m Poštnina plačana v gotovini "i4» a'* LJUBLJANA, 7. FEBRUARJA 19U "jRSTVO v LJUBI M t —f»-.vsSV— - . •; Mo 47 Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba*. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnina Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. iisserate in reklamacije sprejema uprava .Domoljuba*. _ Telefon 29-92. Pozabljena mtjnosi V teh dneh sestavljajo država, banovina In občine svoje proračune. Ob tej priliki se na dolgo in široko razpravlja o najrazličnejših potrebah in programih. Zlasti ljubljanski ob-i: činski svet se skoro v vsaki svoji seji peča z fdalekosežniini načrti, ki razgrinjajo pred nami bodoče zunanje lice naše slovenske prestolice. Uf Kmetiški človek poročil o sejah ljubljan-;'B skega oltčinskega sveta navadno ne bere, ker fig si pač misli, da se ga ta ne tiče. In vendar temu mg ni tako. Ne glede na to, da je Ljubljana poli-® tično iu kulturno središče vsega naroda ter S ima zato sleherni slovenski človek interes na »razvoju in napredku naše Ljubljane, je Ljub-|Sljana tudi važno gospodarsko središče za ves ■ zapadni del Slovenije. Se več: na desettisoče HB kmetiškega ljudstva živi tesno gospodarsko so-||gžitje z Ljubljano, kajti sem prodajajo svoje S svoje pridelke in tu kupujejo svoje potrebščine. S Na davčni politiki ljubljanske mestne ob-Sgčine jo kinetiško prebivalstvo skoro ravno tako f'f intereserino kakor na davčni politiki svoje do-||mačo občine. Kakor vidimo iz ljubljanskih Umestnih proračunov, znese velik del dohodkov Ljubljane n. pr. mitnina, ki zadeva tudi kmeta prav v živo. saj mora plačati na mitnici pre-™ cejšnjo pristojbino za vsak uvožen liter mleka, H za vsako jajce, za vsako kilo krompirja, skratka II za vse. Kazen tega krije kmet večino svojih |Hpotrebščin v ljubljanskih trgovinah, kjer mora g vnovič plačati mitnino za vsako malenkost, ki M je uvozil v mesto trgovec in jo sedaj pro-S daja kmetu. Mirno torej lahko trdimo, da nosi wrvelik del ljubljanskih mestnih dohodkov oko-||Tiški kmet || Tu se nam takoj odpre prav obširno polje || vprašanj, ki se ne tičejo samo ljubljanskega meščana in njegovega občinskega sveta, temveč tudi prebivalstva onih krajev, ki leže v ljubljanskem okolišu in ima zato Ljubljana dolžnost, da se ozira tudi na te potrebe. Ne utegnemo se danes pečati z vsemi, toda na eno, v zadnjih letih popolnoma pozabljeno nujnost pa moramo vendarle opozoriti, saj vidi-| rno< da se zanjo danes živ krst več ne zmeni. I To je vprašanje — ljubljanske trinice. I Pred kakimi desetimi leti je nekaj ča.;a 1 gospodarila na ljubljanskem magistratu tako-fzvana »Zveza delovnega ljudstva«, k. je ta-|koj ob svojem nastopu pregledala vsa večja vprašanja ljubljanskega mesta ter jih začela | velikopotezno reševati. Tako je uredita pere-|če vprašanje električne sile, zgradila klavnico, i potem naj bi pa prišla takoj na vrsto tržnica, I ki je bila projektirana v zvezi z gradnjo no-ivega magistrata. No — pa ta >Zveza delov-|nega ljudstva« je odšla in z njo menda tudi | njeni načrti. I In vendar dane3 — če izvzamemo vpra-I Sanje regulacije Ljubljanice, prav gotovo ni iRobeno vprašanje v Ljubljani tako nujno, kot to, kajti sedanje stanje je za tako mesto že pravi škandal. Kdor pogleda na vrsto neokusnih kolib in barak med mesarskim in frančiškanskim mostom, si bo mislil, da je u zani-nikarnem balkanskem gnezdu ne pa v presto-lici kulturnega naroda. Pa to je končno stvar Ljubljančanov samih, toda stvar desettisočev okoliškega kmetiškega prebivalstva je, če mora na mitnicah plačati visoke pristojbine od vsake najmanjše uvožene malenkosti zato, da sme potem na Vodnikovem trgu ter v sosednjih ulicah stati v blatu in dežju, se peči na solne,u, prezebati v snegu in viharju, kjer se jim razen tega še kvari pristradano blago. Danes je položaj po kmetih tak, da odhaja na stotine kme-tiških ženic zjutraj brez zajtrka v mesto, kjer prezebajo in se motijo potem vse dopoldne na trgu, da izkupijo par dinarčkov, ki jih zopet puste v mestu za nekaj zrn kave ali za nov Najstarejše in najmočnejše zavarovalnice v Nemčiji, na Angleškem in Ameriki, koder je zavarovanje na najvišji stopnji razvoja, so bile ustanovljene na vzajemni podlagi. Pri pozneje ustanovljenih zavarovalnicah prevladuje oblika delniške družbe. V zadnjih letih se je v Nemčiji mnogo razpravljalo, katera oblika zavarovalnice je za zavarovanca varnejša — ali delniška družba ali vzajemna zavarovalnica. Po dejstvih sodeč se zdi, da je ta pravda izpadla ugodno za vzajemne zavarovalnice, kajti časopisi poročajo o močnem nagibanju zavarovalnic k obliki na vzajemni podlagi. Razmah vzajemnih zavarovalnic v Nomčiji je že silno velik; od 40 življenjskih zavarovalnic jih je polovica na vzajemni podlagi z letno premijo 2 milijardi 253 milijonov dinarjev. Tudi pri nas so gotove osebe iz ne preveč čednih razlogov načele vprašanje glede varnosti in odločno trde, da so delniške družbe za zavarovanca mnogo varnejše kot vzajemne zavarovalnice. Ta trditev je naperjena pioti Vzajemni zavarovalnici ter se hoče ž njo spravili v zmoto nepoučene ljudi in jih oplašiti pred našim domačim slovenskim zavodom. Zato mislimo, da ne bo odveč, ako glede varnosti ene in druge oblike zavarovalnic spregovorimo par besedi. Vse zavarovalnice — tako delniške družbe, kakor tudi vzajemno zavarovalnice -- se strinjajo v tom, da pri današnjem razvoju zavarovanja nudijo zavarovancu proti že v naprej točno določeni premiji, ki jo imenujemo fiksno premijo, zavarovanj« in se obvežejo, da bodo zavarovancu ua podlagi zavarovalno pogodbe ob nastopu zavarovanega slučaja po predpasnik. Na Vodnikovem trgu imamo cei štab rediteljev in nadzornikov in stražnikov, ki sitnarijo nad temi ženicami, ki si izmišljujejo vsak dan nove predpise in sitnosti, tode nobenemu ne pade več v glavo, da bi se mesto začelo vendarle že pečati z uresničevanjen: zahteve, o kateri smo že pred tridesetimi let; tolikokrat brali v časopisih, kako nujna je. Ce pregledujemo izdatke ljubljanske mest ne občine v zadnjih letih, vidimo, da je šlo stotisoče za stvari, ki nikakor niso nujne, da se dele visoke podpore za potrebno in nepotrebno, a na to sramoto Ljubljane, ki tako kvari njeno zunanje lice in ki je socijalni greh nad mestnim in vsem okoliškim prebivalstvom, se ne spomni nihče. Prav, ako ne čutite potrebe po rešitvi tegii vprašanja, potem je pa najmanj, kar lahko okoliški kmetje upravičeno zahtevajo, to, da odpravite še mitnino za vse tisto blago, ki se na trgu prodaja, kajti okoličani res ne vedo. zakaj danes to plačujejo. določbah zavarovaluega zakona in splošnih zavarovalnih pogojev, ki so pri vseh zavarovalnicah enaki, izplačale odškodnino. S sklepom zavarovalne pogodbe ima zavarovanec sicer obvezo zavarovalnice za odškodnino, nima pa še odškodnine same. Zavarovanec mora torej zaupati zavarovalnici, da mu bo ob nastopu zavarovanega slučaja odškodnino pravočasno in pošteno izplačala. Kateri zavarovalnici pa zamore zavarovanec zaupati? Če zavarovanec zavarovalnici zaupa izključno samo z ozirom na njeno delniško glavnico, se silno moti, kajti znesek delniško glavnice, katere en del se porabi za ustanovne stroške je v raarevj" z v'-' h veznosti od strani zavarovalnice tako majhen, da kot varnost za zavarovanca niti dobro vpo-štev ne pride. Zavarovanec mora v lastnem interesu zaupati zavarovalnici iz dragih razlogov in ti so: pravilno zavarovalnotehnično poslovanje, nalaganje rezerv po zavarovalnotehničnih predpisih in ustanavljanje varnostnih zakladov za pokrivanje škod v izredno velikem številu in obsegu, ki jih imenujemo katastrofalne, ter dobro in skrbno gospodarstvo z vsem zavaro-valničnitn premoženjem --- zlasti z rezervami in varnostnimi zakladi. Po zavarovalnotehničnih predpisih posluje zavarovalnica predvsem tedaj, če zaračunava pravilno in zadostno premijo, ki jo Zveza zavarovalnic določa za svoja članice. Ta premija ni pretirana in torej za zavarovanca ni krivična ter je tako določena, da more ž njo zavarovalnica 'ie kriti nastale škode, stroške in bremena ter s prebitkom po zavarovalno-tehničnih predpisih nalagati re- RAZGLED PO SVETU Skrb za nezaposlene Jeseni je obljubil ameriški predsednik Roosevelt, da pozimi ne bo treba nikomur stradati. Prej so dobivali nezaposleni podporo od občin in držav, na pobudo predsednika je bila pa ustanovljena uprava za javna dela, ki je dala delo milijonom nezaposlenih. Usluž-beni so pri popravi cest, prekopov, čiščenju gozdov itd. SklAd, ki ga iina ta uprava na razpolago, !>;> pa kmalu pošel. Da ne bodo delavci ostali sredi zime brez dela in zaslužka, bo treba za nadaljevanje predsednikovega načrta še 1116 milijonov dolarjev. Precej natančno so izračunali, da bodo dne 11. februarja Izpraznjeni vsi tozadevni skladi. Te dni sta bila v Beli hiši senatorja Wagnor iz New- yorka ter Costigan iz Colorado iu sta pozvala predsednika, naj pod nobenim pogojem ne preneha s svojim programom, ki je pomagal tako ogromnemu številu siromakov od jeseni pa do srede zime. V vsoto, ki jo bo zahteval predsednik parlamenta, jo vključenih tudi še 350 milijonov dolarjev za direktno pomoč revežem. Ako bo kongres ugodil predsednikovi zahtevi, bodo dobili nadaljni stotisočeri delo in podporo. K temu bo tudi dosti pripomogla postava, ki je bila pred kratkim sprejeto, da je namreč v malih občinah dovoljeno skrajšati delovni čas, vsled česar bo danu nadaljnim nezaposlenim prilika za delo in zaslužek. Le dejnnj je treba, ne pa besedičenja! se je vnel med njim in tihotapci boj, ki je zani nesrečno končal. Zaradi tega je dr. Dollfuj! pozval vse tirolske obrambne zveze, da pridejo na pomoč orožništvu ter začno z odločnim fi. ščenjem ter kaznovanjem vseli krivcev po vsej Tirolski. Nadalje je podkancler Fey izdal vse potrebne ukrepe, da se zajamči popolna varnosl pred prevratniki. Po zakonu 7. dne 30. januarja ki določa odpust vseli uradnikov, ki so se poli! tično udejstvovali proti vladi, se bo začelo ta-koj postopati in sledilo bo odpuščenje iz služb. Pričakovati je odpusta velikega števila uradni-kov. Kancler je končal svoi proglas s pozivom na dck) za prosto in srečno Avstrijo, pa tudi za nemško in krščansko Avstrijo. italija s Število v državnih uradih zaposlenih žensk hoče znižati italijanska vlada. Dosedaj presega po nekaterih strokah število ženskih uradnic število moških nastavijencev. Vlada je strogo naročila, da posamezni upravni oddelki uvedejo zaključeno število za ženske; morejo pa, ako se jim zdi umestno, odsloviti vse ženske iz uradov. Dekleta in žene, ki so zaposlene v industriji, ne sinejo delati več ket 11 ur dnevno. Pred 14 letom dekleta ne sinejo stopati v službo. Dosedaj je veljala prepoved cd 12. leta. To vse je sicer bridka »operacija«, ki pa se bo polagoma pokazala, da jc v koris! žensk samih. Zakaj s tein, da se moške spravi h kruhu, se spravi dekleta v zakon. francija s Za poštenje. V vseh francoskih strankah je začela mladina nastopati z„ vso odločnostjo t proti politiki, kakor so jo vodili doslej razni strankarski voditelji. Zlasti zahteva francoska mladina, da se starci umaknejo iz politike in da se z vso strogostjo obračuna z vsemi koni|>ci-jonisti. nemčija s Napetost tned bitlerjevci in katoliško O | kvijo ie po hujskaških govorih državnega mi-niatra dr. Esserja, vodje zunanjepolitičnega oddelka hitlerjevske stranke dr. Rosenberrja in grofa Rewentlowa proti katoliški duhovščini in posebno proti katoliškim škofom, vedno hujša r V noči na 28. januar se je izvršil atentat na monakovakega nadškofa kardinala Faulhaberja, sedaj pa je prišla iz Mainza vest, da so se dno 1. februarja vršile surove demonstracije pred hišo mainškegn škofa. Nahujskane množice a) se pod vodstvom narodnih socialistov poiiak pred škofijo, jo ometavale s kamenjem ler zahtevale, naj škof dr. Hugo nemudoma odstopi, ker je odredil, da se smejo na dan obletnicc hitlerjevske revolucije razobesiti po cerkvenih poslopjih njegove škofije samo cerkvene in nobene druge zastave. Demonstranti so vpili in razgrajali nemoteno, dokler se ni pojavila poli- bamlajbaruoI' Si B«fi lafiagenc, Pari« Odnremifa denar v |i»Brezbožnik«. Sedaj je Arpi opravil duhovne vaje in nato preklical in obžaloval javno vse, kar je bil storil in napisa! proti veri in Cerkvi. — Misijonarji vzdržujejo na Kitajskem 9442 šol za verski pouk, 3177 nižjih osnovnih šol, 73 nižjih srednjih šol, 3 vseučilišča in 108 strokovnih šol. V misijonarske Šole hodi 840.000 otrok. — Nad 2000, svoj čas od Cerkve na Dunaju odpadlih organiziranih delavcev se je zopet Vrnilo v katoliško Cerkev. — 26 milijonov dinarjev so zbrali za misijone katoličani v Zjedinjenih drŽavah, — Bivša profesorica na protestantski univerzi v Upsali Eva von Balir Bergins je izdala knjigo, ki tako rekoč ua vsaki strani poudarja veličino in važnost katoliške Cerkve za človeško družbo. zerve ter ustanavljati in večati varnostne zaklade. Taka premija se imenuje minimalna premija in pod to premijo zavarovalnica ue sme Iti, ako se noče izpostaviti nevarnosti, dn tako gotovo propade kot trgovec, ki svoje blago pod nabavno ceno prodaja. Taka zavarovalnica ne gospodari dobro ln ji prav radi tega zavarovanec lie more in v lastnem interesu tudi ne sme zaupati, ker s propadom zavarovalnico zgubi svoj prihodnji odškodninski zahtevek in je s tem močno oškodovan. Previden in skrben zavarovanec zamore zaupali samo oni zavarovalnici, ki pravilno marovaliiotehnlčno posluje, dobro gospodari z rezervami in veča varnostni zaklad. PoVfečavanje varnostnega zaklada se vrši pri vzajemnih zavarovalnicah veliko hitreje kot pri delniških družbah ker — Poljski narod je od osvobojenja do današnjih dni zgradil 1600 novih cerkva ln večjih kapel. Zanimivo je, da zidavo božjih hramov ne podpirajo, samo cerkvene, temveč tudi državne oblasti, saj vedo, da je v cerkvi sreča, rešitev in blaginja vsakeua državljana. — Predsednik irske republike Do Valera je vsak dan pri sv. maši. Izjavil je tudi, da hoče svobodno irsko državo urediti po naukih in polih papeških poslanic. — 60 novih cerkev grade ta čas v pariških predmestjih. Osnovati "hočejo v francoskem glavnem mestu 242 župnij, ki ne bodo štele več kot po 15.000 vernikov. Za duhovniški poHic se pripravlja 1000 mladih Parižanov. — 32. svetovni evha-ristični kongres bo to leto v Btienos Airesu v Argentini, in sicer od 10. do 14. Oktobra. avstrija s Kanclerjev proglas. Zvezni kancler dr. Dollfuss je izdal na avstrijsko prebivalstvo proglas sledeče vsebine: V zadnjih tednih so se skoro vsak dan ponavljali bombni napadi, ki sicer niso zahtevali smrtnih žrtev, vendar pa napravili veliko škodo in je bilo ranjenih veliko oseb. Med dogodki zadnjih dni omenja posebno, da je bil v noči od 29. na 30. januarja blizu Kufsteina ob nemški meji umorjen obmejni financar, ki je patruljiral po službenem poslu v bližini meje. Sklepajo, da je najbrž presenetil hitlerjevce pri tihotapljenju propagandnega materijala v Avstrijo. Po sledovih sodeč, zneski, ki jih delniške dražbe iz svojih prebitkov plačujejo nn dividendah delničarjem, padejo pri vzajemnih zavarovalnicah v varnostni zaklad. Vzajemna zavarovalnica je poslovala in še posluje po zgotaj omenjenih načelih, radi česar se ni čuditi, da znašajo glasom bilance za leto 1932 njena varnostna sredstva v po-iaru ie vsoto 21 milijonov Din in v iivljeniu 38 milijonov I)in. To so številke, ki same jasno govore, da so zavarovancem za vsak slučaj zagotovljeni njihovi prihodnji zahtevki. Prej bi poslednja delniška družba propadla kot bi zavarovanec pri Vzajemni zavarovalnici zgubil iz naslova jamstva samo eno paro. cija, ki jih je' razgnala in zaščitila škofa in njegovo stanovanje. Z istim dnem je bilo razpu-ščeno v Mainzu društvo katoliške mladine. amerika s Drobiž, V Clevelandu je umrla 50 letna Marija Intihar roj. Popit iz Otave pri Cerknici. — V St. Clair Ave. je umrl 41 letni vdovec Martin Škerbina iz Brega pri Krškem. — Isto-tam je odšel v večnost 26 letni Frank Zaje iz St. Vida pri Stični. — V Pepper Ave. je izdihnil Mihael Brlan iz Vrhov nad Krko na Dolenj- j skem. — Na Holmes Ave. so pokopali 33 letno Ano Ambrož roj. Turk iz Žužemberka. — V Glenwillski bolnišnici je umrl Alojz Kožuh iz vasi Ladja pri Medvodah. — V Clevelandu so položili v grob Katarino Nahtigal iz Kranja. — Istotam so djali v gomilo 48 letno Jennie Praznik roj. Štrukelj z Iga pri Ljubljani. — __ V Keewanee Ave. je odšla po večno plačilo Ji Uršula Rotar roj. Peterlin iz Velike Poljane pri I m Orteneku. — V Clevelandu je umrl Jožef Mihe-ffi lič z Gradišča na Primorskem. V Lakeside H bolnišnici je odšla v večnost Frančiška Matia-žič roj. Leben iz dobrovske fare pri Ljubljani. — V Clevelandu je zaspala v Gospodu 74 letna Ana Lindič iz šmarjetske fare. ~ Istotam ie odšla v večnost Ana Campa roj. Petrič od Sv. Gregorja na Dolenjskem. — V Pittsburgu je umrl .Jože Petrič, doma s Planine pri Vipavi. — V Btienos Aaires v Argentini je umrl 29 letni Anton Prelc iz Kala pri Št. Petru na Krasu — Na 86. rojstni dan je dobil nov zob v Kansas Cytu neki T. Viets. Zob je baje popolnoma pravilno zraste!. — V Chicagu je umrl Lovrenc Lotrič iz Selc nad Škofio Loko. — Istotam je I pobrala smrt Janeza Popačnika iz Škofje Loke. j — V Reading Pa. je umrla 54 letna Marija Ču-dovan iz Boršta v Beli Krajini. — V Johnstovvn Pa. je umrla Marija Jene roj. Selan iz Ivanjega J sela pri Rakeku. — Avtomobil je do smrti po- vozil v Detroit Mich. nekega 50 letnega Slovenca i. Iga pri Ljubljani. — Istotam so položili v grob Alojzija Hrovatina iz Kleka pri St. Petru na Krasu. — V Clevelandu sta odšla v večnost Tomaž Zabjak iz Studenca pri Ljubljani in Marija Pušič, doma tam nekje pri Krškem. — V Des Moines Iowa. je umrl Tomaž Potočnik iz Škofje Loke. — V chikaški bolnišnici je odšel v večnost Janez Pogačnik iz Dola pri Ljubljani. — V Ely Minn. je zapustil svet 73-ietni Jožef Smuk iz Dolenje Pake pri Črnomlju. — V Buenos Aires v Argentini je na veke za-tisnil oči Anton Glavan iz Rebri pri Žužemberku. — V Milwaukee je zapel mrtvaški zvon 51 letnemu Alojziju Gorjupu iz Gmajne pri Novem mestu. — V Johnstownu City 111. je umrla 76 letna Terezija Burja iz Porebra pri Kamniku. —■ V Forrington Conn. je umrl 56 letni Jože Škulj iz Brankovega pri Velikih Laščah. --- V Littie Falls je odšel v večnost Jože Simončič, tam od vipavskega Sv. Križa. drobne novice Židovske praznike je odpravila v Nemčiji hitlerjevska vlada. 6 častnikov in 6 vojakov ima republika An-dnrra. (Na meji med Francijo in Španijo.) 12.000 natakarjev stavka v ameriškem Nju-jorku. Socialni demokratje bodo sodelovali z Do-ll-fussom, ako bo izvršil vse ustavne izpremembe na ustavni način Metrsko mero uvede v kratkem Grčija. Poletne čevlje iz papirja namerava izdelo-lovati neka francoska tvornica. Nad 30 advokatov si je vzelo življenje v zadnjem času v madjarski Budimpešti. Obsedno stanje je proglašeno v vsej Španiji. Ker se je mesto preveč zadolžilo, je varšavski mestni svet razpuščen. Občudujejo ia zavidajo ga, s ne radi njegovih elegantnih oblek, pač pa zato, ker je previden in nosi Panflavin pastile vedno s seboj. Obvarujejo ga pred nalezijivostjo prehlajenja. Imejte tudi Vi pri sebi vselej Panilavio postile brezposelnosti. Prosvetna -uprava more pogubnost tega stanja najbolj presoditi, zato jo pozivamo, naj se z vso močjo zavzame, da se ta dvojna škoda hitro popravi. 10. Starši, katerih otroci obiskujejo srednje in njim sorodne šole, smo poleg ostalih davkov obdavčeni še s *olninr Pred 125 leti je bil rojen v Shrevvsburgu ua Angleškem znani naravoslovec Darwin. Znan je zlasti njegov nauk o razvoju živih bitij višje vrste iz živih bitij nižje vrste. Po njegovem se je človek razvil iz opice. Včasih je bil njegov nauk zelo v modi, danes pa je prava znanost žc tako napredovala, da ima darvinizem Ie še malo pristašev. ALI STE 2E PORAVNALI NAROČNINO? Za krščansko šolo Resolucije sprejete na veliki skupščini osrednjega društva »Krščanska šola«, ki se odpošljejo na vsa mero- dajna mesta v uvaževanje t. Krščanski starši se zavedamo, da smo dolžni na vso moč skrbeti za versko in moralno, fizično in državljansko vzgojo svojih otrok. 2. Namen krščanske vzgoje je nadnaravni človek, ki misli, sodi in dela dosledno po pameti, razsvetljeni z nadnaravno lučjo nauka Kristusovega Po velikem materialnem napredku je bolj ko kdaj jasno, da samo zemeljske dobrine človeka ne morejo osrečiti: Svoje oči moramo obrniti v Boga, edini cilj popolnosti. Krščanski starši zahtevamo krščansko šolo. Ko vzgoja skrbi za nemenljivo nadzemsko srečo, skrbi pred vsem za dušo, a prav zato je močna, da vzgoji tudi za to življenje nesebičnih požrtvovalnih ljudi. 3. Verouk mora biti v vseh šolah osrednja moč za vzgojo značajev. Noben predmet ne sme mladini rušiti vere v odgovornost pred neskončno svetim Bogom, ki vse vodi in sodi, 4. Za učitelja, ki z besedo ali slabim zgledom uničuje najvišje nravne vrednote, ne sme biti mesta pri naši mladini. Starši ne moremo biti srečni, ako ne vidimo svojih otrok v dobrih rokah, katerim zaupamo. V vsako šok) bodi nastavljen učitelj iste vere, kakor je večina učencev Zakaj bi državna oblast veroizjx)vedi mešala in s tem budila do sebe nezaupanje, ko ima za vsako veroizpoved zadosti učiteljev in ji mešanje vrhutega povzroča večje stroške kakor naravna porazdelitev. 5. Brez veroučitelja, ki ima poslanstvo od svoje cerkve, je pravi pouk v veri nemogoč. Učna uprava, ki ima dolžnost pa tudi moč, da dosego cilja omo- goči, uiora veroučitelju zagotoviti tudi ginokii obstane. 6. Skrb za kar najboljšo vzgojo otrok mora država dejansko jx>kazati tudi s tem, da v svojih ukrepih uvažuje vrednost zasebnih šol. PraričnoSC do zasebnih šol je viden izraz svobocloljubnosti države, kateri je glavni smoter blagor naroda. Dobre zasebne šole dvigajo nivo tudi drugim šolam, ker na druge vplivajo s svojo odličnostjo. Ozir na potrebnost državljanske vzgoje ne more zapostavljali zasebnih šol, ker te kot najboljše vzgojeval-nice kar najvestneje sjx>lnjujejo predpise državne oblasti in dosežejo najbolje utemeljeno državljansko vzgojo. Zahtevamo enakopravnost. 7. Gledišče, kino in radio se vedno bolj pritegujejo k vzgoji mladine Te ustaonve se bore vsaj v veliki meri, če ne pretežno, za materialni uspeh, zato so v največji nevarnosti, da zanemarijo skrb za vzgojno kakovost in v dosego privlačnosti strežejo nizkim nagonom. Pred očmi nam je zlasti očitna pogubnost nekaterih kino predstav. V skrbeh za našo mladino ojjozarjaino prosvetno oblast, kako se med narod širi nemoralnost. spolna razbrzdanost in brezobzirno stremljenje po materialnem uživanju. Treba je močne državne roke. Zahtevamo, naj prosvetna oblast uvede strogo nadzorstvo nad temi ustanovami. Vodstvo smejo imeti v rokah samo moralno neoporečni ljudje. 8. Opozarjamo prosvetno oblast na veliko moralno in intelektualno škodo, ki jo trpi mladina, če se vzgojitelji ne izbirajo po sposobnosti za pouk in vzgojo. Ne more biti dober vzgojitelj, kdor se ne usposobi z učenjem in življenjem. Pri nastavljanju naj odločuje vrlost kandidatov in socialni oziri. 9. Naše šolstvo nazaduje, ker je v mnogih šolah premalo učitelj siva. Kateri so nastavljeni, so preobremenjeni, mladi usposobljeni naraščaj pa gitie v KAJ JE NOVEGA Državni proračun za leto 1934-35 Državni proračun za leto 1934-35, ki je bil te dni predložen skupščini znaša 10.171,250.718 Din in je za 287,075.781 Din manjši od proračuna, ki je sedaj v veljavi. Proračunski predlog splošne drž. uprave znaša 6.914,354.340 Din, to je manj od sedanjega proračuna za 75,532.570 Din. Proračunski predlog državnih gospodarskih podjetij znaša 3.256,896.458 Din in je nižji od sedanjega proračuna za 191 milijonov 533.211 Din. Ob tej priliki je finančni minister izjavil med drugim sledeče: Pri izdelavi državnega proračuna sem varčeval do skrajnosti. Vendar ima tudi varčevanje svoje meje in ne sme biti tako, da bi ogrožalo redno in pravilno delovanje javnih služb v državi. Uradnikom se plače ne bodo znižale, ker je bilo v tem pogledu zadostno storjeno pri prejšnjih proraču- nih. Govoriti bi se dalo kvečjemu o znižanju uslužbenskih mest. Zmanjšali smo izdatke pri vseh ministrstvih. Splošni pisarniški stroški, nabave, tiskanje raznih knjig, popravila zgradb in razni upravni stroški so se znižali za 20 odstotkov. Prav tako razni drugi izdatki. Ravnotežje v proračunskem predlogu za leto 1934-35 je doseženo v prvi vrsti z znatnim znižanjem državnih izdatkov v višini 511 milijonov 607.1-13 Din. Dohodki od neposrednih davkov so predvideni v večjem iznosu za 472,000.000 Din. Glede denarne politike je finančni minister izjavil, da ne bo sprememb in da se ui bati razvrednotenja dinarja in da predstavlja predloženi proračun pravilno sliko našega državnega gospodarstva. osebne vesti d Za stolnega prosta Invantinskega jc papež imenoval stolnega dekana v Mariboru g dr. Maksa Vrabra. Iskreno čestitamo I d Zlato poroko sta praznovala Kemperl Lovrenc in njegova žena Katarina. Bog ju ohrani še do železne poroke! d Oseminosemdesetletniro .svojega življenja obhaja te dni Adamičeva mati iz Malih Lipljenj pri Turjaku. Bog jo živi! 60 letnico rojstva je prazoval 4. fcbr. znani gostilničar na Sv. Joštu g. Valentin Sedcj v krogu svojih prijateljev. Bog živi vrlega moža še mnogo let! DOMAČE novice d Proti občinskim volitvam v Dravski banovini je bilo vloženih 143 pritožb, od katerih je upravno sodišče v Celju 113 zavrnilo, 20 ugodilo, o 10 pa še ni razpravljalo. d Dva se!® lepo uspela koncerta je priredilo v nedeljo 4. lebruarja v Radovljici oziroma v Kamniku slovensko pevsko društvo iz Kotmarovesi pri Celovcu. Naselil se je v CIRKNICI zasebni zdravnik nc<9. umi, Dr. Prag® mnm onlinira vsak dan od 9—12 in od 16-18 ure d Pogodba o socialnem zavarovanju med Avstrijo in Jugoslavijo je stopilu v veljavo s 1. januarjem. Med drugim določa sledeče: Nastavljenci jugoslovanskega državljanstva sa morejo prijaviti dobo svoje predzaposlitve do no. junija. Doba jim bo Šteta proti vplačilu enega dela zavarovaujskih prispevkov. — Kdor zavarovanja ni mogel prostovoljno nadaljevati, ker je bil za del službenih let pen-ssijsko zavarovan v Jugoslaviji, zamore lo sedaj storiti, v kolikor zadostujejo dobe jugoslovanskega penzijskegu zavarovanja do dosege penzijo. Prijaviti se je najpozneje do 31. marca letos. d Zasedanje banskega sveta dravske banovine se je pričelo dne 5. februarja. Na dnevnem redu je zlasti obračun za leto 193.]- 1935 in sklepanje o uredbi banovinske trošarine na vino in žsanje. Predlog novega proračuna naše bauovine za leto 1931-35 znaša v izdatkih odnosno dohodkih 90,962.500 Diu. Tekoči proračun pa je znašal 87,560.819 Din. Toda upoštevati je treba, da je to bila končna številka, dočim je znašal prvotni predlog banovine, ki ga je odobril tudi banovinski svet, 95,489.189 Din. Novi predlog pomeni v primeri s sedanjim veljavnim proračunom povečanje, ker računa zopet z drž. dodatkom 7 milijonov Din, ki je bil vnesen tudi v tekoči proračun, pa ga je finančni minister črtal. d Upravno' sodišče v Celju je poleg že zadnjič navedenih, razveljavilo še sledeče ob-činske volitve: pri Sv. Križu pri litiji, na Trati p. škofji Loki, v Cezanjevcih v ljutomer-sko-radgonskem okraju, v Smartnem pri Litiji, pri S\. Križu na Slatini in v Vranskem — okolica. d l)a no bo železniških nesreč. Bansl« uprava je v sporauzmu ■/. železniškim ravnateljstvom izdala razglas, ki mu je namen omejitev nesreč na železnicah, zlasti na prelazih. Glasi sc: Hoja po železniški progi, nasipih, mostovih in drugih železniških napravah je prepovedana. Železuiška proga se prekorači samo tam, kjer so prelazi za vozila in pešce. Ako so na prelazih zapornice, ne sme nihče prekoračiti tam proge, dokler so zapornice spuščene. Kdor pride do prehoda čez železniško progo, ki ni opremljena z zapornico, pa naj bo peš, jahaje ali na kateremkoli vozilu, ali kdor pride s čredo živine, je dolžan ustaviti se pred prelazom in se prepričati, ali ne prihaja vlnk. Šele, ko se je prepričal, da je proga prosla, sme iti čez železniško progo. Večjih čred ne sme gnati čez prehod 10 minut pred prihodom vlaka. Na takih krajih ima železniška uprava opozorilne table. Pa tudi lam, kjer so zapornice, pa niso spuščene, so ljudje dolžni, da sje prepričajo, ali ne prihaja vlak. Prepovedano pa je zapornice odpirati, preskakovati jih, na nje kaj postavljati ali pa se obešati nanje. Prav tako je prepovedano puščati živino na železniško progo in na ostale železniške naprave. Posebno je treba paziti da ne zaide na progo živina, ki se pase ob i progi. Dalje je prepovedano vsako poškodo- | vanje železniške proge ju njenih naprav, kar bi vplivalo na varnost vlakov. Doklpr vlak teče ne sme nihče odpirati vrat. Prepove. ! dan i je poškodovali ali onesnažiti vagone v I 11:' i uujosti, prav tako pa je tudi prepovedano L jemati v vagone vnetljive in eksplozivne srn*, vi, kakor so bencin, petrolej, smodnik, dina-mlt itd. Prepovedano je iz vlakov metati predmete, če more to povzročiti škodo. — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje ze ea : kozarec- naravne »Franz-Josei« grenčice i zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti ; zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, j da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pj- j jačo preobložena prebavila izkaže kot j prava dobrota. d Ljubljanski občinski svet je imel 1. februarja zopet redno sejo. Občinski svet je soglasno odklonil zahtevo poštnega ravnateljstva za novo poštuo poslopje v Ljubljani. — Odobri se odškodnina 105.000 Diu 13 strankam, ki so svoj čas v gramozni jami zgradile baiake. ki jih inorujo sedaj odstraniti. — i Odobri se nakup gozdne posesti, last Jakuba j Babnika. Gre za svet v izmeri 15.600 kv. me- I trov po 3 Din. Sokolu II. se odstopi Nuša-kovo jahalnico z zemljiščem in otroškim igriščem v Trnovem. — Sokolu I. ua Taboru se odstopi dosedanji park v izmeri 4607 kvadr. metrov. Sokolski društvi ne smeta sveta pro- j dati ali pa ga porabiti drugače kot v sokoisk« s namene. — Gradbeni odsek je predložil pro- j gram javnih del, za katere naj župan posrc- I duje v Belgradu. To so: naprava Plečnikove ; (Linhartove) ceste, na katero bi se dovažal gramoz iz Ljubljanice, modernizacija Dolenjske, Tržaške, Dunajske, Celovško in Zaloške ceste v Ljubljani sami in \ okolici, dalje ureditev ceste med Ljubljano iu Sušakom, zgradba zasavske ceste, ureditev glavnega kolodvora, kjer naj bi se zlasti upošteval predlog ing. Dimnika za poglobitev proge in končno zgradba železniške zveze med Ljubljano in morjem. — Podžupan prof. Jarc je utemelje-vul, da bo Slovenija sorazmerno največ plačevala novega davka na bencin in cement in «ato zasluži, da jo država pri načrtu za velika javna dela posebno upešteva. — Kraljevski baltski upravi se sporoča, da je mestna občina ljubljanska pripravljena odstopiti kot stavbišče za III. drž. gimnazijo tisto zemljišče v severnem delu mesta, ki ga bo komisija spoznala zn najbolj primerno. _ — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, porečici v želodcu, krvnih uuvalih. glavobolu, splošni slabosti vzcalitc zjutraj trn teiičo kozarce »)'ronJ Josefove« grenčice. med brati hrvati (l Precej nevarno jc obolel zagrebški nadškof dr. Bauer. Bog daj prevzvišenemu skoraj ljubo zdravje! d Pri nas zima, na jugu cvetje. V vsej južni Dalmaciji in v Boki Kotorski je že prava pomlad. Solnce je zadnje dni ozračje lak« razgrelo, da se nekateri že kopljejo. Nn du-brovniškem trgu prodajajo prve pomladne vijolice. Na polotoku Pelješču cveto ntandlji-V dubrovniškem okraju, v Roki Kotorski, »» otoku Pelješču in po nekaterih drugih naših otokih obirajo pomaranče. d Nad pse so sc spravili. V eni preteklih noči se je velika tropa volkov spustila * Pj«' nine Ivanjšicc v Bosni in ^""Hl strahoviti« .....a rjovenjem vdrla v vas Gregurovec. Kmetje so že zdaleč zaslišali tuljenje in so brž zaprli svoje staje in. hišna vrata. Zverine so vdrle v vas in pričele tekati okrog hlevov in staj. Raztrgale so vse pse, ki so jim prišli pod kremplje. Tamkajšnji kmetje nimajo prav nobenega orožja in so napram volkovom brez moči. d Radi poneverbe 157.000 Din se zagovarja te dni pred okrožnim sodiščem v Biha-gu bivši davčni upravitelj. d kg težkega volka so ustrelili logarji v Velebitu pri Brušanu v Liki d 300 prič j« povabljenih k razpravi proii Prodanoviču, bivšemu policijskemu kapotanu v Subotici. Dolže ga številnih kaznivih dejanj, Ukajočih se izsiljevanja in prejemanja podkupnin. d Ker je posojal denar proti oderuškim oferestim, nckaierikrat celo za nad 000 odstotkov obresti, je bil obsojen v Banjaluki Šalih Masli na 3 mesece ječe in 5000 Din denarne globe. d Velikim sleparijam so prišli na sled pri izvajanju agrarne reforme v Bosni. Precej ljudi so zaprli, država pa se je vknjižila na posestvo osumljencev. d Kako si hlade jezico. Po podatkih zagrebške policije je meseca januarja izginilo iz Zaereba neznanokam 16 oseb, 12 moških in 4 ženske. Od teh pa se je že vrnilo 5 moških in 3 ženske. Največkrat gre za prepir med možem in ženo, nakar eden ali drugi za nekaj dni izgine, da si potolaži jezo. d Proti bivšem« blagajniku davčne uprave v Somboru Jovanu Šibaliču se je vršila te dni sodnijska razprava. Bil je obdolžen poneverbe 90.000 Din državnega denarja. Sodišče ga je obsodilo na 2 in pol leta težke ječe. IZ naše prestouce d V drersai roškega doma v Belgradu je predaval 4. februarja slovenski pisatelj g. Fr. S. Kinžgar o tem, kako je madjarski '-'in ločil severne in južne Slovane. d 36 milijonov dinarjev je prejela letos južna Srbija od monopolske uprave za tobak. Letošnja tobačna žetev je bila slabša od lanske. d Odposlanstvo jugoslovanskih invalidov pod vodstvom generala Nediča je nedavno obiskalo bolgarsko Sofijo, kjer so jim priredili prisrčen sprejem. V svoji izjavi je dejal general NediČ, da morajo priti Bolgari in Jugoslovani v oseben stik in uspeh je takoj zagotovljen. . d Posnemajte! Neko belgrajsko podjetje je darovalo z® neko pojedino določeni denar, revnim dijakom. V kuhinji ženskega društva v Belgradu prejema sedaj za ta denar 20 dijakov 10 tednov hrano. d Pevski zbor »Gaslar« iz bolgarske Sofije je priredil te dni v Belgradu koncert svoje narodne pesmL Predhodniki težkih pljučnih bolezni postanejo lahko kašelj ali motnje pri dihanju, ako se zanemarijo. Prehlad se pogosto javlja poleg kaš-lj» tudi v drugih oblikah, kot so hripsvost, bolezni v vratu, težkoče pri dihanju, bolečine v prsih, ledjih in v ramah. Pri slabotnih osebah in pri otrocih morejo imeti taki jxajavi zelo težke posledice, ako se poslabšanje ne ustavi pravočasno^ Zato store dobro oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega Zagorskega sok* »Etsa« za prša in proti kašljti lekarnarja j-eUerja. Dve steklenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din že z zavojem in poštnino vred pri leksruarju Etigen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 16, Savska banovina. razno d Vrtec in Angelček. Uredništvo obeh listov se je preselilo s Sv. Petra ceste 91 na Resljevo cestfi 11, kamor naj se pošiljajo vsi rokopisi in prispevki. PRI ČRNIH PRIŠCIH, nečistih turih, so biti opaženi sijajni uspehi s preizkušenim zdravilom »FITONIN«. Že po tretjem dnevu izredno izboljšanje. a po 15 dnevih popolno ozdravljenje. »Fitonin« stane v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju dve steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno Fiton d. z o. j„ Zagreb, 1-78. d Romarski odsek KA obvešča tem potom p. t. javnost, da se vršijo skupna romanja v letu 1934. na sledeče kraje: 1) Binkošno romanje k bi. Hemi v Krko na Koroško. S tem romanjem hočemo proslaviti 1000 letnico ustanovitve krške školije h kateri je največ pripoHMHfi« blažena Hema. Obenem pa poživiti in ponoviti prošrro, da se blažena Hema čimpreje postavi na oltar kot prva slovenska svetnica. Odhod iz Ljubljane bo binkoštno nedeljo, prihod binkoštni ponedeljek. — 2) Romanje v Lurd od tO. julija do 21. julijst pod jjokroviteljstvom knezoškofa dr. O. Rožmana. Romarji obiščejo poleg Lurda tudi Paray le M orna I in pa A rs. Stroški t. j. vožnja III. raz. brzovlaka, hrana, stanovanje, avtobusi znašajo 3600 Din. Cena bi se spremenila le v slučaju spremembe valute. — 3) IX. Višarsko romanje se vrši 4. in 5. avgusta po istem sporedu, kakor so sc vršila vsa dosedanja višarska romanja. — 4) PasijonsSte igre v Oberanuaergau, ki praznujejo letos svoj jubilej se obiščejo le v slučaju, da se priglasi 25 izletnikov. — 5) V Palestino vozi letos prekooceanska ladja Kraljica Marija. Odhod iz Splita 2. maja, vrnitev v Solit 21. utaja. Ako se priglasi dovolj slovenskih udeležencev je pripravljen romarski «ctak organizirati bivanje v Palestini in obisk »vetih krajev. Vsa pojasnila glede cen, časa, potnih listov itd. daje Romarski odsek KA, Miklošičeva cesta 7. d Ljudski oder posluje v svojih novih prostorih na Miklošičevi c. 7. iu sicer dnevno od 8 do 12 in od 2 do 6. Na razpolago je nad 200 iger v rokopisu in vse tiskane igre, ki so izšle v slovenskem jeziku. Dalje izposojuje obleko proti zmerni izposojevalnini. Na razpolago so tudi šminke in krep .za igralce. To edino izposojevalnico društvom toplo priporočamo. d Ljudska knjižnica obvešča svoje poset-nike, da si je nabavila lepo število knjig domačih in inozemskih pisateljev.-Knjižnica izposojuje tudi na deželo za daljšo dobo po pošti. Na razpolago je občinstvu dnevu® od 8 do 12 in od 2 do pol 7 zvečer, MikloiKeva cesta 7. - Pri revinatizmu v gtavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih. ii«erfu fl|pxen«chu«sl »t uporablja naravna »Fran? Josefova« voda z velikim pridom jri vsakdanjem izpiranju prebavnega knnnla nesreče d Okrog milijon dinarjev škode je napravil ogenj v trgovini hiše »Kortila« na Sušaku. d Požar je uničil gospodarsko poslopje Jagodičeve gostilne na Grabnu v Kamniku. d Naenkrat se je vdrl plaj. Nevarna nezgoda se je pripetila te dni v gozdu pod Triglavom 37 letnemu dninarju Matevžu Miklu z Dovjega. Mike! in neki njegov sosed sta vzajemno pripravljal« v gozdu drva ter jih spuščala v dolino po strmini, na kateri je bilo 2 metra debelo snega. Mikel je stal pod strmino, na kateri se je naenkrat vdrl plaz ter ga v trenutku insnL Sam se ne bi mogel iz- kopali izpod snega, ker je bil povrh vsega še nevarno ranjen. Pač pa je tal oj priskočil na pomoč njegov'tovariš, ki ga je po skoraj četrturnem naporu izkopal iz.pod snega. Miklu je plaz dvakrat prelomil desno nogo, prizadejal pa mu je še druge poškodbe. Hudo poškodovanega ao pripeljali v ljubljansko bolnišnico. d Nesrečni alkohol. V neki gorenjski vasi so se te dni zbrali tantje in so najprej pili vino. Potem so se dogovorili, da gredo stavt, kdo bo spil več žganja. 22 letnega fante. H je stavo dobil, so našli drugo jutro mrtvega. Komisija je ugotovila, da je umri zaradi za-strupijo žel ji — 20 Pevski koncert — 20.45 šramel kvartet — 21.15 Radio orkester. — Petek, 9. februarja: 11 Šolska ura — 12.15 Dueti narodnih pesmi na ploščah — 18 Naše vojaške godbe — 18.30 Svoji k svojim — 19.30 Izleti za nedeljo — 20 Prenos iz Belgrnda. — Sobota, 10. februarja: 18. Stanje avtomobilskih ■ st — 18.10 Zabavno predavanje — 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu — 19.30 Politični pregled — 20 Radio orkester ~ 20.43 Slovenske narodne — 21.30 Plošče. — Nedelja, 11. fehr.: 7.30 Izboljšanje zemljišč — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika — 9 Versko predavanje — 9.30 Orgelski koncert — 10 O jiomenu dvojčkov -- 10.30 Vokalni koncert — 11.15 Slovenska glasba — 16 O gnojilih in gnojenju — 16.30 Ljudska igra: Deseti brat — 17.30 Reproduc. točke — 20 Prenos operete iz Ljubljane. — Ponedeljek, 12. februarja: 18 Gospodinjska ura — 1R.30 Premikanje obvezi j — 19 Udovičeva in l .ovšetova pojeta — 19.30 Marši 1 Mnimont - 20 Vesela ura. — Torek, 13. febr.: 11 šolska ura — 18 Otroški kotiček — 18.30 Ploščo — 19 Francoščina — 19.30 Boj za Kančinčingo — 20 Glasbeno predavanje — 20.30 Ura šlnrerjev — 22.30 Angleške plošč«-. -• Sreda, 14. lebr.: 18 Komorna glasba — 18.30 Radio orkester — 19 O socialni vzgoji — 19.30 Literarna ura — 20 Prenos opere iz Ljubljane. » TB^T "JBk prvovrstna po najugodnejših M n ^Ik. cenah Impite pri ■um.......................i..........................¥«N*Wfi v IjublfaaS — Razpisana je (Mga&jska podčastniška šola v Zagreba. Prošnje je vložiti do 10. aptrila l°34. Pojasnila se dobijo pri Franc P e r. kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. PAR Ne bodo to slike v barvah in v podobah, samo v črkah bodo in pokazale vam bodo. kako sc značaj nareja, utrjuje, razvija, pa kako lahko tudi omahne in pade in ni več to, kar je bil. izmed dolge vrste slavnih mož, ki nastopajo na odru zgodovine, sem si izbral makedonskega kralja Aleksandra Velikega. Izšel je ta značaj iz šole enega najboljših inož stare zgodovine. Grški učenjak Aristotel je bi! njegov učitelj in vzgojitelj. Prav gotovo se ima v največji meri temu svojemu učitelju zahvaliti za častni naslov »Veliki«, katerega mu jc prisodila svetovna zgodovina. Komaj dvajsetleten je zasedel kraljevi prestol. To je mnogim narodom, katere je njegov oče Filip združil pod makedonskim žezlom, dalo povod, da so mu odrekli pokorščino, češ, tak otrok nam ne bo ukazoval. Aleksander pa je bil mož odločne volje, kratkih in preudarnih besedi. Ko je slišal, da se tudi Atenci iz njegove mladosti norčujejo, je kratko pa dobro rekel: »Pred atenskimi zidovi jim bom pokazal, da sem mož.« Aleksander je bil kralj ne samo po svojem imenu, ampak tudi po plemenitosti. Pokazal je to zlasti s svojim ravnanjem s premaganimi vladarji Ko je premagal perzijskega kralja Darija, je ukazal svojim ljudem, naj strežejo Dariju in njegovi rodovini, kakor se spodobi za kraljevo rodovino. Ko je zmagal silnega indijskega kralja Pora, ga je, vjetega, vprašal, kako naj z njim ravna. »Kakor se kralju spodobi,« je kratko odgovoril Por. Aleksander je storil to v večji meri nego je zmagani Por pričakoval. Občudovanja vredna je njegova odločnost in z njo zvezano junaštvo. Ko je prvi stopil na azijsko zemljo, je izgovoril odločne besede: »Moja je Azija; ne bom je pokončal, ampak vzel jo bom v svojo last.« Rečeno, storjeno! Od zmage do zmage je stopal mogočni vladar in vojskovodja notri do Indije in doli do Egipta. V boju je bil navadno med prvimi. Znal se je tudi premagovati in zatajevati, kadar je bilo treba. Vemo, kako so on in njegovi vojaki trpeli žejo. Eden vojakov je dobil nekaj kapljic deževnice. Prinese jo Aleksandru, ta pa razlije vodo bo tleh z besedami: »Za enega jo je preveč, za vse premalo.« Hotel je trpeti kakor kdorkoli njegovih vojakov. K Aleksandru naj bi se šli učit vsi, ki hočejo vladati, Mussolini in Hitler in še cela vrsta drugih. Niso namreč narodi na svetu zaradi nekaterih vodilnih oseb, ampak vodilne osebe zaradi narodov. Zadovoljni narodi so največja opora vseh vlad. Stiskani narodi so pa, če ne njih poguba, pa vsaj njih nesreča. Tako je pel tudi naš Gregorčič cesarju Franc Jožefu: »Jugoslavija prihaja zdaj pred te, o mili car.. Ti osrečiti jo hoti, bodi oče ji skrbeč, in v miru biser bo ti in ob vojski oster meč.« Cesar in njegovi niso poslušali tega nasveta. Zato je pa zgodovina izprego-vorila svojo besedo... Aleksander je pa v Egiptu slovesno oznanil, da bo narod smel živeti po svojih starih šegah in navadah, tako je v Palestini spoštoval jezik, vero in navade ondi živečih narodov. Tako tudi drugod. In v tem vidimo moč njegovega kraljestva. Narodi so bili z vladarjem zadovoljni, zato je mogočno kraljestvo krepko stalo, dokler je on Živel. 9 SLIK Škoda le, da si je mogočni vladar proti i koncu svojega življenja omadeževal svoje dobro ime v zgodovini z mehkužnim in razuzda-: nim življenjem. In škoda, da svojemu kraljestvu ni znal preskrbeti vrednega naslednika Ali imajo res veliki talenti to nesrečo? Posvetijo kakor meteor na nočnem nebu, potem pa ni človeka, ki bi mogel njih delo v polnem obsegu nadaljevati in obvladati. Večkrat stopi pred me vprašanje: Kaj bi bil Aleksander lahko dosegel, ko bi bil svoj značaj združil z značajem velikega apostola sv. Pavla I Pavel bodi druga naša slika. V mladih le-I tih je bil goreč pristaš judovske vere. Sam je zapisal: »Slišali ste namreč, kako sem se nekdaj vedel v judovstvu: da sem čez mero pre-1 ganjal Cerkev božjo in jo zatiral in napredoval sem v judovsivu.« Danes bi rekli: bil je fanatičen Jud. Prav tak se nam predstavlja v knjigi apostolskih del. Štefana kamenjajo, Savel mora biti zraven Ker je še premlad, da bi i stopil v vrste morilcev, pa vsaj varuje oblačila i tistih, ki pobijajo mladega mučenca. Potem hodi po hišah in vlači može in žene pred sodni zbor in odtam v ječo To je njegova radost, njegova strast. Ko mu zmanjka v Jeruzalemu , takih ljudi, ve pa da so še drugod. Dobi dovoljenje, da bi smel z enako strogostjo kakor v Jeruzalemu nastopiti tudi v Damasku. Nič ni čudnega, če se je v Jeruzalemu po svojem spreobrnjenju skušal približati apostolom, pa ni šlo prav gladko. Niso mu takoj j zaupali. i Pa si oglejmo sedaj Pavla, sodelujočega I z milostjo, ki mu je bila dana, gorečega v boju | za Kristusovo kraljestvo. V par vrsticah ni mogoče zajeti vsega Pavla, vse njegove de-I lavnosti za Kristusa. Kakor je Aleksander [ Veliki zanesel s svojo vojsko moč in slavo po j širni Aziji, tako je Pavel, vojskovodja Kristu-i sovega kraljestva, naskočil Evropo prav v Ma-cedoniji Utemeljeval je krščanske občine, po , stavljal jim je vnete voditelje, sam jih je obiskoval, pisal jim obširna pisma: vse je storil, i da bi vse za Kristusa pridobil. Kako je bil vnet za Kristusa! Kristus mu je vse. »Življenje je meni Kristus in smrt — za Kristusa — dobiček.« Srčno želi, da bi bil razvezan telesnih vezi in združen s Kristusom, to bi bilo zanj boljše; a ko vidi, da je po-! trebnejše, če še živi, zaradi drugih namreč, se ; ne brani življenja Junak, ki mu je delo za Kri-• stusa nad vse potrebno Značiien pa je za Pavla tale dogodek: V Filipih so Pavla dali javno bičati in zapreti. Naslednji dan so ga pa hoteli mestni gospodje kar lepo na tihem in skrivnem odpustiti iz ječe. Ali apostol se ni dal kar tako odpraviti. Ko so mu mestni služabniki sporočili po ječarju, da lahko odide, je Pavel spregovoril in dejal: Mene, ki sem Rimljan, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj me izganjajo skrivaj? Ne tako; ampak sami naj pridejo in naj me odvedejo! Pavel je, podomače povedano, zahteval javnega zadoščenja. Kdor bo hotel ves Pavlov značaj doumeti in spoznati, bo moral točno preštudirati njegova pisma in še apostolska dela in še marsikaj. V kratkih besedah je Pavel samega sebe dobro označil v jedernatein govoru, ki ga je imel v Milatu: Svojo vnemo za vse dobro in plemenito, svojo boguvdanost, svojo skrb za V Ameriki morajo ognjegasci napraviti poseben izpit, preden jih povišajo. Vsak mora dokazati, da je neustrašen in da ne zgubi glave tudi v najkritičnej-ših momentih. Največja ladja na svetu »Normandic« (tonaža 75.000) je že tako dovršena, da jo bodo v najkrajšem čast spustili v morie. Dolga je 311 metrov, široka sanic 36 metrov. Vozila bo na progi Le Mavre ~New-York. Francozi so nanjo po pravici ponosni blagor Cerkve in vernikov, svojo nesebičnost, dobrohotnost in radodarnost in svoje neomejeno zaupanje v Boga. Samo nekatere drobce sem vam izluščil iz značaja velikega moža in apostola narodov. In že ti drobci nam govore, kaj lahko postane človek, kateri redno sodeluje z milostjo, ki prihaja od zgoraj. PO DOMOVINI Ne znamo več citati Vsi kupujemo danes mnogo papirja, nam-eč natiskanega papirja in vendar ljudje niso e nikdar tako malo čitali kot v današnji dobi. aj se pravi čitati? Ali ne točno spoznati vse-_ino knjige? Koliko je danes ljudi, ki čitajo gato, da se nekaj nauče? Ali ne čita večina ato, da mine čas? Zato hoče svet knjig, ča-spisov, ki dražijo živce. Zato se zabava z išubavnimi romani. Zato ljudje na splošno da- nes ne zahtevajo od tiska drugega, kot da podpira njihovo duševno lenobo. Ne, ne! Čitanje ni zato, da bi z njim ubijali čas. Prav čitati pomeni: učiti se, dvigati se, iskati resnico Ako pogledamo koliko ljudi hlasta za plitvim časopisjem, za raznimi športnimi in razburjajočimi novicami, za raznimi razuzdanimi romani, tedaj imamo gotovo prav, ako trdimo, da je ljudje ne znajo več čitati. Pohijame trme z elektriko Iz Amerike poročajo, da so nedavno hoteli St. Johnu naložiti 54 kanadskih mezgov na Darnik, da bi jih odpeljal v Evropo. Kupila Bih je italijanska armada, ki hoče polagoma fgvoje trenske konje zamenjati z mezgi, ki so Ibolj vztrajni. Italijanska vojska rabi 20.000 Hnezgov. Toda vkrcati mezga na ladjo ni malenkost; saj je znana njegova trma. Gledalci so |e čudili, kako se je mornarjem posrečilo spra- viti na ladjo mezge tako hitro, to je v dobrih desetih minutah. Na pomoč je prišla zopet moderna tehnika. Eden izmed priganjačev je imel nenavadno palico. Ta je bila zvezana s stikalom na električni tok. Ko se je mezeg upiral, ga je priganjač nalahno pogladil s čudovito palico po skoku in mezeg je kakor divji zbežal n u ladjo. Električni tok je uamreč imel na mezga čudovit učinek Iz. zagrebške torbe (Zagreb) Veliko je zagrebških skrbi. Največje nosijo »eveda mestni očetje, ki jih najbolj skrbi, kako Jjbodo plačali 200 milijonov dolga. Pa šole je §ftroba zidati, nekaj "tnnovunjskili hiš bi rodi prodali — pravijo, da neeejo v zgnbo. No nemogoče to ni. Nekatere modre glave so domislile, da bi se nekatere stanovanjske hiše — «aj so nekatere cele kasarne — predalo za šole, so drugi takoj zavpili, da se to ne sme zgoditi. Sedaj naj pa mestni očetje vedo, kaj jim je storiti! — O elektriki se tudi veliko govori. Ne samo pri sv. Roku, kjer svetimo še vedno s svečami — o elektrifikaciji govori cela savska banovina. Takole 400 milijonokov bi bilo treba, pa lx> posvetila Pa pravijo, da bol Pa ne iz vode, kot jo znamo delati Slovenci. Ta bo iz zemlje! Tain nekje v Zagorju bodo ujeli nekak plin, ki bo delal elektriko. — V nedeljo so igrala slovensku dekleta. Jih moramo pohvaliti, ker so zaslužile. Vsi gledalci so bili prav zadovoljni — >Pri vc.selem Slovencu« se reče gostilnici tam v Fmnkovi ulici. Pa je bil res vesel t« dan. ko sem ga obiskal, ne toliko radi mojega obiska — tudi tega je bil vesel, to se razume — saj jc vedno vesel, ker se Dobro-voljec piše — u ta dan je bil vesel prav posebno zuto, ker je našel vlomilca, ki mu je ravno mesec dni preje ubral 87.000 Din — na starega leta dan si je vražji potepuh dovolil ta špas — oni dan so rnu pa prišli na sled iu še dobili pri njem VJ.OOO Din v gotovini. Drugo se b , pa žc še dobilo, vsaj nekaj, pri soudeležencih tntvine. Tako vam je tukaj v Zagrebu! Stranje. (Zlata poroka) Pisalo se je 28. januarja 1884. Ponedeljek je bil in tistega dne sta stopila pred poročni oltar 24 letni ženin Kcmperle Lorenc in 2'»-letna nevesta Katarina roj. Letnar. Letos pa je bila 28. januarja nedeljo in ta dva zakonska sta spet prišla v cerkev kot zlatoporočenca. Vsa okolica se je zanimalo za to lepo in bolj redko slavnost in jo napolnila našo župno cerkev prav do zadnjega kotička. Med slovesnim zvo-nenjein se je pomikal slavnostni sprevod v cerkev. Slavljenca s palicami, kakor se za luk dan spodobi; o, pa bi bila tudi brez palic zmagala še hujšo pot. Sta še korenjaka. Pred cerkvijo smo jima napravili slovesen sprejem. Šolska učenka SI. Langerbolc ju ie pozdravila v imenu župnije; njih vnukinja Nadica Keni-pcrl pa se je v imenu sorodnikov zahvalila župniku za izvršeni zlatoporočni obred. Lepa je bila slavnost v cerkvi. Gotovo je marsikdo na tihem sklenil; ><~e Bog da, da doživim petdeseto leto zakonskih dni, če prav težkih, hočem storiti isto in dati Bogu zahvalo za to izredno milost.« /.latoporočencema pa želimo, naj se zgodi kur je dejal pri slavndstnem obedu oče; »O, jaz bom doživel še železno poroko!« Bog daj! Zavarujte živino! (Dolenja vas) Naša živinorejska zadruga si je bila pred leti ustanovila zavarovalnico za nezgode pri goveji živini. Vsak član zadruge je član zavarovalnice. Na prvi pogled se ne zdi to posebno važno, a danes, ko slišimo jane zahvale posameznikov, ki so prejeli zavarovalnino, lahko vsakdo sprevidi, kolikega pomena je danes taka ustanova. Izplača se 90% vrednosti, če pa član kaj mesa razproda, pa skoraj 40%. Doslej je bilo pri 92 članih zadruge 22 nesreč in se je izplačalo 16.000 Dir:. Zavarovalnica zasnovana na KRIŽEV POT (Nadaljevan je.) Žareče oči fanatikove so se svetile akor svetilni ognji, roke so mu živahno tna-ale, mehki rujavi lasje so 11111 stali pokonci Ifkakor bi jih močan veter dvigal v zrak in vse njegovo bitje je bilo v ognju njegove zgovornosti spremenjeno. Kadar je govoril Rimljanom s tem glasom in tem pogledom, so se naenkrat vzdignili kakor morje pred viharjem in on jih je v tem njihovem kipenju lahko vodil do dejanj razdejanja in groze. Toda v Gilbortovih žilah ni bilo niti ene kapljice južne krvi niti kaj drugega, kar bi mogla ganiti zgovornost strastnega Italijana. Mesto da bi se vnemal, ugovarjal, mesto da bi se pridružil Arnoldu v njegovem poskusu, da bi izpremeniii svet v ljudovlado, je bil vedno bolj prepričan o izvrstnosti vsega, kar je bil pustil za seboj na severu. V njem Je |bil utelešen oni aristokratiški značaj, ki je v |pseh časih, odkar je vojvoda Viljem preko» iračil morje, skrivnostno ip mogočno vplival Sna anglosaški značaj, združil v harmonično ŠjjZvezo njegovo surovo demokratiško silo s fi-Ifnostjo višje fiziške izobrazbe in s plemeni-lltostjo bolj nesebične drzovitosti, ter ponovno ^povzdignil angleško govoreča plemena do živ-ijljenja in zmage, ko so tičala globoko v umazanih zadevah trgovine in pridobivanja de>-arja. In ko je Arnold tako govoril o postavah ustanovah, ki naj bi zopet povzdignile Rim v gospodarja vsega sveta, mu je Gilbert odgovarjal s tem, da mu je govoril o moških, ki so imeli moč, da si osvoje svet, da postanejo njegovi gospodarji in ga narede pokornega slehernim postavam, katere bi se jim videle primerno, da mu jih dado. Med obema je vladala večna razlika med teorijo in dejanjem; m dasi se je slučajno zgodilo, da je bil baš kdaj sanjač Arnold voditelj izpre-memb in revolucije, ko je bojevnik Gilbert tedne in mesece prelenaril s sanjarenjem, je ostala stvar vseeno ista; in v svoji moški moči je bil Normatiec Gilbert Warde mnogo bližji onemu možu, ki je naredil Rim vladarjem, kakor zgovorni Italijan, ki je sezidal mogočno mesto svojih misli iz idej in teorij, ki so bile s strašnim, neznanskim orodjem njegovega duha in njegovih besed izrezljane in izklesane v lepe podobe. Ob korenini velike razlike med obema je bila na eni strani Nor-mančevo osredotočenje sveta v njem samem, na drugi pa je bila Latinčeva moč in pripravljenost, da pozabi samega sebe, v fantazijah idealne države. »Ljudje govore o drugi križarski vojski,« je dejal Arnold nekega dne, ko sta se z Gil-bertom slučajno srečala na dvoru pri sv. Petru. Gilbert je stal pred eno izmed cipres in zamišljeno gledal gorečega meniha. »Ljudje govore o križarskih vojskah,« je rekel Arnold in se ustavil pred mladim možem. »Govore o tem, da bi poslali na stotine tisočev kristjanov v Palestino, da bi pomrli tam vsakojake smrti — in zakaj? Da rešijo ljudi? Da ustanove kak rod? Da bi vsadili dobro, da bi moglo zopet dobro rasti? Niti zavoljo ene teh stvari ne gredo. Znamenje, ki ga nosijo na svojih prsih, je križ; beseda, ki jo imajo na ustnicah, je Kristus; misel, ki jo goje v svojih srcih, je misel vseh vašega okrutnega rodu — jemati drugim in množiti svoje bogastvo, jemati dežele, bogastvo, člo-večanstvo, življenje, sploh vse, kar je mogoče vzeti premagancu, predno ga prepuste nagega smrti.« Gilbert se ni nasmejal; čutil je, kakor da je nekaj resnice v teh menihovih obtožbah. »Ali tako govorite, ker imaio Normanci polovico vaše Italije v oblasti?« je vprašal resnobno. »Je Ii to dobro ali slabo?« »Slabo,« je odgovoril Arnold in ostro | uprl oči v Gilbertov okraz. »Vendar ne gre i za lo. Poleg tega so mi nekateri izmed njih 1 tudi bili v pomoč. Med Normani ko dobri in | slabi ljudje kakor med Saraceni.« »Hvala,« je dejal Gilbert in se nehote na-i smehnil. »Hudiči tudi verujejo in trepetajo,« je pripomnil Arnold. »Osvojitev juga dokazuje resničnost mojih besedi. Vendar to še ni vse moje mneuje. Ljudje jemljejo križ in dajejo svoje življenje zb neko ime, neko sporočilo, za svete spomine svetih krajev. Oni bi pa ne dali niti en teden svojega življenja, niti ene kapljice svoje krvi za svoje sobrate niti za prepričanje, ki edino more rešiti 8v«t,< »In kakSno je to prepričanja?« j» vprašal Gilbert (P načelu uimop'im,tr: ob B&reii? /am dižiijO to u'«ioio ir^>Vr»j uničiti! Regmlaeija (Dolenja vas) Namen regulirati budouraik Sajevcc, aat jc spravil v urah. Delo je s-aiao aa >fbi morda Ka go.-Bje vasi kori*tno. a trdno smo uvtzjeni. da je to delo v stauu Prigorici in Ojlenji vasi ■veliko škoditi. »ajevcc t«Et- »edaj po ovinkih, \ travi in grmičju iu se veliko vode razgubi. Reguliran potok bo pa dobil ravno iu glaooko elrugo in v« vodovje bo pridrio na naša polja, Vi -o žc tako vsako lelo več ali r/ianj uničena po povodnjih. Naša zahteva je ta, da je treba najprej regulirali strugo do Gorice vasi do Mozlja po načrtu, ki ga je oskrbel bivši poslanec g. ikulj, po katerem bi »e povodenj oaie-jila. mestoma tudi odpravila. Če j»a se uani napelje še več »ode, [A/tem pa dolenjsko polje v to korist zgubi, ki nam jo da, če ga docela povodenj ne zalije. V tem pogledu iiao sc Z2a-nili in s podpisi predložili oblastem svoje zahteve. Ssr.rt zgledne krščanske matere. Podbporka.i Dat 2i. jii^arja m- žalostno oglasili , i one i rOEiartit-ne tfkie v Podlij»o» iti in v , razvb -drugil zvoni kil. tsnrla je v Ti. letu Mirija L*vr*ifc. stara mati ugledne Lavračeve druži »e. Dol gt. življenjsko p»i je prehodila. Njeao življenje vzot frloveaskc. Liščaa-ke žene in i.-.tere pridna kot čebelic:-, požrtvovalna. , darežljiva, »e-dno bogu vdana t udi i u-žkih pre- , izVu^njiik. z vsemi prijaznogostoljubna. Kot • ptiprotta žena. pa je zrk-dtio krščansko izgo- ; jila nojo številno družino. K« *'ara ljubeča mamica je svojim ljubljencem vnukinji in vnukom pomagala pri kršr-an«ki vzgoji. Zau- "i tako bridko žalovali ob njenem groon. — Kakršno žiiljenje, taka Miirt. DopoMne je prejela sv. zakramente za umira joče. Nihče ui mislil, da bo Sako nenadno zapustila draito družino, niti zdravnik. Pozno zvečer je | jiogretiu. Cerkveni pevski zbor iz Izlak ji je /apel več pesmi. Ob hiši, v cerkvi in ob od- letu grobu. Tuje siaovi m šlin hčere «o se bili bis^e tnalere. L. JVZl Ji poaznotal* b_->.-(i>o poroko. Dne 24. jen. pred len je sprejel« z »elikim veseljem >™J<> r.ask-inico, <-»!eu ms je tak« bridko ločila od *>oji ljubljene mamice. Uue 20. jan ifSi. ko smo polcpali Maropokojno je pa ttssrl njen mož Kak-ni datami' V š*. Petru |iri Novem mestu je 30. januarja uuirl naš dolgoletni naročnik g. Franc Kre*. (tar 76 let. Bil je oče kopri*-mškega g. župnika. Možu-poštenjaku in odločnemu katoličanu naj bo Bv? bogat plačnik! šentandražani gostujejo. (Mozirje) Katoliško prosvetno društvo u št. Andraža pri Velenju priredi na pustno nedeljo, dne II. februarja ob J pojjoldnc v dvorani gosp. Majerbcida igto v treh dejanjih »Scap«no*e zvijače* igra je polna smešnih prizorov. nalašč za pred pust. Med odmori svira tamDuraški zix>r iz St. Andraža. K predstavi vsi tržani in okoličani ter sosedje najvljudneje vabljeni! Razno (Dev. Marija v Polju) Preteklo sredo tmo jx>kopali g. A po I cm i jo Hribar iz Vevč, v 70. letu starosti. Pokojnica je bik masi 10 otrok. V velikeut številu in z godbo tukajšnje prosvete smo jo spremili k večnemu počitku. — Zapustila je to solzno dolino tudi 20-leiiia lanika Marn iz Zaloga. V eno leto trajajoči bolezni je voljno prenašala grozno trpljenje. Malo |K>grc4>ov je bilo tako veličastnih. Gasilci, gc-.lba, deset vencev ia veliko število ljudi jo spremilo to malo cvetko na nieai zadnji poti. — Počiva/ta v miru. blagi dušil Preostale uaj Vsemogočni tolaži. — Mesto nepozabnega zdravnika dr. Vidmarju smo dobili k nam dr. Ivana Logarja iz Ljubljane, ki sc je 5 t. f(4, naselil » zgornje prodore trgovine Hladoii. ^ < Pretekli tenlen »o ie pojavili v naši občini u:i. »orni prodajalci krivovcrskili knjig. 1'0 eoritvi tedaj ljudje pridno sežigajo to siti, blago. Osebna vest (Domžale) {ofcajiaji zdrava* g. dr. Maks Kremžj, se jt vrni! z orožnih vaj in zopet rcJno ordinira. i m Razno (Tnnjice pri Kamnika) Dramatični odsek Prosvetni ga društvu jt imel v nedeljo 4. febr. zabavno prireditev. Nt sporeda je bilo petje kupietov. šaloigra >Cm. ljarjeva Lira« in deklaoiacije. Za uameček » ? zaigrnli mali citrašj par nurodnih pesuu, -Tunjice so jako priljubljeua izletniška točka. Posebno ob nedeljah prihajajo smučarji, kn*. niški meščani, da se tamkaj uaažijejo ziuisk«^ veselja. Pridejo pa tudi pešci in romarji, fiilci sv. Ane. Dobro bi bilo, da bi zaradi teh kdo očistil snega stopnice, ki vodijo k cerkvi, da ljudem ne bo treba hoditi po kolovozni pot naok rog. Razno (Sneberje—Zadobrova) Pri nas zadnji čas neznani zlikovci trgajo vabila, ki so namenjena za dramatične prn|. stave, naj oi lx> za pevsko ali za gasilno društva — Ker so vabila pravilno kolkovana in obema tudi precej stanejo, ali pa zahtevajo precej dela, opozarjamo |>riza 15 v gas. domu v Zadobroti veseloigro: »Dve nevesti«. Vsi vabljeni! Razno (Mirna peč) I'a k a: okorajžili so se fantje našeg.i društva im so uprizorili Vombergarjevo »Vrnitev* na Svečnico pa so »Utopljenca«. Povabili m $. St. Potokarja iz Novega mest«, da jih je vpeljal v igro, da so jo prav dobro izpeljali. — Ii šc to! Gasilsko društvo v Gk)bodi>lu je ii-li- Vera. upanje, ljubezen,* je oni odgovoril; ko pa se rtiu je na to glava z nenadnim izrazom brezuiniosti povesila, se je obrnil in je počasnih korakov odšel proti velikim vra-taiiL Gilliert se ni ganil, ko je nekoliko žalosten zrl za njim. Popolna preprostost tega moža, njegova Korečnost za naji>olj vzvišene ideale, brezmadežna čistost njegovega življenja jc vzbujala v Gilbertu najodk r i tosrčne jse ot>čudc\nnje. In vendar je bil Arnold iz Bre-scije v Normančevih očeh zgolj sanjač, fantasl, blazen človek. Gilbert ga je nekoliko časa lahko poslušal, potem ga pa je strašna napetost menihovih besedi in misli utrudila. Prav sedaj je bil skoraj vesel, da je tovariš tako naglo od še L Ko pa je zrl z njim, ga je videl, kako se jo ustavil, kakor da bi bil nekaj pozabil, sc obrnil ter iskal neke stvari pod svojo linijo. »Toliko, da nisem pozabil, kaj me je privedlo semkaj,« je rekel menih ter izvlekel iapod halje majhen zvitek iz pergainenta. ki je bil zvezan v tankimi usnjenimi vrvicami in š« enkrat zvezan z rdečo svilnato vrvico, ob kateri je bil pritrjen težak svinčen jrečat. »Pismo imam za vas.« >Piamof« Gilbert je bil nemalo začuden. Nikdar v svojem življenju še ni bil prejel pisma, saj so v onih časih navadni ljudje le redkokdaj pošiljali ali sprejemali pismena sporočila. »Bil sem ua vašcrni stanovanju,« j« odvrnil menih lo izročil flilberl* pergament. 5' »Pozneje sem si pa dejal, da vas bržkone najdem tukaj, kjer sva se že večkrat sešla.< >Lepa hvala.« je dejal Gilbert in obračal zvitek v rokah ne vedoč, kaj bi storil z njim. »Kako sle prišli do te stvari?« »Snoči so dospeli seli iz Francoske,-; je odgovoril Arnold, »ter prinesli pisma za senat in zame, in med njimi je bilo tudi to-le pismo, o katerem mi je se! sporočil, da mu ga je izročila francoska kraljica, ki mu je ukazala, du naj najde osebo, na katero je bik) naslovljeno, ter mu obljubila plačilo, ako se mu to posreči. Tedaj scin mu rekel, naj ga izroči meni. da ga bom že jaz vam izročil. Gilbert je pogledal |X?čat. Težka svinčena ploča, skozi katero so bile potegnjene svilene vrvice, je bila tako velikn kakor dno čaše iu na njej je bil ntisnjen akvitanski grb. Bil je prav isti, kakor ga je rabil vojvoda Viljem, kajti na niem so bile podobe svetega .iurija in zmaja, ki jih je Eieanor pozneje predala angleškim kraljem, ki jih imajo še dandanes. Gilbert je poskušal potegniti vrvice skozi svinec, toda udarec, ki jje združil olx> polovici pečata, jih je močno pritrdil. »Prerezi jih,t je nasvetov«! menih iti na njegovem asketskem obrazu se je prikazal nasmeh. Gilbert jo izvlekel bodalo izza pasu; imelo je pol komolca dolgo klino, ki je bila ped navzkrižnim držajem tri debele prste široka in iir obeh koncih ostra kakor britev; Dunstan je bil mojster v brušenju. Gilbert jo prereza I svileno vrvico in ustije, vtaknil pečat v torbo, razvijal trdi pergament, dokler ni n»-šel kratkega pisma, ki je obsegalo kakih do osem vrstic, vsega skupaj komaj pol sita. ni, ter nosilo podpis: >Eleanora K.« Ko pa je odprl pismo, je spoznal, da ga ni mogoče lahko brati. Navzlic temu pa se mu je oko naenkrat zasvetilo, ko je zagledal ime. ki g« niti najmanj ni pričakoval: •-BeatiikH.' Nobenega dvema ni bilo o tem; kmalu uu j« zopet našel In kmalu potem mu je bil ja^n pomen pisma. »Ako pride to pismo v VaSe roke. se je glasilo še v precej dobri latinščini, »hodit« pozdravljeni. Želim, da se požttrite in vrnete na naš grad v Parizu, ker ste vsaki čas dobro došii, posebno |«t še sedaj, in sicer radi tesiu ker sc nahaja ua dvom med mojimi dvomi-cami plemenita devica Beatrika de Curbnit, ki Vas hi zelo rada videla, posebno ker je zapustila svojega očeta in se nahaja sedaj pod mojim varstvom. Opat Bernard otRftnjiije v Cliar-treeu in drugih mestih križarsko vojsko i« pride v kratkem semkaj in v Vezeiav Be«-trikn Vas pozdravlja >Ali mi inotete povedati, kje bi dobil , sela, ki Vajn je to-le prinesel*?: je vprašal I Gilbert in so ozrl kviško. ko je prebral po-| slednjo besedo. Toda Arnoldu ni bilo več. Misel, da j* njegov znanec, katerega je bil skušal hipi*-obniiti k republikanskim naukom, v zvez.' « enim onih vladarjev, prt,ti katerim je 'akc vneto deloval, ga je razsrdila in odšel je, ako že ne v sidu. pa vsaj nejevoljen. Ko je Gilbert ovito prosvetni odsek, ki bo (skrbel za preda-anja. Prav, ic tako naprej, ko spoznavate, da otrebujoino zdrave izobrazbe. — Padajo, pa- , ujo močni stebri v Mirni peči. Naš bivši dolgo etui župan a. Ludovik Novliau ie še mlud, 46 j tar, umrl. Pogreb jo pokazat, du inui narod še lik« spoštovanje do uiožu-pašteiijakti iu do | loveku, ki jo bližnjemu, imj bo kdorkoli, vedno • uslugo. V delu jc bila uje^ovu ljubezen do voda, brez večjega govorjenja. Pokoj njegovi i! _ Podjetni trgovec g. A. Uemie si je po- . ivil prav lično trgoviuo, ki je vasi v puuus. ' načrtu imamo jm še uovo šolo, katera pa gve kdaj bo v teh denarnih stiskah dozidana, a hi bila le kmalu, saj smo je silno potrebni. 1 Razna (Prečna pri Novem mostu K nt. akcijn jc priredila na Svcčnico dve ri Dvorana je bila polnn občinstvo. Fantje dekleta, lo s korajžo! Na pravi poti ste. S išteuo družbo delate sebi in svojcem čast, a um vsem skupaj pn veselje. Tako jo prav. — rizu pritiska na nas od vseli strani. Denarja ima kar nihče več; samo še dolgovi so nam stali. Kako bomo pu le-te vračali; o tem nam prišel predavat, ua starega letu dan. nek"! os pod iz Ljubljane, ki je končno omenil, da za rsabega dolžnik« nnibolje, da se svojih olsuv prej ali slej znebi. To pa ni bilo d« volji s*im, ki še danes žele. da hi se dolerovi kra'k*i-alo črtali, ter so zabavljali nn vse strani. Pa bil med njimi tudi možak, ki jim je povedni ono. sicer bridko, pa resnično. Vsi smo rekli, da je ta mož prav povedal. fsrmca uredništva__ Listnica uredništva. Poročil o porokah in nitovnnjih nredniJtvo ne e-prejema, rasen od osebno znanih dopisnikov. Takn obvestila so un liaDravila že večkrat velike neprijetnosti, -lrsikak dopis te vrste je napisan z zlobnim namenom. Da nc bo zamere, gredo ta predpust oheoti« v koš. Dopisnike, ki so s svojimi »losi resno mislili pa prosimo, uaj nam oproste. Moč so'n?ne svetlobe. Zvezdoslovci so po večletnem proučavaniu izračunali, da je svetloba sobica opoldne 4A5 000 krat večja kot svetloba polne lune. Tako so tudi dognali, da daje solnce opoldne za 120.COO.OOO več svetlobe kot pa vse zvezde skupaj. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, 6. februarja. Podražili so se edinole prašiči, ki se zdaj živahno kupujejo in prodajajo. Domači prašiči veljajo 9 do 10 Din, hrvaški pa celo 10 do U Din kilogram. Pršutarji pa so po 7.50 do 8.50 Din. Ostala živina se kupuje po starih, neizpremenjenih ccnah: voli 1. vrste 4- 4.50 Lin, voli U. vrste 3 do 3.50 Din, voli III. vrste 2—2.50 Din; telice I. vrste 4-450 Din, telice II. vrste 3-3.50, telice III. vrsle 2—2.50 Din; krave I. vrste 3—3.50 Din. krave II. vrste 2—2.50 Din, krave III. vrste 1.50 do 1.75 Din; teleta l. vrste 6 Din, teleta II. vrste 5 Din kilogram. Csne mesa: goveje meso I vrste: prednji del 8—0 Din, zadnji del 10- 12 Din; goveje meso II. vrste: prednji dtl 7 8 Din, zadnji del 8—9 Din; goveje meso III. vrste pred. del 5—6, zadnji 7—8; telečje meso I. vrste: prednji del 12 Din, zadnji de! 14 Din; telečje meso II. vrsle: prednji del 10 do 12 Din, zadnji del 12—14 Din. Svinjsko meso velja: sveže, domačih prašičev lt 18 Din, sveže, hrvaških prašičev 10—16 Din; prekajena svinjina 16—22 Din. Svinjska mast 13 Din, domača slanina 14—15 Din, hrvaška slanina 15—16 Din. Konjsko meso velja 4—6 Din, ovčje meso 6—10 Din. Cene kožam: telečje koče so se celo nekoliko podražile in se kupu ejo zdaj 13—14 Din. Vokivske kože 9 Din, kravje 7—8 Din. bikove 6-7 Din, domačih prašičev 8.50 Din, hrvaških prašičev 4 Din. Žitne cene: na domačem trsru velja pšenica 160 do 170 Din, iečmen 130 135 Din, rž 115—120 Din, oves 115—125 Din, koruza 115-130 Din, fižol 325 Din. Na berzi pa nudijo: sremsko pšenico 142.50 do 145 Din, baranjsko pšenico 142.50—145 "in, bačka pšenica 145—147.5« Din, koruzo 105-107.50 Din, umetno sušena 117.50—120 Din. umetno su-šeua, dobavljena v februarju 125—127 50 Din — vse cene velisio z« lfO kg. franko slovenska postaja. -Gospodarska Zveza v Ljubljani prodaja koruzo, za mietev sposobno, umetno sušeno, po 115 Din za 100 kg. Krmila: seno 55—60 Din. slama 45—50 Din, lucerna 75 Din. Pri Gospodarski Zveri v Ljubliani se dobe: lanene tropine v vrečah po 50ku 190 Din za 100 kg. kokosove tropine po 155 Din, bučne tropine 145 Din, repične tropine 105 Din, tropine od solnčnih rož 85 Din, riževa krmilna moka 90 Din, riževi otrobi 70 Din, oves 100 Din, pšenični otrobi 90 Din — vse za 100 kg. Klajno apno na drobno 3.50 Din kilogram, ribja moka ua drobno 5 Din kilogram poznal, da je sain, je slcomizgnil z ramo, začel hoditi gori in doli ter je ponovno prefcital pismo. Bilo jo zelo kratko, vondar je obsegalo tako obvestilo, da mu je bilo težko prilagoditi fvoje misli temu docela novemu položaju, ki bil vrhu vsega še lak, da mu ga nobeno premišljevanje ni moglo popolnoma pojasnili. Bil je vse preveč preprost, da bi mu prišlo na misel, da je Eleanor poklicala Beatriko na svoj dvor samo radi tega, da bi ujega zopet zvabila v Pariz. In tako je iskal najboij zamotanih in neverjetnih vzrokov za to kraljičino pismo. Dejal si je sam pri sebi, da se je moral j pač motiti od početka do konca; da kraljica ikdar ni čutila do njega drugega nego prijateljstvo, toda prijateljstvo, ki je bilo vse globlje iu odkritosrčnejše nego si je on domišljal; in zdajci ji je bil neizmerno hvaležen, ker ga je želela tako osrečiti. Toda potem zopet mu je prišla druga misel — kraljica je vendar vedela prav tako dobro kakor on, ali pa ravno tako dobro, kakor je on mislil, da ve, dn Cerkev lie bo privolila v njegovo zvezo z Beatriko; in ko je zaprl svoje oči in si poklical v spomin prizore, ki so še vedno živeli v njegovem duhu, je ona senca, ki mu je mrtvila sreo v Parizu, zopet vstala med njo in Elea-norinim obrazom; ni ji zaupal, niti njej, niti njenim poljubom, niti njenemu pismu, niti njenim nagibom. Povrh toga se mu jo tudi čudno zdelo, da bi bila Beatrika zapustila hišo svojega očeta, zakaj Arnold de Curboil Jo je vedno zelo ljubil; seveda Gilbertu ni pri- šlo na misel, da je baš njegova mati naredila življenje deklice na očetovem domu neznosno. To je spoznal šele pozneje, in ko je to doznal, je okusil poslednjo in najbridkejšo kupo. Vzlic vsemu temu pa ni mogel opravičeno dvomiti nad kraljičinimi besedami; bil je dodobra prepričan, da najde Beatriko na francoskem dvoru in se ni niti trenutek obotavljal, da bi neutegoma odpotoval. Po njegovih mislih je bilo to edino, kar je mogel storiti, dasi je bilo docela nasprotno vsem dobrim sklepom, ki so se zadnje čase pojavili v njegovih sanjah liki poletnim mušicam. In čez dva dni, ob lepem pomladanskem jutru so zarana jezdili Gilbert in ujegovi oprode počasi po zapuščeni Via Lata, pod Av-relijanovim slavolokom, mimo Avgustovega nagrobnega spomenika ua levi, mimo Tu-skula in dalje po stari Flamiuijski cesti skozi valovito Kampanjo proti severu. X. p o g 1 a v j e. Junij je bil v Italiji kakor fin pajčolan in in vence na glavi mlade neveste. Prvo sladko seno se je sušilo po toskanskih dolinah; listje figoven se je razširjalo in senčilo sočnati sad, ki začenja rasti na krivih vejah in vejicah, predno začno listi poganjati, in ki ga ljudstvo imenuje »figovo cvetjem, ker pridejo prave fige šele pozneje. Sveže, srebrno oljklne mladike so razlile nebrojno belih zvezd; rumeni sveti trn je šo mirno cvetel po bolj neprijaznih delih gričev in cvet neštevilnih divjih naznanila n Pevska zveza Ljnbljans, odsek Brezovice vprizori v nedeljo U. t. m. ob 3 popoldne in naslednjo nedeljo 18. t. m. ob pol 8 zvečer v Kat. domu na brezovici prekrasno zgodovinsko igro s petjem »Mlinarjev Janez«. Vsi najvljudneje vubljeui! u Duhovne vaje zu dekleta se bodo v pri-četku postu »pet vršile v Mali Loki, in sicer od li'. do 21. tehruurjtt. Cerkev vas vabi, da si v postnem čusn svojo vest očistite, v milosti božji utrdite iu tako za praznik Gosipodovega vstajenja pripravite. Pridite! Naslov za prijave: Dora Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale, n S« Ovsišah pri Podnartu bo na sv. Valentina dan, dne 14. februarja, vsakoletni včliki cerkveni shod. Zjutraj ob 7 bo sv. maša, ob 10 pa pridiga in 2. sv. maša, nato pa darovanje. Cattivci sv. Valentina, no zamudite lepe priložnosti. n. Kat prossv. društva r Sori priredi ua pustno nedeljo ob H popoldne v Cerkvenem domu veseloigro »Utopljenca«,. Pridite! n Društvo železniških vpokojencev za drav. sko banovino v Ljubljani sklicuje redni občni zbor dne 18. februarja !«v4 1. ob 1* popoldan v vrtaeiii salonu restavracije pri Levu, GospO-svetska cesta štev. 16 v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za naše kmete >Bra«l&«, glasilo /.veze absolventov kmetijskih šol. Pred dobrim letom so mladi kmečki ljudje, ki so dovršili razne kmetijske in njim sorodne šole, ustanovili posebno društvo, ki ima na eni strani namen nuditi članom samim vsestransko oporo pri delovanju, kateremu so bili položeni temelji na kmet. šolah, na drugi strani pa omogočili, da bodo bogate skušnje svojih študij mogli porabiti v korist celega kmotskega stanu. Saj ni raaen brezposelnih danes nikogar, ki bi ga gospodareka stiska pritisnila tako. kot je ravno našega slovenskega kmeta. Da bi mogla ta nova organizacija priti do največjega razmaha in da bi se mogle idrave mirti članov lo organizacije razširiti na čim bolj velik krog kmetskega ljudstva, so ustanovili mesečnik »Brazda . I.i£oie'a. — »Pridite prihodnji teden, pa dobite pri mem deio.< — /Hvaia. goapod. prihodnji teden pa ne bom potreboval podpore, ker bo žena itt Isbko lelala. Velidaa vtemirja. Slavni Einstein je izračunal, da meri vsemsr 500 miljard svetlobnih let. Kaj je s t i,!)no leto? To ;e daljava, ki jo napravi svetloba katerekoli zvezde v enem letu. Da dospe svetlobni žarek od '^nca do nas, po*rebuje okrog 8 minut. Potemtakem vi moremo predstavljati, kako ogromna mora b:ti daljava zvezde, s katero »potuje« svetloba eno ltk» do zemlje A kakšna je šele razdalja vse-mirta. slwzi katero mora leteti svetkiben žarek 500 milfard svettofanih let! Toliko je vsemirjt po Einsteinu. Drugi učenjaki pa so se ;nanj skromni Jo te vhm. — Gospa, prišla sem vprašat, če rab sioScinjo.« — »Obžalujem. irnam že novo.« — »Dobro, pa pridem jutri.t Grob telesnega stražarja Ivana Groznega. Pri kopanju v moskovskem Kremlju so deLavci odkrili grob Maljute Skuratova, telesnega čuvarja ruskega car a Ivana Groznega. Mož je bil pokopan 6 m pod cerkvijo, ki je svojčas stala na nabrežju Moskve. Na grobu je bil kamen z imenom telesnega stražarja ter datum pokopa leta 1573. Dober trgovec. — »Trgovec opazi, da njegov uslužbenec nekam dolgo kramlja z damo. ki ni ničesar kupila, čeprav je nad po! ure ogledovala blago.« — »Kaj ta dama ne ve, kaj hoče?t — vpraša uslužbenea.« — »Seveda ve, toda jaz bi ji rad prodal to. česar noče.« Fotografiranje v megli. Kemiki znane angleške tovarne za fotografske plošče v Ilfordu so po dolgoletnih poskusih izumili ploščo, ki omogoča fotografiranje tudi v popolni temi. Plast je občutljiva po znanem jvavilu za infrardeče žarke, ki so človeške- mu očssu seznani. Ti žarki prodirajo skozi temo, meglo in saj«, da bi v bodoče samo Se skrivljenost zemeljske površine pomenila praktično mejo za fotografiranje Angleško vojno ministrstvo in adrmrali-teta se zanimata za to ploščo, ki bo imela velik pomen tudi za morsko plovbo, saj bo zmanjšala nevar-i aost trčenj v megli in noči. Ha;tre*>noti. — »Klobuk imam ria glavi, a ne [ veto. »e sem bil kani namenjen, ali sein že odkod | prišei.f Prebivalci Rusije. Po najnovejših statističnih podatkih šteie sovjeska Rusija 163 milijonov prebivalcev. Število rojstev je v Rusiji v stalnem dviganju. Leta ISffi. je imela Rusija 106.4 milijona prebtvlcev, leta 1014. je bilo že 1303, štirinajst let kasneje 150.4, a 1931 že 160.4 milijona, kar pomeni, da je prebivalstvo zadnjih 35 let narastlo za 50 odstotkov. Pred todiiiem. — »že petič je vaš nadebudni sinko pred -<*iiščftu zaradi iejme tatvine. Vprašam vas kot očeta, zakaj ga ne spravite na jiravo po!?' — Ofe: »Oh. gospod sodnik »aj sem že tolikokrat po-Kin;!. pa se da ta paglavec vedno znova ujeti.- Za zdravje dete. V samostanu Marija Zvezda na Bavarskem so ustanovili za otroke gozdno šok). To je, da samostanske sestre poučujejo otroke v gozdu namesto v šoli V gozdu nedaleč f>d samostana so (»iskali j>rimerrio mesto, postavili lesene klopi t. tam se sedaj uči do 400 otrok, ki bi sicer zelo J, grešali svežega zraka. Otroci v gozdni šoli se veliko bolje učijo kakor v zaduhlih šolskih prostorih. Ekonomiien. — Žena: »Tuj« krava je prišl» na naš vrt. Kaj naj storim?« — Moi: »Zapri vrat. i potem jo pa pomolzi.« Sleklo iz sladkorja. Iz sirupa surovega bladkoru I se je baje posrečilo napraviti snov, ki daje novo vr. i sto stekla. To steklo se lahko piha, valja ali vliva ter ima dragoceno lastnost, da prepušča ultravioletr.j : žarke, ki ne morejo prodreti skozi navadno steklo. Novo steklo se da baje uporabiti še za druge name-ne, za katere je navadno steklo nerabno. V hotelu. — Gost: »Koliko plačam za prei». čišče?c — »Katero številko ate inieli?< — »Nobene Vse sobe so bile zasedene, pa ste mi postlali kar ua biljardu.? — »Torej 50 Din od ure,t Največji prostor za razne športne igre so imeli stari Rimljani; to je bil znani Maxirnus cirkus » Rimu. V tem odprtem stadijonu je bilo sedežev u 400.000 gledalcev. Razizkocalec crotiU krajec priporeduje: svoji poslednji avtovožnji mi je slaba predla V polnem diru sem se zalete! v neko drevo. — iu se vam ni jič zgodilo? — »Ne. k sreji je bilo to I revo gumijasto a Tudi morskim prebivalcem ni prizanesla zima Morski vihar je te dni vrgel na suho več kitov ob bretonski obali na Francoskem. kem molku gologlav, mu je bilo kakor da bi ne nahajal na svetem prostoru božje katedrale. * »Mir božji, ki ga človeški razum ne more doumeti, je ponavljal tiho in skoraj nehote. »Mir božji bodi z vsemi, amen,« je odgovoril Dunstan. Toda glas mu je zvenel tako čudno, da se je Gilbert ozrl po njem, in na njegovem obrazu je uzrl miren smehljaj, kakor da bi mu nekaj delalo veselje, dočim so mu bile oči uprte na neko stvar v veliki daljavi. Dunstan je pokazal tjakaj in ko se j«* tudi Gilbert ozrl v ono smer, je opazil v zelo veliki daljavi nekaj svitlega, ki »e je počasi pomikalo po beli cesti poleg svitle reke. »Tistile tamkaj se nadejajo danes boja,« je rekel Gilbert, »zakaj v oklepu so in njihove mule s prtljago se nahajajo za njimi.< »Ali naj zavijemo v stran in odjezdimo v goro, da jih pustimo mimo?« je vprašal Dunstan, ki se je znal boriti kot divja mačka, ki pa je imel tudi vso mačkino prirojeno opreznost. »Žalostno bi bilo, ako bi ne videli boja,« Je odgovoril Gilbert in odjezdil dalje navzdol. Pot je bila globoko razorana od živali, ki bo stoletja hodile po njej, in na nekaterih mestih tako ozka, da dve obtovorjeni muli nista mogli druga mimo druge. Mlade mladike kostanjev, ki so štiri leta stare, so rastle v debelih zelenih gručah na obeh straneh, in sem in tja so veje orehov skoraj združevale svoje Široko listje preko pota in razširjale gosto, hladno senco, Nekoliko nižje je žuborel studenec in izlival vodo v majhno korito, ki so ga izkopali popotniki; voda je tekla preko roba in tvorila debelo črno blato, ki je bilo pomešano s suhim listjem prejšnjega leta. Gilbert je ustavil svojega konja, da ga na-poji, njegovi spremljevalci so pa stali za njim in čakali, da pride vrsta nanje. »Psstlc Ta posebni sikajoči glas, ki ga dajejo Italijani, da obrnejo pozornost nase, se je ostro in razločno začul izza nizko rastočih kostanjevih mladik. Gilbert se je urno ozrl v ono stran, od kjer je prihajal ta glas. Prikazal se je močno zagorel obraz v okviru tesne usnjate kape, na kateri so bili močno, vendar ne posebno pravilno prišiti majhni obroči iz rjastega železa. Nato je dolga leva roka v podobnem oklepu potisnila nižje ležeče veje na stran ter naredila znamenje proti oni smeri, od kjer je prihajal Gilbert, češ da naj se vrne. »Čemu naj grem nazaj?« je vprašal Gilbert s svojim naravnim glasom. »Zaradi tega,« je odgovoril zagoreli človek v običajnem italijanskem narečju in z zamolklim glasom, »ker jih nekaj naših iz Pi-stoje čaka ua Florentince, mi pa ne potrebujemo popotnikov na poti. Potem pa tudi zavoljo tega, ako nočete--« Tedaj se je prikazala njegova de-nica in v njej sulica, s katero je grozil, da prebode Gilberta, M je bil brez oklepa in stal baS pod njim. Ko pa je Gilbert položil roko na svoj meč in pogledal možu naravnost v obraz, se || mu je naenkrat nudi! zelo čuden prizor. V glavi tega moža je namreč tičala dolga puščica, s špico na eni, in peresom na drugi strani, in za trenutek ga je možak debelo gledal. Nato se je telo počasi nagnilo naprej, kakor da bi se zvijalo, in se z glasnim ropotom jekla zvalilo j)o bregu v vodo, kjer se je sulica zlomila pod njim. Mali Saksonee Alrik se je bil namreč počasi vlegel na zemljo, pripel struno k loku, ker je pričakoval hoja, položil puščico na lok ter čakal. Mali Alrik je jako dobro pomenil ii zgodilo se je prvikrat, da je ustrelil človeka. Bil je'iz rodu, ki so bili lokostrelci izza Alfre-dovih časov. »Dobro naredil!« je zavpil Gilbert. Njegov konj se je povzpel, ko je mrtvo truplo pljusknilo v vodo, Alrik pa jc zopet odpel lokovo struno in zajahal svojega konja. Gilbert je hotel jezditi dalje, toda Dunstan gs je ustavil. »Ta človek je bil le straža,« je rekel. Malo dalje mrgoli po gozdu oboroženih mož, ki čakajo, da iznenada napadejo jezdece, ki smo jih videli od zgoraj. Resnica je, gospod, da rad umrjem z vami; ampak ni treba nam, da bi pomrli kakor podgane v žitnici. Jezdimo še nekoliko dalje ob robu gozda in do ceste, kjer se približa reki.« »In opozorimo tiste Florentince, da jezdijo v zasedo,c je pristavil Gilbert in zasukal konja (Dalje.) \\ RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) 5. Od internacioiialo do Erfurta, % marksizmom sta dobila komunistična misel in komunistično delavstvo tistih narodov, ki jc bilo sredi preteklega toletja združeno v londonski :> Z v o z i komunistov«, svoj trden in vsaj na videz tudi znanstveno dobro utemeljen program ter jasen cilj. Vkljuib temu ]>a zveza ai mogla nikamor naprej. Med angleškim delavsivoan namreč konmnizeni ui mogel dobiti nikoli nobenih tal, nemško delavstvo jo bilo še neprebujeno, V Franciji pa komunistična zveza zaradi tainošnjih političnih razmer tudi ni megla zajeli večjih delavskih množic. Zato so je zveza že 1. 1862, razšla. S tem je nastopil nekak zastoj v razvoj« komunističnega giilranja, ki pa ni trajal predolgo. V Nemčiji se je bil namreč prav tedaj pojavil sijajen agitator, Hi je kmalu razgibal precejšen del delavstva in položil s tem temelj poznejšemu mogočnemu razvoju socijahie demokracije. To je bil F e r d. Lassalle (1825—-1804), po rodu Žid, kakor sploh velik del socialističnih prvakov, grd značaj, a jako spreten in ognjevit agitator in organizator. L. 1863. je ustanovil Splošno nemško delavsko društvo s komunistično pobarvanim programom in od tedaj se je začela širiti komunistična mi«-! tudi po Neittčiij precej hitro. Enako je pognala med tem konnuiisfjua misel prve kali tudi že po nekaterih drugih industrijskih deželah, zato se je kmalu pojavila polreba po mednarodni zvezi vseh komunističnih delavskih orgaufeacj, saj so komunisti zlasti pod Marsovim vplivom vedno še prav posebno naglašali potrebo mednarodne (internacijonalne) organizacije svojih vrst. L. 1864. so se zbrali odposlanci komunistov iz raznih držav v Londonu in ustanovili tu Mednarodno zvezo delavcev;; (»Intoraacijondalna delavska asocijaeija« ali na kratko: prva internacijonala) z »glavnim svetom* v Londenu na čelu. Tudi tej je začrtal program Marx v zgoraj navedenem zmislu in bil ves čas tudi njen voditelj. Komunistične delavske organizacije so se razvijalo v vsaki deželi sicer po svoje, toda osnovne točke svojega programa so vendarle določali na skupnih zborovanjih internacijosiole, ki so se vrti 1 i po raznih velikih evropskih središčih (1. 1866. v Ženevi, 1. 1867. v Lozani, 1. 1868. v Bruslju itd.). Tako so med drugim sprejeli zahtevo po osem ur ne m delavniku, po odpravi stalne armade in posrednih davkov, po odpravi verskega pouka iz šol itd. Toda to delovno življenje ni trajalo dolgo. V inteniacijonaio so se kmalu zanesli narodnostni prepiri, (delavstvo iz romanskih držav je bilo za federalistično ureditev internacijonale, nemSki z Marsom na čelu pa za centralistično), mnogim je presedala Marxova oblastnost, razen tega so se pa v okrilju internacijonale pokazale kmalu še radikalnejše zahteve nego so bile Marxove, namreč anarhizem. Anarhizem (brezvladje) jo tudi francoskega izvora (prvi ga je oznanjal Proudhon, deloma j>a že pred njim Anglež W. Godwin), ioda oprijeli so se ga zlasli Rusi iu ravno Rus M. B a kun in (1814—1876) mu je začrtal tudi program. Stoji seveda prav tako na komunističnih osnovah, toda dočiin Marx povsod trdi, da bo treba tudi v komunistični družbi neke avtoritete, oblasti, ki bo vodila družbo, pa stremi Baknnin lo za revolucijo, ki bi uničila spet ves obstoječi družabni red, pravo, nravnost, vero, državo, skratka: vse. Vse uničujoča revolucija mu je edini cilj in temu se mora podrediti prav vse. Da se izzove ta, jo vsako sredstvo dobro in plemenito: rop, umor, požig, skratka: vse. Kakšna bo prihodnja komunistična družba, o tem anarhist ne razmišlja, temveč prepušča to prihodnjim rodovom samim,a naloga sedanjega anarhističnega rodu je lo popolno, neizprosno in splošno razdejanje. Zahtevajo le popolno pravno, socijalno iu Naročajte ^Domoljuba"! gospodarsko svobodo brez vsake oblasti. Medsebojno razmerje ljudi naj urejajo svobodne pogodbe, ki jih pa lahko vsak in vsak čas odpove. Na svojih poznejših zborovanjih so »prejeli anarhisti sklepe, v katerih se rigajo državi in splošni volivni pravici, zametujejo pravice večine kakor tudi vsako oblast sploh in oznanjajo popolnoma svobodno spolno združevanje, kakor so komu ljubi. V svojih listih »o proslavljali roparje in morilce kot edine plemenite junake. Ti dve komunistični smeri, marksizem in anarhizem, sta torej trčili v prvi internaeijonali druga ob drugo. Rahlo premoč je sicer še obdržal Marx iu izrinil Ba.cu-nina cele i/, internacijonale, vendar je stala la zmaga internacijonalo samo življenje. Njena zborovanja ho postajala vedno bolj brezpomembna, 1. 1872. se je preselila v New York, štiri leta nato j;, pa glavni svet sklenil, da se razi de, posebnega pomena in razmaha pa itak nikoli ni dosegla. Razpad internacijonale pa na delavsko gibanje in na razvoj komunistične misli ni prav nič vplival. Po vseh kulturnih državah se je vršila med delavstvom živahna komunistična agitacija in ustanavljale so se delavske organizacije, ki so združevale obe komunistični smeri, marksistično in anarhistično. Nagibale sc se posamezne organizacije na tisto stran, kamor so se pač slučajno nagibali njih vsakokratni voditelji. Na nemško delavstvo, zlasti pa še na avstrijsko iu potom njega posredno tudi na na-Se slovensko, kolikor je bilo tedaj že komunističnega, je imel največji vpliv bivši čevljar o, Most, ki je izdajal v Švici, potem pa v Ameriki krvoločni list Die Freicheit«, v katerem je razširjal najradikalnejše anarhistične nazore. Na novem mednarodnem delavskem shodu, Ui se je vršil 1. 1881. v Londonu, so si osnovali nekako svojo lastno mednarodno zvezo in tedaj se je izvršila tudi stalna ločitev anarhistov od marksistov. Anarhisti so vzdrževali odslej lastno, večji del tajno organizacijo. Največ pristašev so imeli na Francoskem, v Italiji iu na Španskem, zlasti pa v Rusiji (n i h i -listi), toda širših množic s svojim zmedenim programom pač niso mogli nikoli pridobiti zase, Vkljub temu so pa izvršili jako mnogo pretresljivih atentatov zlasti na državne poglavarje (n. pr. I. 1898. na avstrijsko cesarico Elizabeto). Anarhistična organizacija obstoja še dandanes, vendar je za delavsko gibanje brezpomembna. šele po ločitvi od anarhistov so se mogli marksistični komunisti nemoteno imvtjati in razmahniti. Že poprej (1 1869.) so se združili zmerno komunistični nemški delavci (pod W. Liebknechtovim in A. Beblovim vodstveni v Eisenaehit v S o c i j a 1 n o demokratično delavsko stranko., v kateri so pa tudi vladali večletni hudi notranji prepiri, toda ostro preganjanje, katerega je že tedaj započel proti njim kancler knez Bismarck, je njih vrste le še trdneje sklenilo. Leta 1875. so se na shodu v Gothi posamezne skupine med seboj poravnale in odslej so vkljub hudim preganjanjem nevzdržno in mogočno napredovali. Stari Marx s programom, kakršnega so sprejeli v Golhi, sicer ni bil popolnoma zadovoljen in je hudo zabavljal nanj, toda brezuspešno. Pri volitvah 1. 1871. je že dobila stranka nad 100.000, šest let. nato pa že blizu pol milijona. To jo napotilo Bismarcka, da je izdal I. 1878. še posebno oster p r o t i s o c i j a 1 i s t i Ž e n zakon, razpustil skofo vsa njih društva in ustavil njih časnike, toda opravil ni ničesar. Že 1. 1890. je moral te zakone zopet preklicati in pri volitvah istega teta so narasti i njih glasovi že skoro na poldrugi milijon. Politična moč, ki so jo s tem pridobili, nagli razvoj kapitalističnega gospodarstva, razmah raznih nepolitičnih (strokovnih in gospodarskih) delavskih organizacij in izsledki raznih marksističnih znanstvenikov so pa medtem pokazali potrebo po novi proučitvi iu določitvi programa. To se je zgodilo 1. 1891. v E r f u r t u in ta program je ostal potem za nemške marksiste mevodajen prav do svetovne vojne. Ker je tudi večina drugih evropskih marksističnih strank sprejela načela erhirlsltega programa za svoja, se bomo morali pri njem pomuditi nekoliko dalje. (Nadaljevanje.) RAZNO One kruhu so znižali v Rrodu. Polbeli kruh velja sedaj 2 Din, črni pa 1.50 Din za kg. Mesto 11 22 dni. Prometno ministrstvo je na-i- "iJo pri Trboveljski pre-mogokopni družbi izven rednega mesečnega odjema večjo količino premoga, da bodo januarja zaposleni trboveljski rudarji mesto ti dtii 22 dni. Regulacijo Ljub'janice bodo v 1. 1934 nadaljevali. Smrtno se je ponesrečil pri deiu v trboveljskem rudniku Franc Gačnik. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v Delavsko zbornico na listi Narodno socialne zveze. Za invalide. Dravska finančna direkcija je dobila nalog, da izplača nad 2 milijona dinarjev na račun invalidnih podpor za pretekla proračunska teta. Vsi kmeteki ljudje naj se iiženejo iz mest nazaj v svoje rojstne kraje. Tako smo čitali nedavno v Delavski politiki, ki je glasilo socialnih demokratov. Zahteva je nekr-ščanska in nesocialna. Na delavskem zborovanju v Belgradu je govoril tudi socialist TopaJovič. Izjavi! se je za državno in narodno edinstvo, obenem pa za široke samouprave. Dr. Topalovič je mnenja, da se mora najti sporazum, ki bo na eni strani jamčil edinstvo, na drugi strani pa uvedel samouprave in tako zagotovil trajni noiranji mir v državi. 18.000 kmetov ameriške države Illionisa je oklenilo, tla lie proda niti kaplie mleka več v Čika-go, "dokler se cene ne dvignejo. Da bi se izboljšale cene jc bilo v državah Chile in Argentini zaklanih in nato zažganih 250.000 ovc. Ljudje pa stradajo. Dividenda bakrenega rudnika v Boru. Zelo povečana produkcija rudnika je tudi znatno zvišala dividendo rudnika. Dočim se je za I. 1932 razdelilo za dividendo 8-7 milijonov frankov, je za I. 1033. namenjenih v ta namen 19 milijonov frankov. Obenem je bilo na strojih in nepremičninah odpisanih 10 milijonov, da je v bilanci vknjt-žena ta postavka le s 4 milijoni, iločim znaša nabavna vrednost strojev in nepremičnin 110 milijonov frankov. — Koliko neki plača rudnik in pa lastniki rudnikov davka? Delavna doba v Ameriki bo po novem načrtu generala Johnsona znižana na 32 ur na teden. Nad 24 milijonov vreč kave je bilo doslej uničenih samo v Braziliji zato, da cena kavi ne pade. Posekali nameravajo I še polovico kavinili dreves. Brezvestni kapitalizem! ^ AKO NAS KA3 BOLI jc najvažnejše vprašanje: kje vzrok? Na vsak način je zelo dobro, ako imamo vedno pri rokah kako lekarniško zanesljivo domača sredstvo, kot je pravi Fellerjev Elsa fluid, ki se že nad 30 let rabi za nego telesa in za obrambo proti obolenjem, pri revmatičnih boleznih, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, v obrazu in po vsem telesu. Fellerjev Elsa fluid se dobi v lekarnah in zadevnih trgovinah po Dm 6— 9 — in 26 —. Po i ošti najmanj 1 zavoj (9poizkusnih ali6dvojnih alt 2 veliki specijalnl steklenici) Din «? dva taka zavoja D,n 102 - pr, ^ gvgen V. Kellerju, Slubica Donjtp,'* trg 16 (Savska banovina) ' Odobreno po tulil. soc. potit. iu „„.' ..... , 8p. tir. 50H z d ne 3< marca lssj r"l> Zapomnite! Elsafluld ostane Eisaflutit' Dobro čtivo k »Pevec«, glasilo Pevske zveze, ki je bil lani prenehal radi krize, bo lotos zopet nudaljeval svoje delo. Izhajal bo vsak drugi mesec in bo obsegal 8 strani literarnega dela in 8 strani glasbene priloge. Cena mu ostane letno z glasbeno prilogo vred 30 Din. Tudi odslej bo mogoče naročiti zborom poleg celotnega lista tudi posamezne priloge po 10 Din za vse leto. Prepisovanje not ne bo dovoljeno. Nobenega zbora ne sme biti, ki bi ne bil naš naročnik. Uredništvo je prevzel priznani skladatelj Matija Tome. j>rof. v St. Vidu. Upravništvo prosi vse stare naročnike, ki še niso poravnali lanske naročnine za leto 1932, naj jo čimprej poravnajo, ker jim sicer ne hi poslali novega letnika. Prosimo ostanite nam zvesti še dalje in pridobivatje novih naročnikov! Mali oglasnik Vsaka Jrotina vrstica ali oie prostoi velja lk enkral Din 5. Naročniki »Domoljuba" plafajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po trebščiue ali prodajajo svoje pridelke nli iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe JNImluga učenca kršč. kmetskih staršev, 14—16 let sprejmem. -Hrana in stanovanje v hiši. J. Erjavec, Sr. Ga-meltnt-17, p.St. Vid nad Ljubljano Manjše posestjo v litijskem ali novo-meškoin okraju, kjer se redi o lahko 2 krave in 2 |)raš'fa. kupim. Plačam s hranil, knjižico j Ljudske posojilnice v Liubljanu. ■ Ponudbe |>od »Litija« št 1024 na upravo 'Domoljuba« Mlin«naiem8 V"! uov in stope ter tudi • četo posestvo z gospodarskim poslojijem na Gorenjskem. - Naslov jx)ve u i ra va Doniol iuba pod štev. 1094 Vivipične £ Hfe o!i divjačine kupuje po visokih cenah Zdravič, Ljublja-a. Floritanska ulica 9. Čevlji iz usnja ohn£ nogezitrave. Prav dobre izdeluje Jerne; Jeraj, Zapoge, |i Smlednik jUkls preprosto, če si UCfllli z,|raVo in pošteno, dobiš trajno službo. Naslov v upravi pod št. 1264 Kolerabi vajenec se sprejme Hrana in slanovanje v hiši. Gregor Tratar, kolarstvo, Mokr, nog 2 Balault raa'° rabljen, ullleeEij poceni uro- dain. - G rum Andrej, B zovik 97, p. Sp. Hru-šica Slilihft i55e ktnetsko aiHiUH ,1ekie po5,Plllli vajena hišnega in kmet-skOTa dela. J. Toman. Mirna, Dolenjsko Uj{. ali manjše pose-n,ao stvo, obremenjeno pri Ljublj. Kreditni banki ali njeni poir., kupim. Naslov v upravi pod štev. 1272 Iščem Mabniha za opekarno na de eli, potreben kapital 40 do 50 tisoč Din, 8—10 tisoč Din v gotovini, ostalo tudi v knjižicah, ali pa v kritju v vrednosti nepremičnin. Zaslužek zaianKen. — Naslov v upravi lista pod št. 1274 Pnnriam dobro kolo za rmm 250 dinarjev. Sonc, Krško 67 Mlinaa pošten, išče mimar Službe za takoj ali 15 febr. Selan Fr., Luže 41, p. Šenčur pri Kranju prvovrstne fige, brime in slive ima zopet na za ogi FBAN POGAČNIK d. i o. i., Ljubljana Tyr8e»a «7 __(nasproti mitnice) Naročajte >>taoljuba«!~~ Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak SANATORIUM EMONA Ljubljana Ksmrnskega al. 4 Zdravnik: Telet. 3623 Dr. Franc Dejane, kirurg, šef-primarij v. p. Slaba pevka. »Kako ste zadovoljni z novo kuharico?« »O, hvala, bo. Samo eno napako ima.« »Kakšno pa?« »Nikdar ne vemo ali poje, ker ie srečna in zadovoljna, ali pa cviii, ker se je opekla pri štedilniku. . Z ti Vas Imamo Violine U 61» j (IlUre ti 13» »udoline II S'i I HanMttnllif D AS Tarabijre 11 fiH | (iraMofriiie II Zaklenite breiplami katalog. M FIN KI, & HfKOLD loi ama glasbil, prodajna podrninlfa OAKIHOK 21. iti. Zdravnik ga je preiskal. nato pa dejal: »Sami priznavate, da ste vedno slabo razpoloženi. Gotovo vam je znano, da je zdravniška veda našla povzročitelja slabega razpoloženja. Je to majhna glivica, mikroba ...« »Pst, ne tako glasno, gospod doktor, ona sedi zunaj v.£gkalnis Zahvala. Za takojšnje izplačilo cele zavarovane vsote po očetov: smrti se posuirtninskemu zavarovan u »KARITASc skreiio zahvaljujem ter vsakomur priporočam Re|ino. 2. II. 1934. Marija Šojter. 1. r. Prijeten spomin. — Sobarica v hotelu: »Gospod šefi Gost s številke <> je odpeljal s seboj rjuhe in odejo.c -- Hotelir: »Gromska strela! Zdaj šele razumem, zakaj mi je ob slovesu dejal, da jemlje s seboj Iz mojega hotela prijelen spomin. | ■laz sem pa že imel na sumu tebe.« Popolnoma varno je naložen VaS denar v Mestni hranilnici Ljubljanski (Prešernova ulica St. 3) Za vse njene vloge, znašajoče sedaj okoli Dlo 420.ti00.000,-1 jamčijo razun rezerv (Dj , 11.000 000—) posojila, dana večinoma na iieprimij. nine. vse mestno premoženie (elektrarna. 10 hil, klavnica, plinarna itd.) ter davkoplačevalci. PoSi. Ijajte vloge po postim čekovnih položnicah, katere ima vsaka pošla št. 10 533 ali jih vlagajte v uradnih urah od 8.-12. Telefon 2016, 2616. Posebni mldp. lek za denar ina oleitiih in ustanov (pupilni denar) -domači hranilniki za mladino. Ugodno obreslovanie. Debela gospa: »Danes, ko sem se peljala 7 tramvaju, so trije gospodje skočili pokonci in n; ponudili sedeže.« Vitka gospa: -ln ste zasedli vse tri?« Znižane cene Zimskemu blagu! Flanela za perili od 7 Din. barhenl, od 10 Ud volneno modno blajo od 20 Din. perilni baržum od 18 Din zimsko rjuhe od 30 Din. flani'1 deke «1 40 Din naprej. — Na zalogi tudi novndoslo poam-dansko blago za plašče in kostume od 30 do 120 lin v vseh modernih barvnh in desenib Se prijorofa F. I.floričar, Ljubljana, Sv. Petra c.29 Ubogal je. — »Zakaj pa pijeS iz tako ogromnega vrča?« — »Ker mi je z travnik dejal, da ron-hij»lni katar, Untari v grlu, zasiuzenje. astma'iroo hropenje, hndijaji itd. so ozdravljivi! Pljučne bolezni so ozdravljive! itiueček kr»i. hI uvanje krvi. trsuobnust Pred up,rabo tiSOČe O Z Cl T 3 ¥ I j C H j h S Pomora* Zahtevajte takoj inoj« knjigo „Nova um«lnost »r«hr*n*", ki je že inuoge rešila POPOHNOMA XASt'ONil dobite mojo knjigo, iz katere boste zajeli muo«o koristnega. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeliito in "re'' nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj še danes piše! Naglašam ponovno, da dobite moja po;asiiila popolnoma breuplnčno brez vsake obveze z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu NOVEMU tt&tiHU VA$B PREHRANg ki ga kot izbornega proglašalo prvi profesorji Zato je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vam bo moje tamošnje zastopstvo v vsa oni Času radevolje postreglo. Sennas mJi^HfJT"S "! OJHte,ao vo!'° do «v»J«"ic iz knjige Izku- >» ~ nfko lr?. V8ebule °,kroPSll° i" «lwl|«n|al.o ut«h» in ae obrača na vse bol- nike, iti se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Zbiralnica za pošto: Searti Ful«, Bsrlin-NeiJlifilln, Ht n u Uahnsi rasse abt. <$8 Urednik: Jože Košičsk Za Jugoslovansko tiskarno: Karel tel \\