ŠI. 60.                                                    V Gorici, v soboto dne 24. maja 1902.                                   Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden t Šestih lzdanjlli, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje J»-danje opoldne, reierno Izdauje pa ob 3. ari popoldne,, in stane z aredniSkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana.
Vse leto.......13 K 20 h. ali pld. 6-6»
polieta........<i . 80 .   ,     ,   >30
četrt leta.......3 . 40 .   ,    ,    1 70
Posamične Številke stanejo tO vin.   ,     -   -.    . Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki  ulioi Stv. 11 v Gorici v <Goriški Tiskarni«  A. Gabreček vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od % do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« , <e ne oziramo-
Oglasi In poslanic« se račnnijo po petit-vrstah, če tiskano I-krat 8 kr., *-k»« 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke. po^nrostorn. — Reklame in spis« v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrif.
Uredništvo
ae nahaja v Gosposki uliti'St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. de 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Vpravnistvo ?e nahaja v Gosposki ulici Si. 11. .
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamaoiie in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravuiStvu.
»PRIMOREC«'
izhaja neodvisno od «8ode» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soda» in cprimoreo» ae prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v SoIsH ulioi in Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Jabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
{Večerno Izdanje.)
»Gor. Tiskarnac A. GabiSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
IV. shod slovanskih časnikarjev
v Ljubljani.
(Didje.) Ko so stopili mili gostje na primorska tla, so jim zavihrale v pozdrav slovenske zastave po hiftah v bližini kolodvora v Divači. I,epo je bila okratena hiša g. Obe r« snela. Na poti proti Sežani j« bilo vse polno slovenskih zastav in zastavic. Na kolodvoru v Sežani pa so se zbrala vsa narodna društva, občinski svet z županom g. Mahor&ičem na Čelu ter mnogo ljudstva, ki je pozdravljalo dollece z živahnimi živio-klici. Pozdravil je goste župan Mahorčič, odzdravil Slovak Dala. Na postaji v Pro-s e k u so pričakovali z zastavami prihod vlaka, na čelu pevsko drultvo »Hajdrih* ; iitotako so pozdravljali časnikarje ob potu. V Na-b rež i ni so vihrale zastave, ob železnici pa je bilo mnogo občinstva, kličočega navdušeno: živiol
V Trst so se odpeljali časnikarji v torek popoludne. O sprejeu.u in bivanju v Trstu posnemamo h »Eiiunsti* od srede In-le: Včeraj ob f>. uri :$."» minul pop. j«? pnVpelu v Trst okoto ~>0 udeleženi ev Časnikar:k**ga kongresa, Na južnem peronu se je zbralo precejsnj'? Število tržaSke ."slovanske iutcligen-eije, ki je z burnimi živio - klici pozdravljala mile geslo, [/'-ti so odgovarjali: živeli Slovenci ! Na zdar ! Zivio slovanski Tr>t! VeČina gostov se? jo odpeljala, nekaj jih je odišlo peS v razne hotele. Okolu h. ure pa so se začvli zbirati na prijateljski sestanek v .Slovanski Čitalnici*. Po priprosti a ukusni večerji je pozdravi! starosta tržiških novinarjev prof. M a n d i d goste, obžalovaje skromne prostore, v katerih sprejemamo drage goste. Ta skrčenost glede prostorov pa je prava si:ka naše narodne mizcrijc v Primorju. l)o-veli pa smo goste semkaj prepričani, da jim j bo ljubše pod skromno slovansko strt ho j nrgo morda v neruskih ali italijanskih pi-I latah. Na kolodvoru jim nismo rt.o^ti pripraviti sprejema, k.iki.r bi z« ielr, ker mi tu v Trstu ne pez:i.»mo svobod1, ne poznamo pravice, mi vemo samo, ka; je dolžnost. Toda če trste videli tukjj, kakor na Kranjskem, zastav in cvrla, Ce vas niso sprejele pesmi in plasha, priCukola so vas tudi tukaj kakor povsod poštena slovenska srca, ki vas iskreno pritiskajo na svoje prsi. Pozdravljeni ::/:in   bratje z daljnrga   severa,   pozdravljeni
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski,
(Konec)
Cez nekoliko dni j so jele Repi ne-kake ?udne misli rojiti po glavi. Šel je k spovedi h gospodu Cižku, ki pa mu ni dal odveze, marveč naročil, naj na-sledji dan pride zopet. Toda Repa je drugega dnS, namesto v cerkev, šel rajše v krčmo. Ljudje so ga slišali, kako je pijan govoril, ker mu Bog noče pomagati, da proda svojo dušo zlodju, in jeli so se ga izogibati. Na njegovi hiši kakor bi visela kletev. Ljudem so se razvezal! jeziki in govorili so, da sta župan in pisat* prav storila, ko tako postopata ž njim, kajti takšen grešnik I lahko nakoplje na vso občino kletev * božjo. Da, tudi o Repovi so jele botre pripovedovati neSuvene reči.
Pripetilo se je, da se je Repovim k posušil vodnjak. Repova je torej Šla po I vodo pred krčmo in potoma je slišala, %  kako so dečki govorili med seboj: »Žol-
bralce z juga, dobro nam došli v imenu vsega naroda, ki je prisoten ali ne: Pozdravljeni!
Odgovoril je predsednik kongresa Slovak odvetnik dr. Dula, slave v vznesenih besedah širno slovansko zemljo, nad katero so se žal, pregrešili nafti očetje, ki so dopustili, da so se na tej krasni zemlji udomačili tuji elementi. Toda ni ga greha, ki bi se, ce se kosamo, ne odpustil. Slovanski žur-nalisti imajo vzvišeno nalogo, da z združenimi močmi popravijo grehe nagih prednikov. Zvesti slovanski Časnikarji bodo »krbelt tudi, da se ti grehi — proti sv. Duhu—-ne bodo ponavljali. To je nas vseh želja, in kakor poje govornikov zemljak veliki Kollar: .Volji krepki, želji plemeniti rado nebo daje pril: k cilju' -— izpolnijo se tudi naše vroče želje, da ostane ta krasna zemlja naša in da se ne posrefii nikomu, polastili se naše slovanske Adrije.
Govoril je obširno o veliki važnosti širokega morja ter zaključil, da, Čeprav jih na Primorskem niso sprejemale deputucije, videli so slovanski časnikarji tudi tukaj, da »Slovan povsod brate ima", ter Čutili srCnost, ki gre od srca do srcu. Izrazil je željo, da pridejo tržaški Slovani čim prej tudi do svoje palače, do svojega narodnega doma.
Poljak (.1 h y 11 n s k y je dejal, da nič ne škodi, Ce Slovani govorimo različne jezike, da je v nas le jedeu duh, ideja solidarnosti. Naglasa! je, da Ce nas razbijajo tujci, ne smemo se So tudi mi razbijali. Največi zločin Slovanov je, Ce drugim Slovanom delajo krivico, lleja, ki je gospodovala na kongresu, naj gospoduje tudi danes ob zaključku slav-nosti med nami: ideja sloge in bratske ljubezni med slovanskimi narodi.
Rus O s i p A n d r e j e v i č Markov urednik .Galičanina", se je spominjal Lu-žičk-h Srbov, ki se bojujejo že v hujših razmerah za svoj narodni obstanek, ki junaški branijo svojo lasi. Govornik izraža nado, da se bodo tudi Lužicki Srbi zamogli vzdržali do bo^šdi Časov, ter je napi! razvitku uaj-man,šega slovau. naroda     - Lužičkih Srbov.
Urednik Ante J a k i i (L.i pensee Slave) pozdravlja Ruse, ki so trepet vsem slavofo-bom, Poljake, slovansko aristokracijo, in Oehe, katere je nazval Victor llugo .slovanske možgane*. Govoril je obširno o »Drang-u muh Sulcn", ki stremi zatem, da dobi Trst v svoje roke, Trst,  radi  katerega se   utegne
mrka gre U Neki drugi deCek pa je dejal: »To ni žolnirka, marveč vra-gulja U Ženska, ne spre*govoriv§i besedice, je šla dalje, toda videla je, kako so se ljudje križali. Zajela je vode v vedro m šla domu. Tu pa stoji pred krčmo Šmul. Ko zagleda Repovo, vzame takoj porcelanasto pipo iz ust ter za-kliče:
»Repova!«
Repova obstane in vpraša:
»Kaj hočete?«
A on :
»Ali ste bili na občinski seji!«
*Bila sem!«
»Ste bila pri duhovniku?«
»Bila sem!«
»Ste bila na dvoru?«
»Rila sem U
*Ste bila pri načelniku?«
»Bila sem!«
*A opravili niste ničesar?«
Repova je samo bolestno vzdihnila, Šimil pa nadaljuje:
»Nil, kako ste vi vendar bedasti. V vsej Ovčji glavi nemara ni bolj neumnih ljudi, čemu sto šli tjekaj ?«
uneti prihodnja evropska vojna, kakor je rekel nekoč neki francoski državnik. Po-vdarjal je potrebo sloge med Slovani ter želel, da bi bilo v bodočnosti bolje na to stran. Poljak D a n i e 1 a k je slavil krasoto slovanskih zemlja, le žal, da v teh zemljah ne uživamo nikakih pravic, Še tukaj, ko se shajamo prijateljski, nam je za petami policija, da čuje, kaj govorimo.,. Obstanek Avstrije je odvisen od Slovanov, in Trst bo toliko Časa avstrijsko mesto, dokler bo tudi slovansko. Želi skupnega združenja Slovanov v veliko vojsko proti skupnim sovragom... K zaključku je zagotavljal, da smejo Slovenci vsikdar računati na pomoč Poljakov. Ceh dr. ttaaca je slikal hude boje čeških manjšin ter pozval slovanske časnikarje, da se zavzamejo za slovanske brate vselej, kadar se pripeti kaka krivica; iz vsake krivice moramo napravili vseslovensko afero, KlofaČ je po-vdarjal potrebo, kako naj slovanska inteligenca išče zaslombo v ljudstvu, »Ravnost narodu rovnost naroda8. Rus Vergun jo govoril ruski in hrvatski. Izrazil je svoje veselje, da ga jo v Trstu prvi Slovenec, ki ga jo srečal, pozdravil ruski. Govoril je o velikem pomenu ruščine kot trgovinskega jezika. Edina rešitev Slovanstva je v skupnem knjižnem Jeziku in na morju. K a t a 1 i n i C. - J e r c t o v je slavil slovonsko-hrvatsko Adrijo. Gospa Karolina P o n i k v a r j e v a je pozdravila mile goste v imenu narodnega ženslva ter pozivala brate Slovane na pomoč tudi v bodočnosti. Gospa dr. Vergunova je izrazila željo, da bi se naSlo med Slovankami mnogo junakinj, kakor je bila Jeanc de Arce. Ceh Zal ud je vabil na prihodnji kongres slovanskih časnikarjev, ki bo v Plznu. D o stal je govoril, kako treba praktično izvajati slovansko vzajemnost. Utrdimo se gospodarski. Napi! je Trslu — vratom Slovanstva. Ceh dr. R i c h t e r je napil pevkam in pevcem, K u s a k Slrossmajerju. Dr. D u 1 a se je zahvalil za sprejem ter se spominjal svojih mladih let, ko je Študiral na Dunaju pravo skupno s Slovenci in Hrvati. Prof. Mandič je zaključil banket. — Gostje so se odpeljali, večina v Benetke, drugi domov.
Shod je minul v najlepši harmoniji, ki je mogoča ob tako raznovrstnih zastopanih slrujah. W  nriprave so bile skrbno  zasno-
»A kam bi torej imela iti?« vpraša Repova.
»Kam?« odvrne žid na to. »A na čem je napisana pogodba? Na papirju. A ko zgine papir, zgine tudi pogodba. Torej treba raztrgati papir in basta!«
»To se razume!« odvrne Repova. Ako bi jaz imela ta papir, že davno bi ga raz?r&ala.<
»Ba! Ali mar ne veste tega, da hrani tajnik ta papir?.,. Nu,... jaz vem, da vi, Repova, bi pri njem dokaj opravili. On sam je dejal: »Naj pride Repova k meni in me poprosi in jaz,« je dejal, »raztrgam papir!«
Repova ni odgovorila niti besedice, prijela vedro za uho in se napotila k ribniku. Med tem je nastal mrak. .  .  .
XI.
Konec nadlog. Na nebu se je že zalesketal voz in se prikazali kosci, kar so duri Repo ve koče zaškripale in je Repova potihoma stopila v sobo. Pred vratmi je obstala kakor oinračena, kajti nadejala se je, da bo  Repa,   kakor navadno,  spal v
vane in izvršene s toliko spretnostjo, da ni bilo nikjer le najmanjšega zapoznenja ali nereda, kar moramo le občudovati, ako pomislimo, da je bila udeležba naravnost ogromna.
Posebno narodno - napredna stranka si je naložila skoro preveliko zatajevanje.,,, dočim je zagrešila klerikalna i.kutere — breztaktnosti,into vedoma in hote, da bi izkoristila ta shod v svoje strankarske namene. Shod sam je zahteval mnogo denarnih žrtev. Tu je imel prvo besedo mestni zastop, ki je naSe stranke. V predsedstvo pripravljalnemu odboru od naše strani je bil izvoljen g. dr. K, Trii i er, in to iz posebnih ozirov, ki so vsakomur na dlani, — dofiim je imenovala klerikalna stranka,.,, dr, E, Lam po ta ter s tem pokazala svojo brezobzirnost. Kalan, Žitnik, UfeniCnlk, Krek Ud, so imena, ki bi delala shodu, Ljubljani in tudi klerikalni stranki več časti v vsakem pogledu ter bi odpadle težave, ki so nastale vsled Lnmpcta, kateri jo bil vendar pred porotniki obsojen nič manj nego m Iliri tožbe mostnega sveta, ljubljanskih dam in zasebnikov. Človek, ki je bil obsojen radi tolikih hujskarij in žaljenj cvetu (julijanskega meščanstva, je sedel na predsedniftkem stolu pripravljalnega odbora. Vsakdo nima tako dobrega želodca, da prenese tako gnilobo, a ljubljanske dame so v veliki meri kar izostale v opravičeni nejevolji radi tolike brezobzirnosti do njih. Sijaj našega Četrtega shoda je Irpel vsled tega.
.Slov. Narod" se je obnašal vseskozi korektno. Slavnostna številka je brez prigovora. Da, niti tega niso storili, da bi bili tiskali tiste številke več za vse došle goste. -— Drugače sta se vedla »Slovenec" in »Slov. List". Teh listov so razmetavali kar na kupe; šele na to so od naše strani pobrali vse iztise po razprodajalnicah ter jih razdelili, kolikor jih je sploh bilo. — Klerikalna lista sta nalašč za to številko nagromadila v svojih predalih cele kope impertinenc in podlih napadov na našo stranko in njene prvake. Zlobne nakane so tako očitne, da so jih umeli vsi slovanski g o s tj e. Naj si ljubljanski »kavči" o tem ne delajo nikakih iluzij. Kolikor gostje niso sami uganili, smo jim povedali; s sodbo njihovo »kavči* ne smejo biti ponosni. — »Slovenec* je naročil za to številko »situacijski*   poročili tudi iz Gorice in
krčmi: med tem pa je Repa sedel na skrinji ob steni, z lakti oprtimi ob kolena ter gledal v tla.
Na ognjišču je ugašalo oglje.
s Kje si bila?« vpraša jo mračno Repa.
Namesto odgovora, se zgrudi ona na tla ter ležeča pri njegovih nogah, zatarna z bolestnim jokom in ihtenjem:
*Lovro ! Lovro! tebi na ljubo sem to učinila, tebi na ljubo sem se mu udala! Opeharil me je, potem pa se mi smejal in me izgnal. Lovro, usmili se me vsaj • ti, moj predragi! Lovro! Lovro!<
Repa izvleče iz skrinje sekiro.
»Ne,« reče z mirnim glasom, »napočila je tvoja zadnja ura, revica! Poslovi se od tega sveta, ker ga 'ne boš več gledala. Ne boš več, revica, sedela v koči, marveč ležala boš na pokopališču ... ne boš več...«
Še le   sedaj  ga ona prestrašena
Kaj, mat me hočeš umoriti?« A on:
*Nu, Marica, ne zapravljaj časa po nepotrebnem; poslovi se od tega sveta
Trsta. To naroČilo je nespretno izdal dopisnik iz Trsta.
Dopis iz Gorice je nesramen tako, da dela vso Čast „žegnanim faiotom*, s katerimi imamo toliko opravila doma.  Laž, obrekovanje,  natolcevanje je   .katoliška  podlaga* temu poročila iz Gorice; peklenska zloba^pa se kaže v nekaterih imenih, ki se ondi polno navajajo ter spravljajo v zvezo s stranko.... Da, ponovimo, takih  peklenskih lumparij so zmožni le »žegnani falotje*  na Slovenskem. Noben slovanski narod nima v svoji sredi take hudičeve zalege! — In take vrste »informacije* so hoteli dati slovanskim gostom v ukusno prirejeni slavnostni številki. Potrudili so se zares, da so izdali lično sobotno Številko, da bi vzbujali več pozornosti, varali drage slovanska goste e resnični vrednosti ter ščuvali jih proti narodno-napredni stranki. Tako ravnanje ni bilo le breztaktnc, raarveC bilo je skrajno podlo! — Namesto da bi se bili vsaj v slavnostni šlevilki izognili navadni umazanosli, s kakoršno vsak dan udrihajo po naprednjakih, so jih namenoma še nakopičili v toliki meri, da je bilo treba na napredni   strani  silnega  zatajevanja, da ni   doSlo   do  škandala pred oemi dragih slovanskih gostov. — Tako brezobrazno se obnašajo naši »kavči*, pa se potem še Čudijo, ako vCasih imenujemo vse njihove podlosti s pravimi naslovil Poročilo v »Slovencu* o shodu samem se nam na nekaterih mestih kar gabi. DoCim je poročal »Slov. Narod*   povsem  lepo in brez strankarskih primesij, se »Slovenec" ni mogel vzdržati podlega pikanja, ki po vrhu vsega niti ne sloni na resnici. Posebno si je privoščil g. dr. Tavčarja.   Ni  res, kar pripominja o govoru in vtisu, k. ga je napravil, kakor zopet ni res, kar je napisal dr. Lampe sam o — sebi. Res je pa, da je vsem padala v oCi nakana  klerikalnih kla-kerjev, da bi vzbudili pozornost in »navdušenje* za neznatnega pridgarCka Lampeta, ki nima ne postave, ne glasu, ne izgovora, ne govorniškega daru, da ni mogel vzbuditi kaj veC pozornosti, ako bi imel tudi vež v glavi nego si domišljuje.   Slovanski tovariši so paC izkazali dolžno pozornost dr. Lam-petu kot drugemu predsedniku pripravljalnega odbora, ker so vseskozi taktni možje, tako taktni, kakor ni bil dr. Lampe v svojih poročilih o tem shodu.   Reklama, katero si hoCe deliti dr. Lampe, je  smešna in dokazuje nečedne postranske namene, kakoršnih ni bilo opaziti na nobeni drugi strani tega shoda.
Dr. Lampe bo najbrže hud na nas radi teh odkritih besed. Svobodno! Bo vsaj videl, da — se poznamo. Morda bo to najboljša pot do društva slovenskih Časnikarjev, kajti »clara pacta, boni amici!* O tem kaj veC drugič!                              (Dalje pride.)
Dopisi.
V deželi neverjetnosti.*) — Še vedno se godijo neverjetnosti! Homunculus, o katerem smo bili, kakor sam pravi, popolnoma uverjeni, da ga je vzela neusmiljena slana letošnje kritične pomladi, je zopet oživel. Njegov pristavek .redivivus* jasno kaže, da je bil res mrtev, da ga je pa Bog, akoravno je neskončno potrpežljiv, vrgel iz nebes, ker
*)fffer v podlistka ni prostora, ko skonCavamo Sienkiewiczeve »Črtice z ogljem*, priobčujemo ta feljtOD na tem mesto. Op. ur.
ni hotel več poslušati njegovih piramidalnih neumnostij, boječ se splošnega .štrajka* v vrstah miroljubnih svetnikov in svetnic. In i zdaj je zopet v naših vrstah I — Jaz | sem porabil ugodno priliko, peljal sera se v družbi mladih kuharic, katere so duhovniki poslali v Rim, »doberkup* na božjo pot k j papežu. Da bi le videli, oziroma slišali časti g. Rojca, ko je poljubil »pontofeP Nj. sve-tosti, prišli bi do istega zaključka, kakor sem prišel jaz, ko sem slišal oni gromoviti »cmok«, kateri je tako jasno pričal o veliki vaji in še večji spretnosti g. Rojca v polju-bovanju. Mislim pa tudi, saj misli so proste, da se ni vadil v tej »cmok-arski* spretnosti samo s »pantofelni*. Homunculus je pa ta čas koval svoj podlistek, ki nima nobene druge sličnosti spo dli sikom, kakor edino le prvih pet črk. Njegovemu humorju se je pridružila torej še podlost. Va benel
Govori se tudi, da ga je naprosil tržaški »Brivec*, naj ga zastopa pri časnikarskem shodu v Ljubljani kot znani humorist »Goričinih* »sobotnih pisem*. Odzval se je Homunculus baje tej prošnji, imenitno zabaval po komersu slovanske časnikarje, imel tri govore, fulminantne govorice, in splošna sodba pri omizju se je oglasila: »No, kaj takega pa še nikoli nismo slišali !* Govoril je namreč »o plodovitosti klerikalnih časnikarskih rac*, »o velikanskem pomenu novoustanovljenega društva »Ni-res-a* na Goriškem* in »o brezobrestnem izposojilu pavovega perja« pri dovtipih (sic!) tržaškega »Brivca*. Po končanih govorih so vsi častitali — vsem onim, ki se niso vdeležili komersa, in nau-dušeno ploskali govorniku — po hrbtu, po glavi, povsod, kamor je le mogla pasti maščevalna roka razburjenih časnikarjev. S tem so pač pokazali slovansko vzajemnost, slovansko edinost v borbi proti skupnemu sovražniku.
Nadalje se slišijo glasovi o neki kuhinjski šoli, katero ustanove" klerikavci (imenujmo jih raje »niresovce«, ker je postala beseda »klerikavec* že psovka!) v ulici »Vetturini*. Prostore že imajo, kuharico tudi, jedilne liste tudi, le gostje še manjkajo, ker je pač malo Slovencev v Gorici, ki bi se hoteli podati — v gotovo smrt. To so Vam jedilni listi! V nedeljo: 1) juha z razrezanim A. G—k-om, katerega je na željo »poštenih* goriških Slovencev razrezal z velikim kitajskim nožem sam Homunculus; 2) kot prikuha: dr. Turna v »zosu* in dr. Treo pečen na ražnu; 3) kot zelenjava pa: Ljudska posojilnica s jesihom in oljem i. t, d. Kot ustanovniki te kuhinjske šole so pristopili s 100 K razni zdravniki in lekarniCarji, z 200 K pa »Nuova impresa funebre", kajti to so faktorji, ki mislijo imeti še največ dobička od te novoustanovljene šole, kamor mislijo sodnijske oblasti, ko se odpravijo vislice in dosmrtna ječa, pošiljati hudodelce na kosilo in večerjo.
Kaj pa »Sokol" na katoliški podlagi? Pred par dnevi sem sanjal, da berem v »Primorskem listu" št. 34. dne 21. avgusta 1902. med dnevnimi "novicami poročilo prvega izleta »katoliškega Sokola*:
»Dne 17. t. m. se je zbralo polno občinstva v Grgarski dolinici. Prišla je duhovščina iz cele okolice, čast. p. p. frančiškani s Svete gore, in mnogo drugih civilnih oseb. Nestrpno so čakali na Sokole in, ko se je prikazala vrla in dolga četa naših Sokolov v Črnih srajcah, izvil se je vsem en   „ahl"   iz
ust, kater: se je pa kmalu izpremenil v burne „Žtvio "-klice. Na čelu je korakal čili starosta, brat dr. Andrej Pavlica, za njim je lazil podstarosta brat »Saholazec*. Harmonij je zasviral .Sokol s ko pesem* in zvonovi Sv. Marka v Grgarju so jo spremljali. Začela je telovadba. Na drogu je žel največ »aplausa* Cetovodja brat Dermastja. Sicer se je zgodila nekemu telovadcu nesreča, da je padel in si zlomil pri tem križ. Toda pomoč je bila hitro pri rokah. »Brat* starosta namreč mu je posodil svoj še nepokvarjeni zaslužni križ ,Pro Ecclesia et Pontifiee« in koj je bilo dobro. Pri koncu se je vlila ploha, katero smo pa smatrali kot božji blagoslov za krepko rast mlademu, a čilemu Sokolu. Čistega dobička je bilo 47 K. Polovico se je darovalo »Šolskemu Domu*, polovico .Kuhinjski šoli*, preostanek je pa služil v pokritje raznih stroškov. Katoliški »Na zdar 1*
»Gorici" mora iti precej trd? za obstanek, ker je sedaj posodila svoje predale »ženitvanjskim ponudbam*. Po vsej sili hoCe namreč oženiti Dorčeta in ne privošči mu še par fantovskih let. S »Primorskim listom* se je pa zgodila grozna izprememba. Človek res ne ve, kaj naj si misli, ko prebira zadnjo številko, v kateri se tako malo govori o teh goriških liberaveih, s Tumo in A. G—k.om na čelu. Vsak čuti oni mir, ono neznano so-parico, kateri sledi najhujši boj razdraženih elementov, orjaška nevihta in bruhanje iz semeniških vulkanov, proti katerim se Mont Pelče kar skrije. Odpvčiti se hoče, da lažje in z večjo silo vdari v prihodnji številki z gromom in treskom nad te presnete liberavce. No, pa saj smo vajeni takih boje/, in A. G—k. ni šel tožit Homunculus«, ki mu je obljubil, da ga bode razrezal s svojim kitajskim nožem. Nevarna pretnja. Gregorčič bi bil v takem slučaju hitro tekel v zavetje državnega pravdnika, oborožen z dolgo ovadbo. Mislil si je A. G—k pač: »Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Ali pa bi bil celo plačal za mašo, da bi jim Bog rasvetlil um sedaj o bin-koštnih praznikih.
Še nekaj! Zadnja št. »Cvetja iz vrtov sv. Frančiška* prinaša senzacijonalno novico, da je slovenski narod »narod tretjega reda* s kardinaljem (sic!) na Čelu. Te vesti pač ne smemo pozabiti. Narod, opasan s »štrikom* tretjega reda, to ni kar tako! — Pater Stanislav skrbi za reklamo svojega »cvetja*.
Upajoč, da nisi, dragi Homunculus, še pristopil goriškemu društvu ,Ni-res-ovcev", da torej ne pošlješ uredništvu »SoCe* zbirke eksotičnih »Ni-res-ov*, se bilježi
Ah as ver m. p.
in konec bo vsemu j niti ne začutiš bolečin, revica!«
»Lovro, ali ti zares?...«
»Položi glavo na skrinjo...«
»Lovro!«
»Položi glavo na skrinjo!« zakriči Lovro in pena se mu prikaže na ustih.
»Za rane Kristusove! Pomagajte, ljudje, pom...«
ZaČul se je zamolkel udarec, potem * stok in udarec z glavo ob tla. Na to je sledil še drugi udarec, in že slabše stokanje, potem tretji, četrti, peti, šesti. Po podu se je razlil potok krvi, oglje na ognjišču je ugasnilo. Telo Repove je trepetalo od nog do glave, potem pa se je nakrat zravnalo in otrpnilo.
Kmalu na to je krvava zarja po-žarja razsvetila teao; grajske stavbe je objemal plamen.
Epilog1.
A sedaj vam povem nekaj na ušesa, dragi čitatelji. Repe bi ne bili vzeli k vojakom* Takšna pogodba, kakoršna je
bila spisana v krčmi, ne bi zadoščevala. Kmetje, kakor vidite, teh rečij ne razumejo, razumništvo pa, na hvalo svoje malobrižnosti, tudi ne ve dosti več, in radi tega je gospod Zolzikievič, ki je nemara vedel to, računal na to, da se ta zadeva nekako zavleče in da mu strah prižene to žensko v naročje.
In ni se zmotil ta veliki človek.
Pa me vprašate, kaj se je ugodilo ž njim ? Kaj se mu je imelo zgoditi ? Repa, požgavši grajske stavbe, je hitel, da bi se maščeval tudi nad njim, toda na klic: »gori!« se je zbudila vsa vas in prav to je Zolzikieviča rešilo smrti.
In tako opravlja še na dalje službo tajnika v Ovčji glavi ter se mami z nadejo, da postane kmalu sodnik. Ravnokar je prečital »Barbaro Ulbrikovo« ter neprestano upa, da mu gospodična Jadviga nekega krasnega dne" stisne roko pod mizo.
Ali se uresniči ta njegova nadeja, pokaže prihodnost.
Domače in razne novice.
Novi nadškof goriški. — Metropolija ilirskega kraljestva je v kratkem času dvakrat »osirotela": — s smrtjo dr. Zorna in dr. Missije. Po smrti kardinala Missije nesrečnega spomina je nastalo veliko vprašanje: kdo bo novi nadškof? V javnost so silila različna imena, ali do zadnjega hipa ni bilo nikakega odločnejšega glasu. Nakrat pa je bilo to vprašanje rešeno, predno je mogla javnost reci svojo sodbo. Imenovan je inful. prost mons. Andrej Jordan v Gorici.
Rojen je bil 29. nov. 1845. v Gorici; njegov oce je bil tu gimnazijski profesor. Izšolal se je doma. — V masni ka pos«eCen 6. junija 1868. je» vstopil najprej za kateheta v ljudskih šolah goriškega mesta. To službo je opustil radi bolehriosti. Ko je okreval, ga je imenoval tedanji nadškof Gollmaver svojim tajnikom, pozneje pa tajnikom nadškofijske kurije. Po smrti Golimayerjevi je bil imenovan vodjem osrednjega semenišča. — Po odhodu mons. V a 1 u s s i j a v Trident je postal prost po volji patrona barona Godellija. Od takrat je bil dvakrat izvoljen v Furlaniji državnim poslancem; bil je vedno »divjak*. Bil je član deželnega šolskega sveta in zavzemal v cerkveni organizaciji razne časti; po smrti nadškofa Zorna je bil leto onij kapitularni vikarij, kar je tudi od smrti dr. Missije.
Novi nadškof je osebno jako ljubezniv mož, dobrega srca, in doslej je bil vedno daleč proč od intransigentov, kakoršne imamo v slovenskem taborju, ki so ljudstvu in cerkvi le v nesrečo. Mons. Jordan je mož, ki pozna svet, pozna življenje, je koncilijan-ten nasproti možem drugačnega mišljenja, ne kriči in razsaja proti »liberaluhom*, marveč skuša doseči kak vspeh potom mirnega razgovora, kateri preveva — ljubezen do bližnjega. Naša sodba je ta:' Ako mu
novi »Amt* ne vlije tudi nov »Verstand", marveč ostane tak, kakoršen je bil, utegne popraviti vse zle -posledice dosedanje nepolitične politike iz nadškofijske palače. Mi pa ga bomo sodili po dejanjih.
Promocija. — Gospod Dragotin Lončar, suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani, je bil promoviran dne" 22. t. m. na češkem vseučilišču v Pragi doktorjem modroslovja. Čestitamo.
Odličen vspeh Slovenke t Rusiji. — Gospodična Eleonora Jenkova, hčerka g. dr. Jenka in gospe Terezine Jenkove, je napravila na medicinski fakulteti v Petro-gradu svoj prvi medicinski rigoroz z odliko. Čez par tednov se vrne gospodična v domovino na počitnice. Čestitamo.
Vojaški knrftVveleč.«. Anton Jaki ič, je imenovan vojaškim kapelanom prve vrste za vojaško svečeniškopastirsko obsežje za-dersko.
»Trgovsko In obrtno draštro za soriško* opozarja vse one posestnike, ki so potom tega društva napravili prošnje za brezobrestna posojila vsled novih nasadov po trtni uši uničenih vinogradov, da zahteva vlada, da se dotičnim prošnjam priložijo zemljeknjižni izpiski, zadržajoči vsa bremena, ki težijo zadetega prosilca posestvo, ter pripominja, da bi se na prošnje brez takih izpiskov ne ozirala.
Z ozirom na to, in ker večina »trgovskemu in obrtnemu društvu* od strani prosilcev predloženih izpiskov ne obsega tudi bremen, vabi reCeno druHvo vse prizadete, da si nove popolne izpiske — torej z vsemi bremeni — omislijo ter v pisarno navedenega društva prinesejo, ako želijo, da se prošnje v zmislu vladne zahteve predložijo, Novi most v Avčak se jutri v nedeljo 25. maja popoldne ob 3. uri slovesno blagoslovi in izroči javnemu prometu.
Vipavska želoznlca. - Na binkoštni ponedeljek je zborovala komisija v svrho, da se določijo dela na južnem kolodvoru, katera so nastala poirebna vsled zveze z Vipavsko železnico, Komisiji je predsedoval namcstfiištveni svetnik Fabiani. Določilo se je razširiti prostor pred postajo ter pričeli s premeščenjem uradov in prezidavanjem, kakor bo potrebno. To bo dalo precej dela, katero bo javalne skončano do 1. septembra, s katerim dnem ima biti železnica izročena prometu.
Neumestna hvala. — Biljenski kurat Roječ se hvali po »Prim. Listu*, da »Ljudska opekarna* v Biljah napreduje ter da poznajo opeko iz te opekarne v Gorici, v Trstu in tudi v Zadru in da jo bodo rabili pri gradnji nove namestniške palafie v Trstu. Pravi, da to je do-in prekomorska trgovina, pa ne iz dr. Tumovega trgovskega društva!
Ako je res, s čemur se hvali Roječ po »Prim. Listu", jemljemo z "adovoljslvom na znanje, ker mi se veselimo vsakega napredka, tako tudi v trgovini in obrti, za povzdigo katerih smo že veliko delali in pisali. Prav je, ako napreduje tudi »Ljudska opekarna* v Biljah. Zdi se nam pa, da Roječ nima pri tem kdo ve kakih zaslug, zdi se nam celo, da prav on je bil ovira, da se društvo toliko Časa ni moglo postaviti na trdne noge, ter da je prebolelo krizo, v katero je bilo pahnjeno po Rojčevi gospodarski malomarnosti, s pomočjo drugih Življev, in da se baha Roječ s pavovim perjem. Zasluge Rojčeve pri društvu je iskati v neredu, ki je vladal v njem. Tako na primer smo imeli v rokah dokaz, da nad poldrugo leto ni imel napravljenega nikakega sejnega zapisnika, kljubu temu, da so se delali dolgovi na opekarno. Iz tega se pač da sklepati, da prav Roječ je kriv, da je društvo zaostajalo ter da se je opomoglo šele potem, ko je stopil ta vsega-mogočni kurat bolj v ozadje. In čim bolj strani bo od društva, Um bolje za isto, najbolje pa, ako se popolnoma odtegne od tega podjetja. Da ni bilo njega poleg, brez dvojbe bi bila opekarna delovala že poprej toliko obsežneje; tako pa je nekoliko zakasnela, in zato gre hvala Rojcu le na zakasnitvi, kajti mi poznamo opekarne, ki so se v primerno mnogo krajšem času razvile mnogo hitreje in lepše nego »Ljudska opekarna*. Lastna hvala, tudi v slučaju, da pritiCe, se pod mizo valja; tako meni slovenski pregovor. V Roj-čevem slučaju pa se lepše glasi nemškega pregovora prvi del, ki pravi: »Eigen Lob stinkt*.
V ostalem pa dostavljamo, da smo mi prijatelji vsakega pravega napredka, ki hasne goriškim Slovencem, ter ne stojimo na onem
strankarskem stališču, kakor »compagnia bella« okoli farovSkih listov, da kar ni iz posvečenih in tem podložnih rok, treba zatreti, pa če je še tako koristno Slovencem. .Gorica' in a Pri m. List" smatrata tako podlo in brezvestno gonjo proti napredku Slovencev naravnost za narodno delo!
Jako neumna, ali Hojca vredna pa se nam zdi opazka, da opeka ni iz Tumovega društva. Seveda ne* -ker ne poznamo- nobenega Tumovega društva, katero bi se peCalo s .ceglarijo*. Ako pa bi bilo prišlo kaj Tumovega gospodarskega duha pravočasno v biljensko »Ljudsko opekarno*, pa smo prepričani, da bi bila ista že vse drugače razvita nego je. — Pikanje na to stran si more dovoljevati le kako osle v krogu ,Prim. Lista*. . __Iilet;_t Rfhemberg. — »Slovensko bralno in podporno društvo* v Gorici se udeleži tega izleta dne 15. junija korpora-tivno že zjutraj. V ta namen bodo preskrbljeni vozovi, da se vsak ud brez posebnih težkoč lahko udeleži velike narodne slavnosti. Kdor se nameruje udeležiti izleta, naj se pravočasno oglasi v .Goriški Tiskarni* ali v društvenih prostorih ob nedeljah od 10—12.
Za Ločnlžaul Podgorci. — Nevarnost, ki preti naši Podgori f narodnostnem pogledu, smo že opetovano označili ter povzdi-galt glas, da naj se kaj stori proti laškemu navalu. Začelo se je res delati in ustanovilo se je .Pevsko in tamburaSko društvo*, katero ima lep namen, vezati slovensko mladino ter jo oddaljevati od laškega družabnega vpliva. Ali kdo je bil tisti, ki se je prvi, v cerkvi in izven cerkve, začel upirati društvi!, namesto da bi ga podpiral? Bil je to .obmejni" duhovnik, ki je krstil društvo za liberalno ter isto preklel S On sam ne stori nič proti preteči nevarnosti, drugi pa ne smejo; ako pa kdo kaj stori, je pa liberalec!
V  Podgori bi morali vsi merodajni Slovenci delati na to, da se ne uresničijo nakane Lahov; tako pa, ker kurat noče ter plaši svoje ljudi, se dela proti polaščevanju le od napredne strani. Od klerikalne se mečejo temu narodnem** delu celo polena pod noge.
P« no le v narodnem, tudi v moralnem oziru se  vsled poltlčevanja  sprija  mladina.
V  »Prit«. Listu* čitanr.. da je nekdo slišal 15-letnega dečka iz Podgore grdo preklinjati Boga in mater Božjo v laikem jeziku. Torej sprijanje v dveh ozirih!
Ako »obmejni* duhovaik, katerim pojo farovSki listi toliko hvale, ne stori svoje dolžnosti v narodnem pogledu, naj dela proti polujčevanju pa vsaj iz tega razloga, da se mu ne bodo v varstvo izročene ovčice de-moralizovale vsted polaščevanja. V tem smislu delovati je pač menda njegova najsvetejša dolžnost!
Poslanec Bartoli o jezikovnih razmerah nii nafilh sodnijah. — V državnem zboru je zopet grmelo proti rabi slovanščine po sodnijah po primorskih deželah, in sicer je bil gromovnik to pot poslanec Bartoli h Puzina. Mož je razkladal na dolgo in široko, kako da je v interesu justice, da se poslužujejo po sadiijah le enega jezika, ki mora biti seveda laftčina, med drugim tudi s tega stališča, da gre včasih za fine nuance v jeziku, za tajnosti jezika, katere treba poznati, ker drugače zadobi lahko kaka beseda, kaka fraza popolnoma drug smisel. Tolmači ne zadoščajo, ker nikakor ne morejo prenesti iz jednega jezika v drugega vsega tako, kakor neobhodno potrebno za poznavanje okoliščin pri sodbi itd. Koncem konca je rekel, da mora biti laščina ,la lingua del foro*, tudi ker jo v Primorju povsodi poznajo, pišejo in govorijo vsi. — To je že stara pesem, katero smo slišali že neštetokrat v najrazličnisih skladbah. Toda vsi razlogi, katere je navajal, so nevzdržijM gietje njegove zahteve, da bodi laSčina razpravni je2ik, marveč govorijo prav nam v prilog, da se mora obravnavati v jeziku stranke, zlasti le kar se lice nuanc in tajnostij jezika. Gotovo je v interesu justice same, da spozna tudi iz ust obtoženega samega, kako stojijo posameznosti rečij, o katerih je soditi. V interesu justice' je, da si pridobi v vsakem slučaju točno sliko vsega, kar potreba, da se more potem soditi z mirno vestjo. To pa skoro docela ni mogoče, zlasti v kompliciraniših slučajih, ako se razpravlja v jeziku, katerega stranka ne razume, ter se jo muči s kakim površnim tolmačem. Take razmere se nezdrave, so škandal za justico, zato pa jih odpravljajo, in zato se vršijo dandanašnji dan pri nas obravnave v slovenskem in laškem jeziku, kakor želi stranka. Po naših sodnijah v Gorici so se sprijaznili s tem načinom razpravljanja, ker
je prevladalo mnenje, da to je v interesu justice, da to mora biti tako, ker 2/3 večina slovenskega prebivalstva v deželi sme na deželni sodniji v Gorici vendar posluževati se svojega jezika. Edino le to je prav za stranke in za justico! Ako ima Lah svoje pravice na sodniji glede jezika, jih mora imeti tudi Slovenec l To je dandanašnji tako jasno, da se s kakim Bartolijem o tem ne bomo prerekali, *Ja$ti,JJ<a_ ker se je posluževal v svojem govoru ; neresnice, na "Eatero pT^g* postavil temelj svojemu govoru, da namreč vse naše prebivalstvo zna laško. Pa tudi ko bi znalo, ni to materinski jezik, in bi ne bilo nikak razlog proti temu, da se ne sme rabiti materinščina pri razpravah... Bartoli se je koncem konca s svojimi izvajanji le osmešil ter ta neznatni možic ne spremeni nič v jezikovnem oziru na sodnijah, kjer je potreba pri nas še mnogo, mnogo nedostatkov odpraviti, da bomo v jezikovnem pogledu ravnopravni z Lahi....
Bartoli je nafarbal zbornico poslancev tudi v tem, da na sodnijah v Gorici se daje prednost slovanskim kompetentom pred laškimi, kateri se zapostavljajo, od višjih uradnikov doli do zadnjega obhodnika! Grdo je farbal mož. Evo dokaz: Izmed 20 višjih sodnih uradnikov v Gorici je le 6 Slovanov, drugih 14 so Lahi in Nemci. Od teh jih zna slovensko kakih 7, drugi več ali manj ali pa tudi prav nič. Slično je tudi pri pisarniških uradnikih in pri diurnistih, kjer so povsodi v večini Lahi, večinoma taki, ki ne znajo slovenski pisati, govoriti pa toliko, da se ga baš ne more prodati po slovenski. To je tisto strašno slaviziranje naših sodnij.
Mi zahtevamo, da se postopa na sodnijah s Slovenci slovensko, z Lahi pa laško. Glede rabe našega jezika po sodnijah v Gorici pa se mora storiti še mnogo na bolje. Na naših sodnijah ne sme službovati nikdo, ki ni zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ker tak ni za rabo in se s takimi ljudmi stranke tudi dražijo m izzivajo. Godijo se še naravnost nečuveni slučaji. Na primer preiskovalni sodnik se drzne v uredništvu »Soče* pri kikem preiskavanju pisati laiki zapisnik, in ako ga kdo opozori tako uatihoma, da takega zapisnika ne podpišemo, pomaje z rameni   rekoč: si prova.
V IV. o Id. na okrajni sodniji ne dobiš zapisnika v slov. jeziku. Sodnik piše dosledno luški. Ako rečeš, da ne podpišeš zapisnika, ker je luški, ti poreče sodnik: Sej je vse an
hudir!.....Toda mi nismo zadovoljni s takimi
.hudirji", nam ni ,vse an hudir*, marveč zahtevamo, da se po naših sodnijah spopolni rabljenje slovenščine tako, da bo ravnopravna z laščino. To nam priliče kot državljanom, katerih je nas večina v deželi, ki plačujemo ravno tako, če ne še več, davke, kakor Lahi. To so naše opravičene zahteve, ki slonijo na istiniti potrebi! To je tudi v interesu justice sitne — na Bartolijeve čenče pa mora vsak pravicoljuben in razsoden Človek zreti le s pomilovanjem.
Naš magistrat In .Sehulverein". — V .Grazer Tagblatl"-u smo čitali, da podpira naš goriški magistrat nemški .Schulverein*, in sicer da vsako leto 300 K. Marsikaj smo si misliti pri tem, ali molčali smo. Sedaj pa pa so se oglasili laški visokošolci iz naše dežele simi, 87 po številu, ki proteslujejo proti takemu podpiranju nemške šole ter pravijo svetovalcem, da za to jih pač niso poslali volile! v mestno hišo. Preje nego so pro-testovali, pa so se še prepričali, da je to podpiranje islinito. Za danes to samo beležimo.
Samomor. — V Gradišču so našli ob Soči mrtvega nekega človeka, katerega še niso spoznali, kdo da je. Star je okoli 50 let, čedno oblečen, črno. Spodnjo obleko in robec ima zaznamovan s C. K. Srednje postave, okroglega obraza, rudeče brade in brk, zobe ima zdrave. Pri njem so našli nekaj denarja in listov nemških, slovenskih in laških. V Gradišče je prišel v četrtek; včeraj so ga našli mrtvega. Bržčas se je zastrupil. Našli so pri njem tudi nabasan revolver.
Obfcnl abor »Krojaške zadruge v ©ortcl' se je vršil četrtek 22. t. m. v čitalnični dvorani. Predsednik g.' Ivan Bajt je konstaliral sklepčnost občnega zbora in dal besedo g. poslovodji Avreliju Bisailu. Le-ta je prečital poslovno poročilo zadruge za 1. 1901. Iz njega smo povzeli dejstvo, da zadruga napreduje. — »Krojaška zadruga* je imela koncem 1. 1901. 270 članov s 619 deleži. Prometa je imela K 316.84770, blaga je razprodala za K 165.28894; stanje deležev je znašalo   koncem   upravne   dobe  K
28.384-20, skupna aktiva pa K 149.045-14. Čistega dobička je bilo za K 4.66750. Na predlog načelstva je sprejel občni zbor sledečo razdelitev čistega dobička: 1. 2$ di-videndo deležem; 2. 100 X kot nagrada na-čelstvu; 3. 200 K kot nagrada poslovodji; 4. 250 K kot dar .Šolskemu domu* ; 5.1000 K kot prirastek podpornega zaloga, trgovskega osobja zadruge; 6. vse ostalo se nakaže rezervnemu zalogu. Občni zbor je sprejel poročila poslovodje, načelništva"m"'naaž6r-ništva na znanje, potrdil soglasno predložene račune in podal absolutorij vsem navedenim zadružnim organom. Za tem se je prešlo k volitvi načelništva, nadzorništva in blagajnika. Predsednikom je izvoljen g. Ivan Bajt, krojač. K zadnji točki dnevnega reda o morebitnih Predlogih se je oglasilo^ več ^članov, kateri so podali razne nasvete glede" poslovanja zadruge, na kar je predsednik zaključil zborovanje.
67.700 vre« rlža je pripeljal v četrtek v Trst parnik .Kate* po 31 dnevni vožnji iz Moulmeina in Port Saida. Ko je komisija konstatovala, daje na parniku glede zdravstvenega stanja vse v redu, se je začelo z od-kladanjem riža.
50.000 kron znaša glavni dobitek lo-terije gledifičnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10* odbitkom.
Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) — V* razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva je Jablonski povdarjal ugodni vpliv novega civilnega pravdnega reda. Želel je takih reform tudi na ostalih poljih zakonodajstva. Malorus dr, Koz o I se je pritoževal rodi zapostavljanja maloruskega jezika, Baern-reiter je zahteval rešitev načrta vojaškega kazenskopravdnega reda ter urgiral reformo zastarelega civilnega kazenskega zakona.
Dr, Ploj se je pritoževal radi zapostavljanja oziroma odrivanja slovenskih sodnih uradnikov na sodnijah v slovenskih pokrajinah ter je očital predsedniku višega deželnega sodišča v Gradcu, da deluje za gerroanizacijo južnoštajerskih sodišč. Govornik je potem govoril o zapostavljanju slovenskega jezika na sodiščih na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem ter se je zavzel za ustanovitev posebnega višega dež. sodišča v Ljubljani.
Posl. dr. Ellenbogen je govoril o nedostatkih obrtnih sodišč, zahteval odpravo policijske kazenske pravice ter spremembo določil o preiskovalnem zaporu. Govorč o neodvisnosti sodnijskega stanu je opozarjal" na visoke kazni, ki so se naložile Onim, ki so se pregrešili o izgredih v Trstu, ter je zatrjeval, da so se naložile tako visoke kazni vsled pritiska od zgoraj. Omenjal je potem slučaj o županu Ognibene v Levicu na južnem Tirolskem, kateri je bil obtožen velikanskih sleparij, zagrešenih na občinski upravi, a da se je potem, vsled protekcije od zgoraj, kazenska preiskava proti njemu zaustavila. Dr. Ellenbogen je trdil, da se je tudi železniški minister dr. pi. Wittek zavzel za župana Ognibene.
Železniški minister pl. Wittek je potem v daljšem govoru odločno odbijal od sebe Ellenbogenovo obdolženje ter je zatrjeval, da se on nikoli ni umešaval v strankarske boje na južnem Tirolskem.
Mej došlimi spisi je interpelacija posl. Lenassija in tovarišev do ministerskega predsednika radi dogodkov v občini Krmin ter interpelacija posl. Bijankinija in tovarišev do ministra za trgovino radi udeležbe Dalmacije na mednarodni'razstavi rezbarstva na Dunaju.
Med došlimi spisi je nadalje interpelacija posl. Niementovvskega in tovarišev radi podržavljenja cesar-Ferdinandove severne železnice. Na različna vprašanja, ti-čoča se zakonskih načrtov, odkazanih gospodarskemu odseku, je odgovoril načelnik tega odseka, poslane«; Skene, da ni kriv odsek, ki ni bil nikdar nesklepčen, ampak, da je kriv zistem kontingentiranja govornikov, ki se ni izkazal, ako se najvažnejše stvari niso mogle rešiti. Govornik hoče sklicati odsek čim prej, morda že za 30. maja. Poslanec Doboszvnski je grajal počasno revizijsko postopanje na najvišjem sodišču, na čemer je krivo naraščanje poslov, ne da bi pomnožili mesta sodnikov. — Choc je imenoval tajne kvalifikacijske tabele škandal za justice,
zahteval razne premembe ter rekel, da njegova stranka bo glasovala proti računu pravosodnega ministerstva, ker vidi v sedanjem ministru največjega sovražnika češkega naroda. Dyk je napadel just. ministra, da ima ger-manizatorične tendence. Proračun je sprejet. Rešeno tudi drugo čitanje proračuna brez druge razprave. — Kdrber je govorilo gospodarski zvezi z Ogersko, da mi moramo varovati vitalne interese naše polovice, in ako se kaj zgodi, ne bomo mi tisti, ki bi pretrgali vezi. Govorilo se je tudi o naslovu inženir, Prih. seja 30. t. m.
Perzijski šah t Elmii. — Te dni se mudi perzijski šah v Rimu, kjer so ga sprejeli s častjo, katera pritiče monarhom. Danes je sprejet šah v avdijenci pri papežu.
-Iz VarSave-poročajo, da^o načelnika političnega oddelka varšavske gubernije, po imenu Černoj, napadli in ustrelili na cesti. Napadalci so zbežali.
Poljski državni poslanec Byk je prodal pred kratkim tvoj pašnik nekemu zidu, ki toči žganje v tisti vasi, čeprav je bila pripravljena občina odkupiti pašnik. Ta slučaj je dovedel kmete do velikih izgredov. Padli so na hišo zida, razbili in raztepli vse ter hišo demolirali. Mnogo oseb so zaprli.
Bazne vesti. - V Petrogradu snujejo avstrijsko - rusko banko, kateri bo namen, skrbeti za pospeševanje trgovskega prometa med Avstrijo in Rusijo. — V Zagrebu so priredili razstavo pohištva, katero je bilo narejeno po večini tam. Lepa misel! — Strajk v Ljubljani je končan. Str jjka le še nekaj mizarjev. — Med državami Chile in Argon-tinijo se je sklenila pogodba za medsebojno razoroževanje. — Učiteljski shod, ki je bil o Binkostih v Lvovu, je sklenil takoj začeti z organizacijo sploftnega strajka, ako galiSki deželni zbor odkloni predlogo za ureditev učiteljskega pravnega razmerja, — Avstrijska zunanja trgovina Izkazuje za mesec april uvoz 151.4 milijone K, izvoz 153.4 milijone K. — V upravnem letu 1900/01 je bilo na Češkem 643 pivovaren; izmed teh 57% takih, ki izdelujejo na leto manj nego 10.000 hI piva. — Mir med Angleži in Buri je baje v resnici zagotovljen.
Novejše vuatl. Načelnikom avstr. kvotne deputacije je izvoljen Jaworski. Kvota se določi do 1.1909. — Vspeh pogajanj med Buri in Angleži se razglasi baje že te dni. — Na Reki preti večja zidarska stavka.
Razpis službe.
Služba občinskega redarja v Na-brežini je razpisana vsled starešinstve-nega sklepa z dne 10. aprila 1902. Letni zaslužek je 720 kron in stanovanje. — Prosilci naj osebno vložijo prošnje pri županstvu v Nabrežini do 20. junija t. 1.
Županstvo v Nabrežini dne 20. maja 1902.
GAHARIJA.
Službe išče.
Mož, v najlepši možki dobi, dobro omikan, je bil 24 let kot StPUgar Železa in medi v mnogih tovarnah strojev na Dunaju, v Budimpešti in na Srbskem; govori slovensko, srbsko, nemško in laško. Sprejme tudi službe nadzornika skladišč (magazinerja) ali oskrbnika hiš in posestev. Dobra spričevala so na razpolago. — Ponudbe sprejema upravništvo »Soče«.
Varstvtaa mat».
Koroški
imski vrelec
najfinejša   planinska   kisla   voda, izkušena ob  vseh iiuliodlh,   posebno otroških, oh slabem probavljanju, ob boleznih
na mehurju in ledvicah.
Zaloga: Ed. Fonzari v Gorici Via Vellurini, Gaserma
in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami.
Rimske toplice.
Tržič (Monfalcone).
Stalna toplina 38°—40°. Dcba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno bolezni v nogah, rev-matizem, rakitičae in ženske bolezni.
Čistilna voda  L J* J*
¦j* ji „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Maftonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico :
Lekarna G. 3. Pontoni.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim  pismenim jamstvom"
razpošilja na zasebnike
prva tovarna <tr v Mosta (Bril)
Hanns Konrad,
Hm ur to- zUIbI«     Most (Češko).
Dobra ara Kem. iz niklja fl.3'7ii;
srebrna ura R^m. fl. 5-80; srebrna
verižica H. 1 20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlato in srebrne svetinje iz razstav ter tisofe priznalnih pisnm. ¦•- llustrovan cenik zastonj!
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna u ž i g al i e* priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice
Apollo-«*
LINIMEHT. CAPSICICOMFOS.
pripoznano kot izvrstno bol nblažnJvJe mazilo; za ceno 80h, kron 140 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko s „81-DROM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richtcrjeva lekarna „pri zlatem fen"^
t PRAGI.              F4-
Elizabethgaese št. 5.     fljh
Seidel & Naumannov
pisalni stroj  „ IDE A L"
Prva c. kr. avstro-ogerska privil.
eVARRA BARV ZA PROČELJA
larol Sronsteiner, fiunaj ift., lauptstrasse 130.
map- Odlikovana z zlatimi svetinjami.  "90J
Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbnišlev, ci«ilnih in vojaSkih oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov. - Barve za pročelja, na ka-tere ne vplivajo vremenu, se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.
200 liron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku
tlzorci na p pirju z navodilom zantonj in franko.
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli,
lekarnar dvenl uhžGlk H{. svetasU papeia Lena XIII. t Ij ubljan'.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se _^_^___, je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri'želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih.
Gradec, dne 2. februvarja 1807.
BolniSnica usmiljenih bratov.
Provincijal:
F. Emanuel Leitner, višji zd.-avnik.
Že mnogo časa svetujem vsem, kaleii trpijo na bolečinah v želodcu in nerodnostih v f.vevesh, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. .spoštovanjem
Momjan, (Istra), 6. oktobra 1900.
Don Peter Francescbini, župnik.
Je v razprodaji v lekarnah v tioricl, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a 30 vin. steklenica.           2
Na dež j ubil. razstavi odlikovan s grebr. drž. svetnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
.^LA
TI—H"
-M.
Tovarna uzoraih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-JL
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smicliov) Vinchradska ulice clslo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča* jočih sprič&l domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVaradne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto,                                                                     — 8
Popravo izvršuj« po najnižjih cenah.
Vzbuja senzacijo.
Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem roinisterjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-eeptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavno zastopstvo za Avstro-flgersko:
&
Dunaj 111.13. Heuniarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Srečkanje
nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija gledaliških igralcev
(glumačev)
1 glavni dobitek po 50.000  K
1      «       »       «          5000   »
1      »        »       >          3000   »
2  glavna dobitka >        2000  * 5 dobitkov         »         1000  »
10     ¦¦                »           500  »
20     »                »          200  »
60     »                »           100  »
100     »                »             50
300     »                >            20  »
3500     ::                 >             10  »
Srečke po 1 krono
priporočaj >:
G. Gentili, V. A. J na, Micliclstadtcr & Co.
lu A. Plncherle' menjalnice v Gorici.
Vsi dobitki ss izplačujejo od zalagatelj e v s 10% odbitkom y gotovem denarja.
Za vsakega nekaj!!!
se dobi v zalogi tvrdke
Gosposka ulica št. 7
prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago
Najbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, »raje za hrii>"!nzce in kolesarje vnak« velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (mod«reov, solneuikov, pilialk, dežnikov, hlusen, spodnjih kril, divnili okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočevalno iiajlmjje kupov.-i« lišče za gg. šivilje in gg. krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospod«-) in modcivev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno.
X
Žoloznato, rcdilno in .okrop-čajoče sredstvo, tvori krv irt krepi živce, je okusno in prenavljajoče. Poizvi se kihko o tem pri kakem zdravniku.
Glavna zaloga m Gorico:  Mirodilnica  Anton  JeretiJ.
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDIfi
¦v Oelj\a3 O rasle a. cesta fitev. 3LS3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico z* ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srp«, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za oknu, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrt« Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
WT* ITonaaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- *^PI
* Bogata iaber vsakovrstnih nagrobnih križev, #
Postrežba toči
ff
Cene nizke.
<f^         Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici.         ,j*
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica itev. 26.
^             Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki
Jv      stan. Ima tudi hogato aatogo duntačeg* In angleikega snkiia »sek mt j?      z» tsak letni Us. Blago Je H najboljših t««»r*n ter redno sreže.
|f               Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči.
IS
t
• •
• •
katerega se je  prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2«.'s mi-hjona komadov, se dobiva odalej pri meni za nizko ceno
Bf^ samo kron 2-40 ~Wj|
katere treba naprej posl ti, bodici za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vin. ve*. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krut povečana. Vidi se prasne mrčese '¦                      tr za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hroSča.  Ne-
(DOVGČevalnO SteklO) ob^oia potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-.                                                 '    jega se j« že davno želelo za iiiSno rabo za preiskavo ponare-
jenih jedil ter pokvarjenega m sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smu'ejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne da lahko čitajo najmanjša pisave. .— Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni skatlji Ramo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatifnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v eleganfni zatuli za samn 5 kron. — Razpošilja.*. FaH, Dunaj, V/s. Matzleinsdorferstrasse 76.