Poslanica entente Jugoslovanom.
Kdo je klican pod orožje ?
ft') Iz Ljubljane brzojavljajo:
Mobilizacijski ukaz generala Maistra se pojasnjuje tako, da se imajo zglasiti samo zdravi vojaki, in sicer samo vojaki, ne tudi drugi moški v starosti od 18. do 40. let pri svojih kadrih v Celju in Mariboru. Izrecno so izvzeti od te zglasitve vsi tisti, ki so zaposleni v javnih obratih, kakor železnica, rudokopi itd. in vsi tisti, ki so bili doslej že oproščeni, superarbitrirani in invalidi. Okrajna glavarstva morajo to nemudoma razglasiti po občinah. Narodna vlada SHS.
Francozi, Angleži in Američani na strani Jugoslovanov.
Cela Jugoslavija bo nerazdeljena ! — Pismo dr. Tre-šiča s Krfa o razgovorili z entento.
Reka, 11. nov. Francoska misija je prinesla seboj pismi odposlanca N, V. dr. Trešič-Pavičiča, eno za krajevni odbor N. V. na Reki in eno za N. V. v Zagrebu. V pismu poroča Trešfč Pavičič, da še mu bode posrečilo rešiti celo mornarico do zadnjega čolniča in da nam bode domovina izšla nepokvarjena iz te težke preizkušnje. Pravi, da je treba v tej smeri pomiriti narod in mu povedati, da bo mirovni kongres sigurno in radikalno izpre-menil londonski dogovor, ker so vse simpatije A merikancev, Francozov in Angležev na naši strani.; Na Krfa je bil dr. Trešič- Pavičič sprejet brez-primerno ljubeznjivo in je izvedel za stvari, ki so vse nam v prid.
Ameriški upravitelj prehrane v Evropi.
Iz Berna javljajo:
Brzojavni korespondenčni urad je prejel od tukajšnjega ameriškega poslanstva naslednjo vest: U-pravitelj prehrane v Združenih državah Sev. Amerike, Hover, bo kot posebni Wilsonov odposlanec prispel v Evropo, da se dogovori z entento, kako preskrbeti narode bivše Avstro Ogrske z živili in z dragimi potrebščinami.
Italijani na slovenski zemlji.
Dne 8. t. m. je dospela v Št. Peter na Kra su iz dveh stotnij obstoječa italijanska posadka. V
Gorico je dospelo 1000 italijanskih vojakov. Pozdravili so jih zastopniki Narodnega sveta. Italijani so zasedli tudi Sv. Lucijo ter odredili razoroženje narodne straže in nkazali, da se mora na občinski hiši izvesiti italijansko trikoloro. Narodni svet je proti tema protestiral. Italijani so zasedli tndi Luši a pri Istri in Šibenik v Dalmaciji.
Velik plen‘italijanske armade.
Italijani so vjeli od 24. okt. naprej 10 658 častnikov, 416.116 vojakov in 6818 topov.
Francozi in Angleži pred Carigradom.
En francoski in en angleški torpedni čoln sta priplula dne 12. nov. skozi Dardanele pred Carigrad in sta se usidrala pred mestom.
Nemški prestolonaslednik ustreljen.
Nizozemsko časopisje poroča, da je bil nemški prestolonaslednik nstreljen. Viljem je že zbežal na Nizozemsko kot navaden begunec.
Padec cesarja Viljema. Nemčija proglašena za republiko.
Srečo je opotečo. O resnici tega izreka premišljajo danes bržkone tndi bivši nemški cesar Vil jem. Ponosno je rožljal vedno s sabljo in več kot eno četrtstoletje je s tem rožljanjem strahoval cel svet, a ko je leta 1914 napovedal po vrsti vojno Rusiji in p:tem Franciji ter naročil svojim armadam, da so upadli v Belgijo, je rekel, da bo prestrašil ves svet. Te njegove besede so se uresničile. Prestrašil in strahoval jr štiri leta ves svet in tekla je v potokih kri zato, da bi vladal vsema svetu en sam človek, da bi se moralo vse člove štvo pokoriti ukazom Viljema Hohencolerškega in njegovih naslednikov.
Toda prišlo je drugače.
Izmučen po tolikem prestanem trpljenju in tolikem gorja se je nemški narod konečno spuntai in zahteval, da mora cesar Viljem odstopiti. Pod pritiskom razmer se je konečno cesar Viljem minuli petek odpovedal prestolu. Toda bilo je že prepozao. Ljudstvo se ni več dalo potolažiti. V Be-rolinu so proglasili republiko (ljudovlado). Enako tudi v Monakovem in drugih nemških mestih. V Monakovem so proglasili republiko še preje nego v Berolinu ter odstavilo vladarsko hišo Wittels-bachov. Kralj se je z družino odpeljal iz Monako-
vega. Odstavljen je tudi saksonski kralj. Tako gre krona' za krono, ker tisti, ki sö1 krone nosili, jih ^rDign bih.jgredni. Naj bi osvobojeni närodi bolje vodili ih' ilpravljalFsv^h «sedo,. ^
Francozi na Reki,
tìinulo soböta sta4 pripluli v reško pristanišče dve francoski torpedovki, ki jih je tamošnji naš narod sijajno vsprejele. Na pomolu je čakalo več kot 25.000 ljudi z več kot 500 zastavami. Poveljnik francoskih torpeoovk je izjavil, da prihaja od francoskega poveljstva ha Krtu kOt dober glasim bodočih dogodkov. Preporna vprašanja se dajo re Siti šele pozneje, zato potrpite !
Razne novic®.
Našim meščanom v Mariboru. Med meščani v Mariboru se pojavljajo hujskači, ki hočelo pripel jati prebivalstvo mesta v zmoto, češ da Maribor ne bo pripadal Jugoslaviji. To je nevarno in nedopustno hujskanje. Mi povdarjamo: Maribor leži popolnoma v Slovenskem jugoslovanskem ozemlju in popolnoma izključno je, da bi pripadal državno kam drugam. Moč birokratizma in moč vsenemških hujskačev je Za vedno strta v tej svetovni vojski. Vi mariborski rojaki pa se zavedajte, da boste imeli največji dobiček, ako boste z nami dobri in pošteni jugoslovanski državljani. V naši državi se bo razvijala trgovina in obrt, kakor nikjer drugod na nekdanjih avstrijskih tleh, v naših krajih bo veliko zaslužka v državnih in drugih javnih službah za našo mladino, v »Deutsch-Oesterreich« pa bodo morali biti hofrati in gene rali pisači in portirji, zato vi obrtniki in trgovci, posebno pa še vi delavci imejte pamet in ne dajte se voditi v zmoto ! Mi vam ponujamo pravočasno svojo pošteno roko; sedaj je še čas, a kmalu bomo pometali z najoštrejšo metlo. Hujskačev ne trpimo!
Državljani Jugoslavije! Dosegli ste ono svobodo, o kateri ste prej smeli komaj sanjati. Svobod na Jugoslavija, katere prej še niti imenovati niste smeli, je vstala. Iz temnice, v kateri ste živeli poprej, ste stopili na svetlo, svobodno solnce. Svobodni državljani ste. Kot taki pa se morate zavedati, da Vam bo ta največja vseh dobrot ohranjena le tedaj, če bode Vaš državni ustroj redno de-loval. Časi so sedaj še kritični. Od italijanskega bojišča se vračajo skozi jugoslovansko ozemlje čete bivše avstrijske države v svojo domovino. Ker je med njimi dosti takih elementov, ki bi utegnili s plenjenjem in pustošenjem ogrožati. Vaše domačije, treba se je proti temu pravočasno zavarovati. Domovina Vas zato še potrebuje ! Kdo ne bi žrtvoval vsega za njo, za katero so tisoči in tisoči darovali svoje mlado življenje? Saj gre samo za nekaj mesecev, mogoče tudi samo tednov. Ni no benéga dvoma, da bo vsak izmed Vas storil ne le to, kar je njegova dolžnost, ampak vse, kar je v njegovih močeh, vse kar mu veleva njegovo jugoslovansko srce. Odzovite se torej polnoštevilno o klicu, ki ga je izdal vrhovni poveljnik za Spodnji Štajer, general Maister, ter pohitite vsi na pristojna mesta. S tem obvarujete sebe, svoje družine in
svoje domače ognjišče preteče nevarnosti. Še kratek čas in domovina bo prosta vsake nevarnosti, nakar se povrnete veseli in prosti k svojim domačinom.
Vsem, ki so dobre Volje. Ne razširjajte vznemirljivih vestl !“Pötrebujemu miru, napočila je doba dela, ne govorjenja. — Ne kritizirajte, ne godrnjajte, kot je to pri nas navada ! Zavrnite vsakogar, kdor pravi: »Na to nikdo ne misli, za to se nikdo ne briga!« Na vse se misli, ampak vse ne gre naenkrat. — Člani »Narodnega odbora« delajo po izčrpanosti in zaslužijo hvaležnost naroda za to, da so v velikem trenutku, ki nas je vendar presenetil, toliko napravili. — Danes zidamo, ni čas za podiranje; danes je treba zaupanja in trdnosti, gorje vsakomur, kdor maje zaupanje.
Zadnja seja avstrijskega državnega zbora. Dne
12.	t. m. se je vršila zadnja seja poslanske zbornice dunajskega državnega zbora. Seja je bila slabo obiskana. Navzočih je bilo le malo poslancev. Večinoma Nemcev. Slovanov bilo prav malo. Od Jugoslovanov Fon in dr, Šušteršič. Predsednik dr. Gross se je spomnil najprej umrlega poslanca dr, Adlerja, potem je pa držal nagrobnico avstrijskemu parlamentu/ Omenjal je deklaracij z dne BO. maja 1917; debate, ki so se Vršile v zvezi stem, šobile predigra delitve Avstrije. Dogodki so se prehitevali in Avstrija je razpadla v številne male države, ki si danes stoje deloma sovražno nasproti. Zbornica nima danes nikake naloge več rešiti. — Ker se v smisla ustave ne more sama razpustiti, predlaga predsednik, da se seja zaključi, ne da. bi se dolpčil dan prihodnje seje.
Se enkrat pozivamo naie ljudi, naj bodo mirni m naj vzdržujejo povsod red. Današnja doba je tako resna, da še mora na vsak nalčin opustiti vse, kar bi kalilo mir in red. Voditelji ljudstva, izobraženci, naj povsod y tem smislu Vplivaj o na ljudstvo,
Slovenci v Dravski dolžni. Velika manifestacija za Jugoslavijo se vrši prihodnjo nedeljo, dne 17. nov. v Ruš a h.za celo Dravsko dolino. Zavedajmo se velikega trenotka, ko smo postali svobodni državljani v svobodni jugoslovanski državi. Zato v nedeljo vse v Ruše ! Pričetek ob 3. uri popoldne. Krajevni narodni svet v Rušah,
Bavarci so zopet zapustili Tirolsko. Njih slava je bilk le kratka. Istotako naglo, kakor so deželo zasedli, so jo tudi izpraznili.
Kdo je mož z dolgo brado? Dobili smo: Kdo je mož z dolgo brado v magistralni prodajalni« živil? Ta me je pred dnevi nahrulil: »Wir haben kein Mehl, geben Sie zu die Windischen!« Bo treba obračuna. Maribor spada k Jugoslaviji in radi tega si Slovenci prepovedujemó take izreke.
Petrolej se dobi od danes naprej v Maribora na mestne karte pri trgovcih: Sirk, Saria, Opelka, Murko, Kaufmap, Hartinger, Ziegler, Läufer, Tischler, Stiberc, Greiser, Berdajs, Andražič, Mydlil, Vertnik, Felber, WalzL
Razglas.
Topniški polk št. 128 razprodaje gnoj. Kupci se vabijo. Za 150 kg sena ali za’ 200 kg slame se oddaja voz gnoja. Seno'ozir. slama se naj takoj v vojašnico pripelje.