157. številka,                        Ljubljana, sredo 13. ju lija,                      IX, leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-o^erske dežele za ćelo leto 16 pld., za pol leta 8 gld., ta. četrt leta 4 f*ld. — Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za ćelo leto 13 tfd., ?.n četrt leta 3 gk\. .'50 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se rattina 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt letu. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Solah in za đijake velja asnižana cena in sicer: Za Ljubljanu za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poSti prejeniun za četrt leta 3 gld. — Z:i oznanila se plačnje do četiristopnu petit-vrate ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, o kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankiruti. —  Kokopisi se ne vrm'ajo. — U re dni 51 vo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi".
O pravni St vo, na katero naj  se blagovolfjo poštljati naroenine, reklamacije, oznatiila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni"  v Kolmanovej  hi Si.
Jugoslovansko bojišče.
Novih poročil z boj inča, ki bi ođločilne znamenitosti bila, nijsnio dobili do toga hipa, ko to pišemo. Svariti je le treba pred turškimi vestnri v nemških listih in si ziniroin pred ocrni imeti, kako carigradski telegraf dokazano po tursko laže, uže odkar se je vstauek v Ilercogovini rodil. Najnovejši turski glasnik iz Carigrada dopoveduje, da so bili Srbi pri Novem pazaru tepeni v petek. A mi snio v nedeljo telegram dobili, da srbski polkovnik Čolak Antić (ne Colakantir, ali ćelo Kola-kantić, kakor nam so bili telegratišti ime skva-rili) bombardira Novi pazar. — Gotovo je, da Srbi so povsod na turskoj zemlji, povsod prijemljejo, Turki se pa povsod le izza šanc branijo, pa nikjer nijso mogli še v .srbsko zemljo prodreti, da niti Srbom vednega po-mikanja naprej zabraniti. Kako se bode stvar Se zasukala, to je še vse v božjih rokah.
Kako lažnjiva so turska poročila, to priča tursko glasilo pisano v nemško - ustaverskem jeziku, „N. Fr. Pr." sama. Koliko je prej ta slovanožrni gnjusno - nemski list klobasal in natanko razvijal veliko tursko znuigo pri Za-ječaru. A sedaj specijalni korespondent, iste „N. Fr. Pr." poroča iz Kalafata, ko se je na mestu prepričal, da Turki sploh Timoka Še nikdar prestopili nijso, torej res Zaječara niti videli ne. To tuđi zdaj dokazuje, koliko   malo vere gro   rečenomu   kupljivemu
glasilu,   ako    brblja  o nezadovoljnosti v Bel-gradu in o pomanjkanji.
Sicer pa Turki sami poroćajo, da pri nečem kraji Šankoje bajo uže blizu Pirota so Srbi obkolili in čisto unićili tri turske bata-Ijone. — Turki se boje (''ernjajeva, da ne bi v Sotijo prodrl. Za to utrjujejo na brzo roko to mesto in novo vojsko tam zbirajo. Kar mo-rejo novih vojakov nabrati vse gre na bojišče. Tako uže v Carigradu nij več kot 2500 mož garni/.ije in če kaka revolucija zoper kristi-jane nastane, nij dovolj mori ukrotiti jo.
O vojski Ranka Alhnpića pri Beljini nij čuti ničesa zadnje dni. (Jovori se, da mu je iz Uelgrada poslanih 2000 mož pod pore.
Da je veliki ruski knez Vladimir, z namenom dati se po zmagi izklicati za bulgarskega kralja, to se i „Narodnim lsitom" piše.
Z donavsko flotilo, katere so se du-najski judje v „N. Fr. Pr." in naši nemšku-tarji uže tako veselili, da bode namreč po Donavi priplulii v Srbijo ter srbska pobrežna mosta, zlasti Belgrad porušila, no bode nič. Iiumunski ministerski predsednik je namreč bral v zbornici depešo, v katerej Turčija obeta, da bode ustrcgla rumunskej terjatvi, da se Donava neutralizira. Zdaj ne more nobena turska ladija navzgor.
Avstrijska vlada je (JO.0O0 franeoskih chassepot-pušk, katere je Srbija za sebe kupila kontiscirala v Zemunu.
Crnogorci, ki Medun oblegajo pričaku-jejo vsak čas, da se uda.
Iz IBoIgrrucIti 7. julija.
[Izv. <lop.]
Naj se vaši slovenski čitatelji ne dajo motiti poročilom turskim po nemških in ma-gjarskih listih. Naša stvar je teška, mi se nijsmo motili, zato smo jo po premisleku in dolgej pripravi stoprav zaeeli. Vendar začetek je dober, in srbska vstrajnost velika.
Prva turska depeša o „zinagi" pri Zaje-čaru je o srbsko-turškej vojni — prva turska laž a la Muktar-paša. Istina vam je znana iz moje telografićne depeše in iz mojega predposlednjega dopisa, to je: da so Turci odbiti in da nijso mogli ni preiti preko Timoka. Zaječara nijso niti videli. Zanašajte se, da sem vam in vam bodem tuđi dalje le resnico poročal.
Da vam pričnem o daljnem razvijanji naSo vojne &tvari na bojiSči, in to naj prej od Ti-močke vojske: C'rcz 1000 Turkov je napala 5. julija jedno našo stražo, katera je bila postavljena, da brani na Kadibogazu, od koder vodi pot v ttelognulžik (na moji kneževskega okroga). Naši so se hrabro držali; kmalu jim priđe v pomoč četa dobrovoljcev; začne se krvav boj, kateri je trajal 4 ure; Turci sa bili premagani in v beg zapodeni. Naših je malo palo, a Turkov črez 80 mrtvih in ranjenih.
idstek,
Popevača.
(Ruski spisal Iv. Serg. Turgenjcv )
(Dalje.)
Morgač nij bi 1 prav nič podoben Obal-duju. Zdeli so mu bili ime: Mogač (meži-kavec), da-si nij mežikal gostejše, nego me žikajo drugi ljudje; ali znano je, da Rus zna priimke kovati in prilastovati. Kljubu svojemu prizadetju, da bi bil na moć na tanko izve-del tega človeka minolost, ostale so v meni negotovosti o njegoveni živenji — a ne samo v meni, tennić še v marsikom drugom, — ostale „temne strani, temna niesta", kakor se učenjaki izražujo: pokrita z gosto temo neznanja. Le to sem znal, da jo svoje dui bil kočijaž v službi neke stare bogattnke brezi otrok, in da je s tremi njenimi konji pobeg-nil; leto in dan živa duša nij znala, kodi se potiče, ko pa se je bil preveril, da je klateško živenje mučno, vrnil se je na staro mesto, ali kruljev, — pokluknil pred svojo gospo, in po ininolih nekolikih letih je s poštenim žive-njem zailostil za svojo pregreho, zopet na dobrom glasu bil pri svojoj domaćici, naposled do ćela užival nje milost, postal  oskrbnik na
njenem dvoru, po vlastničinej smrti pa nij znano, kako, — postal je svoboden, dal za-pirati se mej mežčane, lotil se bil nekovega posla, pa je ubožal in potlej živel ob petji. To vam je izkušen kist, ne hudoben, pa tuđi dober ne, bolj varčen, prekanjen lisjak, ki pozna ljudi in zna sebi na đobiček sukati jih. Varen je, a poleg tega vendar podvzeten, kakoršni so zviti ljudje sploh; žlobudrast je, kakor stara baba, ali nikoli se mu nij še za-reklo, dru/einu pa nikodar nobuneniu ne pusti govoriti; sicer se pa ne dela abotnega, kar radi počenjajo take vrste zvitci, — da, silno težavno bi njemu bilo hinavstvo: jaz nikoli nijsem videl bisfcrejših očij in ostrouumejših, nego so njegove — niujliene in lisičje. Nikedar nij gledal še naravnost, neprenehoma človeka motri od nog do vrha, od vrha do tal. Morgač je čaši po ćele nedeljc preniišljal kaj, podoba je kazala, da dosti potov prav kaj jednoličnoga, nenadoma pa se je odločil na kako obupno-smelo delo; kazno je bilo, da nm izpođleto vse numere ... pa tronotjo — vse je posrećilo se mu, steklo se, kakor na maslu. Srečen je bil zmirom in vselej, pa je tuđi veroval v svojo srečo, voroval v to, kar se mu je prorokovalo. Narod ga nema rad, zato ne, ker tuđi sam nikogar ne ljubi, pa5 pa jim je ime-
niten.    Jedin sin, ta  je vsa njegova   družina,
—  sin nad vse Ijub mu, — sin, ki se gotovo povspno  omiki   na  višek,  zato ker ima tako izobraženega očeta I „Morgaček se je poočetil,"
—   uže zdaj poluglasno na uha šepečć si stare babe, ki posedajo po razsipih   in razgovarjajo-se o poletnih večerih; a vse urno, kaj to zna-menuje, ni besede ne dodađo nobena več no-beden pot.
() Turčinu Jaši in kmetu z Žizdre nij treba dolgo časa govoriti. Jaša, komu so rekali T u r e k, zato ker je mati bila nm Turčiuka, ta je bil ves, kolikor ga je bilo v koži, umeteljnik, v vsacem pomenu te besede po rokodelstvu pa delavec v papirnici nečega kupca. Kar zadevlje kmeta z Žizdre čegar živenje, to pripoznavam sam, neznano mi jo do ćela, zdel se mi je, da je nekov zvit in ukreten meščan.
O Divjem barinu pa jo vredno, da se razgovorhno malo razžirnejše. Prvo čutjet ki ga je vam v srči vzbudil tega človeka pogled na vas, to je bilo čutje — nekako surovo teško, ki pa nij zaničljiva bila njegova moć. Telo je imcl neukretuo, tršato; njegovo dihaiye pa je pričalo nesmrtno zdravjc, in čudovito — njegova inedvedja osoba, nij bila brezi vsako-jakih gracij, ki so  morda izvirale iz  popolno
Od drinske vojske je poročati sledeče: 5. Juiija ob sedmih zvečer započel se je boj   na   naših   predstražah.    Jedno oddeljenje turske vojske iz Beljine odšlo je  z   vozovi   v turžko Račd po raokb.   Kd so naši to opazili, takoj so šli za Turki,  da zacuvajo   hrano   in ohive,   katere   so  zjutraj od Turkov vzeli, in ko so jih dovtigli, započela se je borba. V ta mah izpade iž Beljine 3000   turskih  Nizamov turškemu oddeljenju v  ponioč; a major Vlaj-ković prijel jih je iz hrbta, brigada podninska In jeden del  Šabaćke   brigade   od   strani   in zdaj se otvori pri Balatunu in Medjušu  krvava ponoćna borba. Zajeti Turci borili so se očajnički (z obupom) ali jih   je   naša   vojska  iz vsake   pozicije   izgnala   in   strašno   potolkla. Borba je trajala v mesečini do'polunoči; i le supakve imajo se zahvaliti Turci, da se jeden mali del te njih vojske mogel vrniti v Beljine. Taisti dan   izpadli   so   Turci   iz   Sakana (turškega sela na našej obali Drine), da pale Basa sela, ali jih je radjevski  bataljon  odbtl, ter* potem ćelo vzel in poscdel Sakar.
Včeraj zvečer peljali so na ladiji mimo Belgrada v Bazivš, i od tani po železnici v Pešto dr. Svetozora Mi leti ča; magjarska vlada dala ga je zatvoriti; in ravno zdaj čujem, da so i dr. Polita v Novem Sadu za-tVorili. (Poslednje se nij obistinilo. Ur.) Turki morejo z Magjari zadovoljni biti. Pri nas pa vlada zaraolkla miscl o Magjarih, jedinih prijateljev našega smrtnega sovražnika Turka, katerega bodemo ipak zlomili, če bog i sreča junaška !
Politični razgled.
Notratiije d4»ž«le.
V Ljubijan i 11. juiija. O vspehu *had<i ce*avf€>v v Zakupili na Češkem oficijozi nič natančnega ne vedo povedati. Zdi se, da Andrassv sam ne ve kako sta carja ugauila. To je menda gotovo, da se Avstrija ne bode v boj Srbije s Turčijo vmešavala, da pa tuđi Rusija ne bodo pustila Srbije uničiti, ko bi ne zmagala, oba cesarja sta se pa v tem zjedinila, da Turćija mora dati Bosni, Hercegovini in Bulgariji av-
tonomno vladanje. Če se nič druzega ne bi doseglo — in bog ve kaj Se priđe — uže to je za slovanski jug mnogo. Naš včerajšnji dunajski dopis, ne mara, da je situacijo preoptitnistićno sodil. Vendar nekaj je na stvari, ker prušt-jansko-avstrijski listi izražajo svoje ne za u -panje. Andrassv se je v zvežo z Itusijo udal, da sebe ohrani na površji. Vendar je gotovo, da ćelo pri dvoru dela mogočna stranka proti njemu.
Dunajski „Tagblt.* si daje iz Prage pisati, da višji krogi začenjajo misliti in delati na to, da bi se s «%•/#»* pogodili, in sicer se to godi erez glave in brez vprašanja Auer-spergovega ministerstva. Zaznamuje se kot važno, da jo knez Leichtenstein bil te dni v Pragi, da se je cesar ob povratku od ruskega carja v Pragi mudil, pa ne sprejel deželnega maršala Karla Auersperga temue češkega podžupana Zeithamerja, s katerim se je jako prijazno pogovarjal, da si ga nekaj časa poprej na predlog ininisterski nij za župana potrdil bil. — „Tagbl." misli, da hočejo Oehe pora-biti za potrditev ogerske nagodbe.
V itrvntski'in deželnem saboru sta opozicijonalna poslanca dr. Makanec in Folne gović stavila interpelacije, v katerih prvič resnico po vesta Magjarom in vladi, drugić pa baš ono željo po celokupnosti Hrvatstva iz-ražata, katero goji ves in cei hrvatski narod kakor smo mi Slovenci baš iz „Obzora" in prednikov mu čitati bili vajeni. Čudom se čudimo, da tedaj „Obzor" ta dva moža, ki sta ob pravem času pravo bescdo govorila, tako na ruglo stavlja ali smeši.
ViiitKiJ«" clržiivc
iiit.i'.e „Poterburgskija Vedomosti" pi sejo o inožnosti evropske vojske in odgovar-jajo nekim nemškim in angleškim novinam: „Ako je leta 1804. Prusija z Avstrijo šla v imenu narodnostnega principa v vojsko zoper malo in slabo Dansko, more si tuđi Rusija pravico prisvajati prvo in zadnjo besedo v orijentu govoriti, posebno ker se je Neincem v Šlezviku dobro godilo, a raja se pod Turkom živnlsko zatira. Zaknj bi nemški prejrovor: „kar za jednega i>ravično, to je za druzega prav" ne veljalo tuđi za Jugoslovane.
Iz C'*rtfj9'<tft<w se poroča, da vlada tam poparjenost na jednej, fanatizem in divjost na drugej strani. Ce Srbija zinaga se kristi-janje bojev za svoje življenje. Reda nij nobe-nega. — Akofa v Aktamaru je turski žandarm v pričo turškega oblastnika ustrelil.
.itnei'ik*€itt!i<*nttš predsednifcu republike Grantu je izroćil ruski poslanik Šiškin pismo ruskega carja, kateri čestita Amerikancem ob praznovfinji stoletnice amerikanske unije. — Za to pa, ker so Rusi Amerikancem prijazni, začeli so jih sovražiti in kritikovati Magjari, in pišejo o atnerikanskej stoletnici jako prezirno. Veliki Mcigjari!
Dd^Lsi.
Mz CVIJtt 7. junija. [Izv. dop.] Komur slučajno v roke priđe včerajšnji list „Cillier Zeitung,"uredovan od nečega juda Goldmana in kdor čita prvi članek „Handwega v katerem razvija vojsko mej Turkom in kristijanom temu mora kri v lice udariti, Ce nij sam jud. Tam se nainreč bere, da je knez Milan puntar, ki mu nij mar za poboljšanje stanja kristijanov, ara-pak mu je le za to, da bi si na škodo Turkov zemlje pridobil in ta judovski blek imenuje tište, kateri gredo v boj proti sovražniku vse civilizacije, „Vagabunde" ! Daleč smo prišli, da srne v Celje privandrani jud naše bori-telje za omiko tako psovati. Turke, ki so nekdaj Celju in njegovoj okolici toliko priza-deli, tako v C'elji braniti! Ali ne bo sram vsacega poštenega človeka ta list si naroče-vati in plačevati, da razprtije mej nami dela? Mi smo prej brezjudov lehko živeli in bodemo; zavrnimo te ljudi, ki se predrznejo v našem mien u govoriti in še nam  svete dajati!
Er M;tviitf*U<' ftoltit«' i>. juiija. | Izv. dop. I Konfnno bode ktnalu trudapolno šolsko loto v srednjih in višjih šolah. Koncem tega meseca boste slovenski dijaki uže zopet doma na počitnicah, mej narodom. Zapustili boste prasna mesta, ter od vseh po-krajin naše lepo Slovenije vrntli se v prijazno domovino, kjer je vaša zibelj tekla. Po pla-ninnh i dolinah bode te mladi prijatelji po-tovali po desetniesečnem učenji i veseli Živeli mej domačimi ljudini, mej poštenim kmetskim slovenskim narodom. Ta lepi čas dobro porabite sebi v čast, narodu v korist Ne ubijajte cas z lenobo. Vseucilišnik, bo-goslovec, učiteljski pripravnik, gimnazijalec, realec itd. — dobro porabi počitnice.    O po-
mirnega prepričanja olastnej mogočnosti. Teško je na prvi mah odloeiti, v katero vrsto ljudij bi stavili tega   Herkula;   nij  bil podoben  ne dvorskemu služniku, ne mešeanu, ne ubožnenm pisarju brezi službe, niti majheneinu, na smeti prišlemu plemenitašu, pisaraču ali gobezdaču: ta človek je bil do ćela sam za-se. Živa duša nij znala od kodi se je priklatil   v našo vas; trdili so, da je sin nečega svobodnjaka in da je  popreje   bil   nekde v službi,   gotovega   pa nihče nij   vedel   nič o tem;   od  koga   bi   to druzega izvedeli,   če   ne   od  njega  samogaV Ali nij ga človeka — molčljivnejšega in oblač-nejšega, nego je bil ta. Tuđi nihče nij mogel gotovo znati,   s čem   se   živi:   nij se pećul z nikakovim rokodelstvom,   k živemu  krstu nij zahajal, znan nij bil skoro z nikomur: ali nov-cev pa je imel precej dosti ne sicer preveč, pa ven-dar-le. Skromen nij bil skromnosti tuđi nij poznal, a miren je bil; /Jvel je tako, kakor mu do nikogar ne bilo nič — in kakor   bi   do  ćela nikogar ne bil potrebaval. Divji barin (tako so mu rekali, njegovo pravo ime pa je bilo Parev-lesov) je jako vplival na vso  okolico; njega so   precej  slušali,   pa še kako radi,    če prav nij imel nikakoršne pravice,   da bi bil ukazo-•val komu, pa tuđi sam nij najmenje hlepel po tem, da bi mu poslužen bil ljud, ki je slučajno .shajal se ž njim.   Če je le spregovoril, pa so
ga slušali; moč ima zmirom svojo pravico. Žganja skoro nikoli nij pil, do ženskih mu nij bilo nič, pel pa je strastno rad. Tega človeka je bila skoro sama zastavica: podoba je bila v „barinu" — da skrivno tiči neka velika moč, in kar je še bilo kazno: ko hitro si ta sila pot odpre iz njega in svobodno jame di-hati, — da uniči njega in vse česar se utegne dotakniti; a meni se krepko zdi, da seje temu človeku njegove žive dni uže pripetilo kaj tacega, za to, ker — da-si je izkušen in če je prav jedva poginu iztrgal se iz kobnega zrela, — vendar le ježevih rokavic nij hotel nositi na rokah. Posebno čudovita se ini je zdela zmes nekake prirojene njegove divjosti in blagorodnosti, — zmo's, ki je došle nijsem zaslutil še v živem krstu ne.
In tedaj kmet iz Žizdre stopi naprej, na pol moškne in zapoje z najvišjim glasom, (iliis je imel dosta prijeten in mil, samo malo hripav; drobil je in igral z glasom tako, kakor penica, neprenehoma plul z vrha navzdol in iz globočine nazaj do najvišjih not, ki je mogel peti jih in vzdržati s posebno skrbjo; — pa zopet je umolknil — in nenadoma zopet poprejšnji napev začel nekako posebno ponosno. Njegovi prestopki so bili nekako dosti smeli in dosti zanimivi; strokovnjaku bi bili gotovo jako povšeči, Nemec bi bil vsled njih
razvnel   se   globoko v drob.    To je bil ruski
tenor „di grazia", tenor „leger". Pel je neko veselo poskočno pesen; ker je posebno pri-metal jej in ter so poslušalci prevefi tleskali mu, razumel sem samo te-le besede:
„RazpAŠu ja, inolodu mo!o<16nka, Zciulici  inulcnko: Ja pošćju. tnulodii molodčnka, Cvčtikii nlcnka."
Kmet je pel; vsi smo fra poslušali jako pažljivo, (iotovo je čutil, da poje ljudem, ki unio petje, a prav za to kakor pravijo, lezel jo iz kože. A res, po naših krnjih znajo po-pevati, vas Sergijevskoje na velikoj orlovskej cesti jo po vsej Rusiji na glasu zbog posebno prijetnega in soglasnega petja. Dolgo časa je pel kmet pa gotovo nij nikakovega posebnega čiitja vzbudil svojini poslušalcem v srcih; nij mu pomagal zbor; naposled, o nekem posebno smelem prehodu, ki je bil pošegetal ćelo div-jega barina, da je zacel smijati se, bruhne iz Obalduja in vskrikne od same radosti. Vsi so se stresnih. Obulduj z Morgučuni vred je začel poluglasno poprijemati, vlefci, krikati: za-tezaj! nadalje, šleva! tlalje, vleci, kaca ti! vleci no! vzdržuj, vražji pes ti, pogubi ti Herod dužo!" itd. Nikolaj Ivanić je izza miže hva-leče kimal z glavo na desno in na levo. Obal-dul je naposled tobotuil in zabobual z nogama,
■čitnicah se namreč ne študirajo razni predmeti, pafc pa se vzamj v roke druga slovenska, in nemSka knjiga : slovenske časopise se pridnejše prebira i Siri naša velika ideja tuđi mej narod. Vam mej poštenim narodom /i-večim je dana najlep.ša priložnost do jedra priznavati ga, njegovo živenje, dusno in te-lesno. Čitajte nm slovenske časopise, raz-lagajte mu nerazumljene reci, podučtijte Ra v narodnih zadevah. Učite ga ljubiti svojo narodnost, budite v njem Slovenca in Slovana. Vsako zrno tu in tam vrženo poganja, če prav kasneje, će prav vi še precej vspoha ne vidite, inorda ne presodite.
iz FIIU<I<»IflJe 2ii. junija |Izv. dop.] Še le sedaj imam nekoliko Časa, vam po dol-geih odhodu iz domovine nekaj vrst i c o tukaj Šnjej razstavi pisati. Odšel sein sicer uže s svojiini delavci (i. marca t. 1. ter vzcl soboj 80 zabojev raznega blaga za ondotno razstavo. Dospel sein srečno 11. marca v Hamburg, odkoder smo direktno, s parobrodom „Ilainiuo-onia" v Kiladelhjo ubarkali se. Po 1 (i dnev-neni potovanji združenim z mnozimi težavaini, boleznijo in viharjem šino končno veiidar še dosta zadovoljni in zdravi stopili na novi svet. Tu začelo je potem takoj neugodno vreme, deževalo je in vreme splob spreminjalo se je vedno. Začetkom maja izpreobrnilo se je v stalno lepo vreme, in postalo je jako vroče. Vegetacija se je razvijala tako napio, da je vse drevje v osmih dnevih popolnem o/ele-rielb, iri iriieli smo kinahi 20—30° R. Nara-stla pak je tuđi od 3H —:-*r>° Tt. Tildi se prorokuje, da bodo vsled te jake vročine prišli m'eseca septembra in oktobra neki inerčesi „moskiti", kateri človeka nu grozen način ob-jedo, to je tednj tuđi pri vas neznana amerikanska prijetnost.
Ko sein po dokončanih neprtjetnostih, katere sem doživel s tukajsnjo tinančno stražo, bilo mi je mogoče stoprav 12. aprila začeti razloževati svoje blago. Delal sem kar se je dalo in vsled tacega truda posrećilo se mi je razloženje dokončati  H>. maja.
Avstrija je   precej   dobro zastopana ako-
prem mnogim našim veliko - industrijalcem nij bilo po volji v novem svetu razstaviti svoja dela. Največja in najlepša dela vseh razstav-Ijenih rečij je stekleno blago. Tuđi galante-rijno blago zavzema lepo stališče na tukaj-Snjej razstavi, ravno tako kolekcijno blago. Kar me pa najbolj veseli, je, da smo mi Av-strijci sploli kar stekleno blago zadeva, naj-prvi in bodemo prav gotovo najprvi s sveti-njami in priznanji obdarjeni.
II uski oddel je tuđi dobro zastopan kar se dosedaj da razločiti, prišlo bode pa še mnogo blaga, tako da tuđi U u s i ne bode zaostali.
Nemčija pa se napenja, kakor povsodi, da bi tuli tukaj prvo mesto zasela, a videti je da ne bode šio tako leliko, ker l'raneozje in Augleži Nenice visoko prcsegajo povsod.
(Injila Turčija pak je, kakor povsodi tuđi v toj zadevi nujzadnja in bode s svojim razstavi jenim blagom v kacih 3 todtiih gotova. Da se ne odlikuje, to si leliko mislite, ker vse stvari podobne so najbolj divjim Indijanom.
Ilazstava po vsem pak je veliko impozant-nejša nego dunajska, in nikakor se ne morejo posebno glavna poslopja priinerjati z dunaj-skimi in osobito mala poslo]»ja so zelo okusno zidana in nmogoštcvilna.
Mesto Filadelfija sploh je na jako lepem in romantičnem kraji. Ceste .so Široke in po vseh napravljena je konjska železnica, po ka-terej se vozijo vsake vrste Ijudje. I liše po nicstu so večjidel rudeče, tedaj i/, same opeke, potem Irise bogatašev iz niorinorja, vse pak so jako okusno izdelane.
Kar pa živež zadeva, je hikaj vse drago in malo srne človek jesti in piti za jeden naš goldiuar in to kar se pri nas doma dobi za jeden goldinar, plača tukaj /. jodnim dolar-jem. /ajutrekujejo tukaj vsi meso iu zraven pijo kavo ali čaj. 0 polu dne jemo prav malo, na večer pak .se bolj nasitimo in tud i vcč stane nego o polu dne.
Kar pa amerikansko ljudstvo zadeva moram reči, da mi  sploli  prav dopada. Tuđi za-
morcev je tu dosta. Amerikanski bogntini-i imajo samo zamorce za svoje sluge. Bogati zamorci pa  nasprotno,  menda iz sovraStva.
Končno omenim tuđi, da so ražloženi mej avstrijskimi izdelki tuđi z Oorenjskega parketi za sobe in dvorane. Itazstavijavec je g. Franc Steinmec. Ve6 bi še rad pisal, a za sedaj ne morem, ko bodem prilično vse natanko izvedel skusil bodem vsaj še jedenkrat porocati predno zapustim novi svet. Z bogom!                   ,1.
Domaće  stvari.
—   (O b č n i    zbor    d r a m a t i čn vg n društva)   je bil 5. t. m. v čitalniškej dvorani.    Natančnejše poročilo priobčimo v jednoj priliodnjih številk, denes   naznanjamo le resiil-tat volitve   odborove.    Izvoljeni so: za pred-sednika gospod Janez M urnik, za blagajnika g. Karei Žagar in za odbornike gg.: I)r. Karei   lSlei\veis,   prof.   I'leteršnik   Makso, Wiesthaler Franjo,   K ersnlk   Franjo, T a v č ari van,  V a 1 e n t a  Vo j teli   dr. Stare .tosip, dr.   Stempihar   Valentin,   dr.   Slivnik Kdvard, vsi v Ljubljani.
—  (Iz (ir nomlj a) smo dobili ta-le nam' ne prav   razumljivi   telegram:     „Vspešno napredujemo:    Drugod   pozabijo   dvoboje, tukaj se   na   dan   kličejo.    Kaj je temu krivo V Naj sodi!"
—   (Iz Novoga   ine s ta)   se nam pi-e 10. jul.: V saboto 1">. julija t. 1. se  bode, pri tukajšnjej okrožnej sodniji, obravnavala pravda zoper   tov ariše   učitelja   Stanovnika,   dol/ena javne   posilnosti,   zarad   česar  jo   uže  glavno obravnavo g. Stanovnik   iinel in oprošten bil. Tovariši   so   Tanjan  in drugi.    Stvar   se tiče famoznih,   nepozabljivili    trgovinskih    volitev. ^eleti bi bilo,   da  bi k tej   obravnavi   mnogo poslušalcev   prišlo   (in  tla  bi nam kdo o u)v'\ poročal  Ur.)
—   (Iz slovenskega Štajerja)   nam pi.še -i. julija učitelj-vojak:  „Šolsko leto traja postavno do   10. septembra.   A   slov. učitelji, kateri smo   tuđi   vojaki,   smo   dobili nemško „Fiinberumngskarto,"   da  moramo  zadnje tlui meseca avgusta   in   tuđi   prve   dni septembra
skomizgnil z ramama — ali .laši so se oči razgorele tako, da so se živo svetile, kakor oglje: tresel se je, kakor list in zmočeno sniijal. Le Divji barin nij premenil svojega obraza, teinuč kakor popreje, tako je stal ne-premakljivo; vendar je oko oprto v kmeta, jelo nekako skrivati se, ustna pa so zaničljivost razo-devala. liazvnet vsled blagodejnih znamenj splo-Sne zadovoljnosti je kmet do cola spozabil se ter jel zopet visoko peti in zavijati, — in mrgotlnil je in zabobnal z jezikom, — strastno zaigral z grlom tako, da, ko je nnposled utrujen, obledel in vroče poten nagnil se nazaj i vsem telesom in poslednji pot umirajoče oglasil se, — da je splošen, soglasen krik odgovoril njegovim strastnim vzniikljajcm. Obalduj je skočil mu za vrat in začel dušiti ga z dol-gima, okoščelitua rokama; Nokolaju lvanirti se je na otekli lici prikazala lehka rudečica in nekova omladnost; Jakob je, kakor obla-znel, vskriknil: ,,Kaj to, kaj to !u — in tuđi moj sosed, možiček v razprasnjenej pohi-do-lami, nij vzdržal: udaril je s pestjo po mizi in vskliknil: „Aha! lepo to, vrag ti, — Iel]>o" ! in resno pljunil na stran.
„Nu brate, da si mi vesel!" — kričal je Obalduj, a nij iz objetja izpustil onemog-lega kmeta; „da si mi radosten, srečo! Dobil si, brate, pripel stavo! Srečo ti vošćini
osminka je tvoja!   Daleč za taboj   je   ,laša,
—   daleč pravim ti !  A  veruj  mi !l>   —   In zopet je kmeta za vrat stisni!  in pritisuil   na svoje prsi.
„A kajV — pusti ga, — pusti, pasja duša!" mrzko oglasi se Morgač; „pusti ga, tla setlo na klop; saj vidiš, da je ves utrujen. Kuka prikazL'ii si ti, brate, ros prika-zen! Kako je onciuogel, kakor list v prehudej vročini !;t
.,Nu, kaj V — naj sede, a jaz izpijcm na njegovo zdravje", — oglasil se je (»baltluj in stopil k mizi.  —  „Na tvoj račun, bratec",
—   I>ristavil je, nastavil in obrnil se v kmeta".
Kmet je prikimal z glavo, st>l na klop, iz žepa potegnil ruto in jel otitati si obraz: Obalduj je dihtivo izpraznil staklenico, prav po pijanskoj navadi oddehnil se in otozno skri-venčil obraz.
„Dobro poješ, brate, dobro"' — uljudno omeni Nikolaj Ivani«'. -Zdaj pa si ti n«a vrsti, Jaša pripravi se, le ne promišljaj. Treverimo se, kateri lopšo poje, prepričamo se. Ali, kmet lepo poje, gotovo — lepo".
n.lako lepo," — potrdi Nikolaja Iv«inića soproga in smehljivo pogleda Jakoba.
„Lepo, ha!" — poluglasno potrdi moj sosed.
„A ti, vratar iz Poljehe"!::) — zasuk-nil je nenadoma besedo Obalduj, stopil k možičku s prasko na plečih, prst položil na-nj. poskočil, za suknil se in grozno hehetnil. ,.l'o-ljeh! Poljeb! Ha, badč panaj::x) zakotnik! To kaj si prisel le-sem, vratar?1' — vikal je. ko so drugi smijali se.
l'bogi možiček je bil v zadrezi; uže je vstujal, da otide, kar se zadere Divji barin. ,,/akaj se spotičeš ob tega človeka?!1 — zagrmel je in škripal /, zobmi.
,.,la/. nić," — zagodnijal je Obalduj: ,,jaz  nič .... jaz samo . . . ."
„Nu, pa molči! — vščene ga Divji barin. ,,,Iaša, začni!*' Jakob se prime za vrat.
„Pa, brate, kaj je to .... kaj ti .... lim! ne znam prav, kaj si tako . . . ,u
„Nu, res, ne trati mislij. Sram te  bodi! zakaj se obotavljašV Poj,   kakor znaš."   \)\\yi* burin je inešknil iu čakal.
*) Poljehi su iuionuji'jo bivalci juZnega polt>sja, dohe^n, lusnt^Brt <»kr;ija n;i meji bolluivske^a in ži»-drinskoga nkro^a. Kazlikiiju so po mnogih vlasti-tostih v flvuji'iu žvenji, p > «ib:č:ijih iu je/.ici. r/. u-vor(»t»č' jih i ni >niijej(>, zato ker jib imaju uh smuti, na slabem glasu.
**) Poljehi imaj«) skoro za vsiik mo<linot: ^ha (ga)!- In „bailS1* — „pimnj"1 — „pogonaju =poberi »a. (Konce prih.)
k vojaJkim vajam. Kako toV Deželni šolski svet zahteva, da moramo podueevati do ome-njenega dneva, a vojaSka poveljništva nas kličejo pred terminom k vajaun. Se nij dve leti minulo odkar je dož. šolski svet poslal okrož-nico na vse selske voditelje, „da se smojouei-telji-vojaki le v počitnieah vojaških vaj se udeležiti in to nikilar pred 1ii. septembrom." Zakaj nas tedaj šolski sveti ne brauijo?
—   (V Carigradu) se je Slovence Ant. G o 1 j e v č e k, 20 let star izobražen narodnjak, rodom Goričan,   votlja avstrijske sole v Carigradu 1. julija sam ubil.    Skočil je se stolpa v Galati 2<l metrov globoko.   15il  je obću priljubljen.   Uzrok  samomora je bolezen na ino-žjanih, ki se ga je bila polastila.
—  (Kan i 1   je)   predvrerajnoni    pri   Št. Jakobu na Savi v trenotku blaznosti mož svojo ženo, ko jej je hotel  prerezati žile na no^ah. Sosedje  so   oteli   njo,   ter   spravili  njoga  na varno,
■■ Strelovod ■■
imjnovojšo konstrukcijo,
za obrnmbo za vsaku vrste posustv.i, cerkvo, samostane, graščine, gospodarska pos opja, magacino, parne  dimr.iko it<i.  prodaju prav pi»  coni
IgnaciJ Taglt-iclit.
tZsilonsi je n:i  Dunaji,  v  mestu,  Heiligen-kreuzerhof, (I. Schttnlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naroćila
iz dežele so ta kuj izvrše                           (i:">l— 12)
BI Zaradi  uže pripetenegn- zniucnj.'.nja   imun,
prosi  au ujudno, ime in naslov natanko napisati.
Trgovinski pomoćnih
izuijcn za spoceri sko kakor tuđi zn manufakturno, in štacuno /. nie.šaniui b'agoin, popoincin zuiožon slovenskoga in neinškega jezika, išćo alužbo. — Ponudbe nai so hlagovoljuo oddajo v administraciji „Slov. Naroda".               '              '             (210—4)
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo In skušeno sredstvo proti vcČini bolezt ij z vspešnim učinkom in sicor tako, du bi morii'a vsaka gospodinja tuko zdravilo pri liiai imuti.                                    (53—15)
Jedino pruvo dobiva se pri
€jia1>i*iel PiccolK
h'karjii, tut  (fumtjskcj cesti r  IJn/tljrtni.
Slovenske
lepoznanske knj ige.
V založbi „Narodne tiskamo" v Ljubljani so izšle in so morejo dobiti sleduče slovenske knjigu:
-A—   ZRoz^ian.! in povesti:
1.   Kruzcui Tiitcnbuli. Izvirnn povest, spisal «7. Jurčif, vt'lju    ......        50 kr.
2.   JI cl« Ilol«l«'iiiN.   Koman,   frimeoski  spisal Viktot  Chn-buliez,  po.slovcnil JJarorhi  lloutm'k    50 kr.
3.  Kaiitoi-4'ica. Koniau s pogorske^a zakorja, ć'eški spisala Jutriitiu Hrčtla ; poslovenil Franjo Tumttič. velja........iiU kr.
1. l"rvi p<»Ijiib. Novela, Hpisal J. Skalec. — Ktt *rui zciulji. Novela, spia. J. Skalec, velja 25 kr.
5. liuzeti. Novt-la, Iraucoski spisal IL Iiinh-e, poslovenil Darorin Ho.stmh. — (orkvv iu <lržavtt •v Auit'riUi. Francoski spissil A'. Laboulatje, ponlo-V un i i Jhtrorin  Jlostnik, vclju       .         .         .         25 kr.
23.   Hjlstlri v zvezkih: I. zvezek, ki obsi^a: Stcno^i'utlja, sj). dr. Hibii.
—  Zivoli»|iiHJp, «p. itajč Jioz. — l'rošern, Frošerin ali Pre.sinMi, sp. Fr. Ltcatik. — Teleiju jieccnka, novela, Bp. J. Jurčif. — X. Machiavclli, sp. dr. Itibii: — Pisma iz  Itusij«',  sp. dr. L'eh-atin. — Trštvo i gnizdjeiu na Ruskein, sp. dr. J. Voinjuk. — 0?gavu itode? Novelica, sp. ./.  Oyrinec.   Vi-lja         ....        25 kr.
IV. zvezek, ki obsetfa: Lepi ilnevi. Sp. I'aulus.
—  IMas«'. Novela. Kliski apisal A. V. (Joyol; poalovenil L. Ourenji'c. — Nekoliku o|>azi»k o  izdaji   xlovpnskih narodnih pesnij.   Spisul proi'. dr. Krek.  Volja 25 kr.
Kdor hoće kateio kuli teli kiiji^ ilohiti, naj pišo „Nurodncj tiskarni" in jih dobf po po.štnem puvzetji. \'8e skup se dajo za  zni/ano ceno -' K(('d.
V najem se daje
ft'   i^uhUnttiJ           (209—2)
tfostilnica a lilevom, koviičijo in trafiku vred.   Vfč o tt>m  su iz\t"' v  admini.stracijt  „Slnv.  Naroda".
7.\  bar van je  sob in sploh   mazačna dela
po nizkili ULiiah priporoća se najtoplejo
Pianc 3ta-re,
(215 — 1)                     v Dobu pri Kaumikii.
10. jnlija;
^rrop« Lctnar iz Borovnice. — Mayer iz Dnnaja. — Schlick iz Tunisa.
i ri Slonu: Grebenec iz Lašič. — Seifert iz Dunaja. — Kovačič iz Ilrastnika. — Lizman iz Trsta. — grof Lichtenberg i/, Dolenjskega, — Murgel iz Litije.
Pri MkU$1: Scheman iz Dunaja — Rivač iz Trsta. — Keler iz Danaja. — Kiithel h Kočevja. — Polak iz Dunaja. — Golob 12 Gorenjskega.
Pri bararskem dvorn:   Kavčič iz Loke.
Dunajska borza 11. julija.
(Izdrno tolografidno porodilo.]
Enotni dri. dolg y banko rcih ,   66 /li   15   kr.
Enotni dri. đolg v srebru     .    .   6i>   „   60
1860 ari. posojiio.....111    ,   —     '.
Akcije airodno banke    .   .     877    ,   —     r
Kreditne «koi|9    ,   .    .   .      151    .    30
London     ,.......129    .    25
Napol.      ,.......10    „   28
C. k. cekini  ,.......5    ,    98     t
Srebro       ........100   ,    90      .
Preseljevanje.         !
TTsojam su najudan<j£<' naznanjati, da sejo mitniifnktiirmi Mfncmiii m<je^a pokojnr^a sopro^a gospoda
A. l*eeniha v Kvauji
i/, dos' danjih prostor- v nasproti župne coikvu v .Titl4kiti»^'<> lii&o
po'eg !ek:irT.e prceciila, tir da bodem ti žila šo vedno pod dosedanjo iiiu.o. — l\er so za dusedanjc £aupanj(> najtopl'jc zahvajiijcui, prosim čestito občinstvo, tuđi v novom prostoru, da mi uživano zaupanju olirani.                                                                                         (213—2)
V Krauji, 7. julija 187G.
A. IVc'iifliova  vdovn.
Jedina trgovina na Dunaji!
katera jo ugodna za tako   slabo   Čas<\   »klenila   jo   ceno   blaga   šo   za   30°/ znižaii in ta jo                                                                                                   o
Kine^kega srebra fabiikna  zaloga
11.  IIc>ft^lli4"lm» cV Co.,
ZC-u.ri.aj,   Karntnerstrasse 1-5=, -v "ba,z;arj\i_
■■ Veljalo je na primer. ^M
pnj         sedaj
G žlic 2a kavo     .    gl. H.LO,    gl.   1.3O
6 navadnih žlic    .      „    7.50,     „    2.75
6 nožov za obed .     „    7.50,     „    2.75
G vile      „      „.      .     „    7.50,     „    a.75
1 vol. žlica za juho     „   5.—,     „   2.5O
1   „      „      „   mlcko   „   3.—,     „    I.5O
1 mokaBkledica zžlico„   G,—,     „    ii,—
prej         aedaj 1 posodica za slad*
kora pokrovom     gl. 4.—,   gl.  l.ao
6 mal. tas ža sladkor „   3.50,    „    1.2O
L posodica za inatio   „   3.—,    n    1.5O
3 korko s pudob.imi   „   3.—,    kr.    Ott
1 par svečnikov   .    „   «J.—,   gl. :*.—
1 inajolka za čaj  .    „   8.—,     „   O.—
1 posoda za olje ioaet „   8.—,     „   5.—
6 nožov,          j   VHoh 24 komailov v       H desertnih nožev, ] vsoh 24 komartov v
G vilic,            ( desant ne ni otniju na-     G         „       vile,      I elegantnom etiiijtt
*> žlic,              [     niosto cl. 24 Kamo       6         „       žlic,      I  namo^to gl. 2h
G žlic za kavo, I          0 gl. hit kr.            G postavcov/a nože,)   sumo gl, 9.75.
NajuovcjNH puHlu za   čišćenje   zlatnine,   arubrnino   in   kineMkrga srclua, skatljica 25 kr., <> škatljic gl. 1.20.
Jako It'po ta.He, majolko za kavo in čaj, scrvice za čaj, stojalca za pogrnene miže, girandole, posipalci za s'adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, poacdico za zobotrebee, sponko za acrvijoto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti postnem povzotku. Na zahtovanje dopošilja ao tuđi razločuni cenik brezplat'no.                                                     (142—8)
Dene§ sredo 19. julija !*?<»
in vsak sledeči dan:
Velika predstava
z novo izbranim programom.
„  i S € Ml i: X It Mt 4b M> Ml jr,s«
a la Renz.
V«-lika fantastična darovna pantuniina po jednako imonovanej   čarovni pravljci   oil   Prorault-a,   izde-
lana za cirkus, ter izvi (lena od 5 0 otrok 11*—VI let starih.  Posebnega opazovanja vreden jo odhod k
Bvečano8ti   ..AHrlM'iibiadel-u" z elegantnim gala-vozom, v katercoi so uptežoni 4 korsikanski Punny.
Preuit'uiba jahaČTiega iue»ta v elegantno dvorano, kjer so snidejo odlični gostjo vaoh delov sveta.
Imena so prudstavljajorili slavnili osob:
1.   Knoz    svečanosti   s   svojim odgojiteljem.
2.    Kralj Indijski.
3.    Ascheiilmidel, očo in liči.
4.   General Schlick.
5.   Napoleou I.
B.   Dva pleinenitaaa dežele.
7.   (ieneral Garibaldi.
8.   Viljem, iumški ct-sar. 'K   Dva plenunitaša deželo.
10.   Mac-Ua)ii>n. predsednik tVan-cosko republike.
11.   Viktor   Kuianuol,   kralj   Ita-lijanski.
12.   Dva plcmenitaaa dižete.
13.  FcldziMigiuoistergr. l{adeizky
14.   Tutski sultan,   v   sproin.stvu jediifga ziiiiioica.
15.   Dva ploiuriiitaša dežole. 1G.   Knez Bisiuark.
17.   Kralj (iićki.
18.    Dva plcim>iiit»8a deželo. li».   Maršal Wrangl.
i.0.   Car Kuaki v spromstvu jed-lu'ga kozaka.
21.   Dva plemonitaša dežole.
22.   Johu Buli, zastopnik angle-škt-ga naroda.
23.   .Iiilius (.'aesar, cesar lliuoski.
24.   Stari Friedrih, knilj   Pruski.
25.    Dva plcMnmitaaa dežole. i!<).   Civsar * » *
27.   Aatlicnlii»idol nastopi inkognito a štitim i strežaji. Slugo in sprouistvo. Došlo osobstvo pozdravjalo
so bodu s uvojo narodno hituno.
Potem sledi bal svičanosii in aicer pltfie Lanc'ers-kadriljo osom otrok.   II koncu svečani obhod z na-lašč v ta  nameti pripravljeniuai maliiui Itočijatui,   kakor «udi poroka prirca z Aschonbriidel.
P. N. Kor jo ta pantomima v vsi-j Evropi prouzročila občo začudonje, in kor 80 jo prod-stavljala ob času razstavo v cirkua Renz-u 18:>krat, v Milanu v ('ircolo-Koalo l^Okrat, v Herlinu pri Kenz-u lf<'Jkrat, in ker jaz nijscin niti Btroškov niti truda so zb:i!, da hciji to pantomimo najologant-nt-jšo izvt'l, in vso ilolično obleko iz glediača teatru di Hcahi v Milanu dobil, gala-vozovo in koćijo pak pri c. kr. priv. fabriki za vozovo, A. Fiirhsa na Dun.iji naročil in kor mislio vaa priprava stano nad 8U00 gold., vsled tega so UBojam, ker som vodno vho ai prizadoval, da zadostujcui oboijoj želji p. n. občinstva,  opozoriui osobito na to pantomimo, ter prosim za prav obilo obiskovanjo.
Z odličnim »poštovanjem                                T. &i<loli,   ravnatolj.
1BHI Natantua razjasnenja pantomime dobodo se v Cirkusu najtinejšo brožirana po 10 ki\
Izdatelj in urednik Josip  Jurčič.
liUstuina iu usk BNaroUue tiskarue".