30. številka.
Maribor, doe 14. aprila 1916.
Letnik Vlil.
larofinina listu: — Celo leto . . K I0‘—
5 — 2-50
Pol leta . . .
Četrt leta . .
■Mesečno. . .
'Mmtaf Avstrije :-----
■Celo leto . .	„ 15’—
3*osamezne številke •—s- W vinarjev. —
STEAZA
Inserat! all oznanila
se računajo po 12 via od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pendei jek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. S. — Telefon št. 113,
[ j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Važna posvetovanja v Berolinu
Arghčki ministrski jrfdsednik odgovarja nemškemu kanee’arju — Nemčija Ameriki. -Nirizemska se pripravlja. - Boji v južnih Tirol»h. - Pred Verdunom nič posebnega -
Angleži hočejo zasesti Kefalonijo.
Asquith odgovarja Beth-mann-Hollwegu.
Jasne in določne besede nemškega državnega kancelar] a, ki jih je izpregovoril v državnem zboru na naslov Rusije in Anglije, langleškemu ministrskemu predsedniku niso dale miru. Sprejem odposlanstva trati roškega parlamenta dne 10. aprila mu je dal povod, da je odgovoril na nje. V napitnici, katero je i-tnel Asquith na predsednika francoske republike, je izrekel, z ozirom na omenjeni govor sledeče besede: Nemški državni kal«celar je rekel, da je dne 9. decembra 1915 podal izjavo, češ, da je pripravljen se spustiti v mirovna pogajanja, toda to je sovražnik'takrat ravno tako odklonil, kakor to še tudi sedaj odklanja. Astquith je navedel doslovno besede nemškega državnega kancelarjai, da bi dokazal, da je bil namen kanoel-arjevih besed ta, jela bi naj četverosporaz-um pričel z mirovnimi pogajanji, odločitev bi pa naj Rila v kanoelarjevih rokah. Asquith je nato nadaljeval : Z drugi m i besed a m 5 pove d a n o, s e zahteva o d n a s, d a b i morali mi zavzeti stališče p rema g a, n i b napram zmago-nosnemu nasprotniku, t o d a mi ni s mo prema-g a n i. (Pritrjevanje.) M i t u d i ne bomo premagani. Zavezniki so se zavezali s slovesno pogodbo, da ne iščejo nobenega posebnega miru in ga tudi ne sprejmejo. Pogoji, pod katerimi smo pripravljeni skleniti mir, so izvršitev namenov, za katere smo prijeli za orožje. Te smotre sem povedal že mesna novembra 1914. Rekel sem takrat med drugim, da ne maramo vtakniti meča poprej v nožnico, dokler n e b o p o p o 1 n o m ai in k o n č n o v' e 1 j a v n- o strto in uničeno vojaško gospodstvo P rusi j e. Nemški državni kancelar, tako nadaljuje Asquith, je najpoprej napačno navedel moje besede,
LISTEK.
V blag spomin katehetu t Ivanu Markošek,
izgubili smo Te Ì — —
Kruta smrt, ti li ni dovolj krvave žetve tam zunaj na bojnem polju, kjer umirajo junaki, ponos in nada domovine? Koliko gorja povzročaš! Potoki krvi in solz;, vzdihovanje in stokanje sledijo tvoji koščeni postavk Si li res tako brezčutna, se ti ne usmili U*-ibogo človeštvo? Ni ti dovolj žrtev, še nam iztrgaš iz naše sredine moža blagega in kremenitega značaja.
Srce se nam topi od žalosti — - — mi plakatno, mi plakatno — — -
Neverjetna se nam zdi Tvoja smrt, saj si bil še pred nekaj dnevi zdrav in čvrst med nami, med mlaldino, ki si jo iz vsega srca ljubil, ki si jej posvetil vse svoje moči. Ves čas kratke bolezni so Tvoje misli pohajale v šolo, v duhu si občevjal z nami —,
pa nisi več mogel priti k nam!-- Narava se je
prohujala k novemu življenju, jutranja zarja je oznanjala mlado jutro — Tvoje življenje se je nagibale k zatonu, 11. malega travna je za vedno nehalo biti Tvoje blago srce —--
Življenje Tvoje je bila zlata posoda, polna najčistejših biserov. Krasile so Te vse lepe čednosti v najvišji meri: bil si učitelj v pravem pomenu besede, :z zgledom in dejanjem. Vnemal in gojil si v nas čut
in je nato nadaljeval, da bi spačil in pokvaril samoumevni pomen mojih besed in namen, ki ie bil izražen v njih. Anglija in Francija se nista vrgli v boj, da zadrgnita. Nemčijo ali da bi Nemčijo pometli« evropskega zemljevida, ne zato, da uničita ali pohabita narodno življenje Nemčije, in sigurno tudi ne zato, da bi se vmešavali v prosto izvrševanje njenih mirovnih stremljenj. Anglija in Francija sta bili prisiljeni zgrabiti po orožju, da zabranila, da bi Nemčija, pri čemur se meni Prusijo, bila nepretrgano vojaško ogroževanje za sosedne države ter bi ùpostavàia svojo nadvlado nad nje. Nemčija je pokazala v zadnjih 10 letih pri prilikah namen, delati Evropi predpise, ki jih je spremljevala z ogroževanjem ter je dokazala s tem, da je kršila nepristranost Belgije, da hoče uveljaviti svojo premoč še cedo za ceno splošne vojske, in sicer s tem. da je raztrgala temelj evropske politike, temelj, ki je bil določen s pogodbami. Namen zaveznikov, ki so udeleženi v tej vojski, je, da se prepreči ta poskus. (Odobravanje.)
Kot uspeh te vojske hočemo uveljaviti načelo, da se bo moralo obra v « a v ati o m e d n a r o d-n i h p r oble m i h s prostim i p o g a j a n j i roed prostimi narodi in da. se tak dogovor ne sme še nadalje zadrževati in obvladovati s prevladujočo zapovedjo vlade, katero kontrolira kaka militarono kasta. To j e ti st o, kar raz n m e v a m z u n i č e n j e mj vojaškega gospodstva Prusi j e. Nič več in nič manj.
Glede usode Belgije, Srbije in Crnegore je dejal Asquith, da zavezniki niso samo varuhi držav, ki so sklenile pogodbo, ampak tudi neodvisnih držav in prostega razvoja slabejših dežel. (Odobravanje.) Ni pač večjega cinizma;, kakor če si državni kancelar Bethmann-Hollweg prisvaja pravico, da mora Nemčija pred vsemi državami vstrajati pri tem, da se mo-
ra raznim narodom dati priložnost za prosti razvoj v okvirju maternega jezika in narodne individualnosti. Asquith je nato nadaljeval: Moj odgovor državnemu kancelarju Bethmann-Holhvegu je zelo enostaven: Zavezniki si žele in vs.tr aj a j o p,ri tem, d a s e stara Belgija 'zopet u p o s tj a v i. (Pritrjevanje.)
Asquith je nato še govoril o šepajočem in slabotnem poskusu nemškega državnega katncelarja, kako opravičiti način bojevanja s podmorskimi čolni in jo sklepčno rekel: Ali ne moremo biti hvaležni, da v svrho ugotovitve in obrambe svoje st vabi nismo prisiljeni, se zatekati k takemu pačenju dejstev, kakor je to storil nemški državni kancelar? Mi zavezniki se bojujemo ramo ob rami za veliko stvar z dostojnimi sredstvi, s čistimi rokami in s čisto vestjo. (Oidobra-vanje.) Ramo ob ranni imamo voljo, kakor tudi moč, da branimo prostost Evrope. (Glasno pritrjevanje.)
Zahteve Bernike socialne demokracije»
Od 25. do 28. marca se jo vršila, na Dunaju državna konferenca nemške socialdemokratične stranke. Vz obsežnih razprav omenjamo danes le, da so razpravljali o: socialne m z a v a r o v a n j u in v o j n i oskrbi, o avstrijski trgovinski politiki in o nagodbi z Ogrsko, o 'Avstriji p o vojni in o cenzuri. Sprejete resolucije izvajajo, da mora po vojni — pa naj da zažel-jeni mir naši državi tako ali tako obliko — ostati iz ruševin nova Avstrija. Resolucije vsebujejo nastopne zahteve:
1.	Obnovitev p a r 1 a m e n t a po izpre-membi volilnega reda po načelih proporcionelme vo-
do vsega lepega in dobrega, učil si nas z mogočnim svojim zgledom resnosti življenja, neumorne delavnosti in biti molčečega, resnega značaja. Grajal si z vso vnemo lahkoživost in lahkomiselnost mladine. A veselil si se z nami naših uspehov ter bil naš najboljši svetovalec v vseh resnih vprašanjih življenja.
Ljubil si troje v življenju:	naravo, najboljše
naše razvedrilo na zemlji, potovanje, sredstvo za razširjenje snlošnega znanja, in knjige, najboljše prijatelje in svetovalce naše, ki črpamo iz njih največ modrosti in znanja, To si priporočal mladini. Mlada srca so Te razumela in so z veseljem sledila Tvojemu zgledu.
Umrl si, ni Te več med nami !--------
Tvoj duh je splaval k Vsega,mogočnemu v rajske višave. — — —
Ob svežem Tvojem grobu, ki ga krasi prvo pomladansko cvetic, sto M mo in plavamo. — —
Pozdravljamo Te slednjič iz doline solz v deželo. kjer ni truljenja,.
E hvaležnostjo bomo gojili Tvoj spomin med nami!	Dijak.
„Jugoslovansko vprašanje slom na stališču Hrvatov in Slovencev nasproti avsjtro-ogrski državi, O-ba naroda sta v krvnem sorodstvu s Srbi' in tvorita
'»temi skupino 8 milijonov ljudi
Premalo še mi
Hrvati in Slovenci.
„Kroaten und Slowenen, zwei Darstellung n von Andreas 'Milčinovlč und Johann Krek.“
I>. — k. Pod tem naslovom je ravnokar izšla v Jeni na Nemškem lična knjižica, ki podaje kratko in jedrnato vsebino o Hrvatih in Slovencih v nemškem jeziku. Založnik povdarja v uvodu:
drugi (Nemci) poznamo njih dežele, šege. fegodovino in kulturni razvoj.“
Brošura ima, torej namen, da vsaj v kratkih potezah seznani Nemce in druge narode o najvažnejših rečeii med slovenskim in hrvatskim narodom.
Pisateljema se je to posrečilo. Nas posebno zanima drugi del, Krekov spis. Imel je od založnika go-■ tovo nalog: Toliko strani smeš pisati m nič več! — To se pozna na vsaki strani. Najbolj nas mika spis o Slovencih, ker ie tako prisrčno pisan. Ljubezen do svojega naroda odseva v še tako resnih in dejainskih podatkih. Dr. Krek je podal celo številkam in odstavkom. ki so skoro le naštevanje raznih pojavov, toliko zanimive oblike, da se čitatelj veseli nad raznimi deli opisovanja Slovencev, ki so sicer v drugih knjigah navadno pusti in brez zanimanja. Vsaka beseda ima svojo veljavo, vsaka, stran določa smer slovenskega žit ja. Knjiga je pisana s strogo objektivnostjo, zato jo bodo pozdravljali tudi vsi slovenski sloji, Dr. Kreku le čestitamo na tolikem uspehu: slovenski narod pa mu je hvaležen, da ie podal njegove vrline v obliki, da jih zam.orpjo spoznavati tudi drugi narodi, zlasti Nemci.
Nizozemska.
Že kmalu po začetku sedanje vojne je bila mobilizirana nizozemska armada in zadnji čas se je go-
litve ob že sedaj danem narodnem obmejenju volilnih okrajev in odstranitvi znanih pomanjkljivosti volitve-ne tehnike. Stvarna izprememba določb o poslovniškem redu jn poslovanju državnega zbora,,
2.	Državni red po okrožjih. Demokratična lokalna uprava v nacionalno obmejnih okrožjih, kjer naj se dosedanja okorna in draga državna in avtonomna dvojna uprava nadomesti po ljudski, od narodnih sporov osvobojeni samoupravi in se tajni ustvari mesto za tisto gospodarsko in socialno, sanitetno, humanitarno in kulturelno delovanje, ki ga tako nujno potrebujemo za zopetno povzdigo našega narodnega gospodarstva in za telesni in duševni preporod narodov po vojni,
3.	Takozvano avtonomijo kronovin, ki se Je (tu je par vrstic zaplenjenih) skoro v vseh delih države po nacionalističnem spletkarenja in po kronični obstrukciji izprevrgla do javnega pohujšanja, je — dokler te kronovine sploh obstoje — omejiti na neizogibno in znosi j ivo mero na korist okrožij in n a r o d o v, Deželne zbore je po splošni volilni pravici s proporcionalno volit vi jo podrediti kontroli ljudstva: njih finančno upravo — ki je kljub nedavnemu saniranju po državi skoro povsod razdejana — pa je podrediti izdatni finančni kontroli, a pred vsem je usodo ljudske šole in nje učiteljev odločiti od finančnega gospodarstva dežel.
4.	Po državnem temeljnem zakonu imajo vsa o-krožja istega naroda, pravico, ustanavljati primerne medsebojne zveze za skupno upravo narodnih in kul-turelnih interesov svojega naroda. Do ustanovitve takih zvez je državne poslance vsakega naroda, izvoljene na podlagi splošne volilne pravice, pripoznavati kot njih zakonito zastopstvo.
Dalje zahtevajo resolucije:
1.	-Takojšnjo omejitev cenzure na m litarične in na vesti, ki se tičejo vojevanja,. Temu nasp'romo pa je dopuščati razpravljanja o vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. Nikdar še ni bilo javno izražanje mnenja, pojasnjevalna politika po-trebneja, nego je sedaj, ko smo na razkrižju usode narodov in države.
2.	Skrb za žrtve vojne s pravočasno pripravo izdatnih sredstev za dostojno preživljanje vojnih poškodovancev, za odškodovanje vseh, ki so zadeti v svoji delavni sili in pridobitveni zmožnosti.
3.	Priprave, da se preskrbe nelznanski vojni stroški, katerih breme se ne sme naložiti na delavne mase, ki so po žrtvah na imetju in krvi, v prvi vrsti in najtežje prizadete, Pred vsem je pritegniti posedujoče po izdatnih dalvkih na vojne dobičke in po pogreši vnih davkih na premoženja in dedščine.
Denarne in druge pofežko-če Grčije.
Te dni je odstopil dosedanji grški finančni minister Dragumis. Da na Grškem v sedanjih razmerah ni mesto finančnega ministra, ki naj skrbi za usnama sredstva države, ravno najprijetnejše, je razvodio tudi o razširjenju vojne dolžnosti in o preskrbi vojnega materijala, vse za slučaj, da bi bila ogrožena nizozemska nevtralnost, bodisi od strani Nemčije, bodisi od strani Anglije. Nizozemska je majhna in tiha država, a po svoji zemljepisni legi znamenitega pomena za evropsko politiko.
Nizozemsko so poetični potopisci včasih primerjali velikanskemu posestvu, kajti v prvi vrsti se bar vi prebivalstvo te dežele z živinorejo in z vrtnarstvom. Značilno je, da je v tej deželi 1,204.000 ha pašnikov in travnikov, in 862.000 ha njiv in vrtov. Za tako površino ima Nizozemska, mnogo živine, na$ o-krog 2.000.000 govedi in 300.060 konj. Izvoz mesa in sira je glavni dohodek nizozemskih kmetovalcev, a zaslužek je velik, kajti živinoreja, mlekarstvo in sirarstvo je na tako visoki stopinji, da si n. pr. naši slovenski ljudje tega še predstavljati ne morejo.
Na Nizozemskem nimajo ne železa, ne premoga, ne bakra, in morajo vse to uvažati od drugod. A posledica tega je, da ima Nizozemska malo industrije To je pač vzrok, da Nizozemci sploh ne ljubijo posvečati se industrijalni stroki, ampak dajo prednost kupčiistvu. Pripoveduje se, da je prvi bankir v Amsterdamu, kateremu je bil predložen obširen načrt za napravo dobičkaobetujoče tovarne, potisnil načrt od sebe, ne da bi ga bil le pogledal, češ: „Se mar nam ni, da bi se bavili z industrijalnimi problemi.“ Kar ie’na Nizozemskem industrije, so jo skoro vso ustanovili tuji ljudje s tujim kapitalom, največ Nemci.
Pač pa: se Nizozemci radi posvečajo trgovini in bančni stroki, špediciji in posebno radi se bavijo s špekulacijami na borzi. Skoro vsak tretji Nizozemec je v stikih z borzo. Deloma je temu vzrok tudi to, da
vidno iz razgovora med Dragumisom in poročevalcem „Berliner Tagblatta“, kjer je dejal Dragumis, ko je bil še finančni minister:	„Vsak dan mobilizacije
naš stane 900,000 drahem (frankov). V zarlnjem času smo si poizkušali olajšati položaj tako, da smo po eni tretjini moštva dajali enomesečen dopust in smo tako tudi poizkušali ublaževati gospodarske težave poklicanem. Kljub temu pa ti vsakdanji izdatki znatno že presegajo izdatke Švice in Nizozemske. Razmere pa nam otežuje še položaj naše države kot pomorske države, ker je preživljanje prebivalstva odvisno od posebnih čiuitoljev. Za nas je prišla vojna več let prezgodaj, ne samo, ker v komaj pridobljenih državah nismo niti še pričeli graditi strategičnih železnic, a temveč tudi, ker bi bila Grška, finančno izčrpana po dveh vojnah, sploh potrebovala pred vsem miru. Ta splošna vojna nas je zopet takoj zavlekla v zmešnjavo. Prejšnje leto smo imeli rednega primanjkljaja o-krog 180,000.000 drahem, za tekoče leto pa sem moral že vstaviti primanjkljaja 380,000,000 drahem, kar je posledica nprinjene nam mobilizacije, ki traja že pol leta,. Da vsaj kolikortoliko spravimo stvajr v ravnotežje, bomo zvišali najprej železniške in poštne Jarde. Potem morajo oni, ki niso poklicani pod orožje, plačati nadomestilo v denarju, nesposobni in oproščeni, pri čemer ostanejo seveda invalidi iz zadnjih vojen prosti davka. Največ si obetamo od obdačenja vojnih dobičkov, kar pa seveda izzove največ odpora. Nihče ni v vojni zaslužil več kjot grški ladijski lastniki. Vojni dobiček paših ladijskih lastnikov znaša nad
300,000	000, morda 500.000.000 drahem. Ugotoviti pa te stvari ni lahko, ker so velik del dobička naložTi izven dežele. Plačati pa hočejo samo 5% in to tudi samo zal. 1916. Mi pa hočemo imeti 30% za ves čas vojne od vojnih dobičkov, če mogoče celo 50%, kakor so je predlagalo v Nemčiji.“ Na vprašanje, kje li bo Grška po vojni najemala posojila, je dejal Dragumis:	„Ali bo po vojni sploh še kak Evropejec imel
kaj denarja?“
Z ozirom na te izjave se pač ni čuditi, da je Dragumis izstopil iz ministrstva, kajti uvidel je pač, da ile more prodreti s svojimi davčnimi načrti, kljub temu, da bi grški ladijski lastniki sami lahko plačali ves državni primanjkljaj, a bi jim še ostal prav --lep dobiček.	;
Bolj darežljivega, kakor grški ladijski lastniki, se kaže napram Grčiji četverosporazum. Pripravljen je, najti pota in sredstva, da pokrije Grčija svoj državni primanjkljaj! Za protiuslugo pa zahteva nič več in nič manj, kakor da Grčija opusti svojo nevtralnost ter poseže ha četverosporazumovi strani v vojsko in sicer kmalu, ker baje namerava general Sarrail izpred fSoluna začeti z ofenzivo. Grška vlada pa je še vedno na tem stališču, da je za Grčijo za sedaj še najboljše, če ostane nevtralna. Venizelos je sicer zopet stopil v javnost z ostrim člankom, ki ga je izdalo njegovo glasilo proti politiki kralja in sedanje vlade. Toda kralj in vlada se držita dosedanjih pra<-vcev zunanje politike.
Memčija Ameriki.
Radi potopitve angleških in francoskih parnikov po nemških podmorskih čolnih je ameriška vlada pri nemški vladi zahtevala pojasnila. Dne 10. aprila •e nemška vlada izročila ameriškemu poslaniku v Bendino obširni odgovor, ki bistveno vsebuje sledeče:
Nemški admindui štab. je celo zadevo radi potopitve nekaterih parnikov dal natančno preiskati in je prišel do teh-le dejstev: Parnik, katerega je nemški podmorski čoln dne 16.,marca ustavil na irski o-bali in ki je mogoče bil „Bervvindbole“, ni hotel upoštevati svarili nega znamenja, temveč je pogasil vse luči in je skušal uteči. Podmorski čoln je nato strel-i j ;>! na ladjo in ko se je moštvo rešilo v čolne, je ladjo potopil. Enako se je zgodilo dne 24. marca z ang-lešidm parnikom „Englishman.“ Gotovo pa ni, ali je bil angleški parnik „Manchester Ingenieur“ potopljen po nemškem podmorskem čolnu ali ne. Angleški parnik. „Eagle Point“ je bil dne 28. marca po nemškem podmorskem čolnu pozvan, naj se ustavi, a parnik je plul naprej. Podmorski čoln je nato parnik ob-strel eval. Šele nato se je „Eagle Point“ ustavil. Ko se je moštvo rešilo v rešilne čolne, so Nemci parnik •potopili.
Kar se dostaje potopitve francoskega parnika „Sussex“, ki vzbuja toliko prahu, izjavlja nemška v-lada, da zadeva sedaj še ni pojasnjena, ker ni nobenih podrobnosti o kraju, času in okoliščinah potopitve. V .vodovju, kjer se je ponesrečila „Sussex“, je nek nemški podmorski čoln dne 24. marca zadel na dolgo črno ladjo s črnimi dimniki, ki je bila podobna vojni ladji. Podmorski čoln je sprožil na ladjo torpedni naboj, ki je odtrgal cel prednji kos ladje. Ker je torpednemu strelu sledila močna eksplozija, se iz tega s-klepa, da je bilo na ladji obilo streliva. Poveljnik nemškega podmorskega čolna si i-e takoj napravil sliko omenjene ladje, ki pa se nikakor ne vjerna s sliko parnika „Sussex“, ki je vzeta iz angleškega lista „Daily Graphic.“ Radi tega se domneva., da se je ladja ..Sussex“ ponesrečila na kak drug način. Mogoče je, da je „Sussex“ trčila na kako angleško mino, katerih je več v tamošnjem vodovju.
Da se zadeva radi potopitve „SusseiXa“ pojasni, je nemška vlada pripravljena, pristati na to, da se cela zadeva* v smislu haške konvencije z dne 18. oktobra 1907 izroči mešani komisiji v. preiskavo,
Nov poletni čas«
Listi poročajo, da se bo tudi v Avstriji poletni Čas s 1. majem tako uredil, kot1 v Nemčiji. Namen te preuredbe je, da se dnevna luč bolje izrabi kot dose-jdaj in se tako prihrani mnogo surovin in izdelkov za razsvetljavo. Časovni red pa sp ne da predrugačiti, nego da se ure potisnejo za gotov čas na/prej. V mirnem času bi se o takih preuredbah brezdvomno razvile izredno dolge razprave. V vojnem času pa se taka zadeva kratkomalo uredi potom vladne odredbe. Odslej bomo torej svoje ure vsako leto dne 1, maja in dne 1. oktobra premaknili in se bomo tekom časa na to premikanje ravno tako nasadili, kakor na vsakoletne spremembe železničnega voznega reda dne 1. maja in dne 1, oktobra. Praktično bo nova uredba zelo dobra, ker se bo povsod bolj uporabljal sveži jutranji zrak in ker bo na večer ostalo dalje svetlo. Kdor n. pr. danes konča svoje dnevno delo ob 8. u-ri, bo v bodoče mogel iti domov že ob 7. uri zvečer. — Novi poletni čas se bo upeljal tudi na Ogrskem. Ogrski vladni zastopnik je pri posvetovanju v Bero-
Nizozemska do najnovejšega časa ni imela nikakih carin. Vsled tega je proovitala trgovina in seveda i brodarstvo.
Nizozemska torej izvaža živila in sploh kmetij-skje pridelke, uvaža pa industrijaine izdelke. Njena sosedinja, Nemčija, pa kupuje nizozemske kmetijske pridelke in jih plačuje z industrijalnimi izdelki. Vz-lic temu so se Nizozemci doslej odločno branili vsake tesnejše gospodarske zveze z Nemčijo.
’ Nemški nacionalni ekonom in politik Frid. List je leta 1881 v svojem energičnem slogu pisal: „Nizozemska je po svojem zemljepisnem značaju, po svoji trgovski ter industrijalni situaciji, po jeziku in plemenu svojega prebivalstva nemška provinca, ki je bila v č.asih domačih nasprotij odtrgana od Nemčije. Ce se Nizozemska ne inkorporira Nemčiji, ostane ta podobna poslopju, čigar hišna vrata so last kakega tujca. Nizozemska pripada Nemčiji, kakor pripada a Bretagna in Normandija Franciji.“
List torej ni mislil samo na carinsko zvezo med Nemčijo in med Nizozemsko, Ekonomično edinstvo je mn bilo le prvi korak do politiičnega edinstva in popisal je politično edinstvo kot dobiček posebnega, pomena za Nizozemsko, češ, da ppstane na ta način Nizozemska voditeljica in nositeljica vse nemške pomorske sile.
Kar je začel Friderik List, to so nadaljevali š6 potem drugi. Od Lista do Rohrbach a in do Friderika Naumanna, je literatura, dokazujoča potrebno z-druženje Nemčije in Nizozemske, velikanska, a Nizozemci si niso dali ničesar dopovedati _ in skrbno čuvajo svojo politično in trgovsko neodvisnost.
Nemška diplomacija se je mnogo trudila, da bi
pridobila simpatije' Nizozemske za Nemčijo. Posrečilo se ji je doseči, da se je nizozemska kraljica Vip emina poročila z vojvodo Meklenburškim, Ko jo mlada nizozemska kraljica obiskala cesarski dvor v Beroii-nu, je cesar Viljem omenjal skupne spomine rodovin Hohenzollern in Orange ter v svojem pozdravnem o-govoru povdarjal:	„Vaše Veličanstvo ne prihaja kot
tujka;; sprejmemo Vas na pruskih tleh kakor članico rodbine!“ To prizadevanje nemške diplomacije pa so podprli še razni veliki dogodki: Anglija je zavojevala v Južni Afriki obe burski republiki, Združene države Severne Amerike so vzele španski otok Kubo in vse velike države so si poiskale novih kolonij. Francija. se je polastila Maroka. Nizozemsko je ijpt posestnico velikih in bogatih kolonij začelo skrbeti, kako ohrani svojo posest, ki je z lastnimi močmi ne more ubraniti v slučaju kakega napada. To je ustvarilo pred nekaj leti na. Nizozemskem precej močno gibanje za čim ožjo gospodarsko zvezo z Nemčijo, češ, «amo ta zveza je v stanu, ohraniti Nizozemski njene kolonije, vir velikih bogastev.! Toda to prizadevanje je naletelo na jako močan odpor, kajti vsako približanje Nizozemske in Nemčije je pomenilo obenem največje nasprotje med Nizozemsko in mjed Anglijo, da, celo direkten konflikt, ki bi ne mogel, drugače končati, kakor da pripade Nizozemska ali Nemčiji ali pa An-leški in da pridejo njene_ kolonije v tuje roke.
Nizozemska hoče biti odvisna tako od Nemčije, kakor od Anglije. Najbolje se je to pokazalo pred nekaj leti, ko je cesar Viljem na potu iz Londona v Be roiin prišel obiskat nizozemsko kraljico. Nizozemsko prebivalstvo ga je jako hladno sprejelo in vse časopisje je soglasno povdarjalo, ‘da hočejo Nizozemci o-
linu izjavil, da bode «äne 30. maja ob Tl. uri po noči j vsi vlaki r,a ogrskih progah za eno uro obstali jn bo- j •do 12. uro počakali na bližnji postaji. Balkanski via- j ki bodo vozili med Belgrad oni in Berolinom z enour- | no zamudo; enako bodo ukrenile tudi uprave bolgarskih in turških železnic. Z Ruraunijo so tozadevna pogajanja v teku. Na Nemškem pa bodo, da se pro- j mjet radi preuredim časa ne bo prekinil, vozili v no- j či dne 1 maja dvojni vlaki. Na Francoskem so novi » čas uredili že od 10. aprila naprej.	]
Italijansko bojišče.
Đočim s soške fronte ni posebnih poročil, so se raziili v južnih Tirol ah, med jezeroma Garda in Le-dro, zadnji čas večji boji. 'Dne 7. aprila so naše čete sovražne oddelke,' l.i so. se hoteli na južnem robu gore Roeheta ugnezditi, vrgle nazaj. Dne 9. t. m. se je sovražniku posrečilo, zasesti nekaj naših jarkov, a dne 11. aprila so naši te jarke zopet očistili.
Pri Rivi
Italijani, M se se zadnji čas pri Rivi vgnezdili v nekatere naše prednje jarke, so bili dne 11. aprila zopet iz istih pregnani. Po večdnevnih borbah, ki so bile vsled novih italijanskih rezerv, katere so se u-deleževale bojev, zel© živahne, je bil sovražni sunek popolnoma odbit.
Obstreljevanje Gorice..
V noči od nedelje, d n h 10. aprila, na pondeljek dne 1Q. aprila, se je razvnel na fronti pri Gorici ljut artilerijski boj. Posebno naši topovi so živahno „govorili." V prvih jutranjih urah je kanonada zopet potihnila.
Novi upokliei v Italiji.
Na povelje italijanskega kralja so na, dne 16. aprila 1916 upoMicani pod ožožje: Rezervisti letnika 1890, lahki konjenikti in konjeniki s sulicami, rezervisti letnikov 1882 in 1883 poljske artilerije, rezervisti letnikov 1882 do 1885 metalcev min in ženijskega z-bora, kakor tudi vsi letniki teritorialne milice, kava-lerije in artilerije ter trena.
Rusko bojišče.
Ob nemškem delu fronte izvršujejo Rusi tu in tam majhne izpade. Menda, da bi Nemci ne odtegnili večjih čet za zapadno bojišče.
Novo zbiranje čet v Besarabiji.
Bnfcareški' listi poročajo: Iz Besarabije prihaja poročilo, da se je zopet mnogo ruskih čet iz Male A-zije s pomočjo ruskega črnomorskega, brodovja prepeljalo v Ckteso in Sebastopol. Te čete so se že pridružile ostalim ruskim četam v Besarabiji.
Novi ruski vojni načrti.
Car Nikolaj, ki se je vnovič podal na fronto, je sklical v glavni vojni stan vojni svet, na katerem se bo odločilo in posvetovalo, ali naj Rusija začne z novo veliko ofenzivo ali pa naj ostane v obrambi.
Rusija se pripravlja za zimsko vojsko.
Iz Rotterdama se idne 12. aprila poroča, da se je Rusija začela pripravljati za novo zimsko vojsko.
V vladni pokrajini Nižni-Novgomd so nanovo ustanovili velik© število to varen, ki bodo Izdelovale toplo o bleks in tople zimske čevlje za rusko armado.
Francosko bojišče.
Med -'hribom- 304 in Cmnieresom ob zapadni strani Verduna še vedno moli francoska fronta v nemško, zato je delovanje nemške artilerije ob tej točki izredno močno. Pričakovati je tudi skorajšnjega i n fautori skega naskoka.
Razpoloženje za mir postaja med Francozi ved-I no večje, posebno od zadnjega govora nemškega kan-I celarja, ki ni povedal nobene neugodne besede o j Francozih, pač pa hvalil njihovo žilavost pred Ver-: dimom.
j
\ [Uspehi pred Verdunom, p
i	.	*
I Dne 9. aprila: Na zahodnem bregu Može j so Nemci odrezali Bethinoourt in ravno tako močno j utr v i opirališči Alsace in Lorraine južnozahodno o ( ! m. Sovražnik se je poizkušal izogniti' s hitrim u-mi k an jem, a so ga že pr G.i Šlezijoi in je poleg težkih krvavih izgub izgub.) tu 14 častnikov in okrog 700 mož nemi jenih ujetnikov, 2 topova in 13 strojnic. Istočasno so vrgli Nemci sovražnika iz neprijetnih sovražnih naprav, utrjenih hiš in bivališč na raznih mestih bojne črte, tako tik severno od vasi Avocourt in gozda ('orbeau-x. Na desnem bregu Može so Nemci na podoben način izčistili sotesko ob južnozahodnem robu grebena Pfeffer .
Dne 1 0. aprila:	V bojnem ozemlju na o-
beh straneh Može so se bojevali tudi ta dan zelo živahno. Protinapadi na po Nemcih vzete francoske postojanke južno od potoka Forges, med Vaucourtom in Bethineourtom, so se zrušili z velikimi izgubami za sovražnika. Število neranjotaih ujetnikov se je povišalo tu za 22 častnikov, 549 mož na 36 častnikov in 1231 mož, plen nai 2 topova, 22 strojnic. Ob zavzetju daljnih utrdb .južno od gozda, Corbeaux so privedli ponoči (od 10. na 11, aprila) 222 ujetnikov in 1 strojnico. Protinapadi iz smeri Chattaincourt so se izjalo-lovili. Na idesnem bregu Može je sovražnik zaman poizkušal, da zopet pribori nai južno-zahodnem robu grebena Pfeffer izgubljeno ozemlje. Južnozahodno od utrdbe Douaumont je moral prepustiti daljne obrambne naprave.
Dne 11. aprila: Sovražnik je ta dan srdito, a brez uspeha napadal nove nemške postojanke severoizhodno od Avocourta., na. grebenu Pfeffer in pri Caillette-gozdu, kjer .so Nemci celo odvzeli Francozom nekaj postojank.
Verdunste utrdbe predrle.
List „Baseler Nachrichten“ piše:	S padcem
francoskih* utrdb med Douaumontom in Harhaumon-tom se je v zunanjo črto stalnih verdunskih utrdb že napravila prva, 5 km velika vrzel.
Za Verdun ni rešitve.
Po poročilih nepristranskih vojnih poročevalcev postajajo francoske obrambne postojanke od dne do hne nevzdržljivejše, kajti najvažnejše opiralne točke verdunste trdnjave se že nahajajo v nemški oblasti. Vesti, da namerava francosko vrhovno armadno vodstvo pomakniti bojno črto nekoliko nazaj, se vedno bolj potrjujejo.
General Verraux je mnenja, da pomenja poma-knjenje francoske fronte na črti južno od Bethincour-
hraniti svojo popolno narodno, državno in gospodarsko samostalnost, popolno na vse strani. Ko se je že svoj čas nemški kancelar C aprivi razgovarjal pri polni čaši z nizozemskim poslanikom, mu je med drugim tudi rekel, da jezik, ki ga govore Nizozemci, ni nič drugega, kakor pokvarjeno narečje.
Prav pravite, ekscelenca, je odgovoril nizozemski poslanik. Dovolite samo, da Vašim izvajanjem nekaj pristavim:	da je namreč pokvarjeno nizozemsko
narečje imelo že svojo literaturo, ko mati-nemščina še prve slovnice ni imela,
To odločno voljo, ohraniti samostojnost, so pokazali Nizozemci tudi tedaj, ko so odklonili vsako gospodarsko in politično zbližanje z Belgijo in posebno so to pokazali z zgradbo trdnjave Vlissingen. Ta trd-niava Vlissingen ima namen, braniti Nizozemsko proti Belgiji in preprečiti izkrcanje kake angleške armade. Kdo ve, če bi ne bili Angleži že poslali čez Nizozemsko kake armade proti Nemcem v Belgijo, da jim ne zapira pot trdnjava Vlissingen.
V razvoju razmerja med Nemčijo in med Anglijo bo Nizozemska igrala še veliko ulogo. To pokaže vsak pogled na zemljevid Nemčija je velika pomorska. in trgovska sila, a nima ne obrežja, ne pristanov. Baltiško morje jo zaprto morje in ima vrh tega nizko in ne varno obrežje. Ob izlivu Labe in Wesre stojita Hamburg in Bremen, ki morata braniti svojo trgovino z milijonskimi žrtvami za premaganje n od-
stranjenje naravnih ovir brodarstva. Koj poleg Hamburga pa se začenja Nizozemska in vlada na večka-kož 200 km dolgem obrežju. Nizozemska je naravni most iz Nemčije na Angleško, tod se križajo prometne zveze med tema veli klima državama, na Nizozemskem se izliva v morje Rena, „der deutsche Rhein“, ob katerem je tekom stoletij nastala prava indusiri-jalna hipertrofija, kjer kriče ljudje in stroji po živežu in surovinah, in odkoder razpošiljajo po svetu tako velikansko mfciožine industrijjalnih izdelkov. Vse province ob Reni, polne premoga in železa, gravitirajo na Rotterdam, ravno tako Westfalska. Baden ska in celo WürttemberSka. Rotterdam in Antwerpen sta v mirnih dneh sprejemala in razvozila po svetu več nemških izdelkov, kakor Hamburk in Bremen skuoaj. Zlasti Rotterdam, ta direktni pot iz Nemčije na širno morje, je bil centrala za uvoz in izvoz Nemčije m jo \ sled tega tako brezprimerno zabogatel.
Situacija Nizozemske je v sedanji vojni jako težavna. Želi ostati neodvisna in sa/mosvoja, a ker ni nevtralna država, to se pravi, kjer njena nevtralnost ni zajamčena po mednarodni pogodbi, je pač bila primorana mobilizirati svojo armado za vse slučaje, zavedajoč se. da zna biti njena neodvisnost nevarno o-grožena ali sploh. onemogočena, če bi se ta vojna o končala s popolno zmago ene ali druge vojskujočih so državnih skupin.
M ßm- um
ta resno ogroževanje notranjega, pasu verdunskih u-trdb. Francosko vrhovno armadno poveljstvo mora zabraniti za vsako ceno vsako nadaljno umikanje in vsak nadaljni sovražni sunek proti CLermontu, ker bi bile sicer francoske čete, nahajajoče se na desnem bregu reke Može, skrajno ogroževane in za Verdun bi ne bilo rešitve, kajti nemška armada, ki se nahar ja pred Verdunom, je dobila zopetna vtelika ojačenia in vsak nemški poveljnik ima svoj lastni napadalni smoter.
VerdoDski obroč,
Nevtralni poročevalec, ki si je ogledal nemške I postojanke pri Verdunu, piše: Počasi aji neprestano : se drobe verdunske prednje utrdbe. Nemci se bližajo j po načrtu korak za korakom trdnjavi; nemško vojno ; vodstvo gleda na to, da doseže uspehe s kolikor mo-I goče malimi žrtvami na ljudeh. Presenečenja naj se I pri Verdunu več ne pričakujejo, danes se izvaja de-\ lo mirne in smotrene strateg ie. Nemci se ostro vgo-j zdavajo v francoske črte, grade zelo spretno vrečam j podobne postojanke in odrežejo francoske črte. Sedaj ! gre glavna beseda topovom Napadalno in obrambno ; topništvo je zapleteno že več tednov v skoraj nepre-! kinjen dvoboj ; prekine ga le od časa do časa nastop i pehote. Veliko težkih in najtežjih topov bojuje ta-dvo-: boj in izkuša premagati drug drugega. Poznejše šte-I vilke pokažejo, da številu baterij pri Verdunu ni zagleda v vojni povestnici. Strašno je število izstreljenih krogel. Motorskim vozovom je stavljena zelo velika uloga. Med kratkimi odmori topniških dvobojev dovažajo topovom nove krogle.
Ženske v vojašnicah.
Francoski vojni minister je odredil, naj se za opravljanje pomožnih poslov v vojašnicah (kuhanje, snaženje, pomivanje, šivanje, pdsaSnje itd.) nastavijo ženske, da bi Rilo toliko več moških porabnih za na fronto.
Turska bojišča.
V -Mezopotamiji Angleži nimajo nobene sreče. Vse, kar podvfcamejo, jim spodleti. Kut-el-Amara je baje že v. veliki stiski
Kut el-Amara pred predajo.
Angleški list „Daily News“ je dobil iz Kut-el-Amare od divizije angleškega generala Townsenda brezžično brzojavko, da se more posadka držati samo še nekaj tednov.
3000 mrtvih Angležev.
Pri mestu Felahie v Mezopotamiji so Angleži dne 9. aprila v Sesterni bitki s Turki izgubili 3000 mrtvih in več ujetih. Največ je trpela 13. angleška divizija, ki se je svoj čas borila ob Dardatnelah.
Grčija.
Angleži hočejo zasesti Kefalonijo.
Dne 9. aprila sta angleški in francoski poslanec v Atenah javila grški vladi, da bosta Anglija in Francija na otoku Kefalonija _(v Jonskem morju na zahodni strani Grčije pred vhodoni v Korintski zaliv) izkrcali svoje čete. Ministrski predsednik je odločno protestiral proti nasilnemu zasedenju grške posesti* Po avdijenci pri kralju dne 10. aprila sta angleški in francoski poslanik objavila poročilo, da namerava^ jo Angleži v Arsrostoli na Kefaloniji ustanoviti oporišče za svoje brodovje, kar pa ne pomeni zasedenja otoka.
Rumuniia.
Rumunija. s srcem ni na naši strani, a razum jo sili vedno bolj k nam, posebno kar napreduje na Ruskem razkrójevalni proces. Iz tega stališča se morajo presojati vsi dogodki.
Romunska zbornica.
V rumunski zbornici je bil dne 12. aprila sprejet proračun za leto 1916. Vlada je predložila zbornici postavno predlogo glede vpoklica letnika. 1917 pod orožje in glede ostrejših kazenskih določil proti tihotapstvu.
Nemčija in Rumunija.
Iz Bukarešte in iz Berolina se poroča, da se je med nemško in rumunsko vlado dosegel sporazum: glede izmenjave blaga in izdelkov. Obe državi si bosta zamenjavali svoje pridelke in izdelke razun vojnega gradiva. Tozadevna pogodba je že podpisana*-
Kedaj se bosta Rumunija in Grčija odločili?
Najuglednejši grški politiki izjavljajo, da je odvisno od izida pomladanskih bojev v Franciji, kakšno smer zavzame romunska in grška politika.
. Izvoz žita iz Romunije.
Iz Brade se dne 11. aprila poroča, da je došlo do dne 11. aprila v Brado 15.000 praznih vagonov iz Nemčije, od katerih so jih z žitom naložene spravili
13.000	v Nemčijo. Prihodnji teden se bo začelo izvažati 140.000 vagonov žita, za kar je že bila sklenjena kupna pogodba,. Iz Romunije odpošljejo v Nemčijo v-saic dan po 250 vagonov rumunskega žita.
Rusko-rumunska trgovina neovirana.
Romunski list „Adeverul“ poroča: Vesti, ki pravijo, da je Rusija prepovedala izvoz blaga iz Rusije v Rumunijo, se uradno zanikajo. Blagovni promet med Rumunijo in Rusijo je slejkoprej neoviran in so vse nasprotne vesti samo izmišljotine.
Nizozemska.
Senzacija je sicer minila, a ne nevarnost angleškega vpajda, za to Nizozemska nadaljuje vojne priprave. Sicer pa se mora tekom malo dni odločiti, ali Angleži res poskusijo vpad ali ga ravno zaradi nizozemskih priprav opustijo.
Priprave Nizozemcev.
V tajni seji odločilnih rizozemskil? državnikov se Bo zahteval kredit 300,0*00.000 goldinarjev za oboroženi e.
Napetost na Nizozemskem.
Iz Haaga se neuradno poroča: Nizozemsko vojno ministrstvo je zaukazalo vsem četam, da morajo ostati v svojih vojašnicah ter da jih tudi za nekaj ur ne smejo zapustiti. Ta odredba dokazuje, da je postal mednarodni položaj zopet resnejši.
Nemci ohorožujejo nizozemsko mejo.
Rotterdamski „Courant“ poroča: Nemci so razvrstili ob nizozemski meji nove topove in podvojili straže v vseh belgijskih pristaniščih.
Italijani in Srbi
Pariški listi dobivajo iz Italije poročila, iz katerih se vidi,- cla je razmerje med Srbi in Italijani vse prej kot prijateljsko. Gre se baje za bodoče razmerje med Italijani in Srbi. Srbi zahtevajo za sc ne samo dosedanjo Srbijo, ampak tudi sosedne pokraiine òti Adriji. Radikalni pariški listi so mnenja, da bade morala Italija glede aneksije izhodne jadranske obuli ugoditi srbskim zahtevam.
Nikita ne sme obiskati Helene
Italijanska kraljica Helena je želela, da bi prišli ob Veliki noči njeni stariši k njej. Laškim ministrom se je naročilo, naj delujejo ob svojem obisku v Parizu v tem smislu. Francoska vlada pa ni hotela dovoliti, da bi kraljevska rodbina odpotovala iz Francije. Sedaj se trdi, da je spletkaril italijanski zunanji minister Sonuino proti obisku, ker bi ne videl rad, da se sestane črnogorski kralj Nikolaj z laško kraljico.
Nemčija in Japonska.
„N. R. Courant“ piše:
Japonski list „Asahi“ poroča, da je Nemčija po Ameriki drugič protestirala radi zaplembe VA milijona dolarjev nemškega zlata v Tsingtau-u in zagrozila, da bo zaplenila 2 milijona jenov, katere je neka japonska banka, v Nemčiji naložila. Japonska vlada je odgovorila, da je v Nemčiji se nahajajoče zlato zasebna last, med tem ko je v Tsinßtau-u zaplenjeno zlato last nemške vlade.
Framas nske lož 4 na b išči
Splitski „Dan“ piše:
Odkar se je pričela vojska, so Nemci osnovali tri vojne framasonske lože na bojišču- in sicer v St. Quentinu, Lüttichu in Varšavi. Poleg teh treh lož so se še osnovali trije vojni krožki na Francoskem in v Belgiji. Tako je: loža komandira v miru in v vojni.
Odločitev med Nemčijo in Ameriko,
Nizozemski „Telegrafi“, je dobil iz Vašingiona brzojavko, ki pravi, da bo padla v prihodnjem tednu odločitev v napetosti med Nemčijo in Ameriko.
Po poročilih angleškega časopisja so se baje odnošaji med Nemčija in Ameriko vnovič zelo poostrili, ker se je zadeval zaradi potopitve angleškega parnika „Sussex“, na katerem se je nahajalo ve e a-meriških jpodanikov, pojasnila neugodno za Nemčijo. Smatra se, da bodo diplom slični odnošaji med obema državama ali prekinjeni ali pa- bo Amerika, zahtevala od Nemčije obvezne izjave glede bojev nemških podmorskih čolnov.
Podmorski čoln brlzperiskopa
Pariški listi poročajo o vesteh, ki pravijo, da se je Nemčiji posrečilo, zgraditi podmorske čolne --; brez periskopa, kajti pri raznih potopitvah -angleških j in francoskih trgovskih ladij se je v zadnjem časa j opazovalo, da so sicer povzročali torpedni izstrelki nemških podmorskih čolnov penasto progo na morski gladini, toda na napadajočih nemških podmorskih čolnih ni bilo opaziti nobenih periskopov. Nizozemski mornariško-strokovjnja,ški list „Landstorm“ piše, da Ima v resnici nemška vojna mornarica podmorske čolne, ki niso opremljeni s periskopi, marveč se nahaja na gornjem delu novejših nemških podmorskih čolnov zelo umetna naprava iz leče in zrcala, na kateri je omogočeno poveljniku podmorskega čolna opazovati sovražno ladjo ravno tako lahko in sigurno, kakor s pomočjo periskopa. Sicer morajo pluti novi nemški podmorski čolni na morski gladini, kajti drugače bi ne mogli opaziti sovražnih ladij, toda ravno dejstvo, da nimajo periskopov, zabranjuje, da jih sovražne ladje ne morejo tako lahko opaziti in spoznati. Nova nemška iznajdba bo postala strahovito orožje v pomorskih bojih.
Politične vesti.
Nov deželni predsednik na Kranjskem. Z Dunaja se oroča, da bo v kratkem kranjski deželni predsednik Teo tor baron Schwarz na lastno proš njo upokoen. Na njegovo mesto pride secanti tr ža-ki namestmški podpredsednik Henrik grof At tems, ki je bil svoj čas okra ni glavar v Celju. Na Attemsovo mesto v Trs-t pride Friess-Skenetov sode lo valeč s Koroškega, pt. Lobmayer, V Celovec pride na Lobmayerjevo mesto z.t podpredsednika baron H uri mer, sedaj v- jaški ref-rent .pri trža-kem namestmši.vu. Kakor izv« mo, se še izvršijo na Kranj skem pri politični upravi druge važne spremembe.
Nemški „Volksrat“ za Spoinji Štajer je imel ine 12 aprila ? a mariborskem roknžu z noro van.e na katerem so govorili dr. Orose!, dr. Ambrositsch in vpokojeni maior Kramer. Celjski dr. Ambrositsch le poročal o delovanju nemških Volksrato/ v Av striji. Na s: usnem zborovanju nemških Vblksratov, ki se bo priho nje dni vršilo na Dun ju. bo spodnje štajerski Volksrat zastopal dr Ambrosisch in tam obrazložil program -spodn eHaiersk h Nemcev.
Četrto vojno posojilo. Uradno je določeno, da se četrto vojno posojilo podpisuje od 17. aprila do 15. maja. Vplačuje se za amorFzačno državno posojilo 93 odsto in za državne zakladne listine 95,5 odsto. Oboje se obrèstuje s 5 in pol ter se obresti izplačujejo vsako leto 1. junija in 1. decembra, Podpisuje se lahko začenši s 100 K. Amortizačno državno posojilo se bo vrnilo potom žrebanja v letih od 1922 do 1956.
Društvo za podpisovanje vojnega posojila. Via a je izdelala vzorna pravila za ustanavljanje crude v po vs- h krajih in občin h širne države, ki nat zbirajo male ■ ubs «ridente za 4. vojno po ojilo Tem društvom bo pristopil lahko vsakdo tudi juristične os« be, kdor bo podpisal vsaj eden društveni delež. Za podpisane deleže bedo društva subjkrihirala voino posojilo. Člani društev bod ;< lahko dob li svoje deleže v zadolžnicah vo nega posojila nazaj, povrhu pa se primeren znesi k v gotovini. Finančno m nislrstvo namerava ta društva oprostiti oridobninskega davka in tudi kolekovi ■ itr neposred ih pri to bin. Izšlo je ob:irno navodio za ustanovitelje in voditelje takih društev. Vzorna pravila in navo ila je brezplačno dobiti nri političnih oMas’nijah.
Poganjanja za obnovitev avstro ogrske nagodbe. Že dalj čara s- vršijo sedaj na Dunaju, sedaj v Budimpešti pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi mini tri. ki se oficijelno označujejo le kot gospodarske konference Cenzura je končno dovolila povedati, da gre za obnovitev avstro-ogrske nagodbe,
ki poteče s prihodnjim letom. Dosedanje nagodbe so se sklepale vedno le za deset lei; tokrat gre predvsem za ureditev vprašanja, ne bi bilo li mogoče skleniti novo nagodbo za 20 ali 30 let ter tako uvesti v gospodarstvo monarhije večjo stabilnost Avstrijski krogi s to’e nadalje na stališču, da bo treba tudi dosedanjo kvoto (raz nerje prispevanja obeh držav k skupnem izdatkom, ki znaša se-daj 6 16 : 36 4) spremeniti v prilog Avstrije.
Razpuščena društva v Dalmaciji. Kakor smo že poročali, je bdo doslej v Dalmaciji r zpuščemh 81 društev, in sicer 17 hrvatskih, med njimi 11 sokolskih društev in žup, 24 srbskih, med njimi 10 sokolskih društev in žup, 28 ital janskih in 12 mešanih, kateri ne nosijo niti hrvatskih, niti srbskih naslovov. — »Banda Cittadina« in »Filarmonica dramabca« v Spl tu sta naznanili okrajnemu glavarstvu, da se razideta. Ravno tako se je razšlo tudi socialistično društvo.
1. maja ne bo delopusta. Soc ainodemokratično strankino zastopstvo in strokovna komisija sta izdala oklic, v katerem opozarjata, da delavstvo tudi letos prostovoljno opusti delopust in običajne demonstracijske obhode 1. maja. Majeva slavnost se bo praznovala samo na majskih zborovanjih zvečer 1. maja,
Novi davki na Nemškem. Nemški d žavni zbor je dovolil celo vrsto novih davkov, ki bodo občinstvo hudo obremenili. Za izgled, kako breme bodo ti davki, naj nave terno le en slučaj: Davek na cigarete je povišan in bo nesel nad 87 milijonov mark več kakor doslej. Du bi pušilci ne delali cigartt sami, je naložen na 1000 lis kov cigaretnega papirja, odroma na toliko ovojk davek 6 mark. To je tako visok davek,- da v prihodnje pač ne bo nihče več sam del d cigaret, ker si bo vsakdo premislil plačati 60 plen gov davka za 100 ovojk, ki veiiajo 20 do 30 pienuov. 100 1 sikov najboljšega cigaretnega papirja velja sedaj 10 pfenigov, zd j pa bo t e« a z davkom vred zanje plačati 60 pfenigov. Z lo hudo breme bodo tudi nove poštne pristojbine. Posledica tega davka bo. da bo na.-adovalo razpošiljanje razgledn e in da v kupčij-skem prometu ne bodo več pisali pisem, ampak raje dopisnice. Od dopisnice bo plačati namreč 7 pfenigov, od pisma pa 15. Že j daj poročajo nemški strokovni listi, da bodo izginili pisalni stroji z velikimi črkami in stopili na njih mesto striji z malimi črkami, s katerimi bo lahko na dopisnice mnogo zapisati.
Raznoterosti.
General Boroevič častni občan 40 slovenskih občin. Mesto Post jia m 40 notranjskih than je poklonila Nj. ekscelenci g generalu Borcev ću diplomo častnega občanstva. Rizbo in kompozicijo je izdelat akademi ni slikar Maks Gaspari, mapo pa tvrdka Deozler et Weiss na Dunaju.
Profesor Ivan Markošek f. Zopet je nemila
smrt zahtevala svojo žrtev v vrstah lavantinske duhovščine, pobrala je enega izmed najboljših in najde-* lavne„ših. Profesor Ivan Markošek je dne 11. aprila, ob 3. uri zjutraj, po kratki, pa mučni bolezni v 44„ letu svoje starosti mirno v Gospodu zatisnil svoje o-či. Rojen na Teharjih leta 1873 je študiral na gimnaziji v Celju in bogoslovju v Mariboru, ter je bil leta 1898 v duhovnika posvečen. Služil je kot kaplan % Šmartnu v Rožni dolini in Vitanju, na to kot kornf vikar v 'Mariboru, kjer je leta 19.07 postal verniciteli na meščanskih šolah in leta 1911 profesor veronauka» na realki. Pokojnik je bil neumorno vstrajen in delaven. Kot sin revnih starišev se je moral na gimnaziji sam preživih s podučevanjem drugih gimnazijcev, in je s tem bornim zaslužkom še j odpiral svojo dob« ro mater. Bil je vedno odličen učenec. Kot bogoslovec in duhovnik je porabil vsako betvico časa za štuh. diranje, da je izpopolnjeval svoje znanje. Profesor Markošek je ves čas svo'ega bivanja v Mariboru z velikim navdušenjem deloval v katoliškem delavskem društvu; bil je, dasiravno ni stal temu društvu na čelu, vendar duša delavskega društva. Istotako je posvetil svo:e moči tudi eecilijanskemu društvu. Vnet za vse dobro in vsestransko delaven je bil vendar skromen, ponižen, tih značaj, ki nikdar ni iskal priznanja in plačila za svoj trud na tem svetu. Poleg teN ga je bil globoko pobožen. V molitvi in premišljevanju je iskal tolažbe in nadnaravne'pomoči pri svojem delovanju. Ce je le bil prost, si ga gotovo našel vsa«-, ki dan popoldne pri blagoslovu: snloh je bi a ai pokoj-, nik po več ur opravljal svoje molitve pred Jezusom v najsv, Zakramentu. Blagi pokojnik! Zapustil si nas prezgodaj in se preselil k Kristusu, da prejmeš piar čilo od njega, ker si mu tako zvesto in neumorno služil na tem svetu. Mir in pokoj tvoji blagi in čisti
dušil — Pogreb se je vršil v četrtek, jdne 13. aprila, popoldne na tezensko pokopališče. Vodil ga je preč. g. kanonik in stolni župnik Fr. Moralvec, kateri mu je v stolni cerkvi, kamor se je zanesla rakev, govoril slovo, hi a zajdnji poti je spremljalo ranjkega nad 30 duhovnih sobratov, gojenci mariborskih srednjih šol, zastopniki društev, pri katerih je pokojnik sodeloval, in velika množica drugega občinstva. Katoliško delavsko društvo se je udeležilo pogreba s svojo zastavo.
Župnik Andrej Keček f. V Središču je dr e
11.	aprila po daljšem boleh nju umri č. g Anirej Keček, vpokojeni stop’ški župnik. Rajni je bil ro jen 13. novembra 1861 v Ormožu V duhovnika je bil posvečen dne 18. julija 1885. Služboval je kot kaplan v Negovi, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, v Trbovljah, Les kot cu, H ,čah, Rajbenburgu, pri Sv Petru pri Radgoni, na Muli, v Kostrivnici in Sv. Rup* rtu v Sov. goricah. Kot pmvizor je bi; nameščen v Leskovcu, Breznu na Mi.ti in v Stopicah. Župnijo Stopice, je dobil dne 1. avgusta 1905. V pokoj je radi bolehnosti stopd dne 30. aprila 1915 in tie je na st- n d v Središču. Rajni je v Stoprcah, kakor tudi v duma em ormoškem okraju vneto d« lova! pri naši gospodarski in izo braževalni organizaciji. Pogreb se je vršil danes dopo‘dne v Središču. Svetila pokojniku tečna luč
Duhovniške vesti iz Varaždina. Cesar je imeno val po-nečenega škofa dr. Dominika Premuša za predl a ruka. za priorja vranskega in za aihidi jakoma gorenjskega in zagorskega. V nedeljo, dne 2 aprda je v Varaždinu služil novo sv mašo h mošnji rojak kapucin o. Mai ko Urovč, Primicije seje udtležilo mnogo odličn h zastopnikov, duhovniškega, uradniški ga. vojaškega in posvetnega sta; u. Narodni zastoj nik g. Jos>p Mikiovič je med gosli nabral za po potresu hudo obiskano hrvaško Pri morje 100 K.
Dvanajsta obletnica smrti Josipa Jurija Stross-mayerja. Due 8 aprila je minulo 12 lit. odkar je veliki vladika, nesmrtni Josip Juraj Stressmayer v škofovskim dvoru v Djakovu zitsnil svoje oči za vedno. Z njim je padel v grob največji dobrotnik in pospeševatdj kulturnega napredka tira skega naroda. Ker mu je — kakor je govoril — Bog več dal, nego mu je treba, je sodil velik pokojnik, da ga je Rog obremenil z dolgom na pram svojemu . narodu. In ta dolg je Strossrnayer poplačal v obilni meri. Postavil je višji ktlturi Hvatskega naroda stalne podlage, poslavljal je hramove znanosti in je s tem zasigural svojemu narodu prvenstvo na Balkanu. Zvust do groba prestolu in monarhiji, je pokojni Vladka uril hrvatski naro i; da čuva svoj dr žavnopravni položaj in svojo narodno samostojnost Njegova ljube en m darežljivost je v enaki meri o-jemala vse hrvatske pokraj ne, ali ljubi je tudi našo slovensko žrmljo. Radi svojega rodo jubnega mišljenja in delovanja je mora! prestati marsikatero neprijetnost, ali nikdar m odneha al, ali izpremi-njal svoje smeri. Opravičeno so ga nasprotniki označili kot »vojevitega škofa«. Umetnosti, ki jej je odprl poli v Hrvatsko in jo vzljubil s hrvatskun bitjem in življenj m je pokazal pot. po kalen je trena hoditi postavivši veli astno s olno cerkev v Djakovu. Vsem je ostavi! sijajen izgled žaikega in dejanskega rodoljubja, ostavil posebno hrvatskim velikašem in imovitnikom. Neminij va slava njegovemu snom mu!
Papež in indijski prvine. Na papeževo prošnjo je izpustila nemška vlada princa Rahmana Menon, ki je najstarejši sin in prestolonaslednik vladarja države Kočim ob morski obali .Malar v južni Indiji. Ta princ, ki se je bojeval kot poveljnik večjega oddelka indijskih čet v angleški armadi na francoskem bojišču, je prišel v nemško ujetništvo. Čeprav princev o-Če ni katoličan, se je vendar s polnim zaupanjem o-brnil do sv. Očet i,' da mu izposluje pri nemški vladi izpust sina iz ujetništva. Nemška vlada, je papeževi volji ustregla in indijski princ se je že vrnil v svojo domovino.
Junaški čin katoliškega duhovnika. Angleži so na svoji .bojni črt» v Fendiiji posali 8 mož m poizve rovanje. Ker se nobeden ni vrnil, se je oglasil katoliški vojaški duhovnik, ca hoče iti onih 8 mož i-kat. S križem v roki je top 1 duhovnik po ozemljil med bojnima črtam'. Nerod so ga spoznali in so ga pri njegovem dilu pusti i pri mnu. Duhovnik je našel 4 mrtve Angleže, katere je pokopal, ostali 4 pa so bili prišit v mmško ujetništvo.
Za katoliško časopisje. Priprost kmečki hlapec v vasi Tereisttn na Tirolskem je pred tremi 1 ti pristopil k Pijeverou druš m ki ima r amen pospe Sevati in širiti V Avstriji katoliško časopisje. Pozneje se je oženil in je morti kot cesarski lovec v
vojsko V sredi med nsjbujšimi boji se je vrli Ti rolec spomnil Pijevege društva in je pisal svoji ženi, naj pošlje v njegovem imenu društvu 10 K. Žena je to storila. Le osnjo spomlad pa je mož padel. Vd;va je prišla k svojemu župniku in mu izročila zopet 10 K za omenjeno društvo, in sicer kot spomin na svojega padlega moža. Žena je rekla, da je trdno prepričana, da ravna v duhu ra nega, ako podpira društvo, za katero je bil on celo na krvavem boj šču tako zelo vnet — Protikato liški zmaj celo v sedanj h , resnih časih ne miruje. Radi lega je osobito za nas, ki smo ostali doma, nujno potrebno in je naša sveta dolžnost da širimo, podpiramo in na vse mogoče načine delujemo za d hro kaloli-ko slovensko časopisje.
Varaždinske novice. Na svojem domu v Mi-hovljanu je dne 1. ap ila umrl na težki bolezni Klavdij baron Fidler stir 56 let. Pokojnik je bil radi svoje dobrosrčnosti spoštovan daleč na okrog. — Dne 7. aprila se je v Ivancu v hrvatskem Zagorju zaročila gospodična Micika Rabič hči tamošnjega gostilničarja, z varaždinskim rojakom gosp. Ivanom Pitanj ko m, narednikom 25. zagrebškega domobranskega polka.
Osebna vest. Privatnemu docentu za statistiko na dunajski univerzi ministeri j dnema pedtajnku dr. Francu Žižek je bila razširjena vma L geni (pravca predavanja) na poje politi ne ekonomije. Dr. Žižek je, kakor znano eden najuglednejših avstrijskih Statistikov.
Francoski učitelji v vojni. Izmed francoskih učiteljev jih je bilo mobiliziranih okroglo 30.000, 200 jih je pacdo, 6000 jih je ranjen h in kakih 6000 ujetih-
Sprejem pomorskih aspirantov v vojno mornarico leta 1916. Po razglasu vojne,a miaishaiva se letos sprejme 70 pomorskih aspirantov v vojno mornarico. Prošnje za sprejem je vlagati do 1. avgusta 19 6 pri vojnem minister, tvu, mornarsü oddelek. Pogoji so: starost pod Z0 let, fizične sposobnosti, matura na gimnaziji, realki ali enaki šoli, neomadeževano vedenje. Natančnejša pojasnila dajo okrajna glav arsi va.
Sodelovanje učiteijie pri rajfajznovkali. Moravska zveza nemških kmetijskih zadrug se je bila obrnila do deželnega šolskega sveta s prošnjo, da naj priporoči učiteljicam, pomajgati pri delu v kmetijskem kreditnem in drugem zadružništvu, Ker je v-j oklicanih mnogo učiteljev v vojaško službo, so mnoge zadruge izgubile svoje tajnike, poslovodje in druge zadružne funkcijonarje. Vzdržan je poslovanja v zadrugah pa je največjega pomena za kmetijsko ljudstvo in zato je načelstvo zveze sklenilo, kolikor mogoče ženskih učiteljskih moči pritegniti za delo ;> zadrugah in jim izročiti pred vsem knjigovodstvo in korespondenco, seveda proti primerni odškodnini. Deželni šolski svet Je nato s posebno okrožnico opozoril u-čiteljice in jim priporočil, da naj z ozirom na veliko važnost zadružne organijzacije radovjolino .sodelujejo pri poslovanju zadrug.
■ Darovi Dijaški kuhinji v Mariboru. Slavno Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K, g. šolski svetnik Franc Jerovšek, c, kr. profesor, 20 K, č. g. Franc Škof, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 10 K, g. Leopold Petovar, veleposestnik v 1-vanjkovcih, 10 K, g. J. Mavrič, nadučitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah, 1,0 K, Vsem darovalcem izreka odbor Dijaške kuhinje najtoplejšo zahvalo.
Zvišanje deželnih doklad na piv o na Štajerskem Po po očda gra-kdi listov je dobil deželni odbor štajerski dovoljenje od osrednje vlade, da sme zvišat za prvo po!ovico tekočega Ha deželne doklade na pivo za 4 krone za hektoliter
.92%' dividende. Ogrska osrednja družba tovarnarjev in veletržeev z usnjem izkazuje za leto 1915 414,176 K čistega dobička in je sklenila, tla bo obrestovala delnice z 92%. Družba namreč po pravilih ne sme razdeljevati več kot 5% dividende, ostali dobiček bi po končam vo'ski pri- a|dal državi. Bogataši, večinoma židje, pa so si znali pomagati in so določili, ria ne bodo izplačevali dividende, pač pa bodo obrestovali deleže po — 92%!
Pametna odredba. Razni ogrski, zlasti budimpeštanski vo'aški dobavitelji so v tej vojski silno o-bogateli. Te osel©, ki so kar čez noč obogatele, so začele zelo razkošno in potratno živeti. V zadnjem času je budimpeštanska policija dognala, da se zbiram v Budimpešti ti novodobni milijonarji, ki se shajam v raznih hotelih, kavarnah, pon a) več pa v raznih klubovi h in zasebnih prostorih, kjer igrajo noč in dan prepovedane igre. Ogrsko ministrstvo je zdaj izdalo odredbo, ki določa, da je od sedaj naprej na Ogrskem nre’ ovedano igrati hazardne igre, Tudi ,;e oblast zanlenila velikanske svote denarja, ki jih je našla v teh igralnicah.
Kdo podražuje kavo? Iz Prage se poroča:	Že
delj časa je neka oseba opazovala, kako nalaga velika tvrdka Schenker v Pragi neprestano velike zaloge kave v svoja skladišča, Oblast je odredila pre-
iskavo skladišč in našli so v raznih skladiščih oina-j jene tvrdke 150,000* Kg kave. To ogromno zaloga je : nameravala prodajati tvrdka v času, ko bi bila kava ; najdražja. Oblast je zaloge takoj zaplenila. Kdo to-j rej dela draginjo?
Najvišje cene za koruzo, fižol, grah in lečo na Ogrskem. Ogrska vlada je določila za Ogrsko naj-: višje cene za koruzo, fižol, grah in lečo in sicer lan-skega pridelka,
¥ Gradcu vse na karte! Vladni komisar za
: mesto Gradec, pl. Underrain, je odredil, da se more v Gradcu od dne 20. aprila naprej mleko kupiti edi-i no na podlogi mlečnih kart. S to odredbo se hoče za-I gotovih potrebno mleko za otroke, doječe matere in Ì bolnike. Doječe matere in otroci, ki še niso dve leti ; stari, dobijo na dan 1 liter mleka, otroci od 2 do 6 : let pol litra mleka, bolniki pa toliko, kolikor jim baš zdravnik predpiše. Liter mleka ne sme stati več kakor 40 vin.
Poštni promet z Belgijo. Pisemski pošt a promet z belgijskim ozemljem, katerega so zasedle nemške čete je sedaj zopet dovoljen za Nemčijo, Avstrilo. Bolgarijo in Turčijo.
Otvoritev etapnih poštnih uradov v Srbiji. V onem delu Srbije, katerega so zasedle avstrijske čete, so nanovo ustanovljeni etapni poštni in brzo javni uradi v Smedereva, Ćačaku, Krajevcu. Uži-eah, Kruševcu in v Jagodini.
Denarni promet z bojišč. V mes u februarju t 1 je poslalo vojaštvo z bojišč v zaledje 25 milj. 183.293 K po poštnih nak znicah, 10 417.932 K pa poštni hranilnici, "torej zav3em 35.60L.205 K,
Pošlijanje živil vojakom na bojišče. Vrhovno armadno povelj tvo je dovolilo, da se smejo pošiljati vojakom na bojišče tudi taka živila, k se ne pokvarijo, kot pražena in zmleta kava, slad or, čo-kolada, čaj. su or. konzer /e vsake vrste, toda v pločevinastih in dobro zamašenih posodah, nadalje med v pločevinastih posodah, ki pa morajo biti dobro zamašene, da tekočina ne pokvari predmetov, ki se nahajajo v dotčnem poštnem zavoju.
Vzorci blaga vojakom na bojišče Poštno ravnateljstvo za Štajersko razslaša, da se -množijo slučaji, da občinstvo, ki pošilja vorce bi ga vojakom na bojišče, ne upošteva lozadevoih predpisov Predvsem se povdarja, da teža posamezne poštne po-šiljatve vzorca blaga ne sme znašali v* č kakor 350 gramov. Kot vzorci blaga se n smejo pošiljaj predmeti, ki se pokvarijo. Nadalje ni dovoljeno pošiljati vži alic. kresil in vžigalo h na pr. v na bencin ah špirit, samoumevno tudi ne bencina in špirita, tuli ne tedaj, če so take steklenice zav.te v papir ali v kako drugo tvarino. Poštno pristojbino mora plačati odpošiljatelj in znaša, do 250 gramov 10 vma jev in do 350 gramov 20 vin.
Poštni promet med Avstrijo in generalno vladno pokrajino Varšavo. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je odslej n pr j zopet dovoljen po dni promet med Avstrijo in med generalnim vadnim okrožjem varšavskim. Pošiljati je dovoljeno popolnoma z znamkami opremljena pisma, ki pa ne em jo biti zalepljena, tudi priporočena pisma; do pisnice, vzorci Maga ter navadne poštne nakaznice. Pisma smejo biti pisana samo v nemškem jeziku in ne smejo vsebovati nobenih vo?ašk h obvestil. Lae in bival šče odpošilj. tevo mora biti natančno označeno. Poštne pristojbine so ravno tisie. kakor veljajo za prc met me i Avstrijo in Nemčijo. De-n rni zneski na poštnih naaaziican morajo bdi označeni v ma kab iu se ne mejo gasim na višjo svoto, kakor do 500 mark. Naka nice se izplačujejo v Varšavi v vrednostnem razmerju 100 rubljev = 150 mark.
Nemčija zvišala davek na pse. Nemška vlada je zvišala davek na pse od 30 na 50 mark, in sicer za pse, ki so samo v zabavo Dosedas je že bilo s-Vd tega davka odstranjenih čez 500 psov.
Psi za armado. Vojno ministrstvo razglaša: V varstvo čet proti sovražnim presenečenjem in za j izsleditev težro ranjenih voimkov, ki so obležati j kje na sirnem, potrebuje armadna uprava psov. Ker so ti neu-orno zve-ti stružni psi pose no dobri sledilci, se zavrat >i sovražnik pravočasno zapazi in se umhivi, zločinsk individuji ustavijo ter se na ta način prihrani mnogo dragocenega človeškega materijala ; sandetm psi, takorekoč bratje prvih, pa so s svojim občudovanja vreznim delovanjem rešili že n-število človeških žuljenj. Iz teh razlogov se armad a uprava trudi z v-emi razpoložljivimi sredstvi, da zviša rievilo teh zvestih, pridnih in neoobodno potrebnih pomagačev. Že to», da je javnost sama spoznala potrebo, je zadostovao, da je dobila armadna uprava nekaj prav izbornega pasjega materijala, tembolj je upati na podlagi tega
• i
■ j
' i
■ iäffiw»
röziva, da ie bo našlo prav mnogo lastnikov, ki | bet o svoje pse, v kolikor so uporabljivi za omenjeni namen, pripustili za ..omenjeno pairijotično in človekoljubno porabo, Z’asti uporabljivi bi bili za te namene nemški ovčarski psi, dober» anski pinči, airedaleteriei ji. Lastniki svoje pse lahko darujejo ali pa jih preti poznejši povrnitvi prepuste samo za čas vojne. Dale pripravljeni, psi poberejo, zato skrbi armadna uprava .Vprašanja in prijave je nasloviti na poveljništvo c. in kr. tečaja ?a voditelje vojnih in sanitetnih psov (K. n. k. Kriegs- und Sa-nitätshundefübrerkurs) Dunaj XVIII. Her be ek strasse 66. (telefonska štev. 39.165). B< rr haidince, leon-beržane, doge in druge kot tovorne ž vali uporabljive pse pa je prijavljati na naslov : K. u. k. Be-festigungsbaud rektion (K. e. k Kiiegshnndeabtei-lung), Dunaj, VI., Getreidemarkt 9. (telefonska štev 8002).
Anarhisti na delu. V mestu Cika go v Združenih državah Severne Amerike so prišli na sled anarhistični zaroti, koje namen je bil umorih vse vladarje vojskuje čih se držav. V prvi vrsti so nameravali zarotniki umoriti ruskega carja Nikolaja in nemškega cesarja Vbjema.
Dopisi«
Maribor. Dne 11. t. m. je po daljši bolezni u-mrla soproga tukajšnjega c. kV. okrajnega višjega zdravnika g. dr. Ivana Mauczka, gospa Celestina Mauczka. Plemeniti gospej svetila večna luč!
Maribor. Srečnega se lanao šu^eš, ce ujameš v kaki mariborski trafiki kako cigareto, a cigaretnega tobaka pa sploh ni dobiti, kar zlasti občutijo naši vojaki.
Ruška koča se otvori letos izjemoma, že o Ve-likinoči in bo tedaj tudi že oskrbovana. Oskrbništvo ostane v prejšnjih rokah. Ako bo mogoče, bo na velikonočno nedeljo pri Sv. Arehu služba božja.
St. lij v Slov. gor. Bralno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 30. aprila, predstavo iger „Krčmar pri zvitem rogu“ in „Čevljar.“ Nastopijo mladeniči naše Marijine družbe.
Mareuberg. Na Belo nedeljo, dne 30. malega travna, se vrši mesečni sestanek za Mladeniško in Dekliško Zvezo pri podružnici Sv. janeza predpoldne v društveni sobi.
Pekel pri Poljčanah. Preskrbovalni odbor. Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja, da se je v svrho razbremenitve preskrbovalnega odbora v Slov. Bistrici na prošnjo več občin v Dravinjski dolini u-stanovil v Peklu pri Poljčanah nov preskrbovalni odbor za sledeče občine: Sv. Ana, Dežno, Pekel, Hoš-niča, Hrastovca Jelovec-Makole, Žabljiek, Laporje, Lušečkavas, 'Modraže, Pečke, Brezje, Poljčane, Pre-trež, Stanoško, Statenbreg, Stopno in Studenice. V odboru so: Karol Sima, župan v Peklu, kot načelnik, A. Vouk, trgovec v Peklu, kot načelnikov namestnik, ter člani Hartner Franc, pekovski mojster v Poljčanah, Grobelšek Franc, prokurist v Poljčanah, Koro-pec Franc, župan v Studenicah, in Ozebek F., trgovce v Makolah. Nakaznice za moko za imenovane občine se morajo glasiti izključno le za mlin A. Grunt-nerja v Poljčanah. Gruntnerjev mlin ima nalog, da ima moko, kjatero sam izdeluje, ali moko iz žita, ki mu ga nakaže vojno-žitno-prometni zavod v Gradcu, in oskrbovalni urad mariborskega, okrajnega glavarstva, na razpolago za imenovane občine.
Poiičane. V Spodnjih Poličanah je umrl v 48. letu svoje starosti gostilničar in posestnik Ant. Fi-javž. N. v m. p. !
Celje. Dne 10. aprila je prišel 291etni delavce Janez Žafran, doma iz Liboj, na tukajšnji železni-' postaji pod kolesa železniškega voza. Skočil je reč, ko je še bil vlak v polnem tiru, tako nesreč; o železniškega voza, da mu je odrezalo obe nogi. Težko poškodovanega so spravili takoj v tukajšnjo dež. bolnišnico.
Celje. Celjsko okrajno glavarstvo nam piše: Ker pri dražbi dne 30., oziroma dne 31. marca 1916 ni bilo primernih ponudb, se vrši zakup občinskih lovov po javni dražbi za dobo šestih let, to je za čas od 1. julija 1916 do dne 30. junija 1922 in sicer: Št. Lenart nad Laškim trgom s površino 1272,9633 ha v četrtek, dne 27. aprila, ob 12. uri dopoldne, v obč. pisarni v Lašktem trgu. Št. Jurij na južni žel. o-kolica v obsegu 4496.3245 Ira, Frankolovo v obsegu 1644.1002 ha v petek, (ine 28. aprila, otf 10. uri dopoldne v Celiu v pisarni o. kr,, okrajnega gljavar-stva. Izklicna cena za občinski lov Št. Lenart nad Laškim znaša 102 K, za občinski lov Št. Jurij ob j. žel, okolica 600 K in za Frankolovo 100 K. Vsak draži tel j mora pred pričetkom dražbe založiti enak znesek, kakor znaša izklicna cena, v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih kot vložnino. Zdražitell mora takoj stroške dražbe, potem znesek v visokosti izklicne cene enak enoletni zakupnini v gotovini ali v vrednostnih papirjih kot vložnino ali varščino založiti, a nadalje še plačati enoletno zakupnino ter založiti ko-lekovino za pogodbo fio lestvici II, Omeni se, d a, bo . v slučaju, d« se vsled morebiti tekočih vzklioev (pritožb) ali v smislu nadaljnih določb te postave s končno sodbo površje občinskega lovskega ozemlja raz-
širi ali skrči, tudi zakup zvišan, oziroma znižan. — Družbeni akt mora e. kr. okrajno glavarstvo Celje potrditi.
Celje. Mestni magistrat naznanja, 'da je v mestni klavnici na oddajo večje število hladilnih celic za meso. Tozadevna oojasnila se dobe-na mestnem v-rajđu.	!
Planina. Poštno ravnateljstvo za Štajersko je ustanovilo v Skarnicah pri Planini novo poštno nabiralno postajo, ki bo poslovala od dne 16, aprila t. 1. nadalje. Nova poštna nabiralna postaja bo imela enkrat na dan poštno zvezo s poštnim uradom v Planini (Sp. Štajersko).
Šoštanj. Tukajšnja tovarna za izdelovanje usnja Franc Woschnagg '(Vošnjak) namerava zgrabiti železniški tir od postaje Šoštanj-kbpališče Topolšica, notri do tovarne za izdelovanje usnja. Tozadevni ko-misiionelni ogled se bo vršil na licu mesta dne 27. aprila t. 1.
Francoske pesmi v tirolskih
gorah.
Iz vojnega tiskovnega stana se dne 13. aprila poroča:
Včeraj (dne 12. aprila) so bile naše čete v For-mae-postojanki (ozemlje gorovja Cristallo na južnem Tirolskem) presenečene, ko so slišale pri sovražniku francoske pesmi in Vsklike. Italijani bodo menda sami komaj verjeli, da bi take glddališke šale v vojski kaj vleklo. Sicer bi bilo pozdraviti, če bi se tudi — francoske čete seznanile s tirolskimi gorami in njih branitelji.
Francozi dvomijo.
Cesar odlikuje slovensko ma-
f
v. s~i.
Sedenj sinov in zeta pri vojakih.
fz Šmarja pri Jelšah se nam piše:
Vdova 'Marija Markuš ima sedem sinov in zeta, ki je stotnik, pri vojakih. V petek, dne 7. aprila, je doletela to priletno mater izvanredna sreča in veselje. Dobila je od presvitlega cesarja krasno podobo Matere božje z Jezusom v naročju. Na podobi je cesarska krona z. inicijali!ami presvitlega cesarja Franca Jožefa.. Podoba je srebrna pa pozlačena in je vredna 100 K. Zraven tega še je prejela v denarju 500 K.
Milanski „Secolo“ poroča iz Pariza:
Kljub pariški konferenci so ostali francoski parlamentarni krogi v skrbeh radi skupnega vojaškega nastopanja, zaveznikov. Senatna komisija za» vo-> ; jaške zadeve je sklenila, da bo posebni podkomisiji izročila nalogo, da študira skupno delovanje v vojaškem oziru. Dela te komisije bodo upliv ala «a to, daše določi zadržanje francoske vlade na prihodnjem posvetovanju zaveznikov.
j Zadeva „Sussex“ se he ho po Ì	ostrila.
i ■	.	'	/ , .	.	V-.	• v	'• --„j.	'	..
i „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Nov. Jerka:
Po kratkem, jedrnatem nagovoru vlČ. g. dekana Ivana Bokan ec je blagorodni g. baron Müller, c. kr. okrajni glavar v Celju, v pričujoč riosti večih gospodov v občinski pisarni izročil ta imeniten dar blagi ženi, ki je bila, od veselja; do solz ginjena.
Krasen spomin za njo in njene otroke !
Zadnji! ponela desia v petek dne R oppila.
Najnovejše avstrijsko amine poročilo
Dunaj. 13. aprila.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Prejkoslej je položaj nespremenjen.
Albansko bojišče.
Prejkoslej je položaj nespremenjen.
Večina jutranjih listov je mnenja, da se zadeva „Sussex“', z ozirom na izjavo Nemčije, da njeni podmorski čolni niso torpedirali te ladje in radi negotovosti dokazilnih sredstev, ne bo poostrila, posebno ker so se glasom evropskih poročil „Tubaptia“ in drugi pa,miki potopili vsled min in he vsled, torpednih napadov. Nekateri listi zahtevajo, da bi se naj p skupnem delovanju P-čolnov razpravljalo na, podlagi zbranega dokazilnega gradiva.
j Gibanje za mir narašča.
f	. , ,
j Iz Geneve se dne 13. aprila poroča:
I .	„Temps“ razpravlja o rastočem mirovnem giba-
nju. Za mir ne agitira, samo ena tretjina francoskih socialistov, ampak tudi številne nevtralne skupine v Italiji, na Nizozemskem in v Skandinaviji. ;Te skupine zavzemajo napram četverosporazumu skoro grozeče stališče, ker četverosporazum prezira svoboščine, na katero je prisegel. „Temps“ odločno odklanja ta predbaci van j a in- pravi, da so nevträlei izročili čet-verosporazumu borbo za splošne pravice in morajo radi tega sedaj biti potrpežljivi in morajo čakati.
Italijansko bojišče.
Artilerijski ogenj na mnogih mestih bojne črte vstraja z menjajočo se močjo. Na Ponaie-cesti so boji zopet v teku.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HÖfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradne poročilo.
Berolin, 13. aprila.
Francosko bojišče.
Splošno se pri večinoma neugodnih opazovalnih razmerah včerajšnjega dne ni mogla razviti posebna vojna delavnost:	vendar ste ostali na obeh straneh
Može, v ozemlju Woewre in na višini južnoizhodno od Verduna artileriji živahno delajvni.
Južnoizhodno od Alberta je nemška patrulja v angleškem jarku ujela 17 mož. Francoski napad s plini v okolici kraja Pois aleine, severoizbodno od Completine, je ostal brezuspešen.
Ruske bojišče.
Južno od Naroškega jezera se je ogenj ruske artilerije znatno ojačil.
Izhodno od kraja Baranoviči so bili sunki sovražnih oddelkov po naših prednjih stražah odbiti.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Baron Burian v Berolrau.
Dunaj, 18. aprila.
Minister zunanjih zadev baron Burian se je podal v Berolin, kjer se bo posvetoval z državnim kan-celarjem pl. Bethman n-HoUwegom.
*	P. n. gg. katehetom se uljudno naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago veliko izbiro raznovrstnih obhajilnih podob. Na zahtevo se pošlje tudi vzorce, ki pa se naj vsakokrat takoj vrnejo, da se lahko pošljejp še 'drugim gospodom. Vse podobe imajo že besedilo. Za razne gospode tiskati razna besedila je letos popolnoma, nemogoče, ker nimamov tiskarni na razpolago skoraj nič več osob-ja. Naj se torej vsi p. n. gospodje blagohotno zado-volijo z enotnim besedilom. Cene so kljub veliki draginji le povprečno za 20% višje od lanskih.
*	Velikonočne razglednice. V prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru se đobijo izvanredno krasne velikonočne razglednice.
Ranjeni, padli in njeti.
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moätvo:
(Konec.)
Stadina Janez, pešec; Sterčko Janez, nadomestni rezervist, Slovenjgradec (Jelabuga, Rusija); F, Stojnšek, nadomestni rezervist, okolica Ptuj, (Lajže« Kazan, Rusija); Stopinšek Martin, nadomestni rezervist, ptujska okolica (Rusija); Strašek Franc, črnovojniški pešec, Brežice (Montreale, Palermo, Italija);; Stropnik Franc, pešec, Velenje (SilovsMj-Rudnik, o-krožje Slavianosrbsk, Jekaterinoslav, Rusija); Štruc Valentin, črnovojniški pešec, Spodnji-Dolič, (ranjen. Latisana, Italija); Suler Mihael, pešec, Griže, Celje (Jelabuga, Rusija); Šuligoj Janez, pešec, Sv. Ilj (v Rusiji); Švare Anton, črnovojniški pešec, Šoštanj, (Montreale, Palermo, Italija);
Terčič Florijan, pešec, Slatina (Alatir, Sinih., Rusija); Teršek Alojzij, pešec, Sv. Krištof, Celje (v Rusiji); Teuš Jožef, pešec, Beljak (Rusija); Topolov-! šek Franc, nadomestni pešec, Brežice (Cistopol, K'a-I zan, Rusija); Trafela Jožef, nadomestni rezervist, o-! kolica Ptuj (ranjen, bolnišnica št. 18, Moskva, Rusi-; ja); Turk Franc, nadomestni rezervist oeljska oko-
m sap rita 1816.
S T R A % A.
■JtPTTTl
Stran 2»
4. t
lica ranjen, bolnišnica št. 4, Rjezan, Rusija); Tušek Vinko, poddesetnik, Ptuj (Rusija);
Ujöiö Valentin, nadomestni rezervist (bolnišnica št. 11, Moskva, Rusija); Urleb Janez, četovodja, Sv. Jurij; Celje (Jelafbuga, Vjatka, Rusija); Uršič Mat., nadomestni rezervist, Središče (Čistopol, Kazan, Rusija,):'-
Vavpotič Franc, pešec, Ptuj (Rusija); Velič Jurij, črnovojniški ješec (Castello Brescia, Italija); J. Verbaneo, pešec (Maddaloni, Italija); Verbanek Jožef, desetnik, Turškivrh (Maddaloni, Italija); Verho-vnik Franc, črnovojniški pešec, Konjice (Maddaloni, Italija); Veselko Martin, poddesetnik v rezervi, Velika Nedelja (Rusija); Vizjak Albert, enoletni prostovoljec, desetnik, Školjavas, Celje (Monforte, Palermo v Italiji);- Vodenik Franc, pešec (Rusija);r Vodušek Peter, nadomestni rezervist, Ribnica (Cernyi Jaa\ A-strahän, Rusija); Volavo Janez, nadomestni rezerv., Slovenjgradec (bolnišnica štev. 15, Moskva, Rusija) ; Vole Franc, pešec, (Rusija); Voršič Franc, titulami četovodja v rezervi, Ptuj (ranjen, Rusija); Vauda Anton, črnovojniški pešec, Ptuj (Pizighettone, Italija); Weìssbacher Janez, štabni narednik, ptujska o-kolica (Pizzighettone, Italijla); Vengust Adolf, častniški sluga, Konjice (bolnišnica štev, 28. Vladimir, v Rusiji); Vutolen Jakob, pešec, Ptuj (Pizzighettone v Italiji^
Zabovnik Robert', poddesetnik (Rusija); Zafnik Engelbert, poddesetnik, 'Muta (Rusija); Zafošnik Jožef, poddesetnik, ptujska okolica (ranjen, St, Mihele ali' Tagliamento, Italija); Zakšek Franc, črnovojniški pešec, Brežice (Maddaloni, Italija); Zajc Jan., pešec (Rusija); Zaikrajšek Anton, nadomestni rezerv., (Rusija); Zapušek Franc, pešec, Brežice (Cita, Rusija); Zaveo Janez, nadomestni pešec, ptujska okolica (Jelabuga, Rusija); Železnik Jožef, pešec, Ptuj, Ro-gaškagora (Tinmen, Rusija); Zemlak Jurij, črnovojniški pešec, Ptuj, (ranjen. Latisana, Italija); Žlaus Martin, črnovojniški pešec, Sv. Martin, Celje (Ser-gač, Nižni-Novgorod, Rusija); Žmal?ar Franc, pešec, Sv Jurij ob južni žel. (Rusija); Žnideršič Janez, nadomestni rezervist (Rusija); Zobec Ivan, nadomestni rezervist (Rusija); Žohar Mihael, poddesetnik, Sv. Jurij, Celje (Jelabuga, Rusija) ;i Žolgar Matija, črnovojniški desetnik, Brežice (Jelabuga, Rusija); Zor j an Janez, nadomestni rezervist, Ljutomer (Rusija, Tatarsk).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padli častniki:
Ogrizek Bogomir, praporščak, Maribor.
Banjeni častniki:
. Bende Franc, kadet, Maribor.
Cepič Karol, kadet, Maribor*
Padlo moštvo:
Batič Jožef, pešec: Breg Jakob, pešec iz Maribora:
Cizej Franc, pešec, Celje; Colnarič Franc, pešec, Rogaškagora;	\
Drame Jakob, pešec, Celje;
Krajno Leopold, pešec, Maribor; Kokol Rud., ‘
pešec, Konjice; Kolarič Franc, pešec, Ptuj: Korošec Janez, pešec, Ljutomer ;
Oprčkal Alojzij, pešec, Celje;
Petrič Jakob, pešec, Konjice; Popušek Alojzij, pešec, Ptuj; Pajtler Janez, pešec; Petek Martin, desetnik, Sv, Pavel pri Preboldu; 'Pirc Feliks, četovodja, Vitanje; Plevnik Janez, pešec, Šmarje pri Jelšah; Polt ,iožef, pešec; Preložnik Franc, pešec, No-vacerkev, Celje; Puntigam Anton, pešec, Radgona;
Rak Jakob, pešec, Maribor: Rudolf Franc, pešec, Ljutomer;
Slemenšek Janez, poddesetnik, Loče, Konjice; Slogovič Franc, pešec, Ljutomer; Stefan FiL, pešec; Sakelšek Martin, pešec, Ptuj; Selih Janez, pešec iz Konjic; Senečič Franc, pešec, Slatina; Strohmeier Alojzij, četovodja, Radgona;
Tikauc Jožef, pešec, Sladkagora ; Toplak Pavel, pešec, Ptuj ;
Umek Janez, pešec, Brežice;
Vodenik Franc, pešec, Konjice okolica; Veber-nik Franc, pešec, Hardek;
Žigart Stefan, pešec, Fram; Žitnik Franc, pešec, Celje; Žnidaršič Franc, pešec; Zorko Jožef II, pešec, Brežice; Župevc Jožef, pešec, Brežice.
Lovski bataljon štev. 7:
Razni:
Dolinšek Oton, kadet, bosansko-hercegovski pešpolk štev. 4;
Kralj Ivan, nadporočnik, 27. črnovojniški pešpolk ;
Mareš Franc, praporščak, 30. domobranski pešpolk;
Omerzu Ivan, kadet iz Celja;
Pretner Jožef, kadet iz Laškega;
Sir Ladislav, poročnik.
Ksaiigovcza
vojaščine prostega sprejme takoj Ed. SIÌUZ8-.
Maribor.
KUPUJEM KOSTANJEV
LES
v vagonih oddaja za lakoj do avgusta dolgost 1—2 l/2 tn. Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Štaj.)
, Novi Pridiaar“	vez m, s«
----------------------dobi v prodajalni Tiskarne
sv. Cirila v Mariboru. Stane s 'poštnino vred 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semiša! po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	a
Na Kalvarijo! !
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spigai F.aurt. der Segala.	Mala 81. 34-0 straaij.
pregled vsebine:
1. Križsv pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2_. Križev pot jeruzalemskih fraačiikaaov (1. 1376) — 3. Vovejži jeruzalemskih frančiškauov. — 4 K. p., navadno R mski imenovan. — 6. K. p. sv. Leonharda Porto-Mturiškega. —
6 K. p., sv. Alfonza M L;gu>ri. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 3. *. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaki.
—	9 K. p , slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) žapnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih mflž — 15. Za društvo sv. Ane krščansk h žen. —
16. Za delavce n služabuike. — 17, Za mladeniče (A. M. Slomšekovi. — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet — 2 >. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje {priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice obnovitev samostanske ob jube). —
23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. —
25. Za postni čas — 23. C. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih st sk in nadlog. 33. Z& čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori I Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mažo v čast trpi euja Jezusa Kristusa' vse litan je, spovedne in obhadlne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pri lete v Maribor, dajte si js v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3 20. 3. krajna izdaja za K 3 50. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin. veš. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 via. za poštnino.
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Pozor kmetovalci!
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tuli vrtua in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celje.
: - »M>
I Tiskarna sv. Orila v Mariboru
MUT priporoča sledeče molitvenike:

®. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2.-.
Jože 0©de: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K. 3.60.
Jože Čede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Ölgon. Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
-Uodec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1,— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
3j. Herg: Venec pobožnih moBtev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
1L. Herg : Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pesmi) K 2.—.
A- Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odrraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Untelo, Mladini I Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo , obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Sfa,va Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin, Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega čaščenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja» Rudeča obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ob* reza K 1.80
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Lepote najčistejšega Srca, Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma»
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.—.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ruleča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obrez»
K 1.20.
Scheyrtng: Sv. Anton Padovanski. Ruđeča obreza K 1.20, zla* ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemaid in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K S^,
* Denar se najbo'jše pošlje n-uirej. Z* ooštnino je treba dodati za vsako kn’igp 10 vin.
J
Prsne Mesit» oslov«w uase% nsmm^
Iid® naj jemlješ Sipolin t
&	VsaM.tó Irpl «« fv<oj©>«m koAlj«.	f Jk %8duAlfhri,k«<
lažje ja <&»**&»<& »a	p xdmvtSU J «I«»w5« *»*«*ul
X OsstTs » hronfčnlm Hof«««»?© S*mnWJ*v, | *k Sfer«?wsw*l «rivo*
few ki s S? r tirso m *s*iv**va.	‘ a, «@©ds«m
Uradni prostor!
ws Rsksjajo t minoritskem samostanu v Ptuju.
Priporočam č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč» Voščene sv* če prodajam kilogram po 5 K» mili-sveče pa zavojček po % K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar, ,
Meritor, Vlktrfnghofivi esita.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje p en a in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer»
Maritor, M@l!e Štev, 29«
¥ villici la tetri in po nizkih cen« h*
Srebrne ure z» fante od ? K
Srebrne are damske od 8 K
Srebrne verižice od K l 40 Sreb. verižice damske K 3'80 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizljske ure, Sch&fhanscB, Zenith, Omega, Steni®
Očala : Za kratkovidne nova. zboljšana stekla.
K»iteaniaa umetnine in muziiiAiiie*
Goričar & Leskovšek --------Celie —
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zm gcstiinilarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov nateestnije v Gradcu po selo nizkih cenah.
fona Bureš M
urar, ziatomer in ©©alar,
TeptMm tests 35. Prt irar ad flau. Motan,
ur
cita polirai
Mite mUm o?» &mm~ : sosti, srebrnißi Is ap&ii piš! po vssM! ssiL
Tudi m obroke. - liastr. sesti
zastonj. - Bramofoni 20—2ÜQ R
K JM» K ri-IC S4-—
K 10*-
.1 s*-
K 3‘—
K 8--
Niklasta renioat-ar» Pristna srebrna ar* Original omega ut» Kuhinjska or* Budilka niklasts-Poročni prstaci Srebro» terižice
Večletno jamstro.
Masi. Dieiinger
M. FehrenbsohI
spsr k s£iI@f i
M9BSBQH, Sospesi ill;
Kupujem zlatnina Sn «rstrs.
Podp'ssni izjavljam, da bom
vitkega, ki n*zšrja o «seni neresnitee vesti, sudnijsko zajedo val.
Franc Duchek.
Dečka
fole odraslega, iz i-'O-ts s* hišo, sprejme za domača dels kmet Simon D, ško ? ižannioi h... St. 10Ä pri Maribora,
Trgovski olesseo, z dobrimi Šolskimi gpr čev&li. iz poStene hiše, ki mora obiskovati trjO'8*0 Solo, i» gprajme v trgovino A Pinter, 81óv. Bistrica.
sfb m W« W m
Alt Ute
svečar v Slovenjemgradcu kupi vsak© množino
čebelneea
voskaiivaičin
po najvišji ceni.
WMW%1W
Edina šfalsrslca steklarska narodna trgov K««',.
Ma debelo :	Ma 4robw©’
FRANC STRUPI
Graška cesta
® e «
# P: %
CELJE
priporoča po najiftžfih cenah svojo bogato zalog®	iss por-
celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih äfp in ©kvfrfsv a® podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in siarvhA
Mafsoliduelia in točna postrežba®
; ■,»-|-1,r-TTHirrnTr--'i~-T-rri—nrr*n~ri--r-i—:—irwn-n—-----------r—*—r'-i-----------*—.....-"""rifilii-'i-------------------"*u—rnir-TiTmiimiinnr   hwiuhi »
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
regi stro vana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
«k petek is vsak «minski dan od.8. dfe ft, ttse m teak» nedeljo od 8. do pol 10. ure do poldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnik dnevtk. Prasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Hranilne vloge
obrestuje po 4 »/,*/«, od 1. ia 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega lete pripišejo glavnici ter kakor ia-ie obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri a tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po &•/« oa vknjižbo to po 5V,*/., n» menice po 6%? °* *M*avc vndaMKtsih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih to prošnje na sodnijo » vknjižbo in tohrfe vkjgjižh« && posojilnica brezplačne, strank» plača san« kcfeÉto
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
rügisfrevssiii wmmm % mmmm* mmm
Obrastali* branilca iiigi
41.1
ed dneva vloga d® dneva vsdiga.
Bentni davek piada posojiMea sama.
Dale posolila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zel© ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižb® deia posojilnica brezplačne, stranka plača le Meke.
Uradno ur«
m stranke vsak delavnik i. d® II. are
j
dopoldne.
-Posojilnica daje tedi domač® hranilnike. *
¥ lastni hiši (Hotai «Pri btitin volu’) v Ctllu, Oražha ciihi 9« l.nedslr,
- ■ ■ ' ■■ .......................... - -