeljo nastopili na stadionu Rudarja v Trbovljah proti ustreznima ekipama domačinov in športnega aktiva iz Cerknice. Povratno tekmovanje bo prihodnji mesec v Kranju. M. K. V soboto in nedeljo štirinajstič za V soboto se bo pričel IX. turnir v namiznem tenisu za »Pokal Kranja«. Ob 8. uri zjutraj se bodo v dvorani Zdravstvenega doma zbrali igralci iz Ostrave, Glivic, Oldmpije, Triglava (povsod moški in ženske) ter Dunaja (ženske). Naslednji dan od 8. do 12. ure bo turnir posameznikov. Vrstni red na zadnjem turnirju — Moški: 1. Poštar, 2. Olimpija; Ženske: 1. Olimpija 2. PSV (Dunaj). j OGLASI — OBJAVE 17. SEPTEMBER 1966 # GLAS IIIEIIIEIIIEIHEIIIEIIIEIIIEIIIEIII3 Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana DE GORENJSKA ponovno razpisuje javno licitacijo za PRODAJO rabljenih sredstev opuščenih pekarskih obratov Dražba bo dne 22. 9. 1966 v prostorih pekarne Lesce ob 8 uri za družbeni sektor, od 9. ure dalje pa za zasebnike. Interesenti iz družbenega sektorja morajo za licitacijo predložiti pismeno pooblastilo in izjavo o zagotovljenih finančnih sredstvih, zasebni interesenti plačajo kupnino ob prevzemu Vsa pojasnila se dobe na upravi DE Gorenjska — pekarna Lesce, EIHEII!^ Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 10 kvalificiranih šivilj za delo v konfekcijskem oddelku POGOJ: kvalificirane šivilje. Stanovanje ni na razpolago. Prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja 10 dni po objavi razglasa. Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednje odškodnine za požarne škode: Cerkovnik Bohinjska din 225.790 KRAJNIK dne 6. 8. 1966 Janez, ž lan 5, p. Bisitrica S dne 6. 8. 1966 Uršula, Breznica 5 S din 257.380 dne 15. 8. 1966 CVETEK Francka, Stara Fužina 76 S din 2,193.507 dne 15. 8. 1966 JELOVCAN Janez, Dol. Žetina 10 S din 504.777 dne 18. 8. 1966 TRELC Janez Ilovfka 5 S din 148.801 dne 25. 8. 1966 ŽONTAR Janez, Sv. Duh 39 S din 243.660 dne 25. 8. 1966 SIMNIC Jurij, Krnica 20 S din 122363 UPRAVA ZAVAROVALNICE KRANJ Varčuj in misli JUTRI SIMON PRESCHERN TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! pralne stroje gorilnike na mazut peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice ZAHVALA Ob britki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATEVŽA RAMOVŽ upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene prekrasne vence in cvetje.Prisrčna hvala dr. HriberniKu za vso skrb in nego v času bolezni, kakor tudi č. duhovščini ter predobrim sosedom za nesebično pomoč v času bolezni in v najtežjih urah. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Kranj za izkazano mu čast in tolažilne besede. Nadalje prisrčna hvala sindikalnemu odboru obč. Kranj, organizaciji ZB Huje ter društvu upokojencev za prekrasne žalos'tinke. Vsem zahvala za pismeno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala. žalujoča družina Ramovž in Krivec Kranj, 17. septembra 1966 I vini t0 rv a i v d Kumarice za vlaganje 2.60 do 2.80 N din, gobe jurčki 10 do 12 N din, med 10 in 11 N din, surovo maslo 14 do 15 N din, skuta 4 do 4,50 N din, kislo zelje 1.60 rilo 2 N din, glave zelja 0.80 do 1 N din, proso 0.80 do 1 N din, pesa 0.80 do 1 N din, rdeče korenje 1.20 do 1.40 N din, fižol v stročju 2.50 do 3 N din, čebula 150 do 1.70 N din, krompir 0.70 do 0.80 N din, solata 2.40 do 2.80 N din, paradižnik 1 rito 1.50 N din, fige 2 do 2.40 N din, grozdje 2.60 do 3.50 N din, lubenice 1 N din, breskve 350 do 4 N din, slive 1.60 do 2 N din, hruške 1 do 3 N din, jabolka 1.20 do 2 N din za kg; lisičke 130 do 1.80 N din, fižol 3.20 do 3.60 N din, pšenica 1 do 1.20 N din, oves 0.90 do 1 N din, celi orehi 2.60 do 2.80 N din, ajdova moka 2.40 do 2.60 N din, koruzna moka 1,40 do 1.60 N din, ješpren 2.60 do 2.80 N din, kaša 430 do 5 N N din za liter; perutnina 8 do 9 N din za kg; jajca 0.70 N din za komad. Takoj sprejmemo honorarnega čuvaja za čuvanje razstav (upokojenca) Gorenjski muzej, Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1966/67 Vsak abonent bo videl dve predstavi SGN-Drama Ljubljana, dve predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega, dve predstavi Mladinskega gledališča Ljubljana in dve predstavi Gledališke družine France Prešeren Kranj — skupno osem predstav. Cena abonmaja od N din 33,00 do N din 12,00. Cene dijaškega abonmaja od N din 19,00 do N din 9,00. Prijave sprejema uprava Prešernovega gledališča od 15. 9. do 24. 9. 1966 vsak dan v pisarni gledališča od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ali na telefon 21-355. Lanskoletni abonenti imajo svoje sedeže rezervirane do 17. septembra 1966. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: LVolksvvagen 1200, leto izdelave 1965 s prevoženimi 16.000 kra. Začetna cena N Din 17.500,00 II. Citroen AMI-6, leto izdelave 1964, s prevoženimi 23.000 km. Začetna cena N Din 7.600,00 Ogled vozil je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 21. 9. 1966. do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ PONOVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA LETO 1966-67 KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI SKUPŠČINI OBČINE KRANJ PONOVNO RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1966/67 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za študij matematike — fizike; 1 na pedagoški akademiji za študij matematike — fizike; 2 na filozofski fakulteti za študij angleščine — nemščine ali nemščine — angleščine; 2 na pedagoški akademiji za tehnični pouk — fiziko ali tehnični-likovni pouk; 2 na višji upravni šoli; 1 na pedagoški akademiji za študij glasbene vzgoje; 4 na pedagoški akademiji za študij defektologije. Kandidati naj vložijo prošnjo na skupščino občine Kranj, komisijo za štipendije do 26/9-1966. Priložijo naj življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o zaslužkih staršev ter prepis zadnjega spričevala oziroma sporočilo o opravljenih izpitih. Otroci staršev-borcev oziroma članov ZB pa priporočilo organizacije. Prošnjo je treba kolkovati s kolekom za 0,50 N din. Komisija za štipendije skupščine občine Kranj 57014294 Prodam Prodam osebni avto »VAUXHALL — VELOX« Zadnikar Jože, Zg. Jezersko 127. Ogled vozila vsak dan od 8. — 11. ure 4323 Prodam primo 150 ccm, odlično ohranjeno. Berton-celj. Britof 8, Kranj 4206 Prodam fiat 750. »Živila« avtopark. Ogled dopoldan, Kranj 4241 Prodam enostanovanjsko novejšo hišo z garažo, in 6adnim vrtom, v bližini Kranja (4 km ter lopa okolica). Naslov v oglasnem oddelku 4245 Prodam dve mizi, ena sobna s 4 stoli. Kranj, Levstikova 3 4264 -Prodam fiat 750 zelo lepo opremljen in ohranjen. Erjavec Franc, Gradnikova 9, ali restavracija »Park«, Kranj 4268 Prodam 3000 kom zidakov in 250 kg betonskega železa. Čarman Franc, Cerklje 112 4269 Prodam siamoreznico s puhaJnikoro in pralni stroj Zoippas superavtomat. Kne Franc, Cerkljanska dobrava 5, Cerklje 4270 Ugodno prodam avto anteno nemške znamke, 3 kom foča plošče 120x240, slepo steklo za kletno zasteklitev, otroško posteljo, rabljen gradbena les, železno cev prof. 6.5 cm 4.80 m dolžina in peč na žaganje. Zadružna 9, Kranj — Primskovo 4271 Prodam opel rekord 1964 letnik. Kranj, Stara cesta 13. Ogled vsak dan popoldan 4272 Prodam betonsko železo prof. 8. Naslov v oglasnem oddelku 4273 Ugodno prodam lepo kompletno zakonsko spalnico, zaradi odhoda v tujino. Naslov v oglasnem oddelku 4274 Prodam punte, bakine in deske. Kocjančič Jožefa, St. Rozmana 11, Kranj 4275 Prodam hruške za namakanje. Oljševek 49, Preddvor 4276 Prodam 1.5 m3 peska za teranovo. Milje 20, Šenčur 4277 Prodam 1200 kom rabljene (folc) opeke. Podgoršek, Zasavska 19, Kranj Orehek 4278 • Prodam 10 m3 bukovih drva. Nomenj 42. Boh. Bistrica 4279 Prodam 3 plašče za kolo, 2 zračnici in 1ty2 ni blaga (19.000) Mrak, Tavčarjeva 19, Kranj 4280 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Naslov v oglasnem odd. 4281 Prodam bakren pocinkan kotel. Mihelie, Poljšica 17, Podnart 4282 Prodam odlično ohranjen otroški voziček. C. JLA 30, Kranj 4283 Prodam 7 tednov stare prašičke. Visoko 15, Šenčur , 4284' Prodam plemenskega vola 550 kg. Vilfan Peter, Sr. Bitnje 73, Žabnica 4285 Prodam hruške tepke. Zg. Bela 21, Preddvor 4286 Prodam rabljene deske in punte. Tekstilna 8, Kranj — Primskovo 4287 Ugodno prodam osebni avto fiat 600 z vgrajenim radioaparatom. Dr. Dolenc, Kranj, Kebetova 18 4288 Prodam fiat 1100 ali zamenjam za 750, VW ali Renault lahko karambol i ran. Ponudbe poslati pod »Fiat« 4289 Ugodno prodam karambo-Iiran avto DKW. Ogled pri Markič. Podbrezje 121 4290 Predam dva lepa žrebeta, lanskega in letošnjega ali zamen jam za bika. Voglje 76, Šenčur 4291 Ugodno prodam lambretto 150 ccm LD. Preddvor 72 4292 Prodam vprežni izruvač za krompir. Naslov v oglasnem odid. 4293 Prodam usnjeno obleko in dve čeladi. Zg. Veteroo 1, Križe 4294 Prodam plug obračalnik. Sr. Bela 11, Preddvor 4295 Prodam kravo dobro mle-karico, ki bo čez en mesec tretjič teletlla in železno os za krožno žago. C. Talcev 12, Šk. LOka 4296 Prodam globok otroški voziček. Cena nizka in fikus 1 V2 m visok. Naslov v oglasnem oddelku 4297 Prodam konja 2 leti starega in sadike črnega ribeza. Slivnik, Sp. Gorje 36, Bled 4298 Prodam 7 let starega konja. Kuhar Alojz, Visoko 39, Šenčur 4299 Volksvvagen, letnik 1960 dobro ohranjen, ugodno prodam. Kržišnik, šk. Loka, Poljanska cesta 34 4300 Prodani 70 kg težkega prašiča. Sp. Brnik 25 4301 ZAHVALA Ob britki izgubi mojega skrbnega in dobrega očeta, brata in strica JANEZA ŽAGAR se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetlice ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini, strežnemu osebju bolnice Golnik, dr. Mešički, gasilcem Šenčur in upokojencem, še enkrat najlepša hvala. s Žalujoči: hčerka Nežka z možem Jožetom in ostalo sorodstvo Šenčur, 14. septembra 1966 Prodam motor »Java« 250 ccm, letnik 58. Zupane, Sp. Besnica 10 4302 Prodam hruške tepke. Preddvor 10 4303 Ugodno prodam gradbeni les za vvikend hišico 5 x 6 m in cementno strešno opeko. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 4304 Prodam 300 kg tepk. Zalog 10, Golnik 4322 Prodam dva plemenska vola ali zamenjam za kravo. Podbrezje 110, Duplje 4324 Prodam eno leto starega bika ali zamenjam za kravo. Podbrezje 93, Duplje 4325 Ugodno prodam nov televizor z garancijo, tudi na ček. (Dvojni program) Šenčur 183 4326 Prodam hruške tepke. Kranj, šmarjetna gora 2 4327 Prodam kravo dobro mle-karico. Leteiice 12, Golnik 4328 Prodam nov pralni stroj Candv 5 kg superavtomalik. Naslov v oglasnem oddelku 4329 Prodam motor NSU maxi original nemški 175 ccm in ojačevalec 20 \v Kranj - Stru-ževo 44 4330 rPodam betonsko železo prof. 6 in 10. Naslov v oglasnem oddelku 4331 Prodam PPR bakren kabel 2 x 1.5 in 2 x 2.5 Predoslje 12, Kranj 4332 Prodam osebni avto »Renault 4 L« letnik 65. Prevoženih 28.000 km. Ogled vozila v kolodvorski restavraciji ' Kranj od 12. do 15. ure 4333 Prodam dobro ohranjen levi štedilnik »Gorenje« Kranj, Koroška 9 4334 Prodamo vprežnega konja. Ogled vsak dan v hotelu »Razor« Kr. gora 4341 Prodam 5 prašičkov 6 tednov starih. Suha 32, Kranj 4335 Prodam nov štedilnik. Naslov v oglasnem odelku 4336 Prodam električni motor 18 KV ali zamenjam za 5 — 8 KM. Jenko Fridel, Hraše pri Smledniku 4337 Kupim Kupim plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku 4305 Kupim električni motor 1.5 — 2 KM, Sp. Brnik 25 4306 Kupim 6 čebulnih družin «našel jenih Kraničev« Zupane Blaž, Sp. Besnica 10 4307 Kupnim navadni vprež.ni voz. BaJanč, Zg. Besnica 79 4308 Kupim starejšo hišo, takoj vseljivo v Kranju. Ponudbe poslati pod »HIŠA« 4309 Kupim dobro kravo mle-karico s teletom. Naslov v oglasnem oddelku 4310 Kupim lovsko puško šibre-nico brezpetelinko kalibra 16 znamke Hamerlester z grener zapiralom. Rudi Kuntarič, Križe 74, Snakovo 4338 Ostalo Našel sem moped št. 6315 Hudobivnik — Gorenjski tisk Kranj Našel sem denarnico z večjo vsoito denarja. Dobi ee v Gor. tisku, oglansi odd. lok 4311 Naprošam osebo, ki je pomotoma zamenjala žensko kolo »Diamant« pred Zdravstvenim domom Kranj, da se javi v oglasnem oddelku Gla-sa 4312 Gospoinjsko pomočnico k 4 članski družini sprejmem. Možnost kasneje popoldanske zaposlitve. Jevnišek Meta, Vrhovnikova U, Ljubljana 4313 Preklicujem vse besede, ki sem jih izrekel o Mere Simonu in Pogačnik Danici, Preddvor 30 za neresnične ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Šavs Peter, Preddvor 50 4314 Sprejmem na stanovanje študentko. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4315 Vdovec star 71 let želi spoznati vdovo aH upokojenko od 60—65 let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati pod »Ženitev« 4316 Tričlanska družina išče žensko za pomoč v gospodinjstvu za 8 ur ali ves dan. Moderno gospodinjstvo. Ing. Premic, Kranj, C JLA 6 (ne** botičnik) 4317 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 7258 na ime Lu-» skovec Jurij, relacija Šenčur — Kranj 4318 Obiščite GOSTILNO pri MILHARJU v šmarlncm. Solidno boste postreženi. Vsako soboto in nedeljo tudi prireditev s plesom. Pridite ne bo Vam žal! 4217 TRGOVINA SIPAD KRANJ nudi po konkurenčnih cenah bukov par jeni parket I. vrsta 41 N din, II. vrsta 36 N din III, vrsta 29,5 N din 4195 Moški srednjih let želi spoznati dekle do 25 let po možnosti s stanovanjem. Zaželena je slika proti vrnitvi. Otrok ni ovira. Ponudbe poslati pod »Tajnost zajamčena« 4256 Iščem žensko za varstvo otroka dopoldne. Baizelj, Kranj — Stražišče, Skokova 3 4257 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA LAKNER na Kokrici zaprta od 13. 9. — 1. 10. 1966 4259 Uslužbenka išče sobo v Kranju. Možna je tudi zamenjava v Ljubljani, (center, posebni vhod). Naslov v oglasnem oddelku 4262 Mlada mamica s štiriletno deklico išče opremljeno sobo ali prazno v Kranju. Pomaga tudi v gospodinjstvu dvema upokojencema. Ponudbe pošljite ©od »Eino upanje« 4319 Profesorju Verbič Pavletu za uspešno upravljeno diplomo čestitajo prijatelji 4320 Mnogo sreče in zdravja na novi življenjski poti Ti želita, mama in Darjo 4321 Preklicujem dijaško vozovnico št. 14410 na ime Sajovic Dragica, relacija Mlaka — Kranj 4339 ZLATARNA — URARNA SPIENDENTE (škerlj) TRST, ulica F. Filzi 5 tel. 23-379 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očka JERNEJA ŽARGAR tkalski mojster v pokoj'u se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, počastili s cvetjem in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo »Gasilski četi« Bitnje za njihovo pomoč, prelepo slovo in poslovilne besede predsednika. Lepa hvala tudi društvu tekstilnih mojstrov za njihovo razumevanje in lepe poslovilne besede tovariša Križnarja. Prav lepa hvala sosedom za nesebično pomoč, č. duhovščini, dr. Bajželju in pevcem DU. še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali. žalujoči: žena Marija, hči Marta z družino, sinova Tone z ženo Ani in Janez, hčerke Mirjam, Stanka in Milenka KOMPAS poslovalnica Kranj TAXI - služba tel. 22-059 neprekinjeno tudi ob nedeljah in praznikih Za podjetja in ustanove zadostuje na- ^ ročilnica! * Za hladne dneve obleka iz sintetike Colorado TEKSTILINDUS KRANJ RADIO SCKMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO PRALNI STROJI CANDY ZOPPAS CASTOR K.NIS RE* NAOIMIS PEČI NA PLINSKO OLJE: OMNIA RAINSCHON PEČI ZA CENTRAL NO OGREVANJE: ATLAS MERKURY VSE ZA VAŠ AVTOMOBIL* PREVLEKE PREPROGE PRTLJAŽNIKE GUME itd DOM M JEZERSKEM prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo od 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz illlllllllillillllllllllllliil Založba Mladinska knjiga Mamica, očka, tudi vaš najmlajši naj ima svojo revijo! CICIBAN otroška barvna revija Mladinske knjige ni namenjen samo šolarčkom prvih razredov, temveč je tudi lepa ?n najcenejša slikanica za predšolske otroke. S CICIBANOM, pestrim in zanimivim, se bodo otrokom na široko odprla vrata v svet, mednje bo stopilo življenje v lepi besedi ir lepi barvm podobi. Posamezna številka stane 0,80 N din. Kupite ga lahko v vseh kioskih, samopostrežnih trgovinah in knjigarnah, lahko pa ga tudi naročite v prodajnem oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana. 10 številk CICIBANA v šolskem letu bo v veselje vam in vašim najmlajšim. UMBERT0 R0CC0 TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) električni pralni stroji žarnice hladilniki hidravlični izdelki in električne peči m || 1 m Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje iN ovo nagradno žrebanje vezanih hranilnih v Ing za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Wa -ade «o: *v'"> »»stava 750, pralni stroj, moped, šivalni slroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa Vloge sp ejemajo vse njene podružnice. — Vezane \'ws sv obrestovane po viSjin obrestnih merah. 545099999999999999999999999999999990 ^25^51^84883754554451^0227098126^98120698426 RADIJSKI SPORED Poročila poslužujte vsak das ob 5., 4., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23 ta 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.09., 7., 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. In 24. ur) ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pozdravi v šolskem letu — 9.40 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz baleta »Triogeljnik« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet Avsenik in ansambel Vili j a Petriča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15-30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Hor-man Hagestedt in Bamber-ški simfoniki vam igrajo — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.55 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 18. septembra 6.00 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 8-05 Mladinska radijska igra" — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoklne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večerni koncert — 20.50 športna poročila — 21.00 »Kličemo letovišče« — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer pri skladatelju Igorju Stravinskemu PONEDELJEK — 19. sept. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.25 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Car mladosti — suita — 10.35 Naš podliistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz domače koncertantne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Tone Absec igra na harmoniko — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Klavirska glasba 19. stoletja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Posnetki zborov »Ljubljana-trans-porl« in »Ivan Rob« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu— 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.03 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.45 Nočni akordi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba TOREK — 20. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z ve- likimi zabavnimi orkestri — 10.15 Scena iz opere »Don Kihot« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kratek sprehod skozi jugoslovansko solistično glasbo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli hribovci in trio Jožeta Krežeta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Na jesen ... — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ura klavirskih sonat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Novi posnetki zbora France Prešeren iz Celja — 20.20 Radijska igra — 21.13 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper 22.10 Glasbena medigra — 22 15 Skupni program JRT —» studio Skopje — 23.05 Po svetu jazza SOBOTA — 17. septembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 1450 TV v šoli — ponovitev RTV Sarajevo 1655 Balkanske atletske igre RTV Ljubljana 1825 TV obzornik 18.45 Peščena ura ' v Škofji Loki RTV Zagreb 19.10 1 : 1 glasbena oddaja 19.40-TV biro RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Disnevev svet RTV Zagreb 21.00 Sedma sila — humoristična oddaja RTV Ljubljana 21.50 Svetnik — film 22.40 Zagrebški jazz kvartet 2320 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Mednarodna scena RTV Zagreb 19.10 1 : 1 glasbena oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV TELEVIZIJA NEDELJA — 18. septembra RTV Ljubljana 9.40 Poročila 9.45 Spored prihodnjega tedna RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Ostržek — oddaja za otroke RTV Ljubljana 11.35 Kapetan fenkeš — film RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV konferenca RTV Sarajevo 16.50 Balkanske atletske igre RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Beograd 20.52 želja — zabavno glasbena oddaja . RTV Ljubljana 21.50 Serijski film 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 9.25 Poročila 9.30 Oddaja narodne glasbe RtV Zagreb 11.35 Champion — film RTV Beograd 13.00 Poljudnoznanstveni film 13.30 Izobraževalna oddaja RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Serijski fHm RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 19. sept. RTV Zagreb 9 40 T V v šoli 10.40 Tečaj ruskega jezika RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli 12.05 Izdelajmo sami hi drogi iser RTV Zagreb * 14.50 Televizija v šoli 15.50 Ruščina — ponovitev RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Mali svet 17.40 Filmi za otroke RTV Ljubljana 17.55 Poljudnoznanstveni film 18.25 TV obzornik 18.45 Pri zobozdravniku 19.05 Za danes in jutri RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 T V drama RTV Ljubljana 22.00 Nočne prikazni — biseri glasbene literature RTV Beograd 22.25 Lirika RTV Ljubljana 22.35 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri ' 18.45 Družina in družba RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 T V prospekt RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 17.55 Poljudnoznanstveni iilm RTV Zagreb 22.15 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 22.30 Spekter 23.10 Poročila TOREK — 20. septembra RTV Ljubljana 18.40 Kaj pravzaprav bere Slovenec 19.00 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 80.000 osumljenih — film 21.45 Kulturna tribuna 22.25 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV \ KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 17. septembra ametr. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 20. uri, premiera franc. barv. CS filma CRNI TULIPAN ob 22. uri 18. septembra franc. barv. CS film CRNI TULIPAN ob 10. uri amer. barv. CS film ČRNE OSTROGE ob 15, 17. in 19. uri, premiera franc. filma JE AN MARCOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 21. uri 19. septembra franc. film JEAN MARCOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 16, 18. in 20. uri 20. septembra franc. film JEAN MARCOVO ZAKON- SKO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIC« 17. septembra amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 16. uri, amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 14. 18. in 20. uri, amer. barv. ĆS film CRNE OSTROGE ob 16. uri 19. septembra amer. barv. VV film ZAJTRK PRI TIFFA-NIJU ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 18. uri 20. septembra ital. barr. CS film CARTOUCH ob 16, 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 17. septembra angl. CS film ZMAGOVALCI ob 20. uri 18. septembra švedski barv. film ALI SO ŠE ANGELČKI ob 15.30 in 20. uri, angl. CS film ZMAGOVALCI ob 17.30 Kropa 17. septembra amer. barv. film VOHUN NA POVELJE ob 20. uri 18. septembra špan. barv. film LEPA LOLA ob 15. in 19.30, amer. barv. film VOHUN NA POVELJE ob 17. uri Naklo 17. septembra premiera franc. filma JEAN MARCOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE Ob 20. uri 18. septembra češki film TRGOVINA NA PROMENADI ob 16.30 in 19. uri Jesenice »RADIO« 17. in 18. septembra nem. jug. barv. film OLD SHAT-TERHAND 19. septembra franc. barv. CS film KAPETAN FRACAS 20. septembra amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI Jesenice »PLAVŽ« 17. do 18. septembra amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI 19. do 20. septembra nem. jug. barv. film OLD SHAT-TERHAND Dov je-Mo j strana 17. septembra bolgarski film PAROLA 18. septembra nemški film SOBA ŠT. 13 Koroška Bela 17. septembra ruski film JEZDEC IZ KIRGIŠKIH PLANIN 18. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHAN-TEL 19. septembra amer. barv. CS film TRIJE NAREDNIKI Kranjska gora 17. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHAN-TEL 18. septembra ruski film JEZDEC IZ KIRGIŠKIH PLANIN Kamnik »DOM« 17. septembra amer. film FATAMORGANA ob 20. uri 18. septembra amer. film FATAMORGANA ob 17. in 20, uri VELIKA RAZPRODAJA! % Moška obleka — Anziigc fiir Herren (elegant) 498 Asch $ Perlon srajce — Perlon-Hemde (langa'rmelig — weifi) (dolgi rokavi — bele) 69 Asch # Navlon srajce — Naylon-Hemde (langarmelig — Ksfarbt) (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch # Letne srajce — Sommerhemde 52 Ach NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-50 odstotkov 0 Damski kostimi — Kostume f ur Damen 259 Asch # Moški in damski perlon plašči — Perlonmantel fiir Herren und Damen 98 Asch # Ženske nogavice s črto — Damenstriimpfe mit Naht 3,80 Asch # ženske nogavice Perlon (3 pari) — Damenstriimpfe Perlon (3 Paare) 19,80 Asch KLAGENFURT - CELOVEC Prlesterhausgasse 10, tel.33-97 BLAGOVNICA SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK! BRUNIER GOVORIMO SLOVENSKO! Teden boja proti tuberkulozi Doseženi uspehi nas vežejo še nsprej Letošnji teden boja proti tuberkulozi, ki ga organizira Jugoslovanski Rdeči kril, bo že osemnajsti po vrsti. Moto tega tedna, ki bo od 18. do 25. septembra, je: »Doseženi uspehi v boju proti tuberkulozi nas obvezujejo še naprej.« Tuberkuloza oziroma jetika ali sušica, kot jo tudi imenujemo, je pri nas še vedno zelo nevurna in ^.hrbtna bolezen. Kl'ub izrednemu vse-splošnemt napredku jo še vedno lahko štejemo med socialne bolezni, saj lanjo pretežno zbolijo ljudie, ki imajo nizek žMjcnski standard, neurejeno življenje, itd. Vendar pa to zahrbtno bolezen s stalnim in organiziranim delom zdravstvenih in socialnih služb že zelo uspešno zdravimo in preprečujemo njeno nadaljnje razširjanje. Nadvse pomembno, predvsem preventivno vlogo pa pri tem opravlja organizacija RK in njeni sodelavci — aktivisti z Nepravilno prehitevanje Andrej Videm&ek doma iz Jame se je v torek ob 15.30 uri peljal z osebnim avtomobilom LJ 240-36 iz Kranja v Britof. Ko je pripeljal v vas in zavijal v desno ga je nenadoma hotel prehiteti po desni strani Marjan Ropert iz Potoč. Prišlo je do trčenja pri katerem je bil voznik Ropert lažje ranjen, njegov sopotnik Drago Petek pa je dobil hude poškodbe. Izsiljevanje prednosti V torek 14.45 sta v Naklem trčila z osebnim avtomobiloma nemška državljana Milovan HajmerI in Edgar Grumvald. Ker je HajmerI raznimi strokovnimi predavanji in razgovori na terenu. Po svojih močeh pa ta humana organizacija pomaga tudi socialno ogroženim bolnikom z denarjem, obleko in drugimi oblikami. K vsesplošnemu prizadevanju za zatiranje te bolezni pa se vsako leto vključimo vsi Jutri Gamsov bal na Kriški gori V koči na Križki gori (1582 m), eni najbolj obiskanih planinskih postojank v okolici Tržiča, do katere je lep dostop iz Tržiča, Križcv ali z Golnika skozi partizansko vasico Gozd, bo jutri, v nedeljo, ob enajstih dopoldne tradicionalni Gamsov bal, na katerem krstijo nove lovce. Izven sezone je koča oskrbovana in odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, -a pri srečanju z voznikom Grumvaldom, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, izsiljeval prednost in zapeljal preko ceste k recepciji turističnega društva Naklo, je prišlo do močnega trčenja. Na srečo nihče od voznikov in sopotnikov ni bil poSkodovan, na obeh avtomobilih pa je škode za 1,500.000 starih dinarjev. Mopedist zapeljal v avtobus Na cesti III. reda Žirovnica—Begunje v Poljčah se je v torek zvečer zgodila huda prometna nesreča. Mopedist Alojz Jaklič iz Ljubljane je vozil po sredini ceste in se tako zaletel v nasproti vozeči avtobus LJ 337-82, kt ga Je upravljal Franc Sirovnik, doma iz Poljč. Jakliča so hudo skupaj s prostovoljnimi prispevki za preprečevanje in odpravljanje te bolezni. To pa je želja tudi v letošnjem tednu. A. Ž. Praznik narodne noše v Kamniku Za praznik narodne noše je prihitelo v Kamnik toliko gledalcev, da so komaj dobili dovolj prostora na obsežnem dvorišču nekdanj. zdraviliškega parka. V sprevodu so se za domžal. godbo razvrstile večje in manjše skupine narodnih noš, peš in na vozovih. Vsega jih je bilo 328. Pri folklornem nastopu so sodelovale skupine iz Duplice in Stranj ter člani prosvetnega društva iz Metlike s programom pod naslovom »Bela Krajina poje in pleše«. Bil je zares lep praznik, ki naj bi posatl tradicionalen. ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, na vozilih pa je škode za 1.500 novih dinarjev. Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „QoUa" Skofja Loka Zopet: uskladiti izdatke z dohodki (Nadaljevanje s 1. strani) ške dopuste izredno povzpel? Zakaj ni kontrole v delovnih organizacijah? 40 odnosi med službo socialnega zavarovanja in zdravstveno službo so slabi; mar ne vpliva tudi to na nevklju-čevanje v sodobna gospodarska dogajanja? O zdravstveni zavodi še sedaj ne vedo s kakšno vsoto denarja razpolagajo v letošnjem letu. Zakaj niso sklenjene pogodbe? % skupščina je že sprejela sklep, da služba ne sme izdati več denarja kot ga dobi; znkaj in kje se sklepa ni držala; če ne pride do sporazuma med prizadetimi je možnost arbitraže; Q za ambulante in dispanzersko zdravljenje je bilo izdanih 672 milijonov več kot je bilo predvideno; Zakaj? Z druge strani smo slišali več ali manj preprečljive odgovore, ki so pojasnjevali nastali položaj: £ služba socialnega zavaravanja in tudi skupščina sta vezani z zakoni, ki niso več ustrezni; # prej ali kasneje bo treba jasno povedati, da nimamo denarja za tako širok program zdravstvene službe kot je predvidena na Gorenjskem; # po reformi je dohodek socialnega zavarovanja za 1 odstotek manjši. Računali so, da bo skupna vsota vseeno večja, vendar do tega zaradi slabega porasta osebnih dohodkov ni prišlo; # pravice zavarovancev so ostale iste ali pa se celo povečale; # slabi odnosi med socialnim zavarovanjem in zdravstvom so posledica pomanjkanja denarja; % pogodbe so bile predložene že lani novembra; zdravstvena služba čaka, ker se bori za čim boljše pogoje; # takšen položaj ni le na Gorenjskem. Kaže, da obstaja cela vrsta objektivnih in subjektivnih vzrokov za nastal položaj. Na eni strani je jasno, da če denarja ni — ga ni, da zdravstvena služba ne more delati (ob podražitvi materiala in uslug) v istem obsegu. Ta pa se zopet upira, razumljivo, ker bi bilo to tudi v škodo zavarovancev,, zmanjševati obseg svojega dela. Na drugi strani pa je tudi dejstvo, da imajo res-vse skupščine socialnega zavarovanja v Sloveniji primanjkljaj (menda je izjema le Nova Gorica), Na zasedanju so se sporazumeli, da mora služba socialnega zavarovanja do prihodnje seje narediti točen pregled dohodkov in izdatkov, s točno oceno gibanja do konca leta, pri čemer naj sodeluje z republiškim zavodom in zdravstvenim centrom. Izvršilni ' odbor naj, razširjen s predstavniki druž-beno-političnih organizacij, pregleda izvajanje pogodbenih obveznosti in notranje odnose v službi. Drži, da je skupščina vezana z zakoni, vendar je njena dolžnost, da sproži postopek za njihovo spremembo, če niso dobri, kot je rekel eden izmed d is kuta n tov, drži pa tudi to, da delo v mnogočem ovirajo odnosi med obema prizadetima stranema (socialnim zavarovanjem in zdravstvom) in njorda tudi odnosi v samem kolektivu, saj je eden izmed diskutantov postavil celo vprašanje: »Zakaj je te dni objavljen že tretji razpis za mesto direktorja? Odgovora na to vprašanje ni bilo. Morda bi na to vprašanje najlaže odgovoril nekdo tretji. — P. Čolnar 999999999999999999999999999999999999999999999999