Sai XXXIX. gospodarske, obrtniške . m ízhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jeniane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold.; posiljailè po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. V; Lj u bii ani v sredo 2. marca 1881. Obseg: Gospodarji, ki zemljiški davek plačujete, pozor! — Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni soli poducevalo o rud- ninskem gnoji. (Dalje.) — Obrtnija v Trnovsko-Uremski dolini. (Konec.) — Gospodarske novice. - áe enkrat slovenski jezik v duhovnih uradnijah na slovenskem Stajerji. — Noc. — Sloveusko slovstvo — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Gospodarji, ki zemljiški davek plačujete, pozor! Zemljiški (gruntni) davek je zdaj vsacemu posest-niku odmerjen, vendar to ni še prav zadnja vladna beseda, odprt je še čas 45 dni od 1. marca (sušcaj za reklamacije, to je, za pritožbe. Zoper tarife, ki so po novem zemljiškem dávku določene , ne veljá nobena pritožba vec, kajti tarife se ne bodo vec prenare-jale, al marsikaj druzega je, kar je morebiti krivično vcenjenega, zoper to pa je pritožba pripuščena. Naj-važnejše je to, če posestnik svojo njivo, vinograd itd. iz 1. vrste more potisniti v 2., iz 2. v 3. vrsto in tako naprej. Ker take pritožbe zahteva pravica, da se nikomur ne zgodi krivica, zato je po postavi od 28. marca leta 1880. bilo določeno, da se čas za pritožbe prične s 1. marcijem letošnjega leta. Po takem se je ta čas pričel včeraj, in misliti smemo, da so zadnjo nedeljo v sa županstva razglasila posestnikom pouk, kako naj se ve-dejo, da svoje pritožbe prav opravijo. Naj naznanijo tudi „Novice" razglasilo, ki so ga kranjska županstva posestnikom objavila. Glasi se tako: „Po členu VII. zakona od 28. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 34) razglaša se, da se reklamacije ali pritožbe zoper vcenitev zemljiškega davka pričnó s 1. marcijem 1881. leta. Pravico pritoževati se zoper vcenitev imajo ob-čine, zastopniki občinam ne pridruženih grajščin, kakor tudi vsak po8amezni zemljiški posestnik, in sicer ravno tako zaradi svojih, kakor zaradi tujih zemljišč: a) če je zemljišče napačno vpisano; b) če prostor ni prav iz-merjen; c) ce se v postavljenih izračunih nahajajo ka-košni pogreški; d) Če tega ne kažejo prav, ali je ka-košno posamesno zemljišče davku podvrženo, ali njega prosto ; e) če zemljišče v vrstilni tarifi ni prav vcenjeno. Pritožbe, do katerih imajo udeležniki po rečenih določilih pravico , morejo se v neprestopnem roku 45 dni od dneva tega razglasila, in sicer po prosti volji pritožnikovi ali pri okrajni cenilni komisiji, ali pri županu pismeno podajati, ali pa z besedo na zapisnik pripovedovati. Praviloma se okrajna cenilna komisija nič več ne ozira na pritožbe, ki jej dohajajo, kedar je njim odprti rók uže minul. 4 í ?. Ako bi se pa vendar ta določni 45dnevni rók za pritožbe iz posebnih vzrokov za nedostatnega pokaza], bode vlada po izimku dovolila, da se pritožni rók pri-merno podaljša. Ves čas pritožnega roka bodo okrajni pregled in po vrstah sestavljene tarife za ves okraj pri okrajni cenilni komisiji, a parcelni zapisnik, mapni nacrti, abecedni imenik in osobni izpiski iz merilnega in cenil-nega prevdarka (posestni listi) za posamezne posest-nike v uradu župana razpoloženi, da jih more pregledati vsak udeležnik, ki bi se morebiti hotel pritožiti zoper nje. Dalje se dostavlja, da je župan pooblaščen, osobne izpiske iz merilnega in cenilnega prevdarka (posestne liste) po8ameznim posestnikom izrocati, a da je porok zato, da se ti posestni listi c. k. okrajni cenilni komisiji spet praviloma povrneo. Ako tedaj posamezni zemljiški posestniki želé, da se jim izročé osobni posestni listi, morejo take liste dobiti pri županu , ako mu njih prejem potrdijo s tem pogojem , da se dotični posestnik zaveže, posestni list vsaj z minulim pritožnim rokom županu v neizpreme-njenem stanji povrniti, ali pa plačati znesek, kolikor bi novo izdelovanje poškodovanega ali izgubljenega posest-nega lista stalo. Tišti posamezni zemljiški posestniki, ki pod zgoraj opisanimi pogoji ne vzemo posestnih listov, morejo jih pregledati o pritožnem roku pri županu. Da se olajša podajanje pisanih pritožeb, dobivajo se pri županu tiskane pôle po l]/2 krajc." — Mogoče je, kakor gori rečeno, da se čaa pritožeb o posebnih okoliščinah podaljša, — al nikomur ni dolo-čenega časa z a m u d i t i ! Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni soli poducevalo o rudniiiskem gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) Malec ali sadra. (Konec.) Kedaj in kako mora se pa posadrati polje, da ne bili bi stroški in delo zastonj, ako zgodilo bi se to nepravilno in v neprávem času? Večletna skušnja uči nas, da najboljši letni čas za to je pomlad in sicer veliki tráven. Zjutraj po zdatni 66 rosi ali pa še bolje po dežji posadraj deteljo in sploh sočivje, toda ne premajhnih rastlin, ampak potem še le, ko odrastle so uže nekoliko. Tudi od zemlje tirja se posebnih lastnosti, da pokaže malec svojo gnojivno moč. Ako posadiš deteljo in druge take rastline, ki rastejo na suhi in zraven še mrzli zemlji, bode delo tvoje čisto zastonj ; malec ima namreč to lastnost, da se v vodi težko razmoči; ako je pa zemlja suha in jej primanjkuje primerne gorkote, našel bodeš malca ravno toliko in Čisto nič spremenje-nega v jeseni, kolikor posadral si ga pomladi. Ako je pa površje posadrane njive mokro in gorko, ne dobiš v jeseni ne prahu malčeve moke, mesto te pokažete se ti pa dve drugi telesi : apnenee in žveplenokisli amonijak. Amonijak ima namreč to lastnost, da se se žvep-leno kislino raji sprijazoi, kakor z ogljenčevo ; apno ima pa zopet rajši ogljenčevo kislino; enako kakor člověk izvoli si prijatelja , do katerega zamore imeti najveće zaupanje. Ako pride malec, to je, žvepleno-kislo apno v zemlji v dotiko z ogljeno kislim amonijakom, razpadete (razkrojite) se ti dve telesi, amonijak izvoli si malčevo žvepleno kislino, ogljenčeva kislina pa malčevo apno. Na ta način nastanete novi dve spojini. Vez posameznih teh teles je pa veliko bolj trdna, kakor je bila poprej. V ogljenokislem amonijaku bil je zadnji izhlapljiv, zarad tega izginil je tudi lahko v zrak, kar pri žveplenokislem amonijaku ni več mogoče. Malčeva žveplena kislina zveže se pa tudi s prostim amonijakom, ki delà se sproti v gnoji na njivi, kar je rastlinam zopet v veliko korist. Tedaj smemo reči, kolikor amonijaka nastane na njivi z malčevo moko posadrani, toliko ostane ga tudi na istem mestu spo-jenega sè žvepleno kislino, ter služi rastlinam v živež. — V malcu mora toraj edina le žveplena kislina biti, ki zadržuje amonijak rastlinam. Ce je pa temu tako, kaj ne bilo bi boljše sè žvepleno kislino polivati polje in rastline? Ravno to dosegli bi, ako poskusili bi na ta način gnojiti rastlinam. Malec rabi se pa za to le iz tega vzroka, ker je bolj pripraven za posel in veliko bolj izdaten, ter ne stane toliko, kolikor stala bi sama žveplena kislina. Umen in previđen gospodar skrbi pa tudi za to, da ne pusti izhlapiti se amonijaka, predno na njivo izvozi gnoj ; v ta namen posadra v hlevih města in kraje, kjer nareja se amonijak, z malčevo moko. Od tega ima pa tudi tak razumen gospoda; dvojno korist: prvič pri-dobi si na ta način boljšega gnoja, drugič izeisti si pa v hlevih smrdljivi, za živino zeló škodljivi, z amonijakom okuženi zrak, kajti živina ljubi, kakor člověk čist in zdrav zrak. To naj bi si zapomnil sleherni kmetovalee ter zapisal si na hlevna vrata zlato resnico , da živina njegova potřebuje čistega zraka, kakor riba čiste vode. Živino obvaroval bi s tem marsikatere bolezni, sam sebe pa hude nesreće, kajti to ni majhna nesreća, ako pogine kmetu zdaj ena, zdaj druga živina. Naposled vprašajmo pa še umnega gospodarja, ali sadra z malčevo moko samo deteljo in sočivje, ali pa tudi druge rastline? Večletna izkušnja učila ga je odgovoriti nam, da malec pospešuje tudi rast glavnega zelja, ogršice, lanu, konopeij in ajde. Toraj zeló velika dobrota je malec za kmeta! Pa se tako malo rabi! Kolikokrat mora pa posadrati se njiva, da rastejo čvrsto te rastline? Tudi to dokazale so večletne skuš- nje, da, ako posadraš vsacih pet ali šest let polje, zado- stuje to, da zemlja dobi svoje rudninske dele zopet nazaj. s Ves svoj vpliv in celo svojo moč izgubi pa malec za polje, katero ne gnoji se tudi sè živalskim in rastlin-skim gnojem; to se pravi z druzimi besedami, ako je zemlja, ki posadraš jo, sama na sebi uže neplodovita ne moreš spremeniti je? ako ji daš še toliko malca, v plodovito zemljo. Toraj, ako hoeeš umno obdelovati svoje polje, skrbi za to , da pognojiš ga z rudninskim in enakomerno s hlevskim gnojem, potem bodeš spremenil neplodovito zemljo v rodovitno, ki bode donašala ti stoternega sadú. (Dalje prihodnjic.) (Konee.) Se nekaj za ženski spôl. Znano je, da ženska, ako druzega ne zna, nego le kuhavnico, gnojne vile in pa motiko nekoliko sukati, nikdar dobra gospodinja biti ne more. Gorjé možu, ako se mu nevedna in zabita ženska za celo življenje na vrat obesi, in da mora vsako malo rec gledé obleke itd. drugim tujim šiviljam za drag denar izdelovati dati med tem, ko njegova lepa — a léna — polovica doma na-vskriž roké drži in lenobo pase. — Koliko krvavih žu-ljev pri takih hišah zavoljo nevedne gospodinje izpod strehe uide , med tem, ko družinica glad trpeti mora, vé le ta, ki so mu take žalostné razmere slednji dan očividen dokaz! V Trnovsko-Uremski dolini (izredno pa še okolo Trnovega in v Premski fari) so deklice izredno nadar-jene za ženska ročna delà. Tudi jim je v oběh krajih prilika dana, se v potrebnem šivanji, pletenji in drugih ženskih ročnih delih vaditi; a nahajajo se pa tod tudi nekateri tako brezasto-neumni stariši, da svojih ukaželjnih deklic k temu poduku, kateri jih nie ne stane, še pošiljati nočejo, da — še celó branijo jim se kaj koristnega naučiti. Taki očetje in matere svojim hčerkam najboljšo doto sami — kradejo. V šole te doline, kjer se v ženskih ročnih delih še ne podučuje, naj bi se ta poduk za deklice nemudoma vpeljal. Redilo naj bi se potem tukaj nekoliko več o vac; pridobljena volna naj bi se domá v sukno, nogovice in maje (jopiče) podělala, ne pa vsa drugam za male solde prodajala. Na ta način bili bi domači ljudje z gorko zimsko — domačo — obleko na najcenejši način pre-skrbljeni; kar bi pa od domačih izdelkov preostajalo, spravilo bi se bolje v denar, nego volna sama. Tako bi tudi ženstvo , posebno ob zimskem času, si moglo veliko prislužiti med tem , ko sedaj navadno malomarno posedá in druge delavne ljudi obira. — Komu ni znano, koliko před našimi ženskami so pridne in marljive Tolminke in Brijke , katere , ako jih na potih srečuješ, gredé nogovice pletejo ali pa predivo predejo, ter tako vsako minuto casa v zaslužek porabljujejo , a za izdelano robo pa tudi lepih novcev skupujejo , ker po semnjih, po hišah in po štacunah cele koše po prid-nem ženstvu doma narejenih nogovic, jopičev (maj ) in otroških kapie na prodaj nosijo. To je mikaven in po-sneme vreden zgled našemu ženstvu! — Slabo za hišo, v kateri se vsaka mala reč le pri drugih ljudéh kupovati mora! Gospodinja pri obleki, gospodar pa pri kmetij skem orodji tujca biti ne smeta, ako no-četa za take male reči velik del svojih dohodkov potrošiti. — Slovensk pregovor pravi : Kar si sam narediš, ni ti treba plačevati. Vendar se pa ta rek posebno v naši dolini vse preveč prezira. Grablje stan^jo 20 kr., senene vile 50 kr., kar se na semnji kupiti dá! Na videz mal denar, a v resnici velik znesek, ako se leto za letom ponavlja. Pomisli le, če narediš ene grablje in ene senene vile, si s tem prihraniš uže 70 kr., ako pa napraviš vsakega še po en kos in za drugih 70 kr. prodaš, imaš uže tukaj 1 gold. 40 kr. dobička, izvzeta mala zamuda časa, kar se ga dostikrat brez vsega opravka zasedi. Ravno to veljá tudi gledé druzega navadnega kmetijskega orodja: dreves (pkigov), bran, vozov, gnojnih košev , kar more se doma vse najeeneje izvesti in» narediti. Takih del naj bi se uže dečki po zmožnostih mesto» drugih igrač in pohajanja v malih oblikah vadili. Nad vse želim pa, da bi se k tej važni zadevi za Trnovsko-Uremske doline domačo obrtni j o še kak drug za napredek vneti domoljub od tod javno oglasil. M&tija Rant, narodni učitelj. Gospodarske novice. * Nova trta — enoletnica. Znani francoski poto-valec Lécart je v Sudanu v Afriki našel novo trto, katero je po oni deželi imenoval Sudansko trto. Našel jo je v cvetji, enakem cvetju naše domaće trte, vendar si ni upal, jo trto imenovati, dokler ni njenega grozdja pokusil. Proti jeseni se mu je to posrećilo in nedavno je v Bordeaux-u v javnem shodu govoril o tej trti, katera se po njegovem mnenji bode čez nekoliko let sadila po vsej Evropi noter gori do mrzle Sibirije: Su-danska-trta potřebuje le 3 gorke mesece, da njeno grozdje dozori; sejejo naj se njene peške tako, kakor hmelj. Kakor gori rečeno, raste ta trta in zvene v enem letu, kakor naše jagode in druge enoletne rastline. Po mnenji Lécartovem se pa tudi ni bati, da bi se te trte loti la uš (filoksera). Lécart prinesel je sabo iz Sudana 50.000 pešek te trte, s katerimi bodo delali na Francoskem natančne poskušnje, da se za gotovo izvé, česar se sedaj še le pričakuje. * Druga konjska loterija — bo na Dunaji 24. aprila t. t. Dobitkov bode 500; dobili se bodo konji, vozovi in mnogovrstno orodje za vožnjo, ježo, lov itd.; dohodek te loterije namenjenje različnim občekoristnim narnenom konjerejskega odseka družbe kmetijske dunajské. Srečka (loz) veljá 1 gold.; dobivale se bodo srećke menda v vseh loterijah in tudi v nekaterih kup čijskih štacunah. Srećke se dobivajo tudi v pisarnici dražbe kmetijske v Ljubljani po 1 gold. * Zasadba sadnih dreves v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa. — Kakor se iz kmetijskih časnikov razvidi, nameravajo občine in posamezni posestniki poroko cesarjeviča Rudolfa slaviti s tem, da bodo po \2 sadnih dreves nasadili v svojem kraji. Nadejati se je, da se taki spominki stavijo tudi po občinah naših slovenskih dežel, kajti to bi ne bil samo lep spomin, temuč tudi ogr o m n o p o m n o ž e n j e sadnega drevja v našem cesarstvu. Ce bi namreč vsaka občina zasadila sadnih dreves, in ker je na Avstro Ogerskem 70.000 občin, bi zneslo to za nad 100 milijonov gold, vrednosti, kateri bi še vsako leto lepih obresti donašal. Narodne stvari. Se enkrat slovenski jezik v duhovnih uradnijah na slovenskem Štajerji. Iz Stajarskega 22. svec. V lanskih ,,Novicah" št. 45. od 10. novembra smo brali iz ,,Gospodarja'ť posneti članek, kako da je deka-nijska konferenca v Konjicah soglasno sklenila , da se naj od novega leta 1881. v duhovnih uradih slovenski uraduje. ,,Novice" so k temu prav možato besedo rekle in ob koncu pristavile: , Radovedni srno po vsem tem, ali bode peticija štajarskih dekanov memo Scylle in Charybde srečno prijadrala do zaželenega cilja". • I yg Kaj da je vlada zlasti z ozirom na prošnjo kon-jiške konference odločila, še dozdaj ne vemo, ko se ni nikjer o tem kaj čitalo. Kar pa sicilijansko morsko sotesko med Scyilo in Oharybdo zadeva, vemo, da so premedeni mornarji z lož jim i ladijami srečno skoz sotesko 8mukali , zlasti ako je bilo morje mirno. To nam je na misel prišlo, ko smo v konečnem zapisniku lanskih pastirskih konferenc, ki se pri škofijstvu vre-duje, stanje tega vprašanja in stališ^e škofijsíva popisano našli. v. , Tam pozvedamo , da je 8 dekanij labodske vladi-kovine zaiitevalo slovensko uradovanje od leta 1861. počenši. Stiri dekani je so zlasti prosile, da se prekliče ministerski ukaz od 22. svečana 1872., ki je staro raz-vado nemškega uradovanja vnovic potrdil, vsled česar je bil eden národnih župnikov, ki je matice slovenski spisoval, z globo 100 gold, kaznovan. Od poslednjih 4 dekanij je ptujska kot zastopnica 3 dekanij omenjeni sklep škofijskemu ordinarijatu odstopila, da ga vladi do znanja spravi, češ, da konferenca od ordinarijata skli-cana tudi le redništvu svoje sklepe predložiti ima. Kon-jiška konferenca je pa, kakor je bilo v lanskih „No- vicah" štev. 45 popisano, svoje zahtevanje naravnost ministerstvu poslala, po deželni vladi v Gradcu pa odgovor dobila, da naj svoje zahtevanje po škofijskem redmštvu vladi naznani, zakaj? — to v Gradcu najbolje vedó. Dozdaj pa, kakor je rečeno, še ni odgovora od ministerstva, vsaj v slovenskih listih ni bilo o tem ni- česar čitati. Konečni zapisnik pastoralne konference omenja, da so se vse te prošnje in sklepi poslali visocemu ministerstvu s tem, da ,uslišanju teh želj (več, vec kot same želje) ni nobena cerkvena korist nasproti." Dakako da ne ; sicer bi se dekanijski zastopi ne bili drz-noli slovenskega uradovanja zahtevati. — Nadalje pa konečni zapisnik pastoralnih konferenc tako-le določuje stališče ordinarijata: ,.z ozirom na stvar samo, za katero gré, je ločiti med strogo cerkvenimi, med po-mešanimi in zgolj političnimi stvarmí. Le v strogo cerkvenih, to je, tacih recéh, ki pripadajo cerkveni oblasti, ima redništvo odločilno besedo gledé uradnega jezika; pri pomešanih pa le tačas , če jih tudi redništvo konečno reši. V vseh teh rečéh je posa-mesnim duhovnikom kakor tudi župnijskim in dekanij s kim uradom na voljo dano, poslužiti se v dotičnih vlogah slovenskega jezika ter se jim bodo tudi v tistem jeziku vloge reševale. Redništvo pa nima odlo-čilne besede zastran uradnega jezika v onih pomešanih rečéh, pri katerih tudi druge uradnije vplivajo, in še manj v zgol j političnih rečéh, kakor v sodelo-vanji cerkvenih uradov pri stavljenji kozá, pri Ijud-skem številjenji, odberi novincev itd. Gledé na vse te stvari ne more redništvo v obrambo narodnih pravic svojih diecezanov druzega storiti kakor to, da vladi na-sproti izreče, da rabi slovenskega jezika tudi v teh rečéh cerkvene koristi niso nasprotne." Ne dá se tajiti, da je to celó druga pesmica, kakor smo jo doiga leta sem poslušati morali; da ima toraj dopisnik —ra — z Ljubljane v ,,Vaterl." št 48. od 18. svečana t. 1. prav, ako piše, jla je tudi — gledé na ovo cerkveno izjavljenje — na Štajarskem zapaziti na-predka v narodnem oziru. Kar pa dalje piše, da je namreč duhovenstvo ta škofijski sklep z velikim veseljem pozdravilo , bode še le tačas res, kedar se bodo resile prošnje in sklepi pastirskih konferenc in to od visocega ministerstva. Zastran župnijskih matic je ostalo vse pri starem in nijeden župnik jih ne bo slo- * venski spisoval, dokler prej omenjeni ministerski ukaz ni prekrižan. Ce so pa matice nemške, bodo tudi iz-kazi nemški in dosledno tudi vloge nemške, da se ne delà smesna mešanica. — Ce je v strogo cerkvenih, tedaj v vseh notranjih zadevah priznana slovenskemu uradnemu jeziku pravica, kako se s tem strinja, da je isti konečni zapisnik, naznanjajoč škofovske naredbe, tiskan v nemškem jeziku; da je došel prvi škofijski razglas za tekoče leto v nemškem jeziku? Niso li to „strogo cer k vene" zadeve? — Tir jali smo,, da začne škofijsko redništvo slovenski uradovati, sicer ne vedó podredjeni cerkveni uradi, ali se vsled sloveoskega uradovanja ne smatraj o kot sitneži, ki jih luna trka („mondscheinige Menschen"), ali pa kot trape, ka*erim se nekaj slovenščine nazaj vrže, da lažje sline požirajo. No, nekaj je vendar nekaj; dubovniki, vpreženi v uradniški jarem, naj posamesnih stvari dolgo ne prece-jajo, ali so „strogo cerkvene", „pomešane" ali pa „zgolj politične"', ker bodo s slovenskimi vlogami povsod shajali: pri deželni vladi, ker je cesarski namestnik, baron Kiibek, mnogokrat v deželnem zboru uže svojo besedo zastavil, da mu ni znano, da bi deželna vlada kedaj narodne pravice Slovencev bila prezirala; pri okraj ni h glavarstvih, ker gg. komisarji pri vsaki priliki, kedar narod svoje pravice krepko naglaša, zagotavljajo, da se na slovenske vloge tudi slovenski odgovori dajejo. In to je poglavitno ; srenjski, okrajni ali šolski odbori pa ne pridejo v po-štev, ker župnijski in dekanijski uradi nimajo ž njimi skoro ničesar opraviti. Tedaj še enkrat: Dokler ne slišimo, kaj in kako daje visoka vlada na prošnje in sklepe 8 narodnih dekanij na Stajarskem ukrenila, ne more duhovenstvo veselo in zadovoljno biti. Ce smo res uže tolik korak naprej, da je redništvo mariborsko gledé naših pravičnih zahtev visoki vladi reklo, da nima tudi v .,pome-šanih" in „zgolj političnih" zadevah ničesar proti slovenskemu uradovanju, se gotovo tudi ministerstvo obo-tavljalo ne bo reci: amen! Zabavno borilo. Noc. Povest deklice. Spisal N. Morski. Natisnila „Njiva" v 48. listu 1880. leta. *) 1. Ate so mi večkrat pravili, da sem imela mamico, ko sem bila še majhena; mamica so bili tako dobri in mili, dejo ate. Jaz mamice prav nič ne pomnim; umrli so mi, ko sem bila komaj 4 leta stara. Zdaj sem velika; poleti so mi ate rekli: Ančika, danes je tvoj enajsti rojstni dan. Zdaj je pa uže jesen, teče mi dva-najsto leto. Ko bode pa spet poletje, bode moj dva-najsti rojstni dan. Bog vé , kaj boďo ate rekli na moj dvanajsti rojstni dan ! Z Reziko si večkrat pripovedu- *) V Rusiji izhaja nekoliko lepoznanskih Časopisov brez ilustracij, nekoliko pa z ilustracijami. Iz poslednjih najbolj priljubljena in razširjena je „Njiva", izhajajoča v Petrogradu vsak teden enkrat na 3 listih. Preteklo leto je imela ,,Njiva" 55 tisoč naročnikov. Ona velja v Rusiji 6 rubljev, v Avstriji pa 8 rubljev na leto. V vsaki številki ona prinaša po 6—10 prekrasnih ilustracij; med razno lepoznansko tvarino pa prav mikavne povesti in romane. Za poskušnjo nate najmanjšo njeno povest. M. S. Bole. jeve o mojem milem atetu. O, kako so oni mene ljubili! Kezika je še zdaj tako majhena, kolikoršoa sem jaz bila takrat, ko mi jo je Miklavž prinesel. Takrat sem se z njo raji pogovarjala; ali zdaj, ko sem velika, mi je dolg čas, samo z njo pogovarjati se. Vsem bodem povedala, kako sem dozdaj živela, poslušajte, vse bodem vsem povedala: Vsak večer so prišli ate prekrižat in blagoslovit me, preden so legli spat, a jaz sem uže ležala v posteljici. Nalašč sem mežala, le mrvico sem gledala, da bi jih viděla; oni pa so mislili, da spim; pred svečo so držali roko, pa tapali so po prstih k moji posteljici. Ko so bili uže blizo, si nisem mogla kaj, zasmejala sem se. Ate pa so prašali : Kaj ne spiš, mrvica moja ? Sveco so položili na mizo ter so přiseli na kraj moje posteljice. Pogledala sem jih, pa spet zamežala, potem pa spet pogledam ter se smejem. Ah, ate, ate moj mili, kako rada bi vas videla, samo enkrat da bi vas pogledala ! . . . . Tudi Reziki je dolg čas po vas; medve večkrat o vas govorive, ate. Ona, saj veste, je taka nagajivka. Pa kedar preveč nagaja, jej pretim, da bodem atetu povedala. Ali ona odgovarja: Ate so tako dobri, povedi jim, povedi, pravi jim, kolikor hočeš, prav nič se jih ne bojim. Tako se spreve, potem pa obe zajokave. Res, res, tudi Rezika joka po atetu. Kakošne debele solze se to-čijo po njenih rudečih ličicah! in cele poti puščajo do podbradka in njene plavkaste oči so vse žalite s krvjo. Ate , kedaj ? kedaj vas bodeve spet videle ?. .. 0, ka-košna čenča sem! o Reziki čenčam, a praviti sem hotela o atetu ... Oni me prašajo : Zakaj ne spiš, angeljček moj ? Tako, vesela sem, dém. In res, tako veselo je bilo. Kedar so bili ate doma, sem se z njimi pogovarjala; kedar jih ni bilo doma, sem jih pa čakala. Ate gredó zjutraj rano v pisarnico, Ira tudi kam gre, ali pa v kubnji kaj delà; jaz se pa zaprem ter odprem samo , kedar Ira skoz| ključavnico zakriči, da je ona, ne pa kaka tujka. Ce pa Ira ne pride, sem sama; stol pomaknem v kot k oknu, Keziko posadim na okno ter jo učim, kakor ate mene, knjigo jej molim do podbradka. Ali ona je taka nagajiva ne-ubogljivka, smeje se in nič jej ne gre v glavo. Kregam jo ter stavim v kot. Jaz se ne učim tako pri atetu, ko pridejo iz pisarnice! Kako trudni včasi pridejo ate iz pisarnice! Jaz jim primaknem stol: sedite, ate! palico nesem v kot, suknjo vlečem najprej z desne roke, potem pa z leve. Oni pa se smejejo : Aj ti, mrvica moja, kako si močna! dejo. Potem pa sedeva kosit. Miza je na 4 ogle, za mizo sedejo ate, nasproti sedem jaz, Reziko pa posadim med naju, a proti Reziki stoji Ira, ko na mizo podaja. Ate najraji jedo meso, jaz bi raji kaj sladkega, ali ate pravijo, da moram tudi meso jesti, če hočem biti velika; če pa ne bodem jedla mesa, bodem vedno majhena, kakor Rezika, ki nikoli meaá ne jé. Po kosilu ate razsojujejo pravde. Teh pravd imajo strašno mnogo in enkrat sem jih prašala: Kakošne pravde so te pravde, ate? Ljudje se prepirajo in tožijo, rečejo oni, jaz jih pa mirim. Jaz sem mislila, mislila, potem sem pa rekla : To je lepo, da jih mirite, ate; ali Čemu se prepirajo in tožijo ljudje? Ate so vzdihnili pa so rekli : Se ve, da bi še lepše bilo, ko bi takih pravd prav nič ne bilo. Ate razsojajo te pravde do črne noči, jaz pa z Reziko kaj delam. Nazadnje se meni zaČeoja zehati , a Rezika se kar pováli na tla; na to rečejo ate: 69 Lezi spat, mrvica moja, angeljček, tebi se spi! Jaz prec ubogam. Najprej denem spat Reziko, potem pa sama ležem. Ate pridejo k posteljici, jaz se držim, kakor da bi spala, pa dolgo ne morem, zasme« jem se, poskočim ter obvisim atetu na vratu.... Ah, ate, ate, kedaj vas bodem spet objela, ate! Ate so skoraj vsak večer seli na kraj posteljice ter potegnili so dimu iz papiroske. Kako je bilo to veselo! Začela sem i njimi govoriti, oni so na vse odgovarjali ali pa kaj pravili in bili so tako veseli! Enkrat sem jih prašala: Ate, vi bodete kmali legli spat? Ne, mrvica moja, ne kmali, so rekli, imam še dosti delà, še eno pravdo je treba nocoj razsoditi. Jaz pa sem prašala: Spet mirite koga? Spet mirim, so rekli. Ali vi ste tako trudni! dém. Truděn, truděn sem, so rekli. Tedaj ležite, dem, jutri pa jih pomirite, naj se do jutri še pokregajo. Tako sem jim velela. Ate so se najprej zasmejali, potem pa so postali resni , potegnili so nekolikokrat dimu iz papiroske, ter so rekli : Ne, ne, Ančika, tako bi ne bilo lepo. Pomiriti jih moram, kakor hitro mogoče, zato prejemljem placilo. Ali vi ste trudni in dolg čas vam je s temi prepir-ljivci! sem rekla. In res, kakošni so včasi bili ate! Hodijo v pisarnico mirít ljudi in domá jih miri jo in vedno neka mirívna pisma pišejo in spet grejo v pisarnico. Dobro delajo ljudém — pa dolg čas jim je! Kakošni so včasi ! Enkrat sem se jih kar vstrašila. Kaj vam je, ate?! sem rekla. To so mi ate razjasnili : Delo delati, so rekli, truditi se, je vsak člověk dolžen. Samo tako je treba delati, da bode delo všečno in vspešno. Ce bodeš tako dělala, ne bode ti dolg čas in ne bode te nevolja ob-hajala ; če bodeš pa mrmrala in vzdihavala ter dělala samo zato, da bodeš sita, tedaj ti bode vedno dolg čas in se srce te bode bolelo. Jaz mirim ljudi, so rekli, a moje delo je vendar dolgočasno , dasiravno je dobro delo, zato ker prepirov vendar ni konca na svetu, ampak kakor nalašč vedno več jih je. Tako so rekli ate, potem pa so vstali, prekrižali so me ter se posloviii: Lahko noč, dete moje, z Bogom, z Bogom mrvica moja — ko bodeš velika, bodeš razumela, zdaj pa mirno spokojno spančekaj ! (Dal. prih.) Slovensko slovstvo. * Uprava jídel zemákových• Sepsala Han na Dum-ková. V Praze. Nakladatel F. Kytka, kněhkupectvi. Tako zove se knjiga, ki jo je v českem jeziku na svitlo dala soproga gosp. Jos. Dumeka, vrednika ,,Praških hospodař. Novin" in potnega učitelja kmetijstva v Pragi. V prvi vrsti bode zanimala naše slovenske gospodin je, ki iz te knjige izvedo, kako se 516 okus-nih jedil dá narediti iz krompirja. Čehinje sploh slo-vijo kot izvrstne kuharice, in ena prvih med njimi je gospá Hanna Dumkova. Povod tej knjigi pa je bil ta-le: Leta 1874. bilo Je 100 let, ko je bil krompir (zemák) prinešen na Česko. Na oslavo te dogodbe osnovali so v Moravčah pri Mogelnici veliko razstavo krompirja, razlicnega orodja, pa tudi 70 prav okusnih, od gospé Dumkove iz krompirja skuhanih jedi, ki so tako hvalo našle, da je v spomin one stoletnice izdala to knjigo, ki prav jasno in na kratko uči 516 jedi na-rejati krompirjevih. Zanimivo bi bilo take kuharske bukve imeti tudi v slovenskem jeaiku, vsaj je krompir jed, priljubljena v vseh oblikah. Cena Dumkovi vezani knjigi je 1 gold. * Trtna us. Poljudno razlaganje o tem, kakošne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe, ravnatelj deželne sadje-in vin orej ske sole pri Mariboru. Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pod tem naslovom je v Gradci prišla drobna knjižica na dan, ki na eni poli razlaga to, kar naslov kaže, da priprosti vinogradar zamore izpoznati filoksero. Podobě so enake K ur alto vi knjigi, a kakor je spis Goetheov krajši, tako je tudi podobic manj. Prevod slovenski prof. dr. Lavoslava Gregorca je gladek in lahko umeven. .11 nogo vrstne novice. % i * Ruska armada šteje, kakor francoski časniki po-ročajo, ob času vojske 2 milijona in 620.000 voiakov, 400.00 konj in 3000 topov. * Avstrijska armada šteje po zadnjem ljudskem štenji po rubriki ,,umgangssprachea 45.748 Čehov, 19.678 Po i j ako v, 18.557 Rusinov, 20.671 Hrvatov, 7901 Sloven-cev, 3669 Vlahov, 11.281 Rumunov, 46.219 Magjarov, 97.753 Nemcev. — Stetih je bilo 271.474 mož, in sicer pri nas 158.6^8, a na Ogerskem 84.339, v Bosni in v Hercegovini 27.995. Iz navedenih številk se zopet kaže, da Slovan v Avstriji tudi krvnega davka največ plačuje kakor denarnega. Pa se Nemci vendar le vjedajo , da sami vzdržujejo Avstrijo. * Hise iz bombaža (pavole) zidajo neki sedaj v Ameriki. Iz odpadkov velicih bombaževih fabrik izde-lujejo neko testo, ki se tako strdi, kakor kamen. To testo prevlečejo od zvunaj z neko tvarino, da mu moča ue škoduje. V tretjini onega časa, katerega bi trebalo, da se sozida enako velika hiša iz ceglja, sozida se taka bombažasta hiša, katera je poleg tega varna ognja, močna ko kamen in dvakrat ceneja. — Je li pa to tudi vse res? Nasi dopisi. Z Dunaja 28. febr. — Sklep debate o Li en bâcher jevem šolskem predlogu smo po različnih zaprekah in težavah srečno doživeli — v večerni seji preteklega petka — kmalu po 6. uri. — Levičarji so vsa sredstva poskušali, so strašili, žugali, obetali, — na-polnili so celó zbornične galerije s samimi Izraelci, ki so prav nesramno razgrajali; dali so večkrat glasovati po imenih, nazadnje so jo celó tako modro zasukali, da so trdili, da je predlog Lienbacherjev o znižanji šolske dolžnosti od 8 na 6 let celó sprememba ustave, za to pa je treba 2/3 glasov. AI vse bilo je zastonj ! Beer, Su s s z vso leviško gardo in z všemi izraelskimi čas-nikarji vřed so sred pusta morali uže začeti prepevati — žalostinke sicer le za pepelnico prihranjene. — Zboro-val je ta teden državni zbor zoper dosedanjo navado 4krat, namreč v torek, četrtek in v petek dvakrat, in to posebno po želji mnogih poslancev, ki so hoteli do-delati vse nujno v zaporednih sejah, potem pa seje zopet po malem prenehljeji priceti in jih brez trganja nada-Ijevati. Na vrsto imajo priti pred vsem peticije, nekaj verifikacij voiitev, glavna svota zemlji-škega davka, hišni davek in potem budget, to je, državni proračun za letošnje leto. Vlada nek namerava, ako moči, ta in sploh vsanujna delà dokončati v zbor-nicah do velike noci in potem poslance — sitneže domu poslati. Sitni so res vsi — eni zato, ker nimajo nič pričakovati, eni pa zato, ker še malenkosti ne dobé leti pri nas gledé učiteljev. Novih ljudskih šol osno za svoje volivce, akoravno se jim obljub ne manjka. Tako je za vse bolj sitno kot za vlado, kajti ta čemu o b e ta ve- valo • V nic. se .Ie na kupe ; učiteljev pa bilo je malo več kot Za silo ustanovila se je bila učiteljska priprav-vsi drugi pa morajo daj a ti in da- nica v I dri ji. Marsikdo je majal takrat z glavo, češ, jati. poslance čas, vlado resno poprašati : ali dà ali ne je uže tolikrát obljubila Slovencem in kar jim gre po ko bi se na enak načiu poskusilo tudi z zdravni Mislim, da bo pred budgetom tudi za naše da javaljne bo kaj prida iz te postranske sole! Al dala je Idrija lepo število jako zmožnih učiteljev. Kaj toraj kar ) ustavi in naravnem pravu. Ako bi vlada za to V se změ- tí t v o m in se v glavnem městu vsake dežele, kjer je rom same obljube imela, potem naj pa tudi slovenski bolnišnica, ustanovile zopet nekdanje kirurgične sole? poslanci pomislijo, kako postopati jim dolžnost veleva. Marsikak dijak po dovršeni spodnji gimnaziji bi se rad Zindler, Pirker in V esteneck pod Stremayerjem posvětil zdravniškemu pokliču. niso za pičico drugače ravnali kot danes pod Conrad- poro TaaíFe om. odgovorna, in po teh dejanjih naj slovenski poslanci so- in oběma kakor jo daje si. vlada preparandom nekako enako pod- 9 bi se go- dijo kaj To so dejanja, za katera je sedanja vlada tovo mnogo nadepolnih mládenče v poprije'o zdravništva, bilo bi poma mladenčem in občinstvu veljajo dosedanje Slovencem dane obljube. Drugo zasedanje državnega zbora bliža se koncu, in skrajni Čas je, da se naši poslanci poprašajo: redba prenagla. Namesti vsaj nekolikošne zdrav- gano. Kakor skušnje od leta 1848. kažejo . so se odstranile kirurgične šole po deželah, bila je ta na- kani pridemo po tej poti? Gorici 27. febr. niške pomoci se ni potem deželam dalo nobene ! Je Dne 20. t. m. je bila beseda to bolje? Res je, da ni po vse pražen bil ugovor zoper smo čitalnične podružnice res sijajna, kakor je pričakovali; vse je bilo redno in dostojno. Počastil je to , kirurgične šole ta ? da kirurgi so le v zd ravniških vedah, ali nasproti temu Halbwisseru v je pa tudi resnica, giedé na naše narodne razmere v meatu važno da smo med starimi kirurgi imeli nekatere možake y ki veselico tudi gosp. dvorni svetovavec baron Rechbach. so bili jako dobri zdravniki, vživajoči zaupanje občin-Celi dan v nedeljo je vihrala z mostovža uradno potr- stva in vlade. Ko bi se pa študije za kirurgijo zopet jena slovenska (čitalnična) zastava s črno-rumenim tra- oživele , kazalo bi zopet te šole v posamesnih deželah kom, kakor ima tudi laško gimnastično društvo navado, ustanoviti zato , ker v šolah z majhnim številom učen- izpostavljati svojo belo-modro zastavo, kedar ima kako cev se ti vspešneje podučujejo , ker se jim prilika po veselico. Tisto noc (od 20.— 21. t. m.) je neznana nuja. ,,die Hand anzulegen", kakor Nemec pravi Ker roka s crnilom pomazala hišo drž. poslanca dr. Tonkli-a smo v dunajskíh časnikih brali, da je o potrebi reakti- v Ascoli-evi ulici. Tri veliki in en manjši madež spri- viranja kirurgičnih šol tudi med nekaterimi državnimi čujejo junaštvo naših narodnih nasprotnikov. To je prvi poslanci počil glas, misiil sem, da prvému oddelku tega pot, da se je kaj tacega zgodilo slovenskemu zastop svojega dopisa dodam tudi jaz iz praktičnega življenja niku y prejšnjih let so Lahi med seboj take burke uganjali ali pa avstrijski patrijotizem črno pečatili; zdaj je prišla vrsta na Slovence! Tudi še drug čudež smo na deželo dajale. v Gorici doživeli Leta in leta so Lahi v deželnem vzeto željo po onih kirurigično-medicinskih šolah, ki so nam dobre, pa z manjšim plačilom zadovoljne zdravnike zboru, mestnem starešinstvu in po časnikih ojstro zahte Novom esta 19. febr. (Poziv za napravo vaŠČan- vali itnlijanskih srednjih šol zdaj kakor se zdi V „Novicah" od 9. sveč. t. ne marajo vec za-nje. ,,Naj ostanejo šole, kakor so", je najnovejše njihovo geslo ~ izdano v nekem intelli-gentnem njihovem krogu. Zakaj ? Zato, da se tudi Slo- in druge odbo- vencem narodne šole ne dovolijo. Za borbo proti slo- 8e to% hitro mosoče, * vanstvu je pač vsaka zveza dobra, tudi zveza se svojim skih kmetijskih drnstev.) razglasile so se posvetovalne reci prve rove seje kmetijske podružnice v Novomestu, med kateri mi je bil tudi predlog , naj bi se osnovala v vsaki farni vasi vaščanska kmetijska družba. Da zgodilo bi ras poslala n de podružnica najhujšim nasprotnikom. Sicer pa so Lahi íiji v vsakem oziru v nasi gro naša v vsako faro novomeškega okraja sledeči sidente«. razen srednjih šol beati pos- Te dni sem videi jez prvi — nemški akt Kaj lepe pustne veselice so magistrata. našega bile přetekli teden pri tukajšnjih šolskih sestrah de Notre Dame". Vse točke so bile tako izbrane in kdor Poziv ! losti moralo bi slehernemu srce se potopiti r ima le nekoliko sočutj se m nesrecmm bliž # • y jy njim skem v videti večino kmetijskega prebivalstva na Kranj urejene , da si odgojo tega zavoda in nje namen lahko z roko potipal. Kjer ima vodstvo duha, vdihne ga tudi celó v veselice in njihov program. Zavodu šolskih sester se poděli v kratkem pravica javnih šol, kakor klj tiskl ia nesreći. resnici stanj ubozega kmeta je tako nepreneslj je sam uže zdihovati po odrešeniku. mu pravi odrešenik? o stalo Kj y g* da začel bode našel kdo bode Ta zamore mu so jo sestre ,,božje Previdnostiu v Korminu ni davno dosegle. taisti biti , komur so znani vzroki slabega materijal stanja, kajti vsako bole zen zamore ozdra nega kmečkega Železnikov 10. febr. L. viti taisti kdor ve razodevši, da Železniki kmalu dobijo dobrega zdravnika Vin laiou, rvi^ivri v w », (Konec.) Naj željo Vzroki ti so pa sledeči tudi y kmetijstvu ke, iz katerih je nastala. Cisto zanemarjeni poduk v Ne- spregovorim še par besedi o pomanjkanji zdravni- sramni in brezvestni oderuhi Razkosltev kmečkih posestev 3. kov po deželi, in kako bi se mu utegnilo v okom priti. Zdravniki po kmetih so v primeri 8 svojo jako težavno službo res slabo dotirani, toraj doktorji zdravilstva osta- jajo rajše po mestih, nadjaje se boljših prihodkov. Naj semena, dobreg rodj in 4. Pomanjkanje dobreg ih s tro jev. 5. Slaba rej živine zarad zanemarjanja travnik darjenje in pokončevanje gozdo i 6. Slabo gospo Pomanjkanje kmeč i nas pa zadele cesar nas Bog obvaruj zopet keg zaslužka Premajhna množica posestniL ki kake hude vojske ali kužne epidemije, kaj pa potem? zavarujejo svoja posestva Prosta možitev Ne zvěsti in leni posli 11 Elementarne nezgode. 12. Tuj Prebivalci po kmetih bi do malega utegnili priti ob vso konkurenca s žitom in druzimi pridelki. 13. Slabo hišno 1 • v i ft 1 « 1 • 1 • A 1 zdravniško pomoč. A tudi še nekaj druzega je vzeti v pošte v. Bosna in Hercegovina, ča ostanete avstrij- , kolikor bol j boste postali obl judeni, zahte- gospodarstvo 14 Prehuda uclanost žganju in drugim ski boste « Za tako osnovo je pred vali tudi več zdravniške moči. Odkod pa zopet tu nega dovolienja, kakor se podi zdravnikov? Zeló enako vprašanje je bilo pred malo le z dopusčervjem vladnim ravno tako potreba vlad-kmetijske smejo snovati Vred. 71 škodljivim pijačam. — Vsej tej nezlogi zamorejo pa le društva ne posamesne osebe ia sicer kmetijska društva v okom priti, katerim so dobro znane vse bolecine ne-grečnega kmeta. — Kmetijska podružnica novomeška uljudno vabi vse gospode posestnike in gospodarje, katerim bije srce za blagor in pravi napredek kmetijskega slami na pravem mestu, posebno pa velečastito duhov-ščino in ljudsko učiteljstvo, naj bi delala ta dva Častita stanova, kakor za duševno omiko sploh , tako tudi za materijalni blagostan kmeta, ter ustanovila v ta namen v vsaki farni vasi tako zvana ,,vaščanska kmetijska društva", ki bila bi v z vezi s podružnico kmetij sko v Novomestu, da delovali bi potem skupaj, ter posnemali prigovor Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja „viribus unitis" z združenimi močmi : za vero, dom, j.kmecki blagostan" in cesarja — Namen vaščanskih društev bode ta, da zboljšalo bi se materijalno stanje kmečkega stanů, in sicer: 1. S poduČevanjem o umném gospodarstvu, kar zgodilo bi se na ta način, da osno* vala bi se v vsaki ljudski šoli nadaljevalna kmetijska šola, katero o-bis kovali bi tudi odraščeni. 2. 8 čitanjem (branjem) kmetijskih časnikov in kn jig. 3. Z vstanov-ljenjem koristnih zavodov, na pr. srenjskih zakladnic (blagajnic) in srenjskih hranilnie. 4. Da se kmetu pri-ložnost dá, da zamore prideike svoje Jahko prodati in da dobi dobrih semen, žlahnih cepičev, da napravijo se brez-dimne sušilnice, da dobé se novi plugi in stroji itd. 5. Da skrbi društvo za to, da napravi vsak gospodar gnojno jamo, za izpeljanje gnojnice na polje naj kupi pa društvo sode, ki bi jih razposojevalo potem brez-plačno društvenikorn, za malo plačo pa nedruštvenikom. 6. Da gleda društvo na to, da zavarje vsak gospodar vse svoje imetje. 7. Da obvaruje kolikor mogoče društvo kmetom posestva. 8. Da napravile bi se srenjske bolnišnice. 9. Da zaslužil bi kmet tudi na drug način kaj denarja itd. Dr. Albin Poznik, Anton Derganc, načelnik. tajnik kmetijske družbe. Iz Kranja 27. febr. — Danes zjutraj kmalu po 8. uri se je vnela v kokriškem predmestji pristava tukaj-šnjega posestnika gosp. Tomaža Pavšlerja. Od hudobne roke zažgano s klajo in senom napolnjeno poslopje je zgorelo popolnem. Naša požarna bramba, kateri so vo-jaki tukajšnje baterije koj na pomoč prihiteli in jo hva-levredno podpírali, se je dobro obnesla in nas je obva-rovala veče nesreće. Iz Borovnice 18. febr. J. B. *) - V 4. štev. „Novic" v spisu gosp Dav. Trstenjaka ,,o kranjskih cerkvah 1. 1323." — nahaja se tudi fara z imenom ,,Freunrez" ter se vpraša : kje je ta fara? Na to vprašanje rnogel bi jaz , če tudi ne popolno dokazovalno , vsaj na videz dokazovalno povcdati! — Gotovo je, da je grajšcina v Bisti 'i „Freudenthal" nad oOO let stara , gotovo ter dokazano je, da so se tu prvotno naselili nemški ,,menihiu z imenom ,,Katajzarji". Kakor po več samostanih, tako so tudi tu ustanovili faro , v katero je spadalo vse tukajšnje okolicno prebivalstvo ! Kakor ustno poročilo na-glaša , bila je tu izredno lepa cerkev , večidel delo le domaćih umetnikov (menihov). Kakor več druzih samo- stanov, tako ja tudi tega spraznil césar Jožef II. Potem se je fara razkosila (ali pa še prej) in pozneje tudi imenovana cerkev podrla, od katere so se raznim družim cerkvam vsa umetniška delà oddala. Tako na primer v Borovnico trije kamniti oltarji, ki so res mojster-sko delo ! Potem, ko so bili ti menihi pregnani, prišli so tudi kmetje izpod njihove oblasti, pod katero so bili, (kakor jaz po delih sodim) slabši od sužnjev. Preveč imel bi pisati, ko bi hotel vse na drobno dokazati, do- *) Po naključbi založeno. Vred. volj tu govorijo dogodbe. — Ker sem uže ravno pri zgo-dovini, naj povem še to-le: Ko je césar Franc 1. na-stopil vladařstvo , potoval je po raznih krajih — tako tudi v Trst. Iz Ljubljane v Trst ni bilo druge poti, nego po močvirji po vodi do Brega in od tod pes ali jahajoČ čez hřibe v Cerknico in od tod naprej. Ko césar Franc iz Trsta gredoč hoče ogledati naše moc-vir je, moral je po tej poti — in noc ga obiđe na kraju barja (močvirja), predno je stopil v coin. Zato tukaj prenoći. Zjutraj, predno odpotuje, želi izvedeti , kako se pravi tej vasi. Odgovorilo se mu je , da vas z malo kočicami nima imena — razen ,.na kraju barja" — od tod Baravnica. Cesar dal je nato ime svojemu preno-čišču ,,Franzdorf". Ako je temu res tako, morali bi v slovenšcini pisati Barjenica — od „barja" (močvirja), a ne Borovnica — od borovca, katerega tu nié ni. Ko bi pa kdo vsejeduo temu oporekal ter rekel : Franzdorf ima ime od ,,Franzbeeren'ť! — ne od Franca I. — se mu lahko odgovori, da tu v okolični daljavi najmanj dveh ur ne dobi se jagod borov nic. Tedaj naj veljá — da smo ponosni, da je tù césar spal — prvo! ~ Toliko povem jaz; Če pa kdo drug vé kaj bolj istinitega, naj pové, ker le s tem se spravi zgodovinska resnica na dan. Iz Ljubljane. — Tukajšnja hrani lnica je v svojem občnem zboru 28. svečana, kakor druga leta, tako tudi letos lepo svoto odlocila v podporo mnogim šol-skim, ubožnim in drugim zavodom. Po tem sklepu do- bijo: Ljubljanska ubožnica 2500 goid. — Za obleko v čitalnici obdarovanih ubozih šolskib otrok 200 gold. — Za božičnico v zavodu malih otrok ^00 goid. — V podporo revnim gimnazijstom v Ljubljani 200 gold., v No-vomestu 100 gold. t in v Kočevji 100 gold. — V podporo ubogim realcem v Ljubljani 200 gold. — Preparandiji v Ljubljani 100 gold. — Prvi mestni ljudski šoli 150 gold., drugi mestni ljudski šoli 250 gold. — Za nakup učnih pripomočkov a) ,,národní šoli" 150 gold,, in b) ,;Schulpťennigu ' 150 gold, — Za razdelitev šol- skega orodja med revne učenke tukajšnje nunske šole 200 gold, in v Skofji Loki 100 gold — Za luteránsko šolo 200 gold. — V podporo revnim učencem na deški ljudski šoli v Novomestu 100 gold. — V podporo revnim učencem tukajšnje podkovske šole 100 gold. — V podporo revnim učenkám na tukajšnji dekliški ljudski šoli 100 gold. — V podporo revnim učencem ljudske šole na močvirji 50 gold. — v podporo revnim učenkám na tukajšnji preparandiji 100 gold. — V podporo učenkám na dekliški šoli v Kočevji 50 gold. — V podporo revnim kranjskim učencem v viših razredih Krške meščanske šole 100 gold. — Za šolsko in risarsko orodje revnim rokodelskim učencem na I. tukajšnji deški ljudski šoli 50 gold, in rokodelskim učencem na II. deški ljudski šoli 50 gold. — V podporo glasbeni šoli âihar-moničnega društva 200 gold. — V podporo glasbeni matici 50 gold. - Za vzdržanje tukajšujega zavoda za male otroke 200 gold. — Za tukajšnjo podporno in oskrbovalno družbo bolnikov 100 gold. —- Tukajšnji požarni straži 500 gold. - Za vzdržanje tukajšnje otro-ške bolnišnice 220 gold. — V podporo revnih bolnikov pri odhodu iz tukajšnje bolnišnice 200 gold — Za opol-dansko hrano revnim kranjskim dijakom v Gradcu 100 gold. — Blagajnici delavcev in invalidov 100 gold. —- V podporo tukajšnjemu gledališču za leto 1880/81. 450 gold. — Delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld. — Tukajšnjemu katol. rokodelskemu društvu 50 gold. — Vincencijevemu društvu za podporo hiralnice 200 gld. — Za deški azil 200 gold, in deški sirotnišnici 200 gold. — V podporo Vincencijeve konference pri sv. Jakobu 100 gold. — Za Loschnarjevo ustanovo družbi kranjskih zdravnikov 200 gold. — Kranjskemu deželnemu muzeju 12 za nadaljevanje starinskih izkopavanj 200 gold podporo tukajšnje dekliške sirotnišnice 150 gold. žarni brambi v Krškem za napravo gasilneg Po orodjž (Pevsko društvo „Laib. Liedertafel'') nikoli ni bilo treba, je šio rakom žvižgat ? katerega 200 gld., v ťostojm 3UU gld. m v Topiican ou goia. — iicic, eaen prvin auševnm poûporni&ov „inovic- z uu-podporo čebelarskemu društvu 50 gold. Vrh tega se licnimi pesmami, je 22. dne svečana po hudi bolezni v Postojni 300 gld. in v Toplicah 50 gold lič Fr. Svet eden prvih duševnih podpornikov „Novic" z od Prečastiti gospod župnik v pokoj je lánsko leto po toči poškodovanim Dolenjcem novo- Ljublj meškeg okraj podarilo 1000 gold Pogorelcem v In mestnim umrl banke „Slovenij Vrli rodoljub bil je res žrtva nesrecne (( Kamniku za nakup semen 150 gold ubogim o priliki odpretja novega hranilničnega poslopj Naj 7 v miru pociva t ki mu je vzela vse njegovo imetje, slovesnem sprevodu so 27. dne u. m Po vsem tem znašajo navedeni milodari mili na pokopališČe gimnazijci svojega 500 gold 11.220 gold hranilnično^vodstvo nasvetovalo občnemu zboru rleg spre- tovariša Gori navedenih 46 podpornih rubrik je Karola Mar šálek a, ki je po kratki bolezni je brez debate sprejel, razen podp ki jih u. m. umrl Bil je osmošolec odličen v jih tico", za katero je gosp. dr. Zupanec predlog stav glasbeno ma- študijah po vseh razredih prvi, pa tudi v muziki zase- > naj dal je častni prostor na tukaj gimnazij Slušatelj se jej namesto 50 gold, daruje 100 gold., al predlog je gornje gimnazije so rakev njegovo obložili z mnogimi, oče pádel z manjšino dveh glasov (F citalniČnih proštorih) in torek prav posebno sijajno kraljeval lep Pust v nedelj krasnimi věnci. Bodi mu mljica lahka v (.Društvo Marijine bratovšine) je ravnokar na namrec teransko društ klenem salonu napravilo v ki okinčanem ste deljo je světlo dalo letno sporočilo za 1880 razvidno Iz tega poročila 7 bil obilo obiskao novih udo in jako živahen včeraj (pustni torek) pa je Soko- za 1017 gold da je društvo preteklo leto pridobilo 149 in da premoženje njegovo se je pomnožilo Oboj to dokaz, kako priljubi] lova m ask ar ada v dvoranah čitalničnih končala pustne to društvo našemu ljudstvu, ki si z majhnim píačilom i veselice tako , da je ta veselica zopet bila kro tukajšnjih javnih veselic. Krasno okinčani prostor 700 gostov, mask obilo in mnogo jako elegantnih , dar vse v najlepšem redu vseh nad vse zagotovi lep pogreb in nekaj maš zadušnic. Društvo ima sedaj premoženja 23 454 gold in štej 1923 udov 7 vse živo národno gi uu, pa > cuuai voc v uaji^pocui i , kaj hočeš več? Velečastiti gospod deželni Predsednik mu je mestni odbornik in hišnik gosp. Josip ; Regal 77 7 Laib. Wochenbl < predsednik s svoj rodovino y gosp. gener in mnogi svetom se skuša Vesteneck pred častniki bili so pričujoči, a viděli smo tudi nekatere go pode in gospé, ki sicer memo čitalnice in ,,Novicah prati in popisuje tudi v „Narodu", ,,Slovencu" gredó, sinoči pa so bili prav zadovoljni v narodni gnječi. (SkuŠnje za babice) vršile so se dne 24. in 26. februarija v slovenskem jeziku. Izprašanih bilo je 14 babic, med njimi je 13 Slovenk (12 iz Kranjskeg iz Štajarskega) in 1 Hrvatica. Skušnjo prestale so venski listi so omenil nad tem more spodtik je tilmmmm^m omenjeno dogodbo tako etc Vsi slo dogodbo. Kako da se ,,Narod" v r Y , kaj izostalo? ker se mu je uže zdelo 7 da dobrim vspehom , 6 dobro prav bila potrjena > dostojno, ena pa ni Seme ruskega lami je v Ljubljani. Kđop ga je naročil, naj nemudoma pride po-nj. Cena mu je...... gold 10 kr. za stari mernik. dami Varimo se jud o v zdravnikov posla prof. S s temi bese unidan v budgetnem od Noviéar domaćih tujih dežei. boru se upiral zoper medicinsko fakulteto v Levovu ces > da uže zdaj je polovica judov med medicinarj 7 na dunajski medicinski fakulteti ljubljanski bolnišnici v zbor Du n aj posla Lienbacherjev šolski predlog ni aamo provzročil burno debato, temveč je zdaj služba sekundarja izpraznena in edini komp tent za njo je pri njenem razpisu da tudi slovenskega jezika nezmožen resi ravnokar z Dunaja došli dr. Greg tukajšnjega mestnega to službo. w * sreči 7 sin zdravnika, ki se ve judov penz. tudi pouličně škandale , za katere so liberalci najel drhal nemških dijakov leg 7 7 da poslanca jem vj obraz povedati ; policij ki so razsajali pred stanovan se ne boj nikomur resnice v .Je pria nekoliko jalcev, Je ves posoben za pa jih zopet izpustila, in preiskuje zdaj grdi škandal da ministerstvo pripravlja predlog Sliši se za Vitezu dr. Kalteneggerju napravijo njegovi politični prijatelji v kazini jutri banket, s katerim se vpeljanje borsnega davka, ki bi zlasti judovske de-narničarje, a po pravici, zeló pritisnil, — zato velik od njega pred odhodom njegovim na Dunaj poslovij Če bo načelnik konstitucijskega društva dr. Schrey slovo jemajočemu voditelju pl. Kalteneggerju v istem duhu na- pival 7 m kakor je 18 dne svečana društvo nagovarjal krič med Israelj Cesarje1 jemajo. Iz Zagreba Rudolfa v Egiptu slovesno spre t8chiedenenKampf" ^na odloČni boj) proti dandanašnji vladni sistemi, moralo bi vsakega druzeg gl lit v dežel se vršile kakor dozdaj Znamenja se množijo, da prihodnj« bodo tako gladko in so zbor ne da ne 6Í pade gosta pri takem banketu strah biti „Storung der offentlichen Ruhe und Ordnung - V 2. številki „Slov. Pravnika", ki ga izdaji dr. Alf. Mosche, nahajamo med drugimi članki spis dr šav spod v naših slovenskih de stranke se bodo nasproti stale: stranka v lad teri gl aro dne) ka- * » m> je ? v ii i u c» , - on