Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naroinina Din 20—, za inozemstvo Din 50—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 4. septembra 1936	Štev. 18
Napravimo red!
Zadnjič smo pisali, kako si lahko sami napravimo ceno in kako potrebno je, da si jo napravimo. Danes pa se pomenimo še o neki drugi samopomoči, ki jo iudi nujno potrebujemo.
Pravijo, da je treba dveh, če se hoče koga ociganiti, in sicer cigana, ki ocigani, in pa nepre-vidneža, ki se pusti ociganiti. V hmeljski kupčiji se gotovo mnogo cigani, toda zakaj bi moral biti oci-ganjen vedno vprav hmeljar, to je res nerazumljivo.
Kdo pa cigani hmeljarja? Menda tekači, ki ga begajo z raznimi razburljivimi in lažnivimi vestmi, samo da čim ceneje iztisnejo hmelj iz njega. Toda če bi hmeljar le toliko hotel pomagati sam sebi, da bi vsakega takega tekača, ki mu na vse mogoče načine skuša tudi izpod cene izvabiti pridelek, prijavi! hmeljarskemu nadzorniku ali sreskemu načelstvu, pa bi bilo takega ciganjenja kaj hitro konec.
Toda človek bi skoro trdil, da tekači še ne ciganijo najhuje ali vsaj ne tako očitno, kakor nekateri, ki se že ponosno štejejo med prave kupce in celo za izvoznike. In kdo so ti? Vsi jih poznamo, pa se leto za letom zopet pustimo ciganih od njih. To so namreč kupci, ki dajo po nakupovalcih nakupiti hmelja, potem pa ga pri prevzemu zvržejo ter zopet kupijo in prevzamejo šele potem, ko so pustili hmeljarja dovolj dolgo čakati, po znatno nižji ceni seveda. Pa je zopet kriv hmeljar, ker se pusti ociganiti. Hmelj je bil kupljen po uzancah, ki predpisujejo, da mora kupec vzeti in zapečatiti kontrolni vzorec. Samo tak vzorec je merodajen, če pride do spora, v koliko hmelj odgovarja ali ne. Vkljub temu pa se dnevno nekaj hmelja zvrže, seveda vedno pri istih kupcih, ki že od vsega početka na to računajo, ne da bi se
Vzorčni sejem
Hmeljarske zadruge v Žaicu nudi najboljšo priliko vsakemu hmeljarju, da po čim boljši ceni vnovči svoj pridelek, pa tudi kupcu, da na najenostavnejši način čim hitreje in ceneje nakupi potrebne količine hmelja.
hmeljarji sklicevali na uzance. Zato pa ponovno opozarjamo vse hmeljarje, da se ne dajo ciganih. Če kupec noče prevzeti blaga, pokličite takoj razsodišče, pri katerem mora gladko propasti, ako nima kontrolnega vzorca. Uzance imamo zato, da se jih drži kupec kakor prodajalec in od hmeljarjev samih je odvisno, da se ne dajo več izrabljati in izkoriščati po mili volji od raznih pijavk. Kdor hoče trgovati in špekulirati, naj dela to na svoj račun, ne pa na račun hmeljarjev! Zato pa tudi vse take primere, ko se hmelj neopravičeno zvrže, prijavile prav tako kakor tekače, ker tudi tu se mora že enkrat napraviti red, da bo hmeljar prenehal biti igrača tu- ali inozemskih koristolovcev.
Urejeno znamko vanj e.
Znamkovanje hmelja se je končno le tudi pri nas nekako uredilo. Vkljub temu, da imamo že od leta 1932 tozadevni zakon in pravilnik, se je pri nas delalo kar po starem naprej, samo da se zavaruje neke zasebne koristi. Sedaj pa se je le javne koristi predpostavilo zasebnim in se ves naš hmelj znamkuje. To pa je zlasti v interesu Savinjske doline, ki ohrani svojo staro znamko, dočim dobe ostali kraji docela drugačno. Doslej se je namreč na svetovnem tržišču vedno ponujalo zelo mnogo »štajerskega hmelja, ki ne more biti signiran.« Ta hmelj, ki je zraslel tudi na Poljskem, v Delgiji ali
Prodajajte počasi in previdno ter zahtevajte vedno na j višje dnevne cene!
Vojvodini, je seveda močno konkuriral savinjskemu hmelju, kot »prav tako dober, le da se ne da znam-kovati, ker je znamkovanje omejeno samo na majhen okoliš«. Dandanes neznamkovanega štajerskega hmelja ni več, ker se lahko znamkuje ves, četudi pod dvema različnima znamkama. Zato bo konkurenca neznamkovanega »Štajerca« iz Vojvodine, Poljske in Belgije odpadla in če radi ničesar drugega, je že radi tega bilo nujno potrebno, da se znamkovanje hmelja pri nas uredi na novi, zakoniti podlagi.
Sicer pa pri znamkovanju posebnih novosti ni. Ožja Savinjska dolina, to so sodni okraji Celje, Vransko in Gornji grad ohranijo dosedanjo znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina«, ostali kraji pa imajo novo znamko »Dravska banovina«.
Novo pri znamkovanju pa je plombiranje vreč pri producentu. Sicer bi se to tudi prej moralo vršiti, pa se ni, temveč so kar občine izdajale poverilnice. Pri takem načinu overovljenja izvora je bila seveda provenienca hmelja kaj slabo zajamčena in ni čudno, če so se vedno zopet in zopet pojavljale govorice, kaj vse se znamkuje kot savinjski hmelj. Povsod, kjer znamkujejo hmelj, ga tudi že pri producentu plombirajo, ker le na ta način je provenienca res kar najbolj zajamčena in le v interesu naše znamke je, da se je vpeljalo to tudi pri nas.
Plombiranje hmelja po občinah vrše posebni zapriseženi poverjeniki in njihovi namestniki, kakor so bili v vsaki občini objavljeni. Za svoje delo, ki je zlasti v nekaterih občinah tudi zelo naporno, dobe odškodnino, in sicer dinar od vsake bale. Pa so nekateri takoj pričeli gonjo proti temu, češ, zopet nepotrebni izdatki iz hmeljarjevega žepa. Pa ni tako. Ti izdatki so prvič neobhodno potrebni, ako naj bo naše znamkovanje res zanesljivo ter uživa potrebni ugled. Drugič pa nikakor ni potrebno, da gredo ti izdatki iz hmeljarjevega žepa. Znamkovanje ni obvezno ter bo zato zahteval hmeljar plombiranje vreč le na izrecno željo kupca. Če torej kupec pri nakupu hmelja zahteva poverilnico, naj mu hmeljar kar pove, koliko bal bo imel ter odločno zahteva takoj tudi toliko dinarjev na roko. Noben kupec radi 10 do 15 ali nekaj več dinarjev, ki jih bo moral plačati za poverilnico in plombiranje, ne bo razdrl ali puslil kupčije. Glavno je le, da hmeljar te dinarje zahteva takoj tedaj, ko
proda hmelj in preden podpiše zaključnico, ne pa šele potem, ko že hmelj pripelje kupcu ah šele pri izplačilu.
Brez dvoma se bodo letos, ko se prvič znamkuje po novem zakonu, pokazale še nekatere težave in nedostatki, kajti vsak začetek je težak. Nobene težave več pa ne bo na temelju letošnjih izkušenj za prihodnje leto še vse potrebno izpopolniti, da bo šlo delo gladko od rok in da bo naše znamkovanje v vsakem oziru ustrezalo zahtevam sodobnega overovljenja krajevnega izvora hmelja. Ker kupec ne ve naprej, če bo moral hmelj znamkovali ali ne, bo zahteval za vsak slučaj plombiran hmelj in tako bomo že prihodnje leto imeli večino hmelja znamkovanega. Potem pa tudi prehod iz neobveznega v obvezno znamkovanje ne bo povzročal nobenih težav več in se bo v slučaju potrebe tudi to mimogrede lahko izvršilo.
Napačno je
1.	Ce z neumestnim ponujanjem tlačiš ceno in ne zahtevaš dosledno najvišje dnevne cene.
2.	Če nasedaš raznim prevaram in ne prijaviš takoj vsakega, ki te hoče ali pa te je že opetnajstil.
3.	Če ne daš hmelja plombirati in ne zahtevaš pristojbine zato od kupca.
Pravilno je
1.	Da daš vzorec svojega hmelja na vzorčni sejem in pooblastiš zadrugo, da ti ga proda, če si se že odločil za prodajo in ne dosežeš doma primerne cene. Tako boš bolje vnovčil pridelek m ne pokvaril cene s ponujanjem.
2.	Da zasleduješ točno poročila in prodaš po svoji uvidevnosti; vsakega, ki te hoče opehariti pri prodaji ali prevzemu, pa takoj prijaviš.
3.	Da daš hmelj brezpogojno že doma plombirati po poverjeniku tvoje občine, seveda le, če je kupec to zahteval; v tem primeru pa tudi že pri sklepu kupčije zahtevaš, da ti povrne pristojbino, t. j. dinar od bale.
Razno.
Vzorčni sejem hmelja, ki ga tudi letos prireja Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu, je preteklo nedeljo 50. pr. m. točno ob 9. uri dopoldne otvoril kot pokrovitelj ban Dravske, banovine g. dr. Marko Natlačen. Ob otvoritvi, kateri so prisostvovali številni hmeljarji z vseh strani Savinjske doline, je g. bana pozdravil načelnik zadruge g. Mihelčič ter v kratkem in jedrnatem govoru orisal važnost hmeljarstva za Savinjsko dolino. Nato je povzel besedo pokrovitelj, ban dr. Natlačen, poudaril važnost in pomen hmeljarstva za našo banovino in vso državo, podčrtal vse pereče potrebe našega hmeljarstva, naglasil važnost hmeljarske zadruge ter
vzorčnega sejma in proglasil sejem za otvorjen. Nalo si je g. ban v spremstvu načelstva zadruge ogledal vzorce, čestital prirediteljem k uspeli organizaciji in želel sejmu mnogo uspeha. Hmeljarji so z viharnim odobravanjem sprejeli veliko razumevanje g. bana za naše hmeljarstvo in njegove potrebe. •
Vse prijave in pritožbe radi nesolidnega nakupa in prevzema, nepravilnega postopanja nakupovalcev itd. hmeljarji lahko oddajo tudi v pisarni Banovinske hmelj-ske komisije ali pa na zadružnem vzorčnem sejmu v Žalcu.
Uvoz hmelja v Francijo je znašal po francoski statistiki v prvem letošnjem polletju 3888 stotov, in sicer je uvozila CSR 3014 stotov, Nemčija 380 in Jugoslavija 1’34 stotov.
Hmeljski izvozni davek v Nemčiji je ustanovljen letos na 25%. Vsak hmeljar bo torej moral plačati pri prodaji 25 % izkupička kot izvozni davek oziroma mu bo že kupec moral ta znesek odtegniti pri izplačilu kupne vsote.
Hmeljarska poročila.
Savinjska dolina: Obiranje je v splošnem končano in računa se, da letošnji pridelek glede množine pač nekoliko zaostaja za lanskim, glede kakovosti pa ga prekaša, ker imamo letos vsaj '15% v barvi dobrega blaga. Le iz prvoobranih nasadov je blago bolj lahko, sicer pa je dozorelo ter prav težke in v vsakem oziru prvovrstne kakovosti. — Kupčija je letos kaj hitro pričela, da je bilo le nekaj blaga na razpolago. Začetne cene so bile 20—25 din za kg ter se pri bolj ali manj čvrsti tendenci vzdržujejo. Izjemoma se je z napitnino plačalo za najboljše blago že tudi nad 26 din, za slabše in zlasti v barvi zelo kvarno pa tudi po 20 din za kg. Kupuje se največ za ameriški in angleški račun. Tendenca je v splošnem za gladko zeleno biago precej čvrsta. Prodanih je doslej že kakih 35% pridelka.
Vojvodina: Obiranje hmelja je v polnem teku, vendar bo glede množine letina vsekakor zaostajala za lansko. Kakovost letošnjega pridelka je radi neugodnega vremena tik pred obiranjem mnogo trpela, vendar bo tudi še nekaj prav lepega blaga. — S kupčijo se polagoma pričenja in se nudi za najboljše blago nekaj pod 20 din za kg.
češkoslovaška:	Obiranje hmelja ie v pol-
nem teku in gre razmeroma hitro od rok. Radi ugodnejšega vremena se je rjavenje kobul ustavilo ter se nabere pretežno prav dobro in tudi v barvi zadovoljivo blago Računa se, da bo letošnji pridelek le znašal kakih 50% več kakor lanski. — Kupčija je tudi že pričela. Lanski uvozni kontingent v Nemčijo še ni bil izrabljen, pa so začeli zato prvi nakupi predvsem za nemški račun. Tako notira sedaj letošnji pridelek ža-teški 25—36 din, Uštek in Roudnice pa 14—25 din za kg dočim lanski žateški 24 — 27 din za kg. Z nakupovanjem
Ne ssonuiajte pod nobenim pogojem, da ne pokvarite cene!
Slabše blago najprej preberite, da boste dražje prodali!
v večjem obsegu se bo vsekakor šele pričelo, ko bo obiranje vsaj v glavnem končano in tako že dovolj blaga na razpolago. Zaenkrat se trži žateški hmelj največ v ceni 25—33 din za kg.
Nemčija: Obiranje polagoma pričenja, vendar se je letos precej zavleklo, četudi je bilo ponekod treba pričeti že s podbiranjem. Splošno se računa, da letošnji pridelek glede množine ne bo dosegel lanskega, pa tudi glede kakovosti ne, četudi bodo skrbno škropljeni nasadi dali v barvi zadovoljiv pridelek. Vreme je zadnji čas nekoliko boljše ter ne ovira obiranja. Posebna uradna komisija je precenila celokupni pridelek v Nemčiji letos na 90.000—98.000 stotov, dočim je znašal lani 107.100 stotov, in sjcer bi se pridelalo v Hallertauu letos 58.000-65.000 (lani 69.831), Spalt 8500-9000 (7902), Hersbruck 4000 (7252), Jura 1000 (675), Aischgrund 500 (687), Rheinpfalz 1000 (1028), Tettnang 8500 (9076), Rottenburg 5500 (6794), Baden 2000 (2280), Bodensee 500 (548) in ostali kraji 1000 (1027) stotov. — Z vnovčeva-njem letošnjega pridelka se še ni pričelo, še manj pa z izvozom; le za doma je bilo prodanih par manjših partij po 65—70 din za kg. Sicer pa je tržišče mirno tudi za lanski pridelek in pride le semtertje še do kakega zaključka za domačo porabo po 45—61 din in za izvoz po 14—19 din za kg (Hallertau).
Francija: Končno se je le vreme nekoliko izboljšalo, da bo mogel hmelj dozoreti. Sicer pa so nasadi dobro ¡zdržali in računa se, da bo letošnji pridelek glede množine vsekakor dosegel lanskega, glede kakovosti,pa bo še odločilno vreme zadnjih dni. — Tržišče je luiino, t\er za lansKi pridelek ni več zanimanja, letošnjega pa še ni na razpolago.
Poljska : Obilne padavine so ustavile nadaljno širjenje rdečega pajka, pač pa se pojavljajo semtertje bolhači v večjem obsegu. Sicer pa hmelj zelo neenakomerno dozoreva in se bo tudi obiranje zavleklo. Tako se na lažjih legah že pridno obira, na težjih pa bo treba še počakati. Računa se, da pridelek niti glede množine niti glede kakovosti ne bo dosegel lanskega. — Kupčija še ni pričela, pač pa se že ponuja v predprodaji za letošnji pridelek 3o 15 din za kg.
Belgija: Bolj toplo in suho vreme je ustavilo • nadaljnje širjenje peronospore tako, da so se izgledi na letošnji pridelek zopet izboljšali. — Na tržišču je tendenca precej čvrsta in letošnji pridelek notira v predprodaji Poperinghe do 18 din za kg.
Anglija: Četudi se vreme' ni toliko izboljšalo, so si le nasadi nekoliko opomogli in zopet boljše obetajo. Vsekakor pa je rastlina ponekod močno zaostala v razvoju in se bo tudi obiranje zavleklo. — Tržišče je docela mirno in za lanski pridelek ni več zanimanja.
Amerika: Pri ugodnejšem vremenu so se izgledi na letošnji pridelek še izboljšali, četudi bo vsekakor zaostal za lanskim. Obiranje je večinoma že v polnem teku. — Tržišče je mirno in pričakuje nove kupčije. Cene pa se drže in prejkoslej notira domači pridelek lanski 28—35 din, predlanski 20—25 din in sta-
rejši 15—17 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 52 do 70 din za kg. V splošnem pa na tržišču ni povpraševanja, pa tudi ponudbe ne. Za letošnji pridelek je že prišlo do par zaključkov po 30—32 din za kg.
Za razvedrilo.
Točno.
»Papa, kaj je to: šef?«
»Veš, sinko, šef je gospod, ki pride vedno prepozno, če pridem jaz prezgodaj, in vedno prezgodaj, če pridem jaz prepozno.«
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRA9SHE BDNOfflNE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
V novi lastni palači	registrovana zadruga z neomejen
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice