List 39. Tečaj XLVII i zhajao vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeniane za celo leto 3 gold. 40 kr. za r>ol leta 1 gold, 70. kr 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 25. septembra 1889 Obseg: Škodljivci sadjarstva Trgovinska zbornica. Izkušnje z ameriškimi trtami v Bizelji na Štajarskem Naši dopisi. — Novičar. Zemljepisni in narodopisni obrazi Gospodarske stvari. Škodljivci sadjarstva. Kdorkoli opazuje spomladi in po leti sadno drevj sprede nit ter se po njej polagoma spušča na tla. Toda daleč od drevesa in njegovega debla ne gre, ampak ostane kar mogoče njega ter mirno čaka da se izpremeni v metulja. Metulj sfrči zopet na drevo ter preveri se, koliko koristi ne sč tudi še brezštevilnim žuželkam pola ondi jajčka m ljudem, ampak daje mrčesov vetja in hrane. se zaredi drug rod škodljivcev vadno prihajajo mrčesi v podobi jajčk vsej okoli Tako širijo metulji mrčesje zmerom dalj po ter uže gonobij dež, pred dozo Zna ci. Mrčesov zaredi se časi toliko, da ne po v cvetne pope končajo samo cvetja, ampak lotijo se tudi drevesnih ko sicer to dolso. Nekaj novega pa renin. o .je, da so začeli ceniti škodo katero mrčesi delajo drevesnim sadežem sleharn Tak ocena ni nitnost, katero j leto vrednosti. To nam svedoči ime raa sadjarstvo za vse kmetijstvo, kojemi Vsekakor pa so tla pod drevesi pravo zavetišče in lodišče tem hudim žnikom našega sadjarstva se sti sedaj precej hud tem več in tem Nezgodam, storjenim po mrčesih, bodo ljudj obče rajši se branili, kadar se gospodje in kmetje, g v vsi adj do trdnega prepričaj aa 3, sploh je res velika in m a jo hra živijo, čim obilnejšo ogromna škoda, katero narejajo žuželke sadnem Zatorej se nam ni čuditi, ako se z raz- Vsled drevj sirjevanjem sadjarstva množijo tudi čedalje več škode delajo. Takšno oškodovanje d rčesi in da torej tega ne bodo škodam vzrokov in povodov iskali kjer jih ni, ampak žuželkah boli tudi tiste, kateri se s koliko pečajo, djarstvom po ne- likem množenji mrčeso so res, namreč v preve Vsi zlasti za kratek čas. Posta strokovnjaki se ujemajo'v tem da nekatere nesreča posestniku, ki zvečinoma ob pa velika drobne ptičice največ od tega pričakuj diarstvu živi in pomagajo zoper mrčesje ojih sinice in cipe Ooe zlasti poglavitnih dohodkov Na najo mrčesov spretno iskati in jih Angleškem so torej zadnji čas začeli pokončavati. Vrhu tega imajo mrčesi še mnogo zvesto oškodbe sadjarstva po žuželkah ali mr esih sploh opazovati Kar drugih so tako zasledili, to so tudi uže objavili. Od teh ob javljenih podatkov naj priobčimo slednje: v /užeika samica položi tem takem izlezejo ličinke sovražnikov ter nosijo na svojih sicer šibkih telesih še manjše, pa jako nadležne zajedalke. Sploh pa kmetovalci ne upajo veliko ptičem ter ne svojim čitateljern na- verujejo tako brž da res kaj koristili zoper mrčese Imajo jih celo še za škodlj zlasti očitajo cipam i da s ča jajčka v cvet Po prav ob istem časi, ko je cvetje nastavilo plod. Tako imajo dobro in obilno hrano. Cud pa ie, kako ličink vse, do česa diča oti se tudi more priti ajnazadnjt opazno ravna. Najpoprej požre pa s kemijskimi le nai ko d i drevju preveč cvetje drapajo in tako škodo delajo. Povprek dajejo ličinke s tem, da se na zemljo spuščajo, same najboljšo priliko, da jih pokončamo, to in mehaničnimi sredstvi. Zlasti kaže travo pod drevjem sproti kositi, da je zmerom nizka. plod snedla ogne tako, da se kam drugam preseli tavljenega nežnega ugega ni ničesar dobiti. Tako izgubijo svoje najboljše zavetišče. Dobro je tudi preti jej lakota. Toda tej se ovce pod drevje na pašo goniti. Nekateri polagajo in Navad se spusti na tla, to pa tako, da se z razprostirajo slamo pod drevjem ter v njo lovijo grma kar vrže na zemljo; če je pa na visokem drevesi Toda veliko bojda to ne pomaga Mnogo V > išče si skrivališč in zavetja pod staro drevesno m Ml - > . -« ^ « . . ~ K % 4 306 Zatorej kaže staro skorjo spraskati in odpraviti, da se vinograd danes po šestih letih? Ameriške, čisto nič po-tako mrčesom zatro skrivališča. Potem kaže zemljo pod žiahtnjene trte rastejo tako bujno, kakor more le hmelj drevjem dobr mrčesom zop rekopavati, škropiti s tekočinami, ki so pod najboljšimi po goji- Naj^vrsteje rasteta solonis in na primer: z milnico, petrolejem Ne riparija, nekoliko slabotneje jorkmadejra. Takoj zraven kateri škropijo ž njimi tudi drevesa. Vendar v takšnih teh ameriških trt zasajene požlahtnjene ameriške trte slučajih je paziti, da listki trpijo eti mladi plodi itd ne škode dvomit , da takšno ravnanje mnog' koristi, če se godi vse marljivo in opazno. Jako je pri ne kažejo na nad/eaieljskem, toraj evropskem delu niti približuje take bujne rašče. Tega pi tudi nikakor za- htevati ni, kajti kaj p j četi, s trtami take strašanske poročati z edenimi sredstvi poskusiti najpoprej po njših sadovnjakih Tuka j se a bi j na takšen nači ecej pokažejo, kako jih tudi ! ' " ' r ? y - rabiti. take, ko Resnično pa je tudi, zabranjujemo, da se mrčesje ne razširja v veče sidovnjake, če jih po manjših vrlo zatiramo. trtue ugj ni8mo še poznali, po novih, brez vsega gnoja rašče, da jim niti koli, kakeršne za hmelj uporabljajo skoraj uže ne zadostujejo? Požlahtnjene ameriške trte so v rašči popolnoma kakeršnih smo bili vajeni v prejšnjih časih. r Gosp. Glasnik." na pustem svetu zasajenih vinogradih videti. Da bi po- ginile, so prekrepke, za čvrsto rast io rod pa presla- botue. Le tam, koder je svet nekoliko boljši Izkušnje z ameriškimi trtami Bizelji na takoj po črnikasti barvi spozna 80 trte v kar se Bizelji • • čvrstejše, rodijo dobro, stare so pa že 6 let. Istinito Štajarskem. Dne t. m. sem šel z deželnim in državnem rast po- slancem gospodom profesorjem Fr. Šukljetom v Bizelj na Štajarsko. Ta pot sva storila za se, da se prepričava, kako škodo je trtna uš uže tam prouzročila, posebno pa še zato, da sva videla, kako tam zasajene nepožlahtnjene in požlahtnjene ameriške trte uspevajo. bujno rastejo iu močno rodijo le lansko leto zelene po žiahtnjene grebenice, katere so pa z maternimi linami pod zemljo še v zvezi. Praktičen, izkušen opazovalec poskusnega ame- riškega vinograda v Bizelji govori lahko tako-le: Ame- riška bujn( trt a raste tudi na slabem, pustem svetu jako na ameriško trto na takem svetu ceplj ev- Škoda. po trtni uši provzročena, je v pravem po- ropska trta ne prevzame bujne rašče ameriške trte niti nienu besede strašanska. vinogradnikov okolo Po obsegu površja nekdanjih približnje kar, kakor že enkrat rečeno, niti potrebno o'o dobrih vina, letos Bizelja sodeč, pridelovali so ta skih letinah gotovo po 10 do 1200 veder vsega pridelka skupaj 100 veder. ni kako vendar se pa vzdrži in raste vsaj tako čvrsto, na istem svetu evropska trta na svojih kore ne bode In to škodo uničila je trtna uš v komaj 12 letih, odkar se je tam prikazala. Po nekdanjih tako slovečih vinogradih bizeljskih, raste danes koruza, ajda, detelja ali pa čisto nič ! nikah brez trtue uši rasla. Ako hočemo toraj, da nam boio na ameriške trte cepljene domače sorte dobro rodile, moramo jim gnojiti, to že celo na slabem svetu. No, gnojiti so pa morali na slabem svetu trtam tuli prej, ko trtne uši ni še bilo. Glede Po dosti krajih na btajarskern, Kraujskem itd. bi mo-poskušenj z ameriškimi trtami pa je to le ralo vinogradarstvo tudi brez trtne uši nehati — zaradi poročati: Bizelji samem nahaja se poleg velike dr- pomanjkanja redilnih snovi v zemlji in zaradi gnoja ? s žavne ameriške trtnice in poleg velikega državnega katerim bi Jih nadomestili. Izkušnja v Bizelji uči do ameriškega vinograda, v katerem pa le les (ključe, rez- dobrega, da je v bodočnosti obstanek vinarstva najbolj jrah državnega poskusnega ame- od ameriške trte odvisen, ker ona našo domačo niče pridelujejo, še % riškega vinograda. Ta vinograd je v prav ugodni jugovzhodni legi, toda na prav slabem pustem, belem laporastein svetu, na katerem je tudi prej bil vinograd, a ga je trtna uš trto vzdržuje, potem pa od gnoja, kateri dela na ameriško trto obdrži. požlahtnjeno evropsko rodovito ter 10 rodovito Brez gnoja ne koristi nam ameriška trta nič razen bodočnosti uničila. Vrste ameriških trt kakor: solonis, riparija, v prav dobrem, po naravi gnojnem svetu. jorkmadejra, menjujejo se tako z vrstami požlahtnjenih bodemo toraj morali prilično malo vinograda gojiti, pa ameriških trt, da sledijo za dvema vrstama nepožlaht- tega močno gnojiti, sploh prav pridno intenzivno obde- » njenih ameriških trt, vedno dve vrsti z domačimi sorta- lovati. Znano pa je, da se na enem oralu prav dobro mi požlahtnjenih. Žlahtnili so na razne načine. Po obdelanega vinograda lahko ravno toliko vina pridela, žlahtnili so namreč ameriške trte v trtnici ter požlaht- kolikor na treh oralih slabo obdelanega, posebno njene presadile v vinograd; požlahtnili so ključe, rez- ne gnojenega uice v roki ter jih takoj v vinograd vsadili; požlahtnili so pogrobane mladike sosednih ameriških vrst. Požlahtnjevali so ameriške trte tudi zeleneče, in opazovanji poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji še nekaj. O jorkmadejri pravijo, da je le v gotovih, namreč sicer majnika meseca. Po poslednjem načinu požlahtnili so posebno zagrobane ameriške trte. No > dobrih, močnih zemljah trtna uš ne uniči, in da v takem in kakšen je svetu tudi dobro rodi brez vse požlahtnitve. No v Bizelji % 307 so šestletne jorkmadejre prav čvrste, dasi ta ko, kakor solonis ali pa riparija, polne so nikakor prekuhati, preostaje v sadju zelo malo drugih pa tudi sicer majhnih,-pa vendar debelojagodnih in kakor med je važen Diuga važna sestavina zrelega sadja je slador. tvari. Slador kot hrana za naše telo, kajti slador, škrob, sladkih grozdov. Tako se obnaša jorkmadejra v jako tolšča ali gumi nam vzdržavajo toplino telesa. Sladora slabem obrem svetu, pri veliki obilici uši po koreninah. je v zrelej bode svetu in osobito ob primerni gnojitvi uspevala i torej vkljub uši brez vsega dvoma prav dobro. Vipavci, kateri so prošlo leto samo iz Bizelja 22.000 sajenic jorkmadejre naročili, pogodili so torej prav, osobito ako jih bodo v močne, soldanaste (laporaste) lege sadili. • I Opazovanje v Bizelji poučilo me je pa še o tem m im bolj človek ameriške trte presaja, tem slabše breskvi 2 do 6 postotkov marelici 2 8 „ slivi 2 n 6 „ črešnji 8 n 13 „ • v • • višnji o B * hruški 7 10 „ jabolku 6 v 13 „ % le: so. V trtnici vzgojene požlahtnj ameriške Škroba v zrelem sadju gotovo ni nič, ker trte se je ne rastejo, pa takoj tam ze v ograd presajene, nikdar tako dobro, kakor pa vedno znatno množino ves pretvoril v slador. Posušeno in ukuhano sadje ima na stal mesto v eneče požlahtnj grad vsajene in šele in ukuhavanje jemlje sadje, ki še ni škroba, ker se za sušenje trte zvršena v meseci maji, je odločno r požlahtnitve dosežeš na ripariji, slabše že na jorkma Zelena požlahtnitev, lajboljša. Najčvrstejše do celega dozorelo. Belako je v sadju redkokedaj več kot pol po- , zakaj nam ne more stotka, in to je najglavnejši razlog dej jslabše na solonis. Op V * rissega grada v da oh kak ui i zel)i pouč dvomiti o našem tod treba je pravega vanje poskusnega ame-ilo me je do dobrega, vinogradarstvu, da se uma in vztrajnosti. R. Dolenc. sadj biti izključna hrana za nadomeščanje iztrošenih delcev služijo Za grajanje našega telesa in samo bela- kovinaste tva v tem jih ne more zamenitl ne slado ne škrob, ne tolšča lakovin ne gumi, ali ona mala množi ki je ma sadje i Naposled potrebe telesa, kisline, ki je v našem zopet redkokedaj več kot a i be- ne more nikakor zadovoljiti nam je omeniti še jabolčne i nikdar ne manjka, ali je je n postotek. Podučne stvari. Ako se oziramo na vse te sestavine našega sadja Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 218. Sestavni deli sadja. Redilnost njegova. Plodovi naših sadnih dreves so dvovrstni. Eni plo moramo pnzuati Sadje da je f njego redilnost zelo slaba nas osvežuje, in prav v tem je njegova največa vrednost, druge nima Ko hraniti, morali se hoteli edinole s sadjem na vse zadnj glad umreti ker ne mogli v sadju dobiti toliko belakovi kolikor je telo potrebuje. Vzemimo postavim, da odrasei človek potre buje na dan 120 gramov beiakovine, toraj moral čez dan 25 klg. sadja pojesti. No tega ne more nobeden, in če tudi ogel dobil v telo toliko kisline aovi so Koščičasti, in imajo sočnato zunanjo luščino, in od tega obolel. Vegetarianci na vso moč da Kakor kamen trdo notranjo koščico, katera ima v sebi navadno adj kot hra hvalij uže suho eno seme. Tako sadje so breskve, marelice, edinole s suhimi slivami, moral ali če bi jih kdo poslušal in se hranil gramov črešnje, višnje in slive. Drugo sadje je pečkato sadje. Mesnato je in sočnato, v sredi pa ima več pregradkov belakovi z drobnimi semeni. Tako sadje so hruške, jabolka. na dan pojesti 9160 dasi v posušenej slivi razmerno mnogo več kakor v svežem sadj Bili to vrlo obroki, kate človek težko magoval. Od sadj Sadje ne more biti izdjučna hrana človeku, in razlog smemo druzega pričakovati, kakor da nas osveži in lepi t ne raz- temu hočemo najti v sestavu sadja. Najglavnejša in naj-obilnejša sestavina vsega našega sadja je voda. Kedar je sadje dozorelo, nahajamo, da imajo blaži, da nas zasladi in z ugodnim duhom razdraži nase breskve 78 do 84 postotkov vode marelice 81 84 slive 80 9 * w u 8 8 „ „ črešnje 75 » 82 „ „ višnje 79 80 hruške 76 M 8 3 „ „ jabolKa 81 * 1? 86 „ „ Slast in okus v sadju se menja po podnebj 3 prenesemo v južnejše kraji žlahtno sadj Ako bode mnogo debelejše in slajše, ali zato bode zgubilo oni fini okus in duh, ki ga v naših krajih ima. Naše sadj daleč v toplo podnebje, ono je tu vselej slajše 5 ali seza mu aroma dokaj slabejši To je ok, da se ono lagama zgublja in ustopa mesto južnemu sadj severu kratso ah a j ondi svojo mejo u poli. Proti leto tako Uže sama ta velika množina vode jasno narn kaže, ustavijo breskve in marelice da mu plodovi ne morejo dozoreti. Najp da mora redilnost sacja biti zelo mala. Ako cdbijemo še bolka in veliko množino staničnih kožic, katerih želodec ne more šk no, ono je kma Sadj ope najdalje gredo črešnj « J » 5je se 3, ja- selilo proti severu z trsjein pa je rinilo še dosta * 308 daleč naprej V Angleškej uspevajo še vsa naša sadna dre X. Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič V Norveškej gredo v zahodnej obali bolka in hruške roča o prošnji občine tuhinjske, da se jej dovolijo štirje pri Drontheimu do 64. stopnje samo črešuja gre do 66. semnji, za živino in blago. stopnj Proti vzhodu se spušča severna meja sadj v Občinski odbor tuhinjski utemeljuje prošnjo s tem ? Švedskej do 61. stopnj j in od todi gre preko (59 o do Moskve (56°) in Kazana (56°) Narve da občina Gorenji Tuhinj leži v sredi tuhinjske doline, katera je od Kamnika do Motnika dobrih šest ur hoda Današnja domovi sadi Brali smo, kako se je sadj v je vrlo velika in široka godovinskeui času širilo dolga. vsej dolini ni občine, katera bi imela semajer, in Tuhinjci morajo goniti svojo živino malone štiri ure in sedaj nam ne ostaja drugo kakor to omenimo še njegove prve domovine. ) da nekoliko hoda na semnje ugodno. s kar pa Je za prodajalce zelo ne- (Dalj prihodnjič.) Nadejati se je tudi, da bodo semnje dobro obisko- domači ljudje in prebivalci bližnjih občin, ne Trgovinska in obrtniška zbornica (Dalje.) Zaradi tega čast mi je naprositi slavno trgovsko iu obrtniško zbornico za nje cenjeno mnenje. Dovoljujem si tudi še omeniti, da se namerja z ozirom na prometne odnošaje iu na upravičene terjatve občinstva deželnega stolnega me ta določiti uradne ure vali ampak tudi sosednji Štajerci, pri katerih je planinska goved priljubljena. Posestniki v tuhinjski dolini pečajo se pridno z govedarstvom in živinarstvom sploh Živinarstvo daje jim v prvi vrsti sredstva za nakup potrebnega živeža, katerega se v goratem svetu malo prideluje, dalje pa tudi sredstva za nakup kmetijskega orodja ? kar se ga doma oddelku poštno hranil za poštne nakaznice in pri oddelku za Liico nepretrgom ure popoludne, in prosil od pred ure dopoludne do 10 stavim dotični ne naredi, in konečoo sredstva za nakup drugega potrebnega blaga. v tej občini, prihranilo bi si Ko bi bili seumji predlog c. kr. poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu naj bi se slavna zbo izvolila tudi v tem pogledu izjaviti d Gospod predsednik omenja da zbo z zado voljstvom pozdravlja izprožitev, da se pisma, ki prihajajo ljudstvo mnogo potov, kajti zdaj mora hoditi tri ure v bližnje mesto, ako si hoče nakupiti reči, katere se ne dobivajo doma. Iz poročila c kr. okrajnega glavarstva, katero pod-ra to prošnjo, vidi se, da tudi najbližnji semenjsko vico imajoči občini Kamnik in Motnik ne ugovarjata do- popoludne ob uri 51 minutah z gorenjskim vlakom volitvi seinnjev, ki naj bilo vsako leto dne 20. feb in po priliki ob. 5 uri iz Lukovice uašajo še istega varja prila 12. julij in 21 septemb pritrjuje toraj tudi temu naj pismonoše zjutraj j Odsek se na podlagi natančnega preudarjanja kakor doslej, urejujejo materijal; nadalje da bi ob polu strinja z mnenjem občinskega zastopa, da so v goren- popoludne jeden oddelek pismonoscev imel dosta- jem Tuhinju semnji potrebni, in se pridružuje priporočilu uri ati pisma ki dohajajo poštnim vlakom z Dunaj z nagličem iz Trsta in z c. kr. okrajnega glavarstva drugi oddelek pa bi moral vinarstvo na dobrem glasi in tej občini je že zdaj še bolj procvelo 1 a*o dostavljati ob uri popolud pisma ki prihajajo s bi ustanovili semnje ter tako olajšali promet in odprli poštnim vlakom iz Trsta, s gorenjskim vlakom in s pošto prodaji živine nova pota Živi ua se tudi laže z iz Lukovice. Zbornični predsednik predlaga torej; „Slavna zbornica izjavi naj se v rečenem zmislu/ Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik predlaga malimi troški prodajala Odsek torej popolnoma uverjen ? da se z aovo litvijo naj zbornica izposluje, da bi pošta kakor prej sprejemala da SQ 8emDJi potrebni zavoje do 7. ure semnjev promet tega kraja olajša in poveča ter ozirom na to priporoča da zvečer. Uzrok temu tiči osobito v tem slavna zbornica pritrdi naslednjemu nasvetu Slavna da se redko kedaj morejo izvršiti naročila, ki dohajajo zbornica izreče naj se v svojem poročilu do c. kr. de poludne ali popoludne s pošto, dočim bi to mogli na- želne vlade za dovolitev semnjev v Tuhinju. Predlog vadno storiti, 7. uri zvečer ako se vozna pošta zapirala še ob Gospod zbornični svetnik Ivan Perd podpira ta predlog. Gospod zbornični svetnik MaksoKrenner izreka se takisto za to, ter pristavlja, da bode tudi izkušnja bil sprejet. XI. Zbornični tajnik poroča o pravilih zadruge rokodelskih in dopuščanih obrtov v sodnem okraju loškem. Zadruga rokodelskih in dopuščanih obrtov, izimši krčmarje in mesarje davčnega okraja loškega v Ložu učila 1 da se bode v času od 12. ure opoludne do ure popoludne redkokedaj oddajalo kaj ker je večina prodajalnic od 12. do 1 , ure zaprta. ure ? vozno pošto tudi do poli 5 ozirala se je, sestavljajoč nova zadružna pravila, na na svete, ki jih je zbornica s poročilom od 20. aprila 1888 št. 1763, predložila c. kr. deželni vladi. » Pravila se zdaj skladaj z zakonitimi določili in Ko je tudi gospod zbornični svetnik Oroslav Do-lenec podpiral ta predlog, sprejela sta se oba gornja predloga. ker so se tudi tam, kj je bila kaka pomota, premenila ni svetovati nobenih nadaljnih prememb Poročevalec torej nasvetuje Slavna zbornica priporoča naj rečena 309 pravila pri c. kr. deželni vladi v potrjenje se je sprejel. Predlog učiteljem na ljudskih in meščanskih šolah za namestnike onih učiteljev, > ki so radi XII. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča dobili odpust, ter da ob enem činitelj skrbe tudi teh tečajev o nastopnem dopis c. kr. deželne vlade z doneski za obrtne nadalj n Iz razpisa gospoda ministra za uk in bogočastje za podpore učiteljev za dobo od aprila t št. 3106 vidi se, da so šest-tedenski Izdatki imenovanih se vdeležujejo ne šole, še nekoliko skrbe v kateri obiskujejo tečaje. čiaiteljev ne bodo itak znatni ako tečaji ob počitnicah, kakor so bili do zdaj napravljeni na državnih obrtnih šolah za učitelje obrtnih nadalje- ia Kranjskega ne sme biti večje, nego dvanajst se pomisli, da število vdeležencev s Štirskesa, Koroškega u valnih šol, navzlic temu, da je združenih mnogo in zamotanih strok in navzlic kratiri dobi, ki je bila pouku Odsek pozdravlj am odmerj v prvih letih svojega obstanka dobro ustre- učiteljem dala sterstva za pouk in bogočastj isokega c. kr. mini vsled svojemu namenu, Ker obiskovalci teh tečaj padajo prili da katere naj se še precej v vrsto najboljših učiteljev, ki jih je bilo do česar jim je treba za uspešno se mogli priučiti vsem daljevalnih šolah poučevanje na obrtnih Ker zbornica biti takrat in tudi še zdaj za obrtne nadaljevalne šole, rala vse naprave, ki se tičejo rada podpi namreč učitelji meščanskih šol, in sicer zvečine taki kateri so obiskovali realke ali pa celo tehniško vseuči- > zboljšanja obrtnega pouka zato je tudi odsek mnenja, da se ne more odvreči pod« pora j lišče. Ti obiskovalci pridobili so si znanje v risanj ? ka- ter nasvetuje » Slavna zbornica • • izj naj se v te jim je omogočilo prisvojiti si v šestih tednih iz- dovolila primerne podpo svojem poročilu do c. kr. deželne vlade za to, da bode obražbo v metodiki in za to se gre v prvi vrsti. Ti učiteljem > bodo obiskovali petmesečni tečaj na ar učitelji dovršili so že po dobljenih izkušnjah svoje študije Predlog se je sprejel v nadaljevalnih tečajih ob počitnicah. Nadalje poKazalo obrtni šoli v Gradcu se je da so zadnje tečaje obiskovali že uajveč ljudski učitelji. S temi elementi težavno je, ako ne nemogoče, pridobiti si v šestih tednih vse ono, česar se niso učili v pripravnicah in česar se torej niso mogli učiti. Izobrazba teh učiteljskih moči pokazala se je navzlic Raznotere novice. u vsej v to uporabljeni skrbi kot nedovolj Očividno je Fonograf bi se reklo po slovensko r g 1 a s o p i s zanimiva znajdba slovečega stro to je najnovejša sila kovnjaka Edisou-a. da mora uporaba takih nedovoljno izobraženih učitelj no obrtnih nadaljevalnih šolah zelo kodlj delovati Ko so bili sred tega meseca v Heidelberg u zbra na kakovost pouka na teh zavodih, da ne zadoščuj v oslovci raznih dežel, razlagal je Edison svoj n dosego splošnega potrebno in važno in stvarnega izobraženj j ki toli nograf u » potem pa je razkazal tudi delovanje svoje znajdb stanove obrtnega prebivalstva laganji donelo Navzoč je bil tudi „ Veliki vojvoda". Po končanem raz- od in da ne more opravičiti znatnih troškcv, ki jih porabljž v tem oziru država in udeleženi činitelji. se ti nedostatki odstranili ter da bi se omo vseh strani v obilnem številu zbranih učenjakov burno-glasno odobravanj Fonograf Da ' je priprava, v kateri se glasovi tako, kakor so se prvotno govorili, peli ali godli za dalj gočila natančnejša, primerna, stvarna predizobrazba onih časa spravijo, potem pa se iz te nove priprave spuste učiteljskih moči, katere so pozvane delovati na rečenih ter se tako ponovljeni ravno tako slišijo, kakor izvirni zavodih, ustanovili so se že tekom leta 1889. na več glasovi državnih obrtnih šolah petmesečni tečaji, v katere se posebno le tisti ljudski in meščanski učitelj To je Edison pokazal tako : sprejemajo kateri so napravili skušnjo iz skupi Njegov tajnik III pred shodom učenjakov enkrat tak govoril v fonograf pozdravni nagovor na velkega vojvoda, poletnem s.mestru šolskega leta 1889/90 ima se p0 končanem razlaganji pri shodu pa odpre fonograf in tečaj vršiti tudi na ržavni obrtni šoli v Gradcu udeleževali frekventanti s iz ega doni gla in vsim dobro Teh tečajev naj bi se tudi Kranjskega. Dotičnim obiskovalcem tečaja, ako so nameščeni mlj i oni na- iz tega govor. Potem odpre Edison drug fonograf doni nemška pesem „Wacht am Rhein", katero je 20 delavcev njegovih v tovarni pelo pred nekaj dnevi. Ko- na javnih ljudskih in meščanskih šolah, mora se dati nečao spravi se trobentar pred fonograf in trobi vanj odpust Ker da bi mogli v svojem času obiskovati tečaj tem tečajem namen, zboljšati obrtne nadaljeval lep napev iz opere, ko je to dokončal > po primernem šole s tem, da se vzgoje p:imerno izobraženi učitelji, prestanku, Edison odpre pripravo in zbrani učenjaki so čuli, da je fonograf enako močno in do pičice enako da si govorniki spravijo svoje govore, ter jih pošljejo svojim volivcem, pevci pa prodajajo tako nabrano svoje petje nadeja se gospod naučni minister, da ga bodo pri iz- ponovil ves lep napev. Po tej znajdbi bode mogoče vedenju tečenega tečaja požrtvovalno podpirali lokalni in deželni činitelji. Šlo se bode namreč za to, dočim bode državna po širokem svetu, uprava nosila znatne troške za ustanovljenje in vzdr-žavanje tečajev, da činitelji, obvezani skrbeti za plače t v 3 IU Naši dopisi. Dobrova dna 17. sept. V (Šmarne mase in drugo). Lepa pobožnost „šmarnih maš" obhajala se je tukaj od predvečera Velikega Šm arua pa do pretečene nedelje šolskih jeno poslopje druge državne gimnazije. Kakor čujemo namerava naučni minister Gautsch to jesen priti tudi v Ljubljano in prav nam bode, ako to res stori, ker ne dvomimo, da tukaj sprejme pravejši vtis o ljubljanskih „Imena Marijinega" popoludne kaj slovesno, spodbudno in lepo. razmerah, kakor iz poročil graške »Tagespost" ,Deutsche Zeitung". Nadejamo se pa tudi, da ali pa , pogleda pri tej priliki v Kranj, ter se tudi tam osebno Vreme, izuzemši prvega dne, bilo je ves čas ugodno, prepriča, da se razmere vsih mest ne dajo spraviti na Pobožnega ljudstva došlo je ves čas od blizu in daleč eno kopito ter, da je za šolsko mladino in stariše na tisoče iskati zdravila dušnim ranam in prositi Marije se ve da tudi za Kranjsko mesto velika škoda, ako se Dobrovske pomoči v dušnih in telesnih potrebah. Domačima v. č. gospodoma duhovnikoma pomagali so med tem časom svete obrede izvrševati in pobožnim romarjem dušni mir deliti še sledeči n. in v. go spodje: prelat dr. Andrej Čcbašek, milostljivi prošt dr. ne oživi in razširi tamošnja gimnazija. Deželui zbor Kranjski, skliče se, kakor se nam gotavlja iz dobro podučenih krogov, dne 10. oktobra, ravno tako gotovostjo zatrjujejo graški listi, da se de- žel zbor štajerski snide v zborova že Anton Jarc, posebno marljivo profesor dr. Josip Marinko, teden, dežel patri: zbo nižjeavstrijski pa dne prihodnji oktobra. provincijal Placid, pater Jožef, pater Ehrenfried Pri takih različnih glasovih je lahko mogoče, da se po različnosti izrečenih želj skliče nekaj deželnih zborov v v gotov dan začetkom in pater Angelik, monsignor Luka Jerau, katehet Sme rekar in dr. prof. Elbert. gotov dan tega meseca, nekaj pa Čast in hvala preiskrena vsem p. u. gospodom za prihodnjega meseca. njihovo požrtovalno pomoč. Don Franc Bulic, dalmatinski deželni iu dr- Red j bil ves čas uzoren. Domače ljudstvo je ves ž&vni poslanec, ob enem pa vodja c. kr. gimnazije, od- čas cerkvene sedeže svoje popolno prepuščalo pobožnim ložil je svoj mandat, ker se je preveril, da se ta dvojnat romarjem v porabo ; ter se vedlo in obnašalo od prvega posel ne da zlagati. — Bulič bil je vedno zvest katolik do zadnjega napram tujcem ves čas kaj uljudno. Posebno i" zve>t Hrvat. uzorno bilo je vedenje odraščeue mladine in fantov-mla- — Poroka. Danes poroči se grof Leon Auersperg deničev med tem časom. S tem skrbe pa ne le sami za posestnik grajščin Turjak svoje dobro ime, nego tudi za dober glas cele fare. Da se je ta lepa slovesnost tako spodbudno izvr- itd., c. kr. kamornik, deželni poslanec, z gospico Emo Valenta, hčerko c. kr. vladnega svetovalca, profesorja in vodje deželnih do- ševala in dokončala ? gre v prvi vrsti vsa čast našemu brodelnih zavodov. Poroka bode v knezoškofiiski do vrlemu gospodu župniku Jerneju Babniku, kateri je za mači kapeli. povzdigo časti božje in slavo Marije Device v resnici z dušo in telesom zavzet Jesen. Pred navadnim časom letos nastopilo je mrzlo ali vsaj hladno jesensko vreme. Kmetovalec letos Včeraj in danes zjutraj je huda slana naredila po pri nas vsaj po pravici toži, da se je letina slabo obrt barji" in sploh v tej okolici neizrečene škode; vničila nesla, v nekaterih krajih celo zelo slabo. Toča, povodenj, je bolj pozne ajdove setve toliko kot popolno; posa- slana, prizadele so velike škode in gniloba končava še mezni posestniki tožili so mi, da jim je ta strupena vedno kruh ubogih krompir. Pa tudi politične prezgodnja prikazen od 70 do 100 gld. škode napravila razmere kažejo jesensko lice. Nočemo govoriti o najožji ob teh dveh jutrih. Včeraj bila je planjava se slano domovini, ker tu se nadejamo, da bode večina pobeljena. Posebno prizadeti so barjani; kar je povodnji ostalo, vničila je sedaj še slana. Bog pomagaj deželnega zbora na našega I ; ; ■ ! v onih zborih ki Kranjskem in ravno tako manjšino v slogi imajo zastopnike slovenske nedeljo zvečer bil ustrelil enega tukajšnjega en tuj potepuh kmalu razumeli enako svojo narodno dolžnost, kakor dolžnost prav mirnega mladeniča ; krogla iz revolverja oprasnila ga je ob levem očesu. Takih malopridnih rogoviležev prav nič ne potrebujemo na mirni Dobrovi. Spridenec je uže pravici v rokah, katera naj mu v polnej meri občutiti da, kar je s svojem zlodejstvom zaslužil. Šolo pričeli smo tukaj v ponedeljek z poklicem sv. Duha. Mladine je šolo obiskujoče 309 otrok, bode dosta. Bog daj svojo pomoč ! dela M. R a n t glede imenitnih gospodarskih vprašanj. Neugodnejši kažejo se razmere v višji državni politiki. Vspehi mlado-češkega šuvinizma pri zadnjih deželno-zborskih volitvah kazali so pred vsim nevarno rano sedanjih razmer. Stvarne razmere so na Češkem tako, da tamošnji nemški elementi prav malo morejo opraviti nasproti Čehom, dokler so ti vsaj načeloma složni. Prav take sloge pa že zdavnaj ni med njimi, izrekoma glede verskih vprašanj, ker tam še vedno tli stara husitska žrjavica. Pa dokler niso pristopila osebna nasprotstva med češ- Iz Ljubljane kimi onih Minister Gautsch prišel je zastopniki, moglo se je ačel, ko je pa vprašanje še odlašati z reševanjem nastalo osebno, ali Rieger ali Greger, prevzela je vodstvo politike v mladočeških prevčerajšnjim v Gradec ogledat si tamošnjo novo odtvor- krogih strast na mesto hladnokrvnega prevdarka. Pri volitvah zmagovala je f»-aza in mladočehi opravljali so, rodnih pesnih kakor že sedaj vsakdo lahko nje O sreča ali nesreča. Slo • • prijema z čeških roko, posel se mamo zbranih in izdanih svojih narodnih nasprotnikov. Komur so znane me^o- koroških pesnij, kako duih pesnii. Zbirka (lajne osebe, ta vedel je to naprej, sedaj pa to potrjujejo bodočemu izdavanj pisatelj, naj bod k prišel je na, to svoje že brez ovinkov nasprotni časniki. C. kr. namestnik grof Tliuu mesto zavolj mladočeških zmag, napovedavajo vojsko na žive in mrtve, gotovo slutijo dobro, da pod tem namestnikom ne bodo'ue njim in ne Obširnejše oceno o tej knji pre iu ako mu mladočehi nemškim Prusjasom cvetele i* M • rožice. Negotovost staro- češkega stališča ima uaravno v posledici, da se ti mo- pusčamo strokovnjakom. Poljedelske in gozdarske razstave na Dunaji 1890. vdeleži se tudi dežela kranjska po deželnem o J boru in sicer poglavitno z vodopisno karto in pa z načrti onih del, ki merijo na zboljšanje zemljišč, ki so ali močvirna ali pa v vedni nevarnosti poškodovanja rajo izogibati borbe, pri kateri se lahko pokazala sla- po povodnjih. Kot gl načrt predmet razstave bode toraj o bota večine šolskega vprašanja. To pa je princu Llch- povod, odložiti uačelništvo centralnega to imelo dalje posledice osuševanji ljubljanskega močvirj i pa tudi teusteinu kluba. Na mislimo sicer, da vredjenje Save, osuševalna uela Planinsko-Cirkuiška Račini itd. pridejo v to razstavo. v v desnici, tod a negotovost položaja se ni nikakor zmanjšala. Družba sv. Cirila inJIetoda je domoljubom vedno isto I milo dete, ki ga nočejo pozabiti. Advokat v Pragi, dr. Rudolf Schmaus, jej je namreč daroval te dni 20 gl.; Novicar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. — Cesarica biva sedaj z nadvojvodico mlada njena podružina „Kamenik in okolica" jej je do- Valerijo v Meranu, cesar pa pride za nekaj časa zopet poslala 80 gl.; v Prvačmi so zložili za-njo domorodci ob novi maši gosp. Ignacija Lebana 16 gl ; in duhovnik na Dunaj. dokončanih vojaških vajah laša d t z Ljubnega, Josip Meglič, jej je žrtvoval 10 gl. lastnaroč zahval pisma vodjem poveljnikom, čast prav odličnih krajih se pa uprav ta čas ustanavljajo nikom in prostakom posameznih vojnih oddelko na Če ^ i novenje ne poiružine. Tako srčno ljubezen do sebe škem, v Galiciji iu na Ogrskem 5 teh pisem pisaiJh pa hoče družba tudi povračati; zato pridno natiskuje je do nadvojvoda Albrehta, prvo glede konji 9 Junake", s koj i m bode na sedaj IV. svoj zvezek , svojem neomajano patrijotičnem stalu odičila vrle može in žene, ki so v raznih človeških po- v lepem svitu gled fcm. pešcev eno do kne drugo eno ao baron Cattav Dalj Windisch Gra^za, glaša uradni list umirov ljeuja dr. vit. Podlevski-ja fiaaučnega prokuratorja v klicih bili zaščita mili ožji in širji domovini. Te dneve je Lvovu in pa ministerskega svetovalca v fiuaučnem ini-razposlalo vodstvo vsem slavnim načelništvom 85 po- nisterstvu dr. Huberja, poročevalca za direktne davke. družnic „Vestnik III da ga blagovole razdeliti mej Za politične kroge pa je najbolj pomenljiva novica častite družbenike, ki se iz njega lahko pouče o vspe- minulega tedna, odstop kneza Alojzija Lichteustein-a od snem delovanji društvenem. vodstva kluba nemških konservativce Mestna hranilnica ljubljanska, ki se bode o- znanil k Lichtenstei Svoj odstop na- svojemu namestnik v od- tvorila in ob jednem začela poslovati 1. oktobra, stvu kluba grofu Brandis-u s sledečim pisanjem: ima svoje začasne prostore v pritličji ljubljanskega magistratnega poslopja. Avstrijske gimnazije. Po poročilih naučnemu „Zmaga skrajnih elementov pri deželno-zborskih volitvah na Češkem ) kazala bode posredno svoje posle dice tudi v državnim zboru. tem popolnoma spre- ministerstvu se je letos število gimnazijskih učencev menjenim, skoraj gotovo dalj časa trajajočem parlamen-skrčilo, število učencev na obrtnih, industrijskih in tr- tarnem položaju, nisem zarad svoje politične preteklosti govskih šola pa zvišalo. zaanjem šolskem letu je yeč sposoben za vodjo centrum kluba, odložim toraj to prve gimnazijske razrede manj obiskovalo 1021 učencev, mesto kot načelnik ter Vas prosim ta moj nepreklicljiv ostale razrede pa 1298 manj učencev od prejšnjega leta. enaki meri pa je poskočilo število učencev na obrtnih korak naznaniti členu klubovem". To pismo gotovo ni veselo znamenje za desnico šolah. ? vendar pa bilo napačno ta korak Lichtensteinov so Nova knjiga. Narodne pesni koroških Slovencev. diti drugače kakor s stališča mogočnosti sklepanja no- Zbral in na svitlo dal Scheinigg 1 c kr. gimn. prof. vega šolskega zakona. Naučni minister Gautsch je že v Celovci. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Klein- gosposki zbornici predložil tak načrt zakona, da ne mayr Fed. Bamberg, 1889. Knjiga je po vnanjem v vstreza nikomur in z ozirom na to obrnjen je knezov resnici lična ter ima na 463 straneh 1041 narodnih korak zoper vlado, kateri nasproti sedaj dobijo besedo pesnij starega značaja, poskočnic in razue vsebine. Iz » skrajni pristaši tega kluba: Zallinger in morebiti temu vira narodnega pesništva spoznava se značaj narodov pristopi tudi Lienbacher. je bojevit ali miren, vesel ali žalosten, nepokvarjen Na drugi strani pa ni dvomiti i da bode tudi pri ali zdivjan. Vse življe narodovo zrcali se v njegovih staročehih sedaj, ko so v nevarnosti 1. 1891. zgubiti marsikateri mandat na mladočehe, pripravljenost ako se kaže nevarnost, da celo ? manj spodleti žavno-zbor»ka večina prebivalstvo zopet uvedlo prepir zarad zastajj. Honvedi namreč oe rabijo cesarske črno rumene zastave temveč Nasprotni listi že tudi vriskajo od ogersko samo za mejne znamenja rabili so dosedaj če- to je začetek razpada dosedanje državno-zborske večine v oči elja rekoč : sarsko zastavo. To pa je madjarone čiste krvi hudo bodlo Vladi častniki branili so svojo dosedanjo navado in tako sami v tem vprašanji pripada gotovo odlo- Je tudi brambovski polkovnik med vajami pred svojem čilni del posla. Ako na Češkem strogeje poseže vmes stanovanjem razobesil črno-rumeno z stavo. Po noči zoper mladočehe in pa zoper prusonemce, postane položij v Je bila zastava odnešena stran kratkem ves drugači. Prosto rovanje skrajnih elementov blato Poteptano na glavnem v jutro dobe jo pa v ene in druge stranke bode ponehalo trgu na Češk bode potem mogoče stranki, katera krinke. segati tudi kakor poročajo listi zelo tihoma preiskava in sedaj vrši se > proti oni skrajno-nemški dosedaj še ni snela z obraza Nemška katera je pa dejansko vendarle sledila po potih svoje Berolin Danes pripeljal se je knez Bismark 5 kakor se sploh sodi ato, da je tam pripravlj prusnjaših elementov toraj delala in dela zop nek ali vsaj zoper moč Avstrije s tem, da noče pustiti, da bi se Gotovo pa je, da r obsta-in noče pereča rana narodnega razpora. borbe, kader so poravnane na Češkem. Videti je, da vlada zdavnej spoznava to nevarno rano in da ima njen v Avstrij prestanejo vse narodne za sprejem ruskega cara in se v ta namen razgovarja z grofom Mtinstrom nemškim poslanikom v Parizu. Časniki po teh pripravah tudi ne dvomijo, da je v kratkem pričakovati obiskovanja so poravna Češke Videti je da zadnji korak > imenovanje grofa Thun-a za c. kr bode Bismark prizadeval cara o miroljubji trozveznih držav ravnokar shod katolikov carovega, sodijo pa tudi da si pregovoriti in prepričati Monakovem ki se zboruj stoika glasovati za zakon ta namen; tudi grofa Thun-a soditi, da on tako se sme Čakajmo toraj ali se mu tudi posreči umeva svojo nalogo name- onih vprašanjih, glede katerih katolikov na Dunaji. Lioeralr posvetava in sklepa o izjav pomladi sklep shod vodj katoliške časniki trdijo, da sta se Konečno omeniti nam je še nekaj osebnih novic horst razdvojila središča Harlemer-Ast iu pa Wind o katerih je bilo slišati zadnje dni sednik grof hčeri, druga : Ministerski pred-Taaffe omožil je namreč zaporedoma dve prva praznovala je svojo poroko minulo soboto Francoska imela je svojo odločilno volilno pa včeraj Pr svečanosti bili so navzoči nistn in drugi višji dostojanstveniki mi Zelo nevarno obolil je ministerski Steinbach, ki je bil vladni zastopnik svetovalec vejem socijalno-političnem pri vsem no- bitko. Nadrobnosti o izidu volitev še niso znane zato, ker vsak časnik poroča s svojega strankarskega stališča pristransko. To je gotovo, da je v Parizu Boulanger prejel izdatno večino glasov. Začetkom se je trdilo, da zoper 5951 nasprotnih mu gla izvoljen z 7816 glasovi za najspretnejšega pravnika na razpolaganje. postavodajstvu in ki velja i kar jih je ministerstvu Laška- Videti je, da na Laškem odlične osebe ostanejo na dnevnem redu. napadi na Povodom bar smrti deželnega glavarja tirolskega Predvčerajšnjim je namreč v Rendi neki cerkov nik z revolverjem strelil na nadškofa s Cosenze ko -----tu jo, i,ii uidj^ega, ' — -----~ vvuuiiziu, JVVJ Iiapp-a, naročil je cesar namestniku Vilman-u je šel na voz> k srtči £a Je samo lahko ra»il v desno • : • t • /_i" x t i »i « • da rodbini umrlega izreče pomilovanj stegno. Napadnika so zaprli Tudi grof Taaffe J Tirolah naznanil je brzojavno svoje ki je bil dalje namestnik v umrlega milovanje rodbini Primorska kr. namestništvo v Trstu raz pustilo je na podlagi § 24. zakona z dne 15. novembra 1867 lahonsko telovadno društvo „Associazione di Ginastica" v Gorici. Toraj vendar veje na Primorskem Žitna cena v Ljubljani 31. avgusta 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. banaške 6 gold. 80 kr turaice 5 goid 0 k 80 kr. soršice 5 gld strijska sapa Prihodnj litve za mestni oziroma deželni zboi nova av mesec vrše se v Trstu vo rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold 33 kr ovsa 3 gold kr ajde 4 gold. 33 kr sedanji sostavi lahonski > ki 44 kr. P* Radovedni smo, kaj po svoji doseže Kromp 2 gold ovsa 2 gold 41 k 100 kilogramov tej svoji prvi glavni poskušnji Depretisov začasni naslednik dvorni svetovalec Rinaldini V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold, 18 kr. Osebe in razmere tržaške so mu gotovo znane Oves 2 gold. 60 kr Rrž 4 gold. 55 kr Turšica 4 gold. 54 kr pokazal bode toraj, kaj zamore oziroma ali hoče > 1 gold Ječmen 2 kr Ajd 4 gold 22 k všteto merska deželno Tudi vojaš vaje na Ogerskem z ------ ' "J^ brambo so prejele cesarjevo pohval 1 gold. 60 k 44 kr. Se 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog ]U to gotovo po vsem zasluženji. Vendar pa je neke vrste