Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25«— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-80-1» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta it. 1«. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 37
Trst - Gorica 14. septembra 1956
Izhaja vsak petek
Kremeljska hvaležnost
PO PROCESIH V BEOGRADU
Ko se je v stari Avstriji kdo pregrešil tako, da je svojega dot brotnika ali prijatelja poplačal s tem, da ga je pahnil v nesrečo, so to imenovali »hvaležnost habsburške hiše«. Habsburški vlat dar ji so si namreč pridobili glas, da storjene usluge plačajo s pr e: ganjanjem ali pa z izročanjem svojih zvestih služabnikov nji; hovim sovražnikom. Predmet takšnega postopka so bili n. pr. Hrvati pod banom Jelačičem, ki je pomagal zatreti ogrski upov. Za plačilo so Habsburžani Hr= vatsko izročili prav OgromI
Nekaj podobnega se je zgodit lo v zadnjem letu s tistimi Moskvi zvestimi, da ne rečemo nat ivnimi, vsekakor pa doslednimi in načelnimi komunisti, ki so sc ob sporu s Kominformom zatekli v razne »ljudske demokrach je« in so od tam nadaljevali bort bo proti krivovercu Titu, ki se je uprl Kremlju. Kogar so titovt ci takrat ujeli ali pa odkrili dot ma, temu usoda ni bila mila. Bil je izpostavljen strahovitim pot stopkom v koncentracijskih tat boriščih in ječah, v kolikor ga sploh niso spravili na drugi svet. Koliko življenj je šlo v izgubo! Vendar so upali vsaj tisti, ki so bili na drugi strani meje, da so rešeni.
Vihar je šel mimo, Moskva in Beograd sta se pomirila. Vsat kdo bi pričakoval, da si je Mo* skva ob tej priložnosti izgovorit ta pri Titu odpuščanje za vse tu ste, ki so se v sporu postavili na njeno stran, enako kot je bilo samo ob sebi razumljivo, da bo* do v priprežniških državah det ležni odpuščanja vsi tisti, ki so se približali Titu ali so celo zat vzeli njegovemu podobno stalit šče. Namesto tega pa so se najt prej začele širiti tajne, kmalu nato pa kar javne vesti, da se jugoslovanski kominformistUbe-gunci vračajo v domovino. V mnogih primerih je bilo celo vec kot očitno, da ni šlo za prosto« voljni povratek, temveč za des iansko prisilno izročitev. Niso bili v vprašanju samo majhni, nepomembni ljudje. Tito je dot bil v roke kar načelnike protu titovskih propagandnih središč, ki so v preteklih letih delovala po vseh priprežniških državah. Tudi če je bil po sredi v večini primerov formalno »prostovolj-ni« povratek, je bila to vendar, kaj čudna »prostovoljnost«, ko so prizadete postavili pred žat lostno izbiro: ali na večno pot zabljenje tam nekje v izgubijo m azijski Sibiriji ali pa na nekaj let ječe in nato sicer težko, toda vsaj evropsko življenje v lastni domovini.
Ko so se kominformisti tako nakapali domov, je začel delovat ti totalitaristični mlin. Vrstiti so se pričeli procesi, ki jih Tito, ki je zdaj imel ptičke v rokah, ni prav nič skrival. Bo vsaj drugim v pouk, si je mislil. Naj narod kar ve, kako dolga je naša roka, si bo prihodnjič premislil dvigat ti g lavo/
In pokazalo se je, koliko zalet že moskovska zaščita, in kje končajo tisti, ki računajo na kremeljsko hvaležnost.
V Veliki Britaniji izhajajoči »Klic Triglava« pristavlja na to, da so Moskvi vdani kOminfort misti torej še na slabšem »kot protikomunistični emigranti, ki do leta 1945 niso sodelovali s kot munisti, niso sodelovali pri iz-gradnji dežele in jim nikakor ni
(Nadaljevanje 3. strani)
POGflJflHIft U KftlBlli POPOLH HEUSPEH
Poskus »Odbora petih" se fe ponesrečil - Britanci in Francozi za gospodarske sankcije - Odhod pilotoo
Ko smo pretekli teden pisali o sporu okrog Sueškega prekopa,, smo dejali, da je težko napovedati 'uspeih poslanstva/ ,»adbora potih«, ki .se je podal v Kairo, ■da obvesti 'Naserja o zaključkih londonske 'konference 2.2 sil in da poskuša z njim doseči osnovo za miren in obojestransko zadovoljiv sporazum. Začetne izjave in /prvi stiki so vzbudili pri mnogih (komentatorjih velika, upanja, itodai opozorili smo na 'razgreto, vzdušje, ki vlada v Egiptu, na podporo Sovjetske' izveze- Naserju in podobno, kar ;na drugi1 strani' govori preiti možnosti popuščanja, z egiptske strani. Diktatorji pač ne morejo -tvegati izgube še tako maijhnega drobca svojega prestica. in napihnjenega ugleda.
Zdaj je poskus »odbora, petih« že zi niimi'. Izmenjava gledišč je končana, in 'to s popolnim neuspehom. O razgovorih, ki so sicer bili tajni, so objavili več dokumentov: kratko skupno zaključno poročilo, Menzi esovo pismo Naserju 17. dne 7. septembra- in Naserjev odgovor Men-ziesu. Poleg tega- je britanska vlada objavila Belo knjigo dokumentov iz londonske konference o Suezu. Tako je slika o vsem tem, kar je bilo doslej v telj zadevi storjeno precej popolna.
V skupnem zaključnem poročilu je rečeno, da so končani razgovori med; predsednikom Naserjem in »odborom petih«, ki so bili. v Kairu med 3. in 0. septembrom. Poudarjeno je, da so se »razgovori razvijali' na .odkritosrčen in informati-
ven način«. Odbor izjavlja, da odhaja 'w Kaira in bo obvestil svoje manidante a
sadovih razipiajv.
Menzises ugotavlja v svojem pismu, ki ,ga je dne 7. septembra poslal Naserjiu, da so »razgovori .razkrili globoka- nesoglasja« .glede -načel in naičinov, kako bi se lotili 'problema, spričo česar je jasno, da nobeno nadaljevanje razprav ni moglo spremeniti sedanjega/ položaja. Menr tzies podaja, bistvo glavnih dveh predlogov, kii jih je 18 driav sprejelo v Londonu. takole: 1) da je treba' -upravljanje prekopa ločiti- od političnega vpliva kar it-orekoli države in 2) da je treba, na podlagi mednarodne, konvencije, kalteri bi se pr'družil tudi E&jpt, 'Ustanoviti ooigan, kateremu bi' zaupali upravljanje,, vzdrževanje in razširitev prekopa. Po Menzie-sovem mnenju bi bil Egipt v položajiu lastnika -prekopa, predlatgani mednarodni organ pa v položaju zakupnika. C is H dohodek od prekopal bi pripadal Egiptu, ■pri čemer bi se .pa odplačevalo tudi primerno odškodnino dosedanjim delničar jem družbe Suešikega prekopa.
Naser je v svojem odgovoru ne. to pismo ostal .pri že pojasnjenem in poudarjenem stališču popolne eigiptske suverenosti tudi v zadevi, prekopa in je zavrnil predlog zahodnih držav o mednarodni kontroli te .za Evropo življenjsko važne vodne poti. Po njegovem mnenju bi se lahko doseglo sporazumno rešitev v o-kviru sitar e konvencije o plovbi skozi
(Sueški prekop ali pa s sklenitvijo nove. Egipt je pripravljen -sprejeti poroštvo za svobodno plovbo in vzdrževanje prekopa, pripravljen st je rtudi obvezati, da ne bo s.ovečaii tatC-f nad: .določeno mero, kakor liste,jai tudi na to, da se sporazumno določi stotero tarif. Teda istočasno bi privolil s. mo v ustanovi,tev posvetovalnega, n't’cakor pa ne upravnega mednarodnega odfcaia za Sueški prekop.
Takšno egiptsko stališče pa je izven okvira sklepov londonske konference in se tako bistveno oddaljuje od tega', na kur so bili pooblaščeni člani »odbora petih«, da iso le-iti pač mislili, da so zvedeli, kar :so hoteli, spoznali, da njihovo po-slanatv® v prvotno natenačeni smeri ne bo uspelo in so izaito v ponedeljek 10. septembra 'zapustili Kairo. Egiptska vlada pa: je še 'istega dne izročala vsem deželam, ki imajo v Kaifru svoja diplomatska zastopstva, in generalnemu' tajništvu OZN enotne1 note, v katerih je v 12. točkah -razložen nalstali položaij. Egiptska vlada ponavlja, kar je navedel v svojem pismu Menziesiu že Naser, poleg 'tega: pa predlaga, naij bi nemudoma ustanovili odbor za pogajanja, v katerem bi biti predstavniki vseh dežel, ki uporabljajo Sueški prekop, oziroma dežel, ki različno (presojajo ureditev tega problema. Ta odbor naj bi revidiral carigrajsko konvencijo iz leta 1888.
■Medtem je predsednik »odbora petih«, avstralski ministrski predsednik Men-
..Delopanje" prepouedane nemške RF
(Poročilo iz Dortmunda v Porurju)
1 Prepoved zahodnnnemške komunistih ne partije je vzbudila v Vzhodni Neroči ji med komunističnimi prvaki Se prav posebno ogorčenje in jezo. 'Ustavino sodi šče v Karlsruhe je namreč potegnilo debelo črto čez Številne načrte komunistične zavojevalnositi. Ne gre namreč pri vise' ■zadevi iza kaka načelna, pač pa za čisto konkretna: vprašanja'.
V Porurju, najvažnejšem središču Zahodne Nemčije, so že precej časa pred razpustitvijo zahodnonemške KP krožile vesti in tudi dokazani primeri- stalno, naraščajočega komunističnega industrijske-,ga vohunstva, političnega kakor gospodarskega značaja. Splošno je znano, da si je komunistična vladavina v Vzhodni Nemčiji postavila za1 cilj razkrojitev za-hodnonemških obratov in njihovega- delavstva, z namenom, da na ta način vsili tudi Zahodni 'Nemčiji komunistično diktaturo.
tPrav tako kakor skrb! vzhodnonemška-komunistična vladavina za vtihotapija-nje plačanih političnih propagandistov ■med zahodnonemško javno mnenje, tako poskušajo vzhodnonemški komunisti in-f.ilitrirati svoje vohune po zahadnonem--ških industrijskih obratih.
V Vzhodni Nemčiji vzdržujejo komunistični veljaki posebna vohunska taborir iča, kjer pridno urijo skrbno izbrano komunistično mladino obeh spolov- za vohunsko službo. V teh -taboriščih udeležence poučujejo rafiniranega metodičnega javnega razpravljanja, kakor tudi skrivnostnega) prišepetovanja, Unijo se v ■vlomilski tehniki in fatomehenski. Posebno važnost posvečajo i/zurjenju prvovrstnih varilcev, .strugarjev, kovačev, oro-darjev, elektrotehnikov /za visoke >to nizke napetosti Itd. Katerim strokam trenutno posvečajo največjo pažnjo, je od-»visno od (povpraševanja na delovnih tržiščih Zahodne Nemčije. Splošno jei znano, da je povpraševanje po specialistih v Zahodni Nemčiji že nekaj let zelo visoko.
Kot prvovrstne delovne moči, ki jih opremljajo a najboljšimi strokovnimi spričevali, zapuščajo absolventi' vohunskih itečaijev Vzhodno 'Nemčijo kot »■begunci«, pomešani med sto in sto dirugih resničnih beguncev, y dežju in megli Vzhodno Nemčijo in prihajajo zakrinkani na -Zahod.
'V Porurju je komunistična partija vzdrževala v vsakem večjem ali srednjem industrijskem podjetju svoje lastne o-bratniške skupine. Znanih je billo nad
Italija pridela dovolj žita
Se neposredno te predvojnih let smo nekako vajeni .slišati, da so žitnice Evrope v Donavski 'kotlini in v Ukrajini Pred 'voljno sta bili Jugoslavija in Mad žarska važni, izvoznici žita, medtem ko iga je Italija, za kritje prehrane lastnega prebivalstva1, morala kupovati v tujini. Zdaj pa: .se je slika obrnila: dolgodertni naipori ea povečanje žitnega pridelka so v Italiji obrodili svoj sad, Jugoslavija, prejšnja izvoznicei, pa mora žito uvažati
V italijanskem gospodarstvu je poseb no letos prodrle zavest o novem položaju. Lanskoletna žetev (1955) je bila obilna. Cenili so jo na 95 milijonov stotov, medtem ko znaša notranja potreba po pšenicli, vključno za setev, okrog 90 mili jonov 'Stotov. Ker je Italija bila po že sklenjenih trgovskih pogodbah obvezane uvoziti še 7 milijonov stotov pšenice, se. je s prejšnjimi rezervami nabrala odvisna zaloga okrog 23-24 milijonov srtottav, medtem ko predvideval zakon rezervno zalogo v višini samo 7 milijonov stotov. Ko je ob tako visoki žitni rezervi, ki je presegala itrlfcratao zakonsko določeno .količino, državni Statistični zavod za lev itos (1956) napovedal pridelek 88 milijonov stotov, torej zopet skoro popolno kritje domačih potreb, je sledilo to, o čemer so obširno pisal! številni listi: cene žitu. moki in kruhu so začele padati. °o končani mlačvi so sicer ugotovili, da je imela prav Federacija -agrarnih konzorcijev, ki je t-rdilai, da se ibo pridelek pšenice- sukal okrog 80 milijonov kvintatov in da bodo težkoče, na katere bo naletela prodaja žita/, zaradi tega kot so prvotno pričakovali. Ce upoštevamo zaloge iz leta 1955, pa še,1 vedno drži, da ima Italija trenutno več žita kot iga rabi za normalne potrebe. Visoki komisar za prehrano. je zaradi tega že dobil pooblastilo, da sme prodati' v tujino odvišne zaloge mehkih krušnih žit (trdo žito ki ga pridelu-
jejo na 'jagu, služi za testenine:) ali pa, da' jih sme prodati itudi v .notranjosti1 države, kjer naij z njim hranijo živino, odr nosno iga porabijo v industriji. Tako bo Italija mordia na eni strani pšenico izvažala, imedtem ko jo bo — zaradi obveznosti trgovskih pogodb — na dmgi strani istočasno tudi uvažata. Vsekakor pa jo v novih okoliščinah postal uvoz pšenice za Italijo nepotreben in ji je v breme.
Statistika dokazuje, da ne gre m trenutni pajav, temveč za značilni napredek italijanskega poljedetotvai. V zadnjih letih je znašal pridelek pšenice': 1952 - 78,8 milijonov stotov; 1963 - 90,6; 1954 - 72,6; 1955 - 95,1; 1956 - 80/81 milijonov stotov. Razen Y primeru izredno slabih leitto torej Italijft danes skoro popolnoma lorije lastne potrebe po pšenici, v dobrih letih pa ipreositajajo celo viški, s katerimi, se lahko izravnava manjše pridelke drugih let.
iS tem je lako imenovana »bitka1 za žito« dejansko dobojevana. Breiz velike reklame, bretz gesel in političnega tekori-Jčanja je bilo po vojni, predvsem v. boljšo obdelavo in selekcijo semen, torej, z večjimi hektarskimi' donosi, doseženo to, za kar se je fašizem zaman trudil pred vojno. Agrarni in gospodarski strokovnjaki napovedujejo zdaj, da je\ treba »žitno bitko« preusmeriti 'tako, da jo bodo bojevali predvsem V korist konzumenta, ne pa v kotrist povečanja produkcije. Z drugimi besedami-: imedtem ko so doslej z visokimi cenami pospeševali proizvodnjo, bodo zdaj stremeli za tem, da cene žitu znižajo, medtem ‘ko naj proizvodnja ostane na dosedanji višini, ali pa se celo poveča. To pa' ibo doseženo, ko ibodo hektarski donosi že višji, ko bodo kmetovalci na isti površini In a. .istim- vložkom dela dosegli še večji pridelek. K temu smotru bodo 'usmerjeni vsi bodoči napori.
4800 takih skupin. Število članstva teh skupin je znašalo nad 100.000. (Poleg teh skupin je razpuščena paniija raizpcflagala s posebnimi 'zaupoiki, ki niso aktivno nastopali. V največ primerih so bili, to prav tisti v Vzhodni Nemčiji izšolani »begunci«, ki so si na, ta način, že fcmailu pridobili popolno politično zaupanje.
Ti molčeči, pridni in ubogljivi »begunci«, ki niso vzdrževali nobenih stikov s krajevnimi domačimi komunističnimi aiktivisti, so stalno pošiljali vohunskemu središču v Vzhodni Nemčiji redna poročila 'tiudi cj naijmanjših abratniških doga-janj.h igospodaiskeiga' 'kot tehničnega značaja. Ta poročila so priihaijaia v roke vi/ihodinortemšlke vlade po najhitreijši poti. Pogostokrat se je dogajalo, da so vzhodnonemški ‘trgovski zastopniki pri trgovinskih pogajanjih glede raznovrstnih dobav Vzhodni Nemčiji razkazovali naravnost presenetljiva znanja o notranjih dogajanjih v raznih teahodirtonem-ških velepodjetjih.
Tolčno število ikomuniatličnih posebnih zaupnikov je še danes težko uganiti. V mnogih primerih so ugotovili na vsakih 160 do 200 resničnih beguncev po enega vzhodnonemškega, vohuna. Le zedo redke, so oblasti prijele. Bavarski notranji minister je povedal, da je v preteklem leto bavarska poilicija prijela 161 vzhodnonemških vohunov. O aretacijah v samih podjetjih pai ni ničesar 'znanega. Le tu pa tam 'zbeži iz podjetja po kak »begunec«, ki je očitno svojo vohunsko nalogo izpolnil.
■Aili .se bo ito pronicanje komunističnih vohunov, po prepovedi KP zman jšalo ali celo prenehalo, pa je zelo mailo ver jetno. Vohuni načeloma z domačimi komunisti nimaijo nobenih stikov. Verjetno pa je, da bodo potrebne nove metode, ker so stare kolesnice že močno izrabljene in se število razkrinkanih vohunov stalno množi. Prav zato se v mnolgih podjetjih u-kvairjajo ti mislijo ustanavljanja obratne zaščite vsaj za mgvažnejša industrijska podjetja. Te zamisli pa belijo glave vzhodnonemškim komunističnim (prvakom.
Slovenski rudar
Commln o zdrnlltnl Italllanslilh socialistov
Podtajnik francoske eoaiailistične strauir k«, Pierre Commin, -je v razigovoru z dopisnikom francoskega socialističnega gisr sila »Le Porpulaire« podal svoje vtise to sodbo o posredovalni misiji med italijanskimi sociailiaiti, katero mu je poverila, SocialliiSitičnai intemacionala.
Commin je dejal, da si velik del italijanske javnosti želi' združitve eocialiatič-nih sil. Ta združitev bi po tem pričakovanju omogočila nastanek nove notranje politike in bi tako služila ne samo stvalri socializma, temveč tudi utrjevanju de mokraetje v Italiji. Commin je poudalril, da ne 'more reči, kdaj naj ba do zedinjenja prišlo, vendar je dobil vttis, da si ■Nenni. iskreno žeji, da bi zadevni napori, bili kronani z uspehom. Vsekakor pa je Commin prepričan, da bi tudi morebitna socialistična vlada .spoštovala obstoječe mednarodne obveznosti Italije.
Commin je 'tudi ugotovil, da med o-be.ma, glavnima italijanskima socialističnima strankama ni nobenega nesoglasja glede osnov, na katerih naij bi se izvedlo preosnovo italijanske družbe in se vanjo uvedlo mode,mo demokracijo.
zies, ie prispel v London, kamor sta, prišla itudi' predsednik francoske vlade Guy M/oJieit in tr-neciiki zunanji minister Christian SMmeuu. To je bilo v pomiedeljek dopoldne. Ze y ponedeljek dopoldne pa je 'bila seja. britanske vlade, popoldne: pa' sestanek 'vladnega, tako imenovanega »lSue-ikaga prekopa«, na. katerem so sklenili /.aviniiti' zavlačevalni predlog egiptske vk.de o 'usitanaviitvi odbora za ix>gajanje o ured.tvi sueškega vprašanja.
Tako ata ‘kot najverjetnejši odprti še dve možnosti: izročitev spora v reševar nje 'Organizaciji združenih narodov ali pa oborožena) 'intervencija. Vse bolj očitno 'pcutaj-i, da se bodo zahodne sile za -:ekje k posredovanju OZN, toda če bi tudi to piopadlo, -pott-eim dobro vedo, kaj tvegajo, če kapitulirajo. Sicer smo pa, že vsega vajeni in hladnejši jesenski dnevi bodo morda le pomirili duhove. Vseka-ko pai je položaj zelo napet.
Vsaj, Rritanci se že odločno nagibajo na iskanje rešitve preko Organizacije združenih narodov. Na to poit sili vlado pon-
sebna laburistična- opozicija, pa tudii' neodvisno javno mnenje, ki ni naklonjeno oboroženi,m posegom.
Nasprotne težnje kažejo Francozi:. Tako so ponedtljski in torkovi, razgovori ■med francoskimi im, britanskimi državniki v Londonu končali, z zavzemanjem nekakšnega vmesnega /Stališča. Sklenili' so, ■da pritisnejo /na Naserja, z gospodarskimi sankcijami in svarili, pri čemer pat so se, vsaj iza prvi čas, izognili, da. tol glavno težo ds.ll direktnim vladnim /ukrepom. Glavno besedo so prepustili Družbi sueškega prekopa. Ta je; namreč pozvala/ svoje nekdanje pilote, naj po 15. septembru zapuate delo pri Sueškem prekopu. Gre ,za okrog 100 francoskih 'in britanskih pilotov, ki so že izjavili, da bi: se radi- vrnili v domovino. Ker bi pomenilo to tako rekoč ustavitev plovbe skozi Sueški prekop, je seveda la poziv iztzvai v egiptskih 'krogih novo reakcijo. Predsednik ftgipit-,ske državne us/tanove ra 'Sueški, prekoip je takoj*izjavil, da. bi imela njegova vte-da odstop liz službe teh pilotov brez predhodnega obvestila za sabotažno dejanje. Napetost y tem delu Sredozemlja se je s tem ipovečala v tolikšni meri, da je oe-lo Ital/ij^, ,|g_ JjJokirate v neapeljsikem za* Tivu ladje', ki' na*j bi v primeru nenadnega poslabšanja položaja, služile ra evakuacijo italijanskih državljanov te Egipta.
• • *
Medtem je prispela vest, da, sta Anglija in Francija izdelali nov načrt za upravljanje Sueškega prekopa* Po item načrtu bi s sedežem v Rimu ustanovili začasno družbo vseh držav, ki uporabljajo prekop. Družba bi vzdrževala Jaistne pitate in njej bi uporabniki plačevali tu •di prevoznino. Ta predlog je postavil E-den v britanski spodnji zbornici. V -Koi-ru pa so mnenja, da, /pomeni' nov načrt izzivanej, ki lahko izzove vojno.
Zmagi ameriških demokrata«
Ameriška zvezna država Matoe je po ■tradiciji republikansko (usmerjena. Vold-tve so foilei v tej državi osem tednov prej kot po ostalih delih Združenih držav to preteklo nedeljo so na teh volitvah s presenetljivo prodornim jispehom zmoav-g ali Stevemsonovi demokratje. Tako so demokrat j e prvič od nastanka Zdnuiženih driav dobili v tej državi v roke ne samo guvernerski položaj (katerega so prvič zavojevali leta 1954), temveč tudi tri mesto, ki pripadajo državi Maine v zveznem kongresu.
Republikanska stranka se je vedno posluževala gesla, da voli ostala/ dežela, prav tako, kot voli Maine. To gesto obračajo seveda demokratje zdaj v svoj prid in posebno Stevenson je zelo -vesel, volilne zmage svoje stranke. Večina volivcev je glasovala za demokrate vkljub temu, da jih je Eisenhower pozval, naij ‘glasujejo za reipuMiksinee.
Volilni rezultati v državi Maine v o-.slalem potrjujejo to, kar so razni opazovalci že datvno ugotovili'. Splošna sodba je namreč, da- republikanska, stranka sploh ne bi mogla računati na tzmajgo, če ne bi- pri bližnjih predsedniških valitvah na njeni listi, kandidiral Eisenhower. Zar to volilni reizatMati v državi, Maine še niti od daleč ne pomenijo, da, Eisenhawe<r ne bi mogel biti še enkrat izvoljen, kajti pri glasovanju m predsednika, bodo volivci izbirali bolj med dvema osebam«, Stevensonom in Eisenhowerjem, kakor pa med demokratsko in republikansko stranko. In pri tem bo verjetno Eisenhor wer odnesel levji delež. Pač pai izidi, v državi Maine' potrjujejo, da bodo volivci daila, in v prihodnjih letih tiudi dajali, Ei1-senhaw»rjU' vedno bolj demokratični se-inat in vedno bolj demokratični kongres. Tako bo' E»enhowe,r, kot republikanec, v vsem zakonodajnem delu odvisen od demokratične večine v predstavniških do movih in bo moral torej izvrševati svoj.'1 /predsedniško funkcijo kot pol-republlka-nec in pol-demokrat. To pa ne bo noben t> škodai, kajti tselo ver jetrno je, da bo politika,, ki: bo, ustvarjena iz nujnim iskanjem •kompromisov, »za ameriški narod obenem najboljša politika.
VESTI z GORIŠKEGA
Za držauliansko in krščansko omiko ter za narodno strpnost tudi pri nas!
'Pretekli teden so časopisi poročali c. neredih, ki so se dogodili v Ameriki, kjer so posebne šole in šolske razrede za belice in črnce odpravili ter jih spojili, tako da smejo in morajo belci in črnci zahajati v eno in isto 'šolo, v en in isti šolski raz red.
‘Nekateri nestrpni -belci sen, -z namenom, da bi izvršitev tega ukrepa oblasti preprečili, jeli črnce napadati in jim za branjevat-ii vstop v skupno šolo. Neredi so zavzeli teko ostrino, da je morala no stopiti policija v močnih oboroženih skupinah, ki še danes straži pred šolskimi poslopji.
■Svetovni -tisk in .tudi italijanski se ba-v,i z vprašanjem in je obsodil belce, ki še danes prav v demokratični Ameriki Ikri je1, kar se -tiče spoštovanja človečan skih piavic, zibelka resnične demokrac' je in voditeljica, sveta, vodijo proti črncem tako nespametno gornjo. Saj so č-mcl vendar ljudje kot mi! -Poleg tega so se črnci- dobro izka/zali tudi v vojni-, ko so se hrabro bojevali- im s tem pokazali, da so zvesti sinovi skupne domovine!
Se posebno oster glas -je izoper a-meri ške razgrajače proti črncem dvignil par pež sam, ki je v ognjevitih besedah tako hudobno -početje .belcev obsodil.
-Za take odločne -nastope proti krivici smo. Slovenci- v Italiji -posebno dovzetni-, ker vplivajo blagodejno na -nas, ki tudi .trpimo diskriminacijo na jezikovnem* in ■žal, -tudi na verskem poprišču.
Prepovedano nam je -posluževati, se materinega jezika v odnosu iz javnimi o-blastmi, tako ustno kakor pismeno; prepovedano -izstavljati slovenske napise v nekaterih cerkvah, prepovedano imeti v nekaterih cerkvah tradicionalno slovensko maišo s pridigo in ... prepovedano tud-i slovensko peti v nekaterih, cerkvah Slovenske Benečije.
iNaiš tisk stalno opozarja na te krivice, ki se godijo našemu ljudstvu in mašim vernikom. Odmev pri italijanskem tisku- pa je v tem oziru vedno negativen ali pa ga; sploh ni!
Politični lista- udarjajo po nas in vsako krivioo, ki se nam gadi, opravičujejo ali -pa zahtevajo še hujše udatrce proti nam!
Katoliško glasilo »Vita Nova* iz Trsta nam ni še nikoli -priskočilo na pomoč, rimski vatikanski //Osservatore Romano« pa ise sploh -za nas in iza naš položaj niti ne zmeni!
Zdaj nastane vpraišanjeTTcako ‘to, da se papež -za; naš trd položaj ne- zmeni -in ga niti ne omeni-, niti ne obsodi- krivice, ki se nam godi? Kako to, da papež ve z® vse, kar -se krivičnega gadi v drugem delu sveta, za .naše trpljenje pa ne?
Ali smo mi Slovenci zapuščeni otroci prepuščeni milosti i-n nemilosti krajev nih upravnih, političnih in cerkvenih o. tolasti, -ki. seveda niso -slovenskega porekla in se za -naše upravičene zahteve in proteste ne zmenijo?
Ni .zadosti, da -v slovenskih listih protestiramo, pač pa je treba nasloviti proteste na pravo mesto in -zahtevati, da se krivice popravijo.
Trpko občuti- naš človek dejstvo, da pri najvišjih oblasteh, tako državnih, ka kor cerkvenih, ni razumevanja zanj in Za njegovo bridko usodo. 'Sicer je res, da se naše .politične organizacije pritožuje -je tudi pri najvišjih državnih oblasteh, toda za pritožbe na najvišje cerkvene blasti bi bile bolj merodajne dru-ge arga nlzac-ij-e, da ne. bi političnim kdo hudobno očital spletkarstva-....
V dolinah- Nadiže, Tera. in) -t-udi v Kanalski dolini se nam godi krivica, ne Goriškem in Tržaškem tiudi. Kako to, da »OsservatoTe Romano«, ki ima nekaj čila-it el jev in naročnikov tudi pri. nas, nikoli ne piše o našem trdem položaju/? Trebe ga je obvestiti in v imenu krščanske pravičnosti in solidarnosti zahtevati, dai se nas spomni in dvigne svoj vplivni glas!
Obvestilo beguncem
V sredo 19. septembra ob 8.30 bodo prejeti, živež -begunci, ki so bili deležni zadinje delitve, od abecedne črke A do L vključene. Os,tal-i p® v četrtek 20. sep itembra ob 2.30 popoldne1. Vsi naj se oglasijo naravnost v. skladišču v ulici S. Gabriele.	Marijan Komjmc
Demonstracija beguncev
v Vidmu
Po treh mesecih, odkar se .je vršila prva demonstracija jugoslovanskih beguncev po videmskih ulicah, ki jo -je vodil visok-ošolec Vekoslav Balin, se je v ponedeljek 10. it. -m. vršila druga demonstracija Istih -beguncev v protest proti prisilnemu vračainj-u v Tiitovi-no tistih beguncev, ki jim komisije ni priznala- političnega izmečeja bega in jim mi dovolila .političnega zatočišča. Begunci so ponovno izbrati za svojega vodjo dijaka Vekoslava Balina, ki se je sprva obotavljal, ker je bil iza prvo demonstracijo obsojen na tri mesece pogojne -zaporne kazni. Potem pa se j-e zahtevi množice vdal in stopil na čelo demonstrantov.
Begunci zahtevajo, da se preneha z vračanjem beguncev Titu, ki -so /tako izročeni komunističnemu maščevanju in se izpostavljajo še večjemu preganjanju in trpljenju. 'Policija- je demonstrante razgnala in dijaka Balina prijela. Trinajst beguncev pa, katerim komisija ni prizna-
la političnega (značaja njihovega pobega iz Titovime, je\ policija takoj odpeljala proti Trstu in -jiih v torek 11. t. -m. izročila Titovi policiji na meji.
Se enkrat dvigamo svoj gilais zoper prisilno vrača,nje beguncev Titovi komunistični policiji in prosimo italijanske r-'bla/siti, naj ise beguncev vendar usmilijo ir jim dovolijo politično zatočišče. Ti/tov komunistični režim je diktatorski in nasilen, zato je; povsem jasno, da so vsi u-bežniki politični, saj ne morejo v Tito vini uživati prav nobeini-h- nit-i najosnovnejših človečanskih pravic in svoboščin!
Po starih kolesnicah
(Pretekli -teden -je tržaški »Piccolo« pisal o bližnjih upravnih volitvah, ki «e bodo vršile 16. decembra, in -zagotavljal, da bo sedanji župan dr. Beimard/is skaro gotovo tretjič kandidiral -na mesto gori-šikega župana. Sicer pa bi namesto njega bi-1 pripraven tudi inž. Cacce.se, je zatrjeval »Piccolo«. Inž. Caccese je vest takoj- zamikal, demok-rščani pa so od svoje strani izjavili, da- -postavitev 'kandidatur in izvolitev župana prepuščajo javnosti, ki naj izbira po -svoji svobodni uvidevnosti. Tedaj se je »Piccolo« nekoliko o-sramočeno umaknil in jel pisati 'bolj demokratično....
Goriška javnost pa je ostala pod vtisom, da- ise »Piccolo« posebno goreče zavzema za uveljavitev bivših fašistov in meni, da če bi ne kandidiral -več dir. Ber-na-rdi-s, ki je tudi ed-ein od bivših bierar-hov, naj bi kandidiral pa bivši fašistični poslanec inž. Caccese. /Piccolo« se pač ne more otresti svojega nekdanjega duha, zato bi rad videl na prvem mestu samo nekdanje.’ črnosrajčnike.
Cas bi že bil,, da se goriški volivci o-tresejo vseh hiv-ših črnosrajčnikov, v ko-
likor se niso javno in odkritosrčno odpovedati fašističnega mišljenja i-n -tudi delovanja! -Ne manjka v Gorici pametnih, poštenih in -s,tipljivih ter nepristranskih mož, ki bi, znali vodita občino prav dobro!
Našo- javnost pa opoizairjamo, da /Piccolo« predlaga javnosti imena bivših fašistov,‘kar pametni, da- je še vedno- starega mišljenja.
Gorica še uedno u neuarnosti
Svoje stFohB vpišite v slovenske šole!
-Zopet je tu čas vpisovanja otrok v šole. Vsak pošten -Slovenec naj se pos-luži pravice, ki mu jo daje ■ustava, in naj svojega otroka vpiše v šole s -slovenskim učnim -jezikom. Te šole -imajo taMko prednosti, da se pouk vrši v slovenskem materinem jeziku, poučuje se na njih pa tudi italijanski jezik!
Premagati je treba vse morebitne pomisleke, ki so neutemeljeni :i,n v mnogih slučajih izvirajo iiz 'Strahu, ki so ga vcepili fašisti in injihovi nasledniki -šovinisti.
Vsi pa- smo hkrati poklicani, da v morebitnih slučajih pomagamo potrebnim družinam i-n njihovim otrokom, kar se tiče oskrbe ea šolo -in med šolski-m letom. Zato pozivamo vse dobro čuteče sorojake k narodni -in sociolmi slogi ter jih v imenu naše skupnosti prosimo, da se za to vprašanje zanimajo in primerno žrtvujejo!
Šovinizma najdemo v Gorici ob vsakem vogalu. Umetno prikazovanje italijanske Gorice, ina drugi strani -pa slovenske nevarnosti za Gorico zavzema tudi smešne oblike.
»Gazze-tti-no« od -srede 12. t. m. se obra ča- na Urad za; turizem .z -zahtevo, da- se pri imenov-anju vodičev ali, kakor jim Italijani pravijo, »Ciceronov«, tstrogo pazi, da bodo izbrani isamo taki, ki govorijo čisto italijain-ščiiro i-n je ne mešajo s kakimi balkanskimi izrazi. To pa zato, da ne bi Italijani iz -notranjščine in 'tuji turisti dobili, vtisa, da Gorica ni italijainr •ska, ampak slovenska. -»Gazzeibtino« zaključuje ta svoj izpad -z besedami, da Slovenci že itak močno težijo na Gorico.
V torek 11. t. m. so sklicali neko gospodarsko tiskovno konferenco pa, geri-ški liberalci in po svoje obravnavali razna .gospodarska vprašanja Gorice.
Odvetnik Luigi Luizizatito je nai konferenci dejal, kakor poroča »P-iccolo«: »Morali ibi fai-tt pozorni glede posledic, ki jih našemu gospodarstvu utegne prizadeti delovanje slovenske Kmečke banke.«
V obeh slučajih gre zai umetno prikazovanje iitai/ijanstva Gorice in seveda za načrten im kritičen -boj proti italijanskim -državljanom alov-eniskega j-e-zika!
Slovenci -so -boilj nadarjeni pri učenju -tujih, jezikov, -zato se »Gazzettinov« dopisnik boji močne konkurence! Odvetnik Luigi Luazatito pa najbrž ni imel dr-ugega argumenta, s katerim bi s-i pridobil naklonjenost .italijanskih -šovinistov. Vprašanje je, ali odvetnik Luigi Luzzatto zavrača iz svoje pisarne morebitne kliente slovenskega! porekla, on, ki se slovenskega denarnega zavoda tako prestrašeno boji-!?...
Na isti tiskovni- konferenci italijanskih liberalcev so pripovedovali tudi-, da je vlada', dovoil-ila Gorici prosti p/as (izona franca), da bi si Gorica opomogla zaradi izgube zaledja in torej- velikih virov ekonomskega- značaja.
To pomeni, vztrajamo mi, da je zale-
NOVICE IZ SLOVENIJE
SEJALI BODO IZBRANO PŠENICO
Letos -bodo. y Jugoslaviji- posejali 45 tisoč ton 'Izbranega- semena pšenice na 250.000 hektarjev njive. Ta- količina izbranega- semena odgovarja 12 odstotkom -vse /pšenice, ki jo bodo posejali v državi. 'S -pridelavo tega ,izbranega semena se je bavilo 300 kmeti-j. Iz -inozemstva, tako its Italije, Grčije in -Avstrije;, so uvozili najboljše vršite pšeničnega semena. Na državnem posestvu Bel je je dobro italijansko seme obrodilo nad 40 stotov pridelka na hektarju površine.
AMERIŠKA POMOČ V ZIVEZU
iP-reko svetovnega -sveta cerkva din- lu teranske svetovne pomoči je jugoslovanski Rdeči križ jel prejemati1 brez/plačno ■znatne količine živeža i-z Združenih držav. Od- junij® -t. 1. do januarja 1957 dobi tako Sloveini-ja kakih 400 -vagonov živeža; mleka v prahu, -riža, fižol®, pšenične in koruzne moke itd. Pomoč, in-amenjen-a isoci-aimo ogroženim pasa-meeniikom in dru-žinem, je brezplačna. Le zavarovalnino za- prevažanja po železnici bo treba
plačati. Upati je, d® bodo to zavarovalnino plačale občine some ali pa kaka druga -ustanova.
(Prav -je, da so -tud-i- naši bratje onstran meje deležni take pomoči od strani velikodušnih Američanov in dobro bi bilo, da -bi pomoč prihajala stalno in v toliki meri, da bi tud-i tam lahko delovale brezplačne počitniške -kolonije in tudi stalne, kuhinje jo iznižani ceni!
in mnogo več -srebrnih ,ter bronastih. Jiu/-goslova-nska vina, ki so bila zastopana Z1 282 vzorci, so odne-s-lai 24 Blatih, 155 srebrnih i-n 32 bronastih kolajn.
NALEZLJIVE BOLEZNI V SLOVENIJI
Leitos je bilo v Sloveniji več slučajev nalezljive bolezni. V. ljubljanskem ofcrož ju so ugotovili 42 primerov para/tifusa, 87 primerov otroš-ke paralize, od katerih trije smrtni slučaji. Meningitisa pa je bilo v Sloveniji 263 -slučajev, od -teh s-amo ntc -področju ljubljanske infekcijske kli n‘tke 145 sluča jev.
II. MEDNARODNA RAZSTAVA VIN V LJUBLJANI
-Na II. mednarodni, razstavi vin, ki se je vršila- v Ljubljani minulega meseca avgusta, ie -bilo od-danih 36 zlatih kolajn
GOSPODARSTVO
TRGATEV
Bliža se čas trgatve. Zeto moramo že sedaj- urediti vse potrebno v ta namen. Zlasti še, ker bo letošnji -pridelek verjetno bogat. ‘Predpogoj z® /zdravje je enaž nosit, in- itaiko je -tudii za dobro vinsko kapljico predpogoj, da mošt spravimo v snažen -prostor in v snažne posode ter da imamo pr.i Obratovanju- z grozdjem vse v -ta namen potrebno orodje snažno.
Klet,, kjer -bomo vkletili -mošt, mora biti snažna in -zato bomo -stene ometli in prepleskali z beležem a-pna ter nekoliko modre igalice ali prahu Gaffairo. Vsa- vložna mesta x kleti1 potrosimo -z živim a-pnom, da vsrka vlago. Stiskalnico očistimo a jekleno ščetko, da s tem odstranimo -rjo, ki je med -letam nastala na železnih delih. Lesene dele -pa; dobro operemo s toplo vodo, kateri smo dodali 3 odstotke sode. Zeleznei dele stiskalnice, ki pridejo v dotiko a moštom -pri stiskanju, prevlo-čemo z belim lakom (sma-lto). Enako dele opravimo z grozdnim mlinom.
Nadalje moramo pregledati vinske sode, če so potrebni popravila, o čemer smo že -zodnijiič enkrat pisali. V-insk® posod./, mora biti čista’ ziunaj in znotraj. Zunaj operemo posodo s toplo vodo, ki-, ji doda ■ mo -nekoliko sode, železne obroče pa prevlečemo s črnim lakom ali; rdečim mihi-jem. Od znotraj maramo predvsem ugotoviti. da ie posod® -popolnoma- zdrava-ne smei biti //premočna«, kar pomen-i, da je kisla; ne sme imeti nobenega tujega du-ha, -to je -plesen iini raznih drugih duhov. Ce je posoda- premočna, to je kisla jo 'bomo izpirali z vrelo vodo, kateri smo dodali 3 odstotke -sode1. -Izpiirat-i moramo tako dolgo, dokler sod ne dobi pravega duha. Najbolje -ugotovimo, da- sod ni kisel s tem, d-a ga suhega zažveplamo z žveplenim trakcem. Ce -je sod -kisel, ne bo žvepleni -trakec v njem gorel.
Ce je sod plesniv, ga -bomo najprej znotraj ostrgali,. Pri velikih sodih pošljemo delavca, v 'notranjost soda skozi vratiča, pri manjših sodih, ki nimajo vratič, pa bom/ isodu izbili eno dno im nato o. pravili potrebno delo, nakar' dno zopet vložimo. -Sed d-obiro izperemo z vrelo vedo, -ki ji dodamo 3 odstotke s-ode. Take sode lahko ibud-i izpiramo s preparatom Sanator, kako se uporablja* je pisarno na zavitku-. Majhne sode do 7 -hi najiuspeš ne j e očistimo plesnobe s tem, da jiih v -notranjosti, potem -ko smo izbili eno dno, ožgemo z gorečo slamo. Slamo zažgemo -i.n mata sod polagoma valjamo n® vse strani. Na-to moramo tak sod- zavimiti malta način, da ga operemo z vrelo vodo, ki smo ji dodali nekoliko svežih tropin ali -pa 5 odstotkov vinske kisline v mrzili vodi. -Najuspešneje, najenostavnejše in z -najmanjšim 'trudom pai Močimo iz soda kislino tn- plesen iz uporabo parilneiga kotla, -katerega -uporabljamo -seveda- tudi -za vsako za-parivanje vinske posode.
V -ta -namen obrnemo sod na veho in v odprtino vtaknemo konec cevi, po kateri i-zpuh,tevai iz pairilne-ga kotla vodna paral. S to paro sod tako segrejemo (60 -70 stopinj-), da na zunanji strani popolnoma peče, in iz odprtine, v katero smo vtaknili cev, prične teči voda, ki je motna in črnkaste barve. To izparivanje mora trajati toliko časa, dokler ne priteče iz soda čis-ta -vod-a. Tak -sod je popolr noma -zdrav in ga brez skrbi lahko napolnimo « moštom. Paril,ni kotel si lahko nabavi v-eč vinogradnikov skupaj, če bi -bil strošek za posameznika prevelik.
Iz sodov moramo -tudi -iztrgati vinski kamen (po domače grampa), ker se v mj-em skrivajo klice raznih bolezni, zlasti kiisai in zavrelice, V -sodih, kjer je vinski kamen, se- vino težko čisti in ostaja motno.
CESKO - JUGOSLOVANSKO GOSPODARSKO SODELOVANJE
Sredi oktobra t. -1. se bo vršil v Pragi se9tanek češke in jugoslovanske komisije iza gospodarsko -in tehnično sodelovanje. Sporazum za to -sodelovanje je bi! podpisan že meseca julija in izdaj gre za njegovo izvrševanje.
NOVE ELEKTRARNE V SLOVENIJI
»Eleiktroprojekit« iz- Ljubljane se bavi z načrtom iz® zgraditev več pretočnih hi ■ dnoelektrarn na -sp/odnji Dravi in treh a-ku-mulaci-jskih hidroelektrarn Idrijce, Lobnice i-n Ospa.
Pretočnih -hidroelektrarn n® spodnji
D.avi -bi -zgradili -pot, in sicer v Loki, Ptuju, Vidmu, Ormožu .in Središču. Za pretočne elektrarne razumemo tiste, k; ne delujejo vse hkrati, ampak ko ene delujejo, -druge odtočno vodo zbirajo. Akumulacijske pa. -so -tiste hidroelektrarne, k,i -j-i-m je potreben -primeren obsežen jez za izbiranje vode -z ražni-h strani-.
ZDRAVILNA ZELIŠČA
V novogoriškem okraju se odkup zdravilnih zelišč veča od- -leta do leta. Podružnica »GGSAD« je letos odkupila, že 200 -ton teh Belišč in plačala 21 milijonov dinarjev. Gre za 150 -raznih vrst zelišč.
LADJE ZA POLJSKO
Splitske ladjedelnice so prejele natočilo za- izgraditev štirih motornih ladij -vlačilcev po 12.800 ton nosilnosti vsake-, in sicer za poljsko družbo //Cenitromor«
NOVA TEKSTILNA TOVARNA V PODBRDU
V Podbrdu so na prostoru nekdanjih fašističnih vojašnic dogradili novo -tekstilno tovarno, ki nosi ime »Bača«.
MEDICINSKI DNEVI V BEOGRADU
-Dne 17. in 18. t. m. se bodo vršili v Beogradu francosko-jugoslovanski meddr cinski dnevi. Francoski -zdravniki bodo imeli devet predavanj, jugoslovanski pa prav toliko.
VOJNI ROMAN »DOBERDOB«
. V BOLGARŠČINI
Minulega- meseca julijai je izšel v bolgarščini vojni romai »Doberdob«, ki ge je spisa 1 Prežihov Voranc, prevedel pa Bojan T. Mihajlov.
dj-e, ito -je stoodstotno slovensko ozemlje in prefoivaltsltivo, bilo tisto, ki je dajalo življenje Gorici. In -to pomeni tudi-, da je -zaledje, ki je dajalo življenje, močnejše od Gorice -koit take, ki je življenje prejemala. 'Zaključek -j-e: jasen!...
Atentat proti milanslii nadškofiji
Kot (znano je nekaj mesecev od tega :na oknu milanskei nadškofije počil peklenski stroj, ki je sicer napravil le malo -škode. Pri, tem tudi ml- ‘bilo človeških žrtev.
Kmalu pa so ise pričeli med seboj o-vajaiti- -razni bivši fašist’, -sedan-j-i -rniisov-ci. Sedem izmed njih so ovadili sodni o-iblaisti, ki zadevo preiskuje in pripravlja (kazensko obravnavo. Vendar je do sedaj še ne-znano, kdo je pravzaprav postavil peklenski stroj- na okno nadškofije.
Sporočilo jugoslovanskih beguncem vojnim oškodovancem
V -zvezi s prijavami- vojne škode, ki -so jo nemške okupacijske sile- pov-z-ročile jugoslovanskim (beguncem, je pisarna dr. (Sfiligoja v Gorici, ul. Garibaldi 9, prejela obvestilo, da j-e/ -Nemčija- že iizda-la zakon za- -povračilo po nacistih povzročene škode. Na-jviišjii -znesek odškodnine, ki -ga zakoni predvideva, je 75.000 nemških mank, kar .znaša okrog 18.000 dolarjev. Obvestilo, -ki -ga -je -piisarna d-r. Sfiligoja prejela, pravi, da je veliko upanje, da se bo dalo spraviti pod streho tega zakona vse oškodovance, pa naj živijo v kateri koli državi.
-Zamudniki naj s prijavo škode pohitijo, ker izgleda, da je rok za sprejemanje iste iše vedno odprt.
Jesenski uspehi na Šolah
Izpite so napravili; čez IV. gimnazijo: 'Anselmi Ernest Kučič Aleš, Cemic Marijan, Di Battista Roman in Gergolet Maksimilijan;
čez V. gimnazijo: Cemic Franc, Grur dan Marijan, Kocjančič Valroira, Mairc-u sa Jožef, Mlkuilns Kostanca, Paoleitti Av-irelija, Sirca Franko in Sva-b Konrad;
čez I, licej: Jarc Jožef, Sfiligoj Lio-nello Savo i-n Stiigari Branko;
čez II. Ucej pa Bregant Ivan, Ferletič -Ivan. Gruden Aleš, Primožič Karol in Rijavec Marija.
Vpisovanje v srednje šole
Vpisovala je v -srednje -šole v Gorici s** je pričete 1. septembra in se -zaključi. 25. septembra. Morebitna pojasnila daje (tajništvo vsake posamezne šole, ki je- odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Opozarjajo *ei dijaki-, -ki so -položili -sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (gimnazijo), da sam izpit še ne zadostuje. -temveč se morajo tudi vpiisati' (za povečanje -šole.
Izpiti na osnovnih šolah
Jesenski rok Izpitov se prične na vseu šolah goriškega okrožja- dne 20. septembra t. 1. ob 8,30. Podroben razpored je sledeči:
Izpiti čez vse razrede:
20.,	21.	in	22. septembra	v Gorici,	ul.
Croce	in	ul.	Raindaccio;	v	Sta-ndrežu-, v
Pevmi (za- Pev-mo in St. Maver) in v Ste-verjamu;
20.	i.n	21.	-septembra	v	Jazibi-nah	(za
Jazbine in Valerišče);
24. iiin 25. -septembra' v Podgori in na Pleši-vem;
26.	in	27-.	septembra	v	Mirnik-u	(za
Mirnik im Skrljevo),
Vpisovanje se -bo v-ršilo od 20. do 30. septembra, 1956.
Otroci, rojeni 1. 1950 (-za- prvi razred), so dolžni predložiti rojstni -list in potrdi lo o- cepljenju -kozic in protti davici.
Sol-sko leto 1956-57 ge otvori dne 1. oktobra- s. šolsko -mašo-; reden pouk prične 2. cik-tobra.
* • *
Ne osnovnih šolah s slovenskim uč nim jezikom dobeirdohskega okrožja se bodo vršili na vseh šolah popra/umi izpiti čez I., II. in IV. razred dne 20. in 21. septembra, izpiti čez III. in V. razred pa po sledečem redu:
22. ni 24. septembra v Doberdobu, m Jamlja-h, v Ga-brijah, na V-ibu in- v So-vodnjah;
25. in 26. septembra v Ru-pi, v Dolu in v Tržiču.
Vpisovanje -se -bo vršilo od 26. do 30. 'Septembra. Otroci, rojeni! leta 1950 (iza prvi razred-), so dolžni predložiti -rojstni list in- potrdilo o cepljenju proti lovnim kozam in davici.
Šolsko leto 1956-57 se otvori dne 1. oktobra s šolsko mašo, redni pouk -bo začel pa v torek 2. oktobra.
Vpisovanje v srednje šole v Gorici prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Morebitna pojos-niia daje tajni-
AVTOTAKSI
Marko Kovačič
GORICA - VIA A. MANZONI IG - TEL. 22-44
Se priooročA za oreooz potnikov po Goriškem in v Jugosldoijo
O neapeljskih navadah
Pismo iz Neaplja
Dva neapeljska ljudska igralca sta nekaj: let 'zabavala občinstvo z zelo enostavno 'igrico, ki pa je vzbujala vedno novo navdušenje pri obiskovalcih. Koči-jaz pripelje potnika na 'zaželeno mesto. Potnik .izstopi, se s kcčijažem raiagovar-ia o vremenu, o slabih časih in končno pričiflsijo -pogajanja za potmimo. Po dolgih, vsemogočih izgovor ih se vendarle sporazumeta. Potnik plača in. kočijaž mu želi prijeten večer ter odpelje'. Zastor pade, prizor je končan.
Ves smisel scene, ki je polna komike, je v tem, da med obema ves čas ne pade niti ena sama 'beseda. Ves dialog poiteka \ gestah in mimiki, in vendar so gledalci razumna sledili '»raizgovoru«. Gledalci so seveda ‘NapoMitamci, lira Neapelj je mesto, v katerem obilica običajnih gest potgovor bodisi spremlja ali nadomešča. To so geste, katerih pomen je vsakemu pripadniku italijanskega Juga v krvi že od najzgovornejše mladosti dalje.
Ce vprašate trgovca po tej ali oni stvari, vam namesto odgovora, pokima z glavo prati .tilniku, podobno koit pri nas pr.',trdilno pokimamo » .glavo v smeri pr<» •ti prsnemu košu. To kimanje nazaj pa pomeni pri ‘NepolJtoncu izandkanije. Tega blaga torej nima .na' zalogi. Nekdo, s prstom potegne: veiko na očesu navzdol. S tem označuje »prefiriganca«. Kdor s ka zajcem v.nta v lice, pomeni isto, kako-če bi dejal »dobro«. Ce sprašujemo po 'znancu in nam maigovorjeni postavi pred •obraz svojo dlan iz 'razprostrtimi prst;, vemo, da je znanec v zaporu. Trikratni potegi ja j s konico jezika ob notranjo čeljust z istočasnim vdihamjem, daje določene glasove, ki pomenijo »ne«. Lahek .udar z desnico v krivimo levega lakta pomeni pobeg.
•Ne .glede na. vrsto takih in podobnih gest, ki imajo določen pomen, poživljajo tu .na jugu svojo govorico z mimiko s takim izobiljem, da postaja izgovorjena besede. postranska stvar in zato lahko več krat itudi izostane. Pravi užitek je opa '-zevati' ralzgovore Napolitancev v gostilni, na ccrti, v avtobusu. a'li kjerkoli že, čeprav človek izgovorjene besede niti nr* razume. Izrek Or-sona Wellesa je morda nekoliko zadirčen, vendar v bistvu povsem točen: »Italijani,« itafco prarvi Wel>-les. »so. narod 50 milijonov čudovitih o-drsfcih igralcev; edine s rednjevrstne- i-g ral ce vidimo po 'italijanskih odrih.«
'Na žalost v tako bogati: literaturi o o biča j ih to navadah Napolitancev ne najdemo pojasnil o raizvojiu te ljudske mi-rnfce iin triko ne vemo pravzaprav ničesar. kdaj ih kako so nastali iti običajna' znaki, in kakšne preobraizibe so doživeli v teku. 'zgodovinskega raizvoja.
Vemo, da so Naipolitamci, že pred več •kot 100 leti pridno uporabljali svoj jezik -mimikč,.!® tudi rto, da tega jetika ni razumel iz gol j preprositi mairod, pač pa celo sam kralj.
Po padcu. Napoleona je moral tudi njegov svak Murot, takratni kralj' Sicilije, bežati iz svojega 'kraljestva. Na njegovo mesto pai se je vrnil pregnani burbonski kralj Ferdinand. Neapeljsko podzemlje je poskušalo še pred vrnitvijo vdreti v mezasitiraženo dvorno palačo Portticci in
,,Pozor, huda kača“ I
Psi so, kot hišni čuvaji, neprimerni, saj se jih vlomilci prav nič več ne bojijo. Dolgo je razmišljal mr. Moody, iznajdljivi londonski trgovec z živalmi, da je prišel na sijajno zamisel. Svojim odjemalcem bi lahko prodajal indijske pitone. To bi bila, po njegovem mnenju, najbolj učinkovita obramba proti neza-željejitm obiskovalcem. Poleg pitona bi prodajalcu povrhu izročil še napisano tablico: »Pozor pred orjaško kačo!« Pravijo, da je mr. Moody prodal že precej po pet metrov dolgih kač. Pri nas bi najbrž trgovec s tako prodajo ne imel preveč sreče. Pri nas se namreč pošteni ljudje bolj boje kač kot pa tatovi.
jo izropati. Ferdinand pa je bil hitrejši. Ko je množica poskušala vlomiti vhodna vrata, se je Ferdinand pokazal na balkonu.
(Ne da bi izgovoril eno .samo besedo je odigral vrsto premikov v obrazni mimiki in obilico gest z rokama. Znanec mi •je smisel »prevajal« takole:
»Najipreij je Ferdinand položil katzalec na 'Ustnico, nato pa je oibe roki oblikoval v križ in poigraval s prsti kot bi igral na klavir. Nato si je iz roko pogladil čelo, ise obrnil in 'izginil. To je pomenilo: 'Tu ni več 'kaj počenjati. Sem prispel pred vami. Pojdite mirno domov spat!«
Napolitainici pa so vzklikali: »Evviva Re Nasone!«	R.	S.
Med nebom in zemljo
(Pismo s počitnic) iStasuta krava je 'zamišljeno, prežvekovala in a svojimi debelimi očmi dolgo zrla iza naimi.
(Nad .nami se je bočilo nebo, pod nami se je gostilo temno zelenje. Molče smo se vlekli navzgor in obstali na majhnem parobku.
Stali srno čevelj ob čevlju, glava ob glavi. Ogledoval sem si pobliže tla pod' seboj. Odprti čevlji, gojizairji, čevlji za tenis, fiini damski čevlji, .praktični in tiu-di taki z osem centimetrov visoko peto. (Po nemško sem pozdravljal tiste, ki so bili opritani c fotografskim aparatom, po •'tali. jamsko tiste, ki so bili 'brez njega. O-gledoval sem si obraze: rjave, dobro pod-
ložene, športne, sveže in blede, rdeče in' ožgane1, duhteče po soncu in svežem zra*
ku. Posvetilo se ml jei: kakšna neskonč-ma .intermaeionalnost na najožjem parobku nekaj kvadratnih metrov obsežnega prostora! Cisto majhen, svet, ki jemlje slovo od zemlje in želi navzgor kot esor sama mepretrgljiva, skupnost proti nebu.
'Nemec zraven mene ■—- knjigovodja, ne vero več od kod? Francozinja, ki mi' ja stopila r.a nogo — modna risarka iz Pa riza? Suhljat možakar, ki1 pridno pritiska svoj težak nahrbtnik v, moj hrbet — pek iz Nizozemske? Dv? Švicarja v usnjatih jopičih in športa'ih čepicah — prvi. mehanik, drugi stavbenik? Srbski begune: — korespondent iiz. Milana? In tisti A-meričam tam ob robu — bančni ravnatel5, iz 'New Yor»kai ali pa farmar z ameriškega Zahoda? Kaj hočemo.? Visi imamo tet' cilj. Siti smo naglice itn, ropota; iščemo oddiha, sreče, miru. Kakšna sijajna or.ga nizacija združenih narodov istih misli istih hotenji
Stopamo dalje počasi navzgor. Petem smo se: -raztresli na vse vetrove. Zvečer pa smo se spet našli, skoraj polnoštevilni, srečni' in veseli s šopki' rododendrona v lokah — spet na izemlji.
Ce bi se enkrat visi državni poglavarji sveta tako/le zbrali, tako med nebom iin ■zemljo? 'Na isti stezici, z istim ciljem in istimi željami: da bi skupno nabirali lepo cvetje miru!
Kako majhen i.zgleda človek od spodaj navzgor — je premišljevala krava in nadailjevailai s sočno pašo.
VTISI IZ SLOVENIJE
Zopet stiskajo pasoue
Kljub naravnost obupnim naporom, s
katerim poskušajo organizatorji tujskega prometa v Titovi Jugoslaviji vsaj v drugi polovici tuijsikoprometne se-zije rešiti, kar se še rešiti da, je velika večina hotelov dosegla komaj 20 odstotkov lanskih prenočnin. V mnogih tujskoprom-eitmih u-stanovah presega število zaposlenega o-sebja število letoviščar jev. V prvi. vrsti 'so skoraj povsem izostale izletniške skupine potovalnih družb. V Avstriji in Nemčiji je bilo letos kar za 95 odstotkov manj interesesitov za Jugoslavijo kot v preteklem letu.
•Po zopetni pohraitimij.i Titove vladavine z boljševiki. in s tem po (zakotnih politične premočrtnosti tudi z ostalimi' pri-prežnicami iso poskušali jugoslovanski-tujskoprometni stahanovci. privabiti v deželo čim več ‘letoviščarjev it priprežnir ških držav. V glavin-em so bili to Cehi, ki1 pa s svojo valuto niso oplodili dragocen nih deviznih potreb Tatove Jugoslavije.
Tujei, zahodne posetmike so od Jugoslavije odvrnile naravnost oderuškei cene po jugoslovanskih .letoviščih. Obiskovalce in izletnike pa plašijo tudi številne ar reiacije izlasti avstrijskih iizletnikov, s katerimi se je proslavila UDBA. Kakor potrjujejo številni izletniki, .zadostuje, da iizletmiik pohabi nekje svoj kopalni plašč, pa 'ga pri zapustitvi države na meji prime ja Neki avstrijski učiteljici so neznanci izmaknili njen fotografski aparat. Tatvino je v Dubrovniku prijavila polir
Zgodbe naših najboljših prijatelje«
iNaš Blisk, škotski terier, je bil pes, ki jie priipadail .izključno mojemu možu. Dopuščal je sicer, da sem 'ga, krmila iia rau zdravila rane, če je bil ranjen ob pogo-st'h pretepih. To pai je bilo menda tudi vise. Zvečer je Blisk počival na svoji blazini v predsobi. Večkrat sem želela, da b.i prišel 'z menoj v prvo nadstropje in da bi mi bil v družbo, ker je imel moj maž zelo pogostokrat nočno službo. Vsi iti moji napori pa so bili -zaman.
Pred dobrim latom se je moj mož vkrcal in z Bliskom' sva ostala sama. Ze pr vi dan po odhodu mojega moža se je pes spremenil. Medtem’ ko sem -.zamišljena o-. previjala gospodinjska dela, se pes ibi ganil ;iz hiše. Stalno mi je 'bil pod nogami. Kx> sem odhajala) spat, mi. je prvič sledil po stopnicah in se »teknil na preprogo ob mojii postelji. 'To zadržanje mu je postalo vsakdanja navada.
iPo nekaj mesecih se je moj maž nekega zgodnjega jutra zopet vrnil domov. Blisk ga je pozdravil prav tako vihar« > kot jaz. Ko pai svai .zvečer odhajala k počitku, nama Blisk ni. sledil. Ponovno se je ulegel na svojo 'blazino v predsobi. Njegova služba je potekala spet normalno.	M.	D.
» » »
Ko sva se z možem in na jinim prvoro-jenčkam Borisom vračala iz poliklinike domov, je novega člana družine sprejel v svoje varstvo Lord1, naš majhen foksite-rier. Ene stvari pa ni mogel prenašat', dojenčkovega vekanja. Ze ob prvem jecljajočem hlipanju jo je pes skokoma1 u-cvrl k moji ženi in jo paaljivo spremlja1.. ko je dojenčku postregla s skodelico, ali ko mu je pozneje potiskala biskvit v mala usta.
Ko je bil Boris že toliko odrasitel, da smo g? lahko puščali v gajbici na virhpj, ga je Lord stalno zvesto čuval. Pri tem sva opajziiiia, da se otrok nikoli ni dolgo cmeril, ko jei bil Lord ob gajbici. -Nekega jutra pa se je 'mali pričel dreti na vse mile načine. Pogledal sem ,skozi okno im1 opatzii, kako je drvel Lord k svoji posodi, zagrabil n zobmi, kos e mlekom napo-
Pozabljena obletnica
iNa Mali šmaren leta 1846 so se številni itaflcraitni Tržačani izbirali okrog mogočnega balona, katerega lastnik jei bil neki Albam. Arban je Tržačanom obljubil, da se bo dvignil a balonom nad tržaško mesto. Nekaj pa verjetno ni funkcioniralo pri polnjenju 'balona s plinom. Balon se je namreč le zelo počaisi polnil Stvar je seveda razdražila Tržačane, ki .takrat niso .bili nič manj radovedni in nestrpni 'kakor so danes. Padale so najprej zbadljivke, nato žaljivk© in končn'-so nekateri vročekrvneži .prešli kar v na pad na ubogega. Arbama. Tudi ta ni bil junak, ‘zato je z rokama zagrabil za balonske vrvi, ki so se raizvoizljale, in. na pdl napolnjeni balon je potegnil Anbana v 'zračne višine. Arban se je krčevito držal vrvi. .Pihnila je hudomušna buirja, ki je že od inekdaj .zaveznica Tržačanov,' iin odnesla balon im na njem visečega Arbn • na nad morje.
Tržačani pa so kljub svojim muhavo ■stim dobri ljudje. Odrezali so hitro ne kaj čolnov in po precejšnjem trudu rešili Arbama.
To se je Kgodilo pred 110 leti na Mali šmaren v Trstu..
IfiinilllllllllllilllHIIIIIIIIIIimillllllllllHillllll ill|lllllillllllllllllllllilllll!llllilllllUlfill!IHIflU!llil!1ll!MIUilllllM
■jemega kruha, ki mu je ostal od zajtrka, :m ga odnesel otroku. Pritekel sem prav v trenutku, ko si je hotel Boris stlačiti kos v usta. Seveda se je otrok nato še tolj drl in tudi Lord se mi je takrat prvič sovražno postavil po robu. R. C.
* * *
Ko sem se nekoč ponoči vračal z dela domov, sem iz daljave zaslišal ,razburljiv pasjii lajež. Preusmeril sem svojo pot, ker se mi je dozdevalo, da peš kliče na pomoč. Na Jcrižiiščiui ceste sem našel možakarja in vsa. Vprašal sem moža, kaj imata s psom.
»Sem slep itn sem izašel. Ali bi. mi povedali, kje sem, im bi me spravili na prarvo pot, potem bo vse v redu.«
Pes je prenehal lajati in je potrpežljivo stal ob strani, ko sem slepca spravljal v smer, -kamor je želel. Ko je mož odhajal po pravi cesti, se je pes zadovoljno odpravil v nasprotno smer.
E.	H.
* * *
Na Nanosu .smo še pred prvo vojno
imeli številno čredo ovac. Vzgajali pa •smo si tudi lastne vse ovčarje, veiliike, inteligentne žiivaili. Ti psi se hitro naučijo ukazov im znakov pastirjev. Najboljši med njimi je bil Čuvaj.
Moj gospodar je bil takralt znani sirar Janez. Petrič iz Gradišča, ki je na Nanosu, na Orlovšah imel kakih 500 ovac.
Guvaj je bil takrat star dive leti in je pohajal s pastirjem Matevžem po nanoških pašnikih. Ovcam je posebno ugajala irumena zlatica, ki je dajala nanoškemu1 siru tako cenjen okus. Matevž in Cuvaij sta' gnala tistega dne ovce po pašnikih okrog cerkvicei sv. Hijeronima. Tu- je bilo Iza1 pastirje pripravljeno pasišče, ker je cerkvica ob slabem vremenu nudila pastirju izatočišče, pa tuidi ovce so našle ob bližnjih stenah nekaj zavetjai
Matevž pa si jei rad privoščil tudi. po kakega zajčka ali sirno., 'zato je mosiil s seboj kratko puško, prednjačo, ki jo je skrbno .skrival pred očmi šemitvidskih •-rožnikov. Pri čiščenju puške se mu je o-rožje tega' dne sprožilo in strel je Mar
tevžu odnesel dva prsta na levici.
Kolikor je pač mogel, ®i je Matevž to ko obvezal. Čuvaju je pomignil, naj se-žene ovce pred cerkvico. Nato je psa poklical k sebi, mu na ovratnico privezal okrvavljeno cunjo, mu .z roko pakaizai smer in zaklical: »Domov, Čuvaj, hitro .domov!«
Čuvaj še nikoli ni prejel takega ukaza, vendaT je pritrdilno .zalajal imi jo u-cvrl proti podraški1 bajti in dalje ma Oir-tovše. kakih 12 km poti po skalah in brinju. Ko je Čuvaj prispel na Orlovše, % bil popolnoma izičrpan. Vlekel se je skozi vrata in zategnjeno lajal.
Ko smo prišli do cerkvice sv. Hijero-nima, smo našli Matevža nezavestnega. Izgubil je že precej, krvi, vemdair je bil živ. Rešili smo ga, pravzaprav ga je rešil Čuvaj.	A.	Z.
POD ČRTO
HUDOBA V JAVNEM VRTU
V teh vročih septembrskih dneh sem se po dolgem času spet enkrat napoitiil v popoldanskih .urah v tržaški Javni' virt Pestra množica je napolnjevala sence košatih, orjaških dreves :iln Ob zelenih ma'swi dih se je drenjalo mlado in staro. Mlade matere so razkazovale z vsem ponosom svojo mladež in posebno še dražestne o-blekce dojenčkov z okovanimi ušesi, prst ki in ročicami. Današnji otroški zarod, ttlii 'bolje njihove starejše zaljubijente, so pobrale vse črnske .navade 'in razvade. Vsak voziček je že miniaturna' zlai-tarna.
Ob otroškem igrišču sem končno našel prazno klopico, in tja sem previdno por ložil tudi svoje ozadje. Okrog metne so vriskali, se .pehali :iin tudi pretepali mali paglavci. (Nimam žene, niti otrok, in vem-tJair imam rad otroke vseh vrst; zelo .redke ubogljive e prav tako kot ogromno večino ra«poisaj.etncev. Ze kmalu sem zašel v razgovor iz bubci. Spadali, so- brez dvoma med večino tržaške mularije. Iz revnih slojev, sem takoj' uganil. Bogve, če so tudi vsak dam siti. Štirje pobalini; oče dela v ladjedelnici. Seveda ne more: delati čudežev, -pa. četudi bi se odpovedal vseh ičeitJiiti-nik, kar pa bi bil pri nas pravi, pravcati: čudež. Trije pohajajo v šolo, edem v slovensko, dva v italijansko, četudi sta on in ona Kraševca..
Mislil sem si, da bi otročadi napravil inajhno veselje. »Pino,« sem. dejal tistemu, ki pohaja slovensko šolo, »tu imaš dve sto lir, stopi v trgovino in kupi štiri tablice čokolade!«
Cez nekaj mršniut se je Pino vrnil. Čokolado sem poraBdeiii med bubce im punčare, ki so se tudi .gnetle okoli klopi. Bilo jih je šest do osem vseh skupaj. Nekatere punčare so :se sicer nekoliko sramovale, končno pa- so bila vsa uata polna. Posebno zaupljivo pa je bilo malo dekletce, ki mi ge kar brez dovoljenja splezalo v narečje in neprestano zahtevalo čokolado.
(Nenadoma se ,jei pojavila! debelejša gespa, precej malomair.no oblečena. Z jezo in hudobijo na> obrazu je dejala po tržaško: »Vi, mojemu otroku tnd treba vaše čokolade. Ce ima kdo mojemu otroku kaj darovati, isem to jaz in nihče drugi. Razumeta? Franko, vrni takoj, možu čokolado!« Kar ustrašil sem se nad takim nezaupanjem. .»Proč, Otroci, od tega dedca!« je še dodala. Otroci so se boječe spogledali. »Zakaj; kdo pa je ta mož, mama:?« — »Kak potep bo z Balkana, saj: se mu vidi!« je dejala mama.
Prihajal!« so še dnuige ženske. »Kaj se je zgodila?« so spraševale. »Spet bi še kmalu en takle spozabil nad otrokom/ je .zatrjevala neka. zadirčna blondinka, ki je komaj, prisopihala: na lice mesta. Druge so a velikim tekom 'zagrabile za besedo opravljivke, ki je nosila križec ma vratu. »Ta nesnaga nesnažna,« je pričelo' ena izmed .naijbolj. zariplih v obraz
Kdo bi: dobesedno prevajal ves bogat: besed:ni zaklad tržaškega starega: mesta. iNi. ga slovenskega književnika na1 svetu ki Ibi presadil toliko sočnih in zabeljenih biserov -na njivo slovenskega jezika:.
»Sram naj vas bo, starina starinska, pr.iiotaiik nemarni!« — »Policijo pokličite!« •— »Po policijo!« — »Naijprej čok j 'Irda in nato dnugo, poznamo take tiče.«
Ena izmed žensk se je spustila v jok. »Kaj morajo vseiga. prestati ti naši ubogi otroci! Kaj ni to strašno; uibogo moj« dete, kaij ti je storil hudobni stric?«
Ko sem hotel oditi, me je zgrabilo zr-rakav nekaj ženskih rek. »Boš že tu o stal, prijateljček!« V resnici sem ostal radoveden, kaj se bo zgodilo.. Iz vseh kotov vrta so drveli ljudje, okrog mene je čedalje razraščala deloma razjarjena. deloma radovedna množica. Zavohala ’e senzacijo. »Nesramnia pokveka!« — »Gotovo je: prišel z Angleškega, tam uspeva taka golazen!« — »Da ga ni sram, pra-scaf« — »To so sadovi ameriških filmov!« K sreči, da me niso še opljuvali1.
Končno sta prišla dva »Jerina«. »TaJ dedec se je spozabil nad otrokom,« so ju ženske takoj informirale. Eden izmed »Čerinov« me je s prezirom pogledal od vrha do tal. .»Gospod stražnik,« sem dejal, »dovolite, da zadevo pojasnim. Po sredi je nesrečni nesporazum!« — »To bomo že videli,« je dejal »Čerin« s hm™ dobnim nasmehijajeim. »Pojdite z nama!«
Cel sprevod se je pomikal proti gornjemu izhodu vrta im dalje protii policijski stražnici, ki je tam bliiziu. Stare ženske so ise pojavile na vratih, kakor da jih je mekdo poklical. Cestni delavci', ki, tudi v tem predelu mesta razkopavajo ceste, so pomaknili gornje konce lopat im cepinov pod pazduho in obstali. Edem) izmed njih je debelo pljunili in dejal: »Skopijo naj hudiča, .potem bo že miror val!«
Na policiji so me spravili, v zakotno sobo, kjer sem čaikail. Potem je prišel nekdo in me popisal od -rojstva pa vse do mojega današnjega vstopa v Javni vrt. Vse je bilo v najlepšem redu. Povedal
sem vse po vrsti, Kaj se je zgodilo. Kve-sturin pa — se mi; je izdelo — o mojem pripovedovanju in izlasti o resničnosti pripovedovanega ni bil preveč prepričan. Da bi nekdo .ponujal tujim otrokom čokolado, im to brez kakega posebnega namena, se mu je zdelo za naše mesto neverjetna okoliščina. »Ali ste poročeni?« — i»Ne.« — »Alai,« se je zasmejal. S tem je bilo menda vse pojasnjeno. Mojo umazano dušo je pregledal kot bi jo postavil, s krožnikom na mizo.
iPrešlo je nekaj časa in uradnik •€ medtem izgotovil »voj tzapisnik. V tem pa je stopil še nekdo v sobo. Izgledailo je, da bi: moral biti kak predstojnik. Vsekakor se m? je zdel 'inteligenten in vljuden .gospod. Predstavil se mi je celo in mi' stisnil roko. »Poslušajte, gospod Gtrimta,« je dejal, »do sedaj nisem mogel ničesar drugega ugotoviti, kakor da ste nekaterim otrokom razdelili nefcaij čokolade. Drugače pa proti vam ni mogel nihče kaj- s!«5-bega povedati. Ne vem, zakaj1 bi morali še nadalje ostajati tu. Lahko ig.reste. Na vsak način je bil to nek nesporaizum. Na svidenje!«
Tako sem jo srečno primahal spet nazaj rnai vrt. Ko sem stopal skozi- vrata po-licije, je .stala na nasprotni strani ceste skupine: žensk in otrok. Zenske so si nekaj šepetale, česar pa nisem mogel .rajZAi-■meti.
Ko sem jim obrnil hrbet, sem čutil, kako me vrtajo jeizmi pogledi v križ, Pnav zato sem jo mahnil tudi spet nazaj na vrt, za menoj pa jih ni bilo.
Pa naj še kdo trdi, da nimamo zvestih čuvajev :in čuvajk morale v Trstu. Gor;e nam. če ne bi bilo tako!
Pepi Grinta
eijii, ki. ji je izdala tiudi potrdilo. Ko je
dospela na mejo, so jo aretirali .
Res je, da: nemški .in avstrijski izletniki v mnogih primerih prinašajo s seboj .razne carini podvržene predmete in z izkupičkom preživljajo .svoj oddih. To ss je še v večjem, oibsegiu dogajalo pred vojno, ko je Hitler strogo prepovedal izvoz nemške valute, pai so si izletaifci pomagali pač z blagom. To se dogaja tudi po drugih državah še danes in tudi na ■našem ozemlju. Seveda1 pa nekaj foto-•graifiskih aparatov in podobnih vsakda-mjjh prfirsbščin še ne ograža državnih financ. Malenkostna tihotapstva: so v vseh državah Običajna že od pamtiveka. Razlika ie samo v tem, da po diktatorskih državah irjemot eno tihotapijo velike ribe, najmanjšim ribicam pa režejo glave....
Avstrijski listi obtožujejo nadalje Tite,ve konzulate, da opremljajo vizume s tajnimi znaki pri vseh tistih izletnikih, ki jvh nato v Jugoslaviji aretirajo. Na našem ozemlju vsekakor o takih pritož-ah še nismo slišali.
Tujski, proemt se je letos popolnoma izjalovil. Zato .pa je Tito krušno košaro više obesil. Dolge vrste kupovalk in kupcev pred trgovinami še niso izginile. Kljub visokemu podraženju: v lanskem letu so se živila v prvih šestih mesecih letos, izopet podražila za 6 odstotkov. Tir ha -brezposelnost narašča ne samo po mestih, pač pa tudi .na podeželju. Mnogi ubežniki a obmejno prepustnico so zapustili sežanski Okraj prav zato, ker so kamnolomi reducirali, delavstvo, nekateri pa celo opustili delo. Nekaterim delavcem p'iav x tem okraju dolguje .»ljudska oblast« prejemlke že iza več mesecev.
Mnogi -trdijo, da je sedanji naval beguncev v Avstrijo in .Italijo posledica naraščajoče gospodarske krize in ostrejS®-ga policijskega pritiska.
MOJI VTISI z jesenskega slavja SOZ na Opčinah
Tudi jaz sem prisopihal na narodno .slavje. Dasi je bila .zame pot utrudljiva, se nisem pokesal, da sem se udeležil tega narodnega praznika, saj sem se srečal a našimi zavednimi Slovenci. Caist sem ;-msil pozdraviti naše narodne delavce, naše voditelje.
Spored slavja je bil zelo pester in posrečen. Pesmi, ki sem jih nekatere v svojih mladih letih že sam pel in slišal, so blagodejno vplivale name. Krona vsega slavja P-a. .je bil pozdraviniii govor g. dr. Agneletta. Predstavljal sem si, kako modno bije njegovo srce za vse dobro, za demokratična pravice v narodnem in verskem -sam sta,. tZ&služi, da bi mu posejali s cvetjem najilepših .rož pat kador hodi!
Materialisti- in njihovi sopotniki pa se ne sramuljejo tega velikega in neomarie--ževamega možia kritizirati in celo poftvar-jarti namen njegovega nesebičnega dela •im njegovih .nastopov tam, kjer so najbolj potrebni >z» slovenske koristi. Posnemali naij ibi ga in se od njega učili!
Bog živi našega, priljubljenega voditelj® in neustrašljivega delavca, da bi mogel še mnogo lat spodbujati maš slovenski, nauod na viseh popriščih in na vsakoletnem' slavju na Opčinah!
K. Č„ član SDZ
Kremeljska hvaležnost
(Nadaljevanje a 1. strani)
Jasno, po kateri poti hodi nova Jugoslavija.«
Res čudna so pota usode, ne* skončna je kremeljska hvaležnost in več kot razumljivo je, da se tržaški kominformisti razburi jajo ter so v svojih glasilih za* kričali v protest.
Glavno beograjsko režimsko glasilo »Borba« je odkrito napisala, da je bilo obsojenih 16,6 odstotka kominformističnih po vratnikov, to se pravi, da je bil obsojen vsak šesti kominfor< mist, ki se je v »duhu pomirjeti ja in pozabe« vrnil domov. Us temeljitev teh eminentno polit Učnih procesov je po mnenju jugoslovanskih oblastnikov eno< stavna: »informbirojevska emu gracija je dobro vedela, da bo* do vsi krivci morali za svoje da lovanje odgovarjati pred jugoslovanskim sodiščem«, kakor je to po »Borbi« povzel »Primorski dnevnik«.
Da bo ironija še večja, komin* formistom sploh niso upoštevali izgovora, da so »delali v zablo> di«. Na razpravi proti Miljutinu Rajkoviču, nekdanjemu glavne; mu uredniku jugoslovanskih od* daj Radia Prage, je n. pr. držav; ni tožilec (kakor beremo v »Po: litiki« z dne 29. julija) dejal, da sodišče takšne izjave ne more sprejeti, ker je obtoženi »sode: loVal v revoluciji že od leta 1941, aktivno delal na izgradnji držat ve in je torej dobro vedel, po kateri poti gre Jugoslavija.«
ZAKAJ TRST PROPADA?
flBstrijshB-sloPEnslii »eter v Sesllanu
Ko poslušamo radio, nem stalno udarjajo na ušesa številne prireditve, ki jih je deležno prav naše .mesto. Razna združenja, domoljubna in javnopolitična društva praznujejo po 'tržaških ulicah svoje proslave, prirejajo ikanigre.se in prigodn? sestanke. Tržačani poslušajo zvočne, pri tem pa tudi precej prazne .govorance. Nehote prihaja človek do prepričanja, da poskušajo prireditelji 5 lakirni sestanki tolažiti svojo ne vedno popolnoma mirno vest. Sabi in .poslušalcem bi radi dopovedali', da storijo v,se in da ne opuščajo nobene priložnosti v korist skupnosti. Te pravljice pa so namenjene prav Tržačanom, ki se .zaskrbljeno sprašujejo, kam vodi politika, 'ki jo vodijo pripadniki večine v občinskem svetu. Da se človek prepriča, kako vodijo težaške koristi z one sit rani. Tilmenta, 'zadostuje kratko potovanje do Benetk.
V Bemelkah se nepristanski opazovat-lec kaj. hitro lahko prepriča, da se Benečani v (zadnjih časih naravnost vzoruv .zanimajo, kako hi povečali svoje vezi z zaledjem. Iz Trenita ni .treba več po daljši poti preko 'Verone, pač pa vodi krajša proga. Cone.glia.no - Baissano. Pogostejše so tudi zveze med Benetkami in Vidmom. Videm in Treviso ste že prava vozlja be-meškega prometnega sestava, ki teži za tem, da Benetkam zajamči prvenstvo na tem skrajnem severnovzhodnem predelu italijanske države.
Izredno pomembna je okoliščina, de je Videm izelo itesmo povezan iz Bemetka'-mi in s Trsitoan. Veae med Trstom in Benetkami pa so v zadnjem času oslabele. Razlog je očiten in razumljiv: 'italijanska železniška politika stremi .ze tem, da omejuje promet .na manj frekvetnfci ranih progah in da ga krepi na iprogah, fci izkazujejo določene korisiti. S tem je v izvezi .še dnuigo dejstva, fci bi ga bilo .treba osvetliti.
Videm se naglo dviga iz tihe ge podeželskega mesta v pomembno središče. Ze iza časa 'Avstrije je furlanska prestolnica igrala', če že ne .gospodarsko, pa gotovo pomembno politično vlogo. To je bilo v časih' pred prvo svetovana vojno, ko se je iredentizem hrupno uveljavljal v javnem življenj« Italije. Videmsko mesto je toiilo njegovo središče in odskočišče. Furlani pa so .takrat in tudi .kasneje kazali nekaj naklonjenosti itudi do Slovencev. Za čai-sa nedavne .sodne razprave proti Angelu Kračini so v Vidmu očitno godrnjali inad (tržaško neistnpnost jo italijanskih nacionalistov.
Videm našite, Trst propada. Trst je na najboljši ipoti, de izgubi še tisti neznatni ostanek svojega zaledja. Ljubljansko zaledje si je maslo na Reki svoj. 'izhod oa morje. Reka se je ie močno dvignila praiv na račun Trata. Po izigubi ljubljanske kotline oziiroma njenega propaeita, bi moral Trot okrepiti in raaširiti svoja interesna območja na videmsko zaledje a’’ vsaj na vzhodni del Furlanije. Tu pa so Benetke že od nekdaj zavzele prviemstveni položaj ina škodo Trata. Posebno pa so si Benetke ta svoj položaj okrepile v desetletju po drugi svetovni vojni.
Tržaška, politika bi marala stremeti za item, da razširi obseg svojih .zve® s sosedno Furlanijo. To pa je mogoče doseči Je, če Tržačani nehajo dajati prednost nacionalistični politiki in posvetijo vso svojo pažnjo predvsem gospodarskim 'koristim. Od tetga pa smo na žalost še zelo, aeilo oddaljeni.
Tukajšnji 'nacionalisti vidijo okrog sebe same grožnje, ki jih .nikjer ni, me v&-
Treba je, da *udi v Trstu sli šiite naš glas, da boste vedeli, kako je pri nas, tam od Kozine pa do iPodgreda.
Kdor hoče od nas v Trst, se pripelje z avtobusom do Kozine. Od tu mora peš do bloka na Pesku, 'ker avtobus od Kozine naprej me vozi. Niti po .železnici ne moremo iz Koenime v Trst. Vilak vozi sicer kz Kozine do Drage in obratno, ali na progi Kozina - Draga ne vozi potnikov. Potnik, ki pride z železnico itz Trste, mara v Dragi izstopiti ter iti peč na blok na Pesek in od. -tu spet peš na Kazimo, kjer dobi avtabu«. To se ne prarvi lastne dnžavljane trpinčiti, ampak jim dobro hoteti, da se ne hodijo pohujševat v ool reakcionarni Trat.
Ob cerkvenih slovesnostih in opasilih (iegnanjth) smo vedno potrkavali, ker ije ibilo moše ipatikovanje prava majetr-dka gocttaa zvonov in smo se tga vsi veselili, mladi in »tari. Sedaj je naša. ljudska oblast patrkarvanje omejila rna nekaj minut; kdor se ne drži točno odmerjenega časa, -ga pozovejo »na odgovornost zaradi kršitve odredb ljudske oblasti.
(Pri nas na deželi so popravljali 1 čevlje vaški čevljarji. Pri kmečkih' večjih družinah pa je 'bU star običaj, da je gospodar kupil usnje, kožo in žeblje, da je najel čevljarja iza en ali dva tedna., da je za vso družino 'rua. pravil čevl je ,in starino popravil. 'Sedaj pa svobodnih čevljarjev ni. Vsak pair čevljev, ki hočeš popraviti, jih moraš nesti v »zadrugo«. In tam pla-čuješ za potemplanje enega« paira in za nove nažive na špicah, pri slabem blagu — 2300 dinarjev. Ce se ti pri 'hiši pokvari okno, ga moraš .sneti in nesti v zadrugo na popravilo, kjer plačaš za okvir 2000 3000 dinarjev.
Hiš ne moremo popravljati in vs£ so v obupnem stanju, ker stane stavbni materiali ogromno. Talko stane 100 kg cementa nič manj 'kot 2000 dim.
Tudi pri nas so vpeljane takse na
dijo pa propadanja mesta, ki ga povzroča njihova politika. Mesto je zgrajeno na sodelovanju narodov zaledja. Ni mogoče istočasno -služiti dvema gospodarjema! Treba to nujno misliti na to, ali naj mesto služi še nadalje .koristim neke nema*-sitljiive skupinice ali .koristim skupnosti.
'Posledice tržaške nacionalistične politike so .kaj poučne .prav na postaji Me-,stre. Nekega večere smo prišli tja okrog 19. ure in čakali na vlak, ki odpel,je v Trst okrog 21,45. Medtem so kar trije vlaki' odpeljali v smeri Trenta in 'trije proti Vidmu. Za polne štiri ure je promet s severno jadransko obalo popolnoma Kar .mrl. Ta živahnost prometa z eme straini :.n mrtvilo iz druge udarja bolestno v oči slehernemu opazovalcu tržaških razmer.
2ele;znjce gradijo v škodo Trsta, zato pa je dovoljena gonja proti slovenski šp-
Ne mine dan, ne da bi slišali ali brali, o kakšnih novih .beguncih iz Jugoslavije. 'Nekateri 'zaupaijo svoja življenja čcflnoro, pravim orehovim lupinam, drugi se plazijo 'Skozi grmovje in četz gorske verige, oboji, pa izpostavljajo svoje mlada življenja kroglam obmejnih čuvajev, ki dosledno izpolnjujejo dobljeni ukaiz: nihče ne sme .brez dovoljenja te našega -raja! Priznati ie 'treba, da italijanska, in avstrijska meja v polnem jeku fašistične m nacistične diktature nista nikdair biti tako ■zgražani, kalkor so v cvetu »ljudske« demokracije zastraženi tisti obmejni odseki, na -katerih meji Jugoslavija s svobodnim svetom. Nekaj manj, vsaj ne neposredne izgube življenja', tvegajo tisti — me ravno .maloštevilni — begunci, 'katerim se je na eden ali drugi način, z enim ali drugim izgovorom posrečilo dobiti potni list in so se nato odločili, da ostanejo y tujini, kamor so legalno dopotovali.
Ne moremo sr misliti, da bi jugosk> vatiiki komunistični oblastniki .bili tako kratkovidni in bi ostajali ravnodušni ob vsakomesečni izgubi nekaj stotin ljudi, pa tudi po par tisoč ljudi, izigubi, ki
kmečke vozove. Za majhen kmečki štirikolesni voz plačamo 2500 din.
Seveda s otake razmere itudi pri nais precej mladih ljudi pognale s trebuhom
za kruhom čez mejo.
Za danes naj bo to dovolj.
En Brkin
Šolske vesti
Na višji realni gimnaziji £ slovenskim učnim jezikom y Trstu, ki ima poleg raz redov * rešilnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolska leto 1956-57 od 1. septembra do vključno
25.	septembra vsak daJn od 10. do 12. iure v tajništvu zavoda v ulici Laazaretto Veochio 9-II.
Navodila glede vpisovanja so refevid na na zavodovi ratzglasni deski.
• » •
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole a slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča; da je itak za vipisovanje v vse razrede od 1. do 20, septembra.
Vsa potrebna navodila daje tajništvo šote.
• » »
Vpisovanje dijakov v slovenska učiteljišče v Trstu se izačne 1. septembra). Trajalo bo do vštetega 25. septembra.
'Natančnejša pojasnila daje tajništvo vsak dan od' 9. do 12. ure.
Glasbena ftola SPIN
Vpisovanje lanskih in .novih gojencev1 začne v 'ponedeljek, dne 17. 't. m. in traja dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v ulici. Machiavelli 22-11.
Pouk bo za klaivir, violino, ha/rmonik^ in orkestralne instrumente poleg teoretičnih .predmetov.
Vsa podrobna navodila in informacij * daje vodstvo v ulici Machiavelli ob zgoraj omenjenem času.
gonja proti slovenski šoli istočasno tudi gonjo proti gospodarski bodočnosti Trsta.
Marin Sainuto pripoveduje v svojem dnevn/Eeu, .kako je Bernardin Frankopan prispel szaiadi .neikeiga političnega vprašanja pred beneški senat. Čeprav je bil Hrvat, je za vsakdanje potrebe umel tudi vtalijcinski jezik. Pa so ga senatorji po-'zvali, naj kar mirno igovari v .svojem materinem jeziku., ker večina .senatorjev razuma hrvaški jezik. Benečani se niso u-čiili hrvaščine zaradi ijubeizini do tega jezikav fač pa- zato, ker so se zavedeli, da jim znanje hrvaščine prinaša gotove koristi. Današnji tržaški vodilni sloj lega ne razume. Prepričam je, da s preganjanjem slovenskega jezika. preganja neko namišljeno nevarnost. 'Ne vidi pa, de. s tem samo služi svoji konkurenci in da istočasno učinkovito podpira komunistično propagando. Perditio tua ex te....
včasih na naravnost kričeče načine opozarja svetovno javnost na razmere, ker kršne vladajo, in obup, v ‘katerega je potisnil domače prebivalstvo komunistični režim. 'Strahovita mora biiti brezilzgled-noat. ki pripravlja mlade ljudi, ki imajo življenje: komaj pred seboj, do tega, da zapuščajo domovino, ko -vedo, da jih na drugi stirani čaka velika verjetnost vračanj«. izročen ja. y roke tistih, pred katerimi so pobegnili, da se bodo v najboljšem primeru morali leta in leta prebijati skozi raizna .taborišča iin se bodo šele .neto iz muko morda smeli uveljavljati v trdem, popolnoma tujem svetu. O vsem je jugoslovansko in .zamejsko časopisje dovolj pisalo, preveč je bilo v Jugosla-viji že razprav, preveč je bilo prisilnih vračanj, da ne 'bi tisti, ki odhajajo, vsega tega. ne vedeli. In vkljub temu odhajajo. vkljub temu se begunska taborišča v Italiji in Avstriji neprestano polnijo, postajajo pretesna, tako da jih morajo ■razširjati in večati.
Pojav izavzema' itafcšen obseg in se tako vztrajno nadaljuje, da se o tem ne sms. in ne more molčati. Rekli srno, da bežijo predvsem mladi ljudje. Med begunci je tudi sorazmerno malo raizumni'-kov. dejansko ni med njimi nobenega političnega človeka, v kolikor ne smatra kdo za takega kakšnega častnika ali funkcionarja politične policije, ki sta <<e razočarana naveličala svojega vaipetovtt-mja. To je velika značilnost najnovejšega toka jugoslovanske emigracije, fci traja nekako vse od leta. 1947, je nekoliko ponehal po letu 1948, a je zopet >začeil močno naraščati s ponovnim približevanjem Jugoslavije Sovjetski zvezi. Medtem ko ■so se pred nacisti in fašisti umikali predvsem pripadniki starejših in srednjih letnikov, politični možje ali vsaij eiktivi-sti in izobraženci ter je mijihov odtok v itujino trajal vse do izbruha druge svetovne vojne, so v jugoslovanskem primeru ti sloji očividno obupali-, se vdali v svojo usodo 5n grizejo raje še tako skromno skorjico domačega kruha in iivč v tamkajšnjem omejenem vzdušju, (kakor pa, da bi. tvegali' palet v svobodo In vsa tveganja, kaiterim bi se marali v .tem primeru izpostaviti. Nočemo iti tako daleč, da bi kar na .povprek trdili, da je to .znak ■njihove servilnosti. Vsekakor pa je to pasivnost. Na napake sedanjega jugoslovanskega režima, ki jih je več kot dovoli tako na političnem kot gospodarskem, socialnem in kulturnem področju, ne reagirajo torej tisti, fci so za to prvi poklicani, ki po -svoji izobrazbi in svojih izkušnjah lahko povedejo in organizirajo akcijo, temveč mladi, povprečna celo inajmlajši letniki, ki se znajdejo pred ndlično in puščobno sivo bodočnosti jo ter hočejo a svojim begom zakričati, da. )e ne marajo, da hočejo nekaj drugega; da ne odobravajo razmer, 'kakršne so doma', da jim je v njiih nemogoče živetbi. Komunizem, ki naj bi prinašal človeštvu in narodom novo 'zilato dobo, ini na praktičnem primeru Jugoslavije dosegel niti tega, v čemer sta vse drugače uspela nar ciaem in falšizem, ki sta vsaj med mladimi žela vse drugačen sad.
Poleg gospodarskih raizmer je to vsekakor težak dokaz, ki izpričuje ne samo gospodarsko, temveč trudi politično zgre-šenost sedanje jugoslovanske notranje politike, seveda v. kolikor so pri njeni pressaij! merodajne splošno-marodne, ne pa režimske koristi.
T>	p'V.1—1VV *' (' O
Koncem preteklega tedna je obiskalo
Sesljan in našo jadreinsko obalo skupin,a 60 izletnikov ilz Feldfcirchena pri Graicu. Dospeli so v petek popoldne ter so ostali
■naši gostje do ne.dicilje pcipoldne.
Med izletniki je bil tudi moški pevski zbor. Da bo izlet čim lepše izpadel, so se organizatorji izleta še pred oaisom o-■bm-ili na raizne tukajšnje osebnosti ze, p->mc.č. Tako je itudi bivši župan TeirčOn posredoval v Sesljanu, da je bilo vse u-.rejeno za sprejem avstrijskih gostov. Organizatorji izletel so itudi že pred' o -som izrazili željo, da bi en večer nekeij ur skupaj preživeli, .imi sicer naš pevski zbor »A. Tanče« in njihov zbor ter da. bi izmsncma peli nemške in slovenske pesmi. Ta. večer .se je .res vršil, in sicer v soboto zvečer v prostorih gostilne Suc v Sesljanu.
Okrog 9. ure zvečer so prišli naši pevci z več prijatelji. Z Avstrijci smo -e ■takoj spoznali ter kmalu postali kar dobri prijatelj«. Na dvorišču, gostilne je nastopil najprej avstrijski zbor, ki je zapel dve lepi nemški pesmi. Zatem je naš mešani -zbor isitotaiko zapel dve 'lepi slovenski pesmi, in sicer Odmevi spev in Oj zbogom ti planinski svet.
Po vsaki pesmi je sledilo burno ploskanje. Posebno Avstrijci so bili nad našo pesmijo zeilo navdušeni ter so sami izrazili, de. niso mislili, da imamo tako dober peviski zbor.. Po končanih štirih pesmih je povzel besedo organizator iz-tetai, šolski ravnatelj g. Ebner, fci je izrabil svoje in vseh izletnikov veselje, da' so tu ob sinji Adrijii teir v tem 'lepem kraju. Zahvalil .se ,je bivšemu županu, Terčonu za pomoč pri organiziranju izlete v Sesljanu ter navdušeno govoril o našem .pevskem •zboru teir o naših lepih pesmih. »Pevci moramo biti vsi prijatelji .ne ■glede' na, to, ali poješ nemško, slovensko, italijansko ali kar si ga bodi. Ne politika in razna sovraštva, 'ki se danes žalibog veliko širijo po svetu, ampak prijateljstvo med' narodi, to želi vse 'Ijud-
'kaj, da se to izpremeni? Mislimo, ne s kaizinimi in procesi, ne s prepovedmi in irastraševanjem, pač pa 7 nečim, kar naj bi ljudem vlilo novo vero in upanje v bodočnost. -Nihče bi ne mogel ostati gluh ob govorici teh dejstev, nezasfcrbljein ob neprestanem in naraščajočem odtoku mlade krvi y itujino. Toda vse kaže, da si režim maši .ušesa', kajti iza ustavitev te krvavitve bi maral plačati previsoko ceno, morda bi celo moral žrtvovati sebe. Tega pa ljiudje, 'ki so se komaj vgnezdili v dvorcih, široko in mehko sedli v fotelje, ne bodo storili, pa naj raja še tako vzdihuje, ječi in jih 'roti. Naj bo še tako samo ob sebi razumljivo in iz sebičnih nagibov še tako opravičljivo, ni zaradi tega nič manj žalostno in obsojanja vredno.
Sklicanje izredne soje obč. sneti
Ker je bilo postavljeno dr. Josipu A-gnelettu kot občinskemu svetovalcu »Slovenske listen vprašanje, ali bi podpisal predlog za sklicanje tržaškega občinskega sveta, da razpravlja o rekurzu stUnio-ne T rešilna« (indipendentistov) proti veljavnosti občinskih volitev v Trstu, ’e bila sklicana skupna seja Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti, da o stvari razpravlja. Po vsestranski in temeljiti proučitvi zadeve je bilo soglasno sklenjeno, da sta obe stranki za to, da se popravi krivica, ki naj bi bila storila volilna komisija listi M nične Trie s ti na«; da pa smatrata obe stranki sedanji trenutek, ko še ni bil konstituiram mestni odbor (giunta) in se še ne ve, wli bo sploh konstituiran, za nepri-kladen, da bi sklepali o veljavnosti tržaških občinskih volitev. Zato sta smatrali obe stranki sklicanje občinskega sveta za taiko razpravljanje za preuranjeno. Ko je 12. f. m. dr. Pogosti, načelnik komunistične skupine v mestnem svetu, vpnufcU dr. Agneletta za odgovor, mu je ta sporočil gornji sklep strank »Slovenske listen.
Raj ja s podžupanom ?
V Rim je odpotovala delegacija demokristjanov, ki naj uredi vprašanje tria škega podžupana. Take zadeve so vedno mučne, če se politične stranke izneveri ■ jo danim obljubam. Oudno je, da je bilo točno 11 glasov 'za in 11 prati imeinova-nj.u socialdemokrtaifiSnega podžupana; kakor da bi se zmenili. Naj pač 'Rim pre-vizeme, odgovornosti....
ZAHVALA
Žalujoča družina Pernarčič se zalmar ljuje vsem, ki to na katerikoli način prispevali k zadnji poti naše ljubljene
A G I C E
Naša zahvala gre posebno g. župniku in mladini, vsem darovalcem cvetja in številnih vencev, nabrežimki godbi, vsem, ki so z nami sočustvovali in jo v polnem številu spremili k zadnjemu počitku.
Zal-Ujoča družina PERNARČIČ
Nabrežina, 9. sept. 1956.
mmmmmmmrnmmmmmmmmmm
stvo. K temu prijateljstvu pomore le petje.«
H koncu je govornik izroči! našemu zboru v imenu- njihovega 'moškega pev skega zbora 'krasno darilo v spomin. Odgovoril mu je 'bivši: župan Terčon, ki se ve zahvalil, da so prišli na obisk maše le-P2 obale. Pritrdil je, da. si tudi naš nar ■rod želi miru in prijateljstva a vsemi sosedi teir poudaril, da je ires lepei pesem 't.sita-, ki veže in gtlobi prijateljstvo z vsemi, ter da so take priložnosti najbolj primerne za medsebojno spoznavanje in poglobitev kulturnih stikov med raizlič-nimi narodi. V imenu pevskega' zbora s£ je tudi 'zahvalil 'za prekrasno darilo ter obljubil, da. se bo natš zbor revanžiiral pri-_hodr..je leto, 'klo misli napraviti izlet do .zelene Štajerske in njenega glavnega m:sta..
'Sledila1 je .nato. .prosita zabava pri mizah, kjer se jei poz.no v noč razlegala naša in nemška pesem. .Zabava je potekala tfko prisrčno, da je bilo vsem res žal, .ko ;e neusmiljena policijska ura zahtevala, da se poslovimo.
Pozdravljanja ni bilo ne 'kcimca, ne kraja. Ponovno so nas pozvali, .da ne smemo pozeibiti na obljubo, da pridemo k njim na obisk, kjer bodo poskrbeli oni sami ,za vse potrebrio.
Večera se je udeležil tudi otbč. svetovalec v Trstu dr. Josip Agmeletto z večjo tržaško družbo ter je na koncu tudi on pozdravil 'goste v imenu tržaških Slovencev.
Ta prijetni večer 'bo ostal vsem, ki so se ga udeležili, v prijetnem spominu.
Marijino slavja na Opčinah
1949 - 1956
Tržaški slovenski verniki smo se preteklo nedel jo 9. t. m., skupno s svojimi dušnimi pastirji že osmič 'zapovrstno poklonili naši ljubljeni fatiimski igospe na Opčinah. Lep nedeljski popoldan je letos privabil y to lepo slovensko središče tržaške okolice več tisoč vernih, Bogu in svojemu .narodu .zvestih slovenskih src, -da potožijo milostni nebeški Materi svoje .križe .in težave ter J.i s sinovsko vdanostjo izpričajo svojo zvestobo im ljubezen.
Po sv. maiši, fci jo je daroval preč. g. openski dekan, se jei -raizvila izpred cerkve skozi vas doiga in lepa- procesija, s kipom Fatimske Marije, ki: so jo mosiili postavni openski fantje. Ob rahlem plapolanju cerkvenih izastav. ubranem svitanje .godbe in 'lepem, .ganljivem prepevanju pevcev, katerim so se od časa do časa pridruževali glasovi .tisočere množice vernikov, je izbrano in samozavestno spremljala nebeško kraljico po okrašenih in ita dan izredno prijaznih openskih ulicah1. Sprevod se je vrnil k novemu župnišču iza cerkvijo, kjer je stal govorniški oder. Večtisočglavi trfnbžlci je nato izbrano in vzpodbujajoče spregovoril č. g. misijonar Ludvik Savelj, ki je med drugim naglasil pabreba im dolžnost vsakega katoličana, da svoje veinsfco prepričanje v božjo in Marijino slavo tudi javno izpričuje. Po blagoslovu zi Najsvetejšim In -zaključnih 'besedah č. g. Stuhieica ■ilz iDcItne, smo se v molitvi spomnili tudi preganjane Cerkve v deželah komunir stične strahovlade ter s item izirattiii svoje občudovanje in solidarnost s trpečimi katoličani, med katerimi se v tolažbo zvestim in v spomin/ preganjalcem blestijo 'imena Kristusovih junakov - kalrdi-nalov: Alojzija Stepinca, Mindozehty.ja in Višinskega.
6 poslovilno .pesmijo smo okrepčani iin potolaženi .zapustili Marijino svetišče % trdnim namenom, da se prihodnje leto ob 'Njej spet vsi veselo snidemo.
Marijin častilec
f Agica Pernarčič
Spet moramo poročati o žalostnem slučaju, saj smo preteklo nedeljo spremili k večnemu počitku komaj 19-letno dekle Agico Pernarčič.
Pred dobrim letom so zdravniki dognali, dai jo je nctpadla kruta bolezen, ki posebno rada sega po mladih ljudeh. Bila je dolgo časa v sanatoriju v Gorici, a zadnje mesece je prebila v nabrežinskem sanatoriju. Bolezen se je tako razpasla, da ji zdravniška veda ni bila kot. Po dolgem trpljenju je revica v soboto zjutraj izdihnila svojo mlado dušo.
Pogreb se je vršil s nedeljo popoldne. Bil je veličasten pogreb, saj se ga je u-deležUa skovo ceia vas ter še mnogo znancev iz bližnjih vasi. Ker je oče M' lan član m-breiinske godbe, je pokojnico spremljala domača godba in ji svintla žalostinke v slovo. Dekleta In fantje <to organizirali pogreb, fantje so nosili krsto ter številne vence, a dekleta so v belem in v narodnih nošah spremljale svojo prijateljico na zadnji poti. Pri odprtem grobu te je od pokojne Agice poslovila z lephm besedami njena prijateljica, kar je vse taiko ganilo, da ni bilo očesa, ki bi ne bilo solzno.
Draga Agica, počivaj v miru v rodni domači zemlji, ostalim težko prizadetim staršem in sestrici naše globoko sožalje.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHHISLHU PffllLICH
sprejema v svojem ambulatoriju v ulici Rittmeye,r 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 18 ure
GLAS IZ SEVERNE ISTRE
li. Ljudje pa se ne zavedajo, de pomeni
/
Slovenska anati,ne pozabi!
Zopet, kot vsako leto, bodo tudi letos naši starši po* stavljeni pred preizkušnjo. Kam naj pošljejo v šolo svojega otroka? Izbira je enostavna in samo ena: v slovensko šolo!
Morda bodo prišli v hiše ljudje, ki bodo hoteli odtr* gati slovenskega otroka od naše šole s praznimi obljubami o bodoči službi ali karieri.
Bodi povedano, da je slovenski človek od pamtiveka z žulji svojih rok in svojim,1 bistrim umom delal, ustvarjal, napredoval in živel. Tako bo tudi v bodoče.
Narodno zavedni Slovenec se prav gotovo ne bo ustra« šil te preizkušnje. Dokazal bo zopet, da je ostal, kar je bil njegov ded, njegov oče — predvsem Slovenec, zato se bo tudi pred dvomljivimi in mamljivimi morebitnimi koristmi in zapeljivimi vabami zavedal, da spada njegov otrok samo v slovensko šolo.
DOKLEJ B O O O NABODI III DRŽAVA IZGUBLJALI KRI?
Pobegi iz Jugoslaoiie naraščajo