Številka 69.
Trst, v soboto 10. marca 1906
Tečaj XXXI.
pf" Izhaja vsaki dan
adi ob nedeljah in prazaikih ob 5. uri, ob ponedeljkih
ob i*, ari zjutraj. ['•icaBifBe številke »e prodajajo po 3 mvfc (6 stotink) oaoofib to' kiirnah ▼ Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, .raoju. Petru, ^ežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. tme »rlafrov i*e rarunajo po vrstah (široke 73 mm. visoke , mm |: za trgovinske in obrtne oglase po iO stot. ; a -mrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov > JtO «t«t. Mala ornaniln po 5 «.tot. ^vila. najmanj pa • 41» «.t,#t. — Ojfl »prejema nitratni oddelek uprave P!«<-uj«- * izključno le upravi . E'iiuo*u".
Glasilo političnega društva
„Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaua
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 1$. (Narodni dom K Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18 . s Pošt »o-hraiiilnični račun št. $41.652. - r^ccr
TELEFON štev. 1157.
Vipavska železnica.
krniš.)
Kv«j Na
.pi> pod gum Kbti" <t. «>S in !(iorifaJ št.m. is M| j^M-dništva upravi
i naslovom v _Kdi-se je tudi v listu
j&odeč |jo vsebini) nekdo kUt-ga sveta vi p. želez-ii( e. ali jm tsaj od tam blizu. ki hi rad
i d zamorca. to je gg. upravne svetovalce.
i/zva 1 nadaljno jKVtatiiiko. češ: «r;i že na-:tk»... pr^fa-zneža!
Nisem sicer prijatelj polemike. in v
•	m slučaju U se jej odtegnil prav lahko, i r l o r ;i ] i č li o sem dosegel svo j i iti e ii ! In to mi je v popolno zado-
nje. Za vse zafrkacije, pa. ki mi jih do-•ismk -Gorice" podaya. in jih vtegne še po-•ati. se ne menim. Ali z oziroin na važnost •r« dun ta želim. naj m* še nekoliko razpravlja.
^tvari će tudi morda l>olj dovtipuo. Morda. :orda se iztakne -e kaka zagonetna tajnost
•	1». i vsaj prizadete interesirala.
Dopisnika -Gorice" mika torej najbolj nasvet \ -Kdinostr" -naj 1 >i upravni svet lal na to. da vlada čim prej podržavi vip. znito itd." ter želi. da popolnim ta nasvet r javno pore m. kako naj se to i-ši '
Malo prej pa dopisnik sum priznava, da da ž«- hoče vip. železnico jiodržaviti. in da D*- more sporazumeti s sedanjim uprav, etoin. Pravi tudi. da vlada nekaj ponuja v >. kar se pa upravnemu svetu ne zdi dovolj, mo mu je. da vlada ima pravico podrža-železnico kadar hoče pod izvestnimi poji. a meni se zdi. da se celo brez vseli _:■>)■ v in g«»tovo v letih po dnevu kon--ije. ako ne prej. kar menda ni j»osebno Ji u« iio ob sedanjih raznierali.
Dopisnik ne ve kaj storiti na to?!
Že to zna/i dovolj duhovitost dopisniku, t/iroma njegovih zaščitnikov !
' »ki kravji Inešetar ve. da kupec na-idno ne priponudi za kravo, ki jo hoče u j»iti. ko j toliko, kolikor zahteva pr» »dajalec »tno. Našteva nasprotniku vse možne in
•	i!! /ne ugodnosti ter skrbno prikriva svoje
-•»dnosti itd. Oprostite gospod urednik. to ■ t
V našem slučaju je tudi nekaka barantija t'i" z jako prebrisanim kupcem. — Zato dopisnik -Gorice" zastonj pričakuje, da »i ixiii jaz javno pravil. će bi prav kaj «lel. kako naj se ista vrši ! Saj ne ču-ui dolžnosti v to. še manje pa bi hotel
•	Ijati za izdajalca koristi delničarja." ki nitjo nikaketra „fon< 1 perdus"1.
Že v prvem dopisu je bilo nekako nagnjeno na nekatera sredstva, katerih bi se upravni svetovalci mogli in morda ne «r<zvspešno poprijeti. Danes pa si. d^o-olj njem še nasvet o vati. naj u p r a v n i svetovalci po v a bi j o j v oje v o 1 i 1 c e in povedo naj i m v e > t n o i n to «- no vse n ^ u d-o t i i n neugodnosti vip. ž e-e z niče ! P r e p r i č a n i naj bod o. I a izve d o j. a navodila, ki ji m a ko o I a j h č a j o to misijo!
1N j kler bodo barantarali svojeglavno in - 7. najmanje vednosti delničarjev, bo to neko znamenje, da jim ni veliko za koristi
istih. Prav nič naj se ne čudijo tej moji bojazni ! Razni pogovori z nekaterimi gg. upravniki me potrjujejo celo v slutnji, da jim nič prav ne vgaja misel na podržavljenje vip. železnice...
Torej samo ta nasvet skrbi dopisnika -Gorice" vse druge trditve člankarja v - Kdi-nosti" so mu „pouiada" z ulice ! Skoro da ima prav !
Večina trditev v -Edinosti" je bila re> vzetii na ulici, oziroma železni« nem tiru. kjer se tudi j;g. upravniki lahko vsak čas prepričajo o resničnosti moiih trditev. Umevno je. da bi se v ta namen morali potruditi pes in ne se le voziti v mehkem kupeju.
Na ulici je bila pobrana trditev, da je Verner advokat in da menda zasluži do 20.000 K. pravi dopisnik -Gorice". No, o tem se nočem prič kat i žnjim. Ali je bil advokat. ali cesarski svetnik, ali pa če postane Cehi minister, to me pač ne briga ! To pa je got .vo. da je on glava upravnega sveta in da vodi vso vipavsko železnico ter dobiva za to gotovega denarja 3000 K na leto. za druge — pritikline pa najbrž niti sam ne more vedeti. — Da je to res. potrjuje sam dopisnik -Gorice*4. In ako bi mu kdo še ne hotel verjeti, lahko praša enega ali druzega uprav, svetovalcev.
I)a. gg. upravni svetovalci so res zgovorni možje !
Če so se kje sešli. znajo vam pripovedovati raznih zanimivosti iz življenja dunajskega. ali o železnici je ne slišiš besedice! Ako hočeš kaj izvedeti, i>ojdi k upravi na Dunaj !
Tja me pošilja dopisnik -Gorice" ! — H in na Dunaj ! Tam je treba znati nemško ! In pa vsakdo nima ne časa. ne denarja. ki sta potrebna za to!
Ne, ne ! raje naj mi blagovoli povedati, kedaj uprava vip. železnice toliko zmore, da se preseli na Vipavsko in kedaj bomo tudi v slovenskih časopisih čitali povabila na občni zbor seje itd. in ne le v nemški .. \Vie-uer Zeitung ? !"
Zanimale bi še delničarje lejie številke o doprinešenih obrestih, ki jih je moral i vlada prispevati že k dosedanjemu čistemu dobičku, ki se je ozirom na gradnjo bohinjske železnice. vendar smatral povoljnim. Kaj bo šele. ko bo boh. železnica v tiru ter odnese del sedanjega prometa na vipavski železnici ? !
Zanimivo bi bilo izvedeti tudi sledeče: Koliko prav za prav vip. železnica stane ? Kje so tiste '{°/0 obresti od predčasno upla-čanega denarja pri kreditnem zavodu za pozneje izdane delnice-? -Kilko je s souporabo vip. železnice po ^rradbi državne železnice in kolika je odškodnina? Kaki pogoji so z državno upravo?
— Dovolj za danes! Ako mi dopisnik -Gorice" samo na ta uprašanja odgovori točno, verjame naj mi, da mu boni prav hvaležen.
PODLISTEK.
Avstrijska poslanska zbornica.
Volilna reforma.
D u n a j 9. Nadaljevala se je debata o volilni reformi.
PosL Pitaceo (Italijan) je izjavil, da Italijani pozdravljajo volilno reformo, trdno prepričani. da se s sodelovanjem vseh državljanov
Prokletstvo.
/£odoviDski roman Avgusta HSM. — Nadiljeval
io dovrtil JL E. Toflilć.
Prerel H. C—č.
"Dospevši preko mosta je jioletel prvi
•	I dele k konjenikov v skoku mimo -šostarske si** |iroti kamenenim vratam. Jutro je bilo
iko aiegleno in tako je bila prilika, da so •opaženo padli v mesto prej. nego bi mogli /apreti vrata.
IVebivalce šoštarske vesi je vznemiril konjskih kopit. Prihitevši pred svoje iše so začeli motriti nenavaden pojav. Za rriui oddelkom konjenikov, ki je odhitel ob regu. >o se premikali ali veliki vozovi s po-
•	Mlami za vino, ki jim je zopet sledil oddelek »♦♦njenikov.
To >o škofovi ljudje ! je zakričal eden rrrljarjev svojemu sosedu. Kam so se neki
•d pravili V---- ----- -	^ - -
Zdi >e, je i*dgovoril sosed, poka-■ ^•ki v -mehu da bo škof pobiral na
Treba mu vina za Božič, se je vmešal porogljivo tretji — pa gre kakor kak frat na beračenje.
—	Vraga gre on prosit — je j&kel zopet prvi jezno to bo gotovo zopet kaka šestnajstina. Prej je bila od žita. sedaj je prišel mt vino.
- Vidiš sosed, je začel drugi — kako dobro je, da nimamo vinogradov! Sicer bi gotovo nas prve obiskal.
—	Kaj brbljate tu v veter ! se je oglasil sedaj Tomo Štabel med množico, ki se je raztrgnila do vrh ulice. Treba da naznanimo našim bratom tam gori. da jim preti nevarnost. Daj Janslin! - je prijel Stabel za rame Jakomelovega sinu — ti imaš mlade noge. Skoči hitro ob bregu na dverce in naznani someščanom kaj se jim pripravlja.
Janslin je ubogal takoj, Stabel pa je priporočil ostalim, naj se povrnejo v svoje hiše, po zaprejo vrata in naj bodo pripravljeni. —
In storili so tako, govoreči si ob razhodu: vrag ne spi !
Ko je prvi oddelek- konjenikov dospel do stolpa o znanje valca, pokazala se je na oknu glava stražarjev*, ki je zoral od začujenja, vzrši škofovo četo.
na političnih pravicah povzdigne politično življenje in delovanje, pa tudi moralna izobrazba ljudstva. Pozdravljati je reformo tudi v narodnem interesu in v interesu svobode in enakosti narodov.
Govornik je omenil, da se je tudi tržaški deželni zbor izjavil za splošno volilno pravico. in da so Italijani, ki se trdno drže načel enakosti volilne pravice, sklenili, da bodo glasovali za predlogo, prepričani, da najdejo njihove opravičene zahteve ozira pri vseh svobodomiselnih strankah in tudi pri vladi. Italijani zahtevajo le. da se narodnostno razmerje moči in parlamentarno posestno stanje tako ne premakne, da bi bil narodni in zgodovinski značaj italijanskih pokrajin šiloma spremenjen. in da bi s tem prišel konec narodno-politične eksistence Italijanov. Mi nočemo, da se nam daje prednost, ne dopuščamo pa tudi. da se nas zapostavlja. Govornik vidi v predlogi glede razdelitve okrožij v Dalmaciji odločno Italijanom sovražno tendenco, prednost slovenskemu elementu, in nasprotstva z izjavo ministerskega predsednika, da hoče predloga ščititi manjšine. Govornik je kritikova! tudi razdelitev volilnih okrožij in postopanje z mestnimi in kmetskimi občinami v PrimOrju. Kar se tiče spremembe poslovnika, ni govornik za to. da se ista spoji z volilno reformo. Ne glede na to. da bodo Italijani proti vsaki odredbi, ki bi količkaj kršila svobodo poslancev, so iz-lasti proti temu. da bi se omejila pravica in-terpeliranja. Govornik je izjavil, da hočejo Italijani z vsemi svojimi močmi sodelovati, da se volilna reforma uresniči, akoravno se je z njimi najhuje postopalo : zahtevajo pa, da da ohranijo svoje narodno popolno posestno stanje, da se zavaruje manjšine ter da se razdelitev volilnih okrožij ne izvede s tendenco, sovražno Italijanom, kakor jo predlaga zakonski načrt. Ako ne najdejo Italijani podpore za svoje želje in ne dosežejo tudi potom kompromisa, da se zavaruje pravica njihove narodne eksistence, tedaj bodo	žal — prisiljeni, da ne bodo inoirli glasovati za volilno reformo.
PosL dr. Verzegnassi pri poznava, da u vedenje splošne, direktne, tajne in enake volilne pravice popolnoma odgovarja političnim svobodomiselnim idejam. Vendar pri razdelitvi mandatov in volilnih okrožij ni vlada postopala pravično, marveč semtertje celo svojevoljno. To se je specijelno dogodilo v krono-vini Gorici in Gradiški. S tem. da je vlada za to deželo določila pet mandatov, is sicer tri za slovenski del in le dva za italijanski del. je storila Italijanom veliko, krivico, ki jo je treba brezpogojno popraviti. Govornik je tožil, da je vlada, nasprotno s svojimi izjavami. glede razdelitve mandatov v Istri upoštevala le število prebivalcev, ne da bi bila jemala ozir na višo izobrazbo in davčno moč Italijanov* Slovencem se je dalo prednost na račun Italijanov in posestno stanje Italijanov je omajeno.. Konečno je govornik zahteval italijanske mandate za Gorico, Gradiško in Kor-min, za Cervinjan in Tržič.
Posl. Svlva Tarouca je branil svojo stranko pred očitanjem, češ, kakor da bi ista bila sedaj proti razširjenju volilne pravice, izjavivši. da je on že ob uvedbi pete kurije izrekel prepričanje, da splošna enaka pravica ni najpravičneja, ampak splošna volilna pravica na temelju zastopstva interesov.
Predloga volilne reforme ne odgovarja načelu pravičnosti in enakosti glede zgodovin-
Umakni le zopet- svojo glavo — je zakričal poročnik s konja — in miruj : kajti, če daš le najmanje znamenje, dam te obesiti na stolp.
Stražar je izginil v hipu od okna in iva-niški konjeniki so skokoma hrupeli pod kamenita vrata ter jih zasedli.
—	Tu počakamo, da pridejo naši za nami! je za povedal poročnik.
Gričani, imajoči svoje hiše v bližini mestnih vrat, so začeli plašno pogledovati skozi okna, ker niso vedeli, kaj se ima tu zgoditi. Ljudje, prihajajoči iz mesta na trg marga-retski, so se zaustavljali in gledali nenadejane goste. Skoro je gruča ljudi zaprla ozko ulico vodečo od kamenenih vrat do posvetovalnice.
—- Kje je ključ od mestnih vrat ? so se vpraševali med seboj meščani po tiho, videči, da je to škofova četa.
—	Sedaj je vrsta na osmi insuli, da čuva ključ ! je rekel nekdo — ta je daleč.'
—	Pojmo na posvetovalnico, zvonimo! se je oglasil lekarničar Gialimello na tiho, dospevši slučajno na mesto.
_ — Pojmo ! Pojmo! r so pritrdili vsi navzoči.
Ali v isti hip je že udaril zvonec „lo-terščak** na mestni svetovalnici. Janslin se je
skega razvoja, kakor je to proglasila vlada, niti gospodarskim in kulturelnim pogojem in tudi ne bo imela učinka, kakor se ga nadeja ministerski predsednik, ker je to možno doseči le na temelju narodnega sporazumljenja. Ravno pod pritiskom volilne reforme bi moral parlament pod vodstvom vlade, ki ima jasne namene, z vso resnostjo pričeti reševati ta važni predpogoj. Govornik je za. spremembo ustave v smislu, da se razbremeni državni zbor. da se razširijo mc'je deželnih zborov, da se v državnem zboru tudi pretresava in sklepa o vnanji politiki, o stvareh armade in vojne mornarice.
Posl. Adler je izjavil, da pozdravljajo socijalni demokratje predlogo o volilni reformi. vzlic temu, da je v mnogem oziru pomanjkljiva. Kakor najveće pomanjkljivosti je govornik označil pravico do glasovanja z izpolnjenim 24. letom, izključbo ženskih, stalno bivanje in tajili skrutinij. Govornik je izjavil, da pozdravlja socijalna demokracija odkritosrčno volilno reformo. Ista se v tem razločuje od drugih strank, Id sicer priznavajo princip splošne volilne pravice, vendar odklanjajo vladno predlogo. Socijalni demokratje podpirajo vlado le v toliko, v kolikor postopa ista razumno ter daja ljudstvu njegove pravice. Socijalni demokratje se trdno drže svoje narodnosti : njim je mnogo na razvoju in oja-čenju države. Govornik odbija trditev, češ. da se je izključno udala ljudskemu gibanju s to pametno predlogo. Pripozna, da avstrijske vlade izvrše kaj pametnega le, ako so v to prisiljene, meni pa, da ni bil le strah pred masami, ampak da je imel pri tem velik vpliv obup radi današnjega razvoja Avstrije. Govornik je zavaroval socijalno demokracijo proti očitanju, češ. da jej nedostaja narodnega čut-stva. izjavivši, da služi socijalna demokracija prav tako svojemu ljudstvu, ali pa še bolje, kakor vsak naroden poslanec. Proletarijat ima poleg stanovskih interesov tudi še druge interese, izlasti interes na tizičnem, duševnem in kuiturelneni razvoju narodov. Proletarijat ljubi tudi državo, ki jo hoče spremeniti v ljudsko državo, in bo podpiral vlado le toliko časa, dokler bosta to zahtevala razum in potreba. V Avstriji mora proletarijat zgraditi ne le ljudsko državo, ampak državo narodov, (tovornik je svaril Nemce, naj ne pretiravajo svojih želj. kajti za želje nemškega naroda ni merodajno število mandatov, ampak pred vsem gmotni in kulturelni razvoj širjih mas. Le edino to dovede do miru vseh narodov. Govornik je konečno izrazil trdno prepričanje, da postane volilna reforma zakon in da se zbornica v svoji sedanji podobi več ne sestane. Parlament privilegijev, kurije in druge stvari, ki so vezale narodom roke. so mrtve in sveta pravica narodov pričenja govoriti. (Živahna pohvala .pri socijalnih demokratih).
• Grof Sternberg je v začetku svojega govora na silno oster način polemiziral proti posl. dr. Adlerju in hudo napadal vlado, katere koalicija s socijalnimi demokrati je tem nevarneja. ker je dr. -Adler danes sam izjavil, da ne bodo socijalni demokrati glasovali za državiie potrebe. Govornik je branil poljski klub pred napadi posl. Adlerja ter je ostro kritikoval volilno reformo., Izjavil je. da je ista predložena le v interesu socijalnih demokratov in mladočehov. Konečno je govornik izjavil, da je sicer za reformo, toda ne le za volilno reformo, ampak za preosnovo vsega državnega in upravnega sistema v smislu, ka-
bil dobro požuril. Na glas zvona so se Gričani razleteli na vse strani. Vsakdo je hitel k svoji hiši, da se oboroži in pripravi za vsprejem gostov, o katerih ni nikdo vedel, po kaj prihajajo, ali slutili so, da ne prinašajo nič dobrega, kakor navadno.
— ( ujete-li, možje! je zaklical Stanko svojim konjenikom — ti mčvredneži imajo dober nos !... Naprej ! Mladi poročnik je vspodbol konja in poletel v četo proti svetovalnici. Za njim so pohiteli - tudi vozovi s posodami, dočim je oddelek konjenikov, ki jih je spremljal, zaostal, da drži zasedena kamenena vrata in prihod na Markov trg.
Kakor pred tremi leti Grga Pri slin, tako se je njegov naslednik ustavil s četo pred mestno svetovalnico. Nu, tu ni našel nikogar. Niti enega samega stražarja ni bilo, ki bi mu naznanil, po k*\i je prišel. Poslal je nekoliko konjenikov v svetovalnico, naj poiščejo kako živo dušo, ali nikogar ui bilo nikjer. Ob vsem tem pa je vendar udarjal zvon rloterščak" in klical meščane, naj se zberejo. Konjeniki so tolkli po vratih, ki so vodila v tesni zvonik, aH bila so železna in zaprta. Konjeniki so nabijali s kopjem in buzdovani, ali vrata niso odjenjala in zvon je zvonil še močneje... a meščanov se je več in več nabiralo okolo Markovega trga. (Pride Se.)
kor .)♦• to omenil prof. grof Dzieduszvcki. Na r »Iu uprave pa naj stoji vlada, ki je izišla iz ljudstva, ki dobro |>ozna deželo in ljudstvo.
I'osl. Omiul (Romuni je izjavil, da bi 1 >il edino pravi princip volilne reforme v »loislu tendence političnega razvoja, da se vzpostavi ravnotežje med slovanskimi in ne-slov anskimi narodi in da se skupno število italijanskih, nemških in romunskih poslancev zjednari številu slovanskih mandatov. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v torek.
Gautseheva volilna reforma In Goriška.
Že park rat in tudi v včerajšnjem uvodne m «lanku smo konstatovali na lamentacije Italijanov, češ. <la so jhj Gautschevi volilni ret'»rnii silno prikrajšani in oškodovani, da >o ravno Italijani v resnici za Nemci najbolj favoriziran n a -r o d. kar se tire povprečnega števila volil-cev. ki bodo imeli voliti enejja poslanca.
Kakor pričo za resničnost te naše trditve moremo danrs citirati socijalistično glasilo _I1 Lavoratore^ — torej vir. ki je gotovo vzvišen nad sum kake pristranosti Slovanom a l»ril«*ir. To je gotovo za nas klasična priča. >11 Lavoratore" podaja namreč številke, a te n«- trpe nikakega prigovora.
Po zadnjem ljudskem štetju od leta 1900 | -t« j« < i oriško-4 Gradiška 141.000 Slovencev in 81.000 Italijanov. Potemtakem hi imeli dobiti Slovenci po « n mandat za 47.000 prebivalcev. Italijani pa za 40.500. Po zadnjem ljudskem štetju šteje nn'sto Gorica 17.132 Italijanov. 42« »1 Slovenca in 2138 Nemcev. I>o-i pi>nik \ _I>avoratore"t zaključuje: -Kes je. j da je Gorica po večini italijanska, ali med j večino in izklj ličnostjo je velika razlika. | M<>rda je trdo. grenko, kar pravim ta. ali jej -veta resnica, da je Gorica mesto z mešanim prekiraistron
T.«ko je torej tudi .. Lavoratore" s števil- j kami podkrepil našo trditev, da so vse tožl>e Italijanov poj>olnoma neoMiovane. hinavske, in 41.« imajo le ta namen, da bi izsilile novo krivico Slovanom na šk»»do.
Boji povodom inventariziranja na Francoskem.
Kakor javljajo iz Pariza od H. t. m. je r raznih krajih zopet prišlo povodom inven-t.inziranja do nemirov. Crov, stotnik '»o. |>olka topni>tva v \ annesii ni hotel dati potrebnega omdja. - katerim bi razbili vrata neke cer-kv»-. i zato je bil kaznovan z zajiorom v trdnjavi.
Toženih je tudi več /upnikov, ki se bodo inorali braniti pred sodiščem, da so -e protivili inventarizaciji.
Drobne politične vesti.
Vojaška inšpekcija v I> a 1 m a-ciji. Iz Zadra javljajo : Dne 14. ali 15. t. ni. pridejo -emkaj nadzornik trdnjavskega toji-lii-tva. FML. K esc ha. generalni nadzornik, general topništva grof <reldern-Egraont in kon-treadmiral Ziegler. predsednik tehniškega oddelka vojne mornarice, ki se skupno z zader--kim vojaškim poveljnikom, generalom Van*-noui. podajo v Kotor na vojaško inšpeci-ranje. Kakor se govori, nameravajo zgraditi tri nove forte blizo utrdb, ki jih je zgradila < rnogora.
Reaktiviranje vseučilišča v O 1 o m u c u. Kakor poroča »Politik", izide | v tem letu cesarska odredba, s katero bosti reaktivirani jundična in modroslovna fakulteta v Oloimieu z nemškim in češkim učnim jezikom. S to naredim hi se konečno rešilo vpra-šanje moravskega vseučilišča. V Olomucu obstoji že bogoslovna fakulteta.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje nastopna
volilna shoda:
danes v soboto 10. t. in. ob 8. uri zvečer na Konto vel j U V dvorani ,,Gospodarskega društva" ; jutri v nedeljo n. t. m. ob 4. uri po pol 11 dne pri SV. Alojziju v go-gostilni „Pri novem stoletju" (Al Nuovo Secolo).
Na obilno udeležbo vabi	ODBOR.
Domače vesti.
Shod volilcev III. mestnega vol. razreda. Sinoćnjega, po pol. društvu rEdinost"* sklicanega shoda, se je udeležilo častno število volilcev. Shodu je predsedoval dr. Rvbar, ki je označil pomen shoda : dr. Slavik je razložil stališče pol. društva „Edinost* ter predlagal resolucijo.
da se slovenski volilci III. razreda vdeleže volitve le pod pogojem, da se obe opozicijonalni stranki, ki nastopajo v volilni borbi proti vladajoči stranki, zedinijo na edino listo, za katero naj vsi slovenski volilci volijo, da tako omogočijo. da pride v mestni svet gotovo opozicija.
Debata, ki se je razvila o tej resoluciji, je bila zelo živahna. kajti vdeležila se je je cela vrsta volilcev. mej njimi gospod Kopač v imenu socijalno-demokratične stranke.
Resolucija dr.a Slavika je bila vsprejeta z vsemi proti enemu glasu.
Politično društvo -Edinost; v Trstu
priredi r nedeljo dne 11. t. in. oh 11. uri predp. volilni s h o <1 v prostorih r(iospo-darskegu društva" (pri vdovi) v Rojanu.
Vabljeni so vsi volilci okraja Rojana, da »e polnoštevilno udeleže.
— Proglas socijalno - demokratične stranke. Kakor smo že javili, nastopi soci-jalno demokratična stranka v III. mestnem volilnem razredu s samostojno kandidatno listo. V ta namen je izdala proglas do meščanov in volilcev. v katerem razvija svoj komunalni program, ki zatrja. da hoče socialistična stranka na polju občinske uprave, čuvati interese delavcev in vseh drugih, ki delajo za mezde in plače.
Komunalni program socijalno - demokratične stranke je zelo razsežen in obsega 39 členov. V kolikor je ta program administrativne. gospodarske in kulturne naravi, bi ga mogla — 7. malimi izjemami podpisati tudi naša stranka.
Interesantno pa je. da glasilo doslej gospodovalne stranke -II Piccolo** reagira na ta program socijalistične stranke s tem. da pravi, da ima gospodovalna stranka isti program. Ni-li interesantno to ? Ali tu je razlika je neko vprašanje vmes. Vprašanje je namreč, da-li se kdo le teoretično izpoveduje za kak program, ali pa ga tudi v praksi iz v r-šujeV! Doslej gospodovalni stranki ne bo gotovo nikdo s pošteno vestjo pisal spričevala, da je dejanski in v praksi izvrševala program. ki ga je sedaj razglasila socijalistična stranka. S programi za parado povodom volilne agitacije pa ni nič pomagano.
Simpatičen nam je tudi zaključek manifesta socijalno-demokratične stranke, ki je tudi narodno-politične naravi. Tam je rečeno: r Občinska avtonomija bo imela v socij ali stični stranki odločnega in iskrenega branitelja proti samovlastnosti in nasilju od strani državne oblasti: ona napravi iz nje kal in jedro tisti nacijonalni avtonomiji, ki napravi konec odijoznim in protikulturnim narodnim bojem. Boji. ki so v infamno pretvezo buržoaziji, da se ohranja nadvladje in lažnjiv izgovor, da se odteza razrednemu l>oju. ki je glavna pot pro-letarske in socijalne emancipacije. Ne torej
malenkostne borbe med narodi, a ni p a k varovanje pravic in ugleda 11 a-rodne civilizacije, umerjene i 11 oplemenjene po spoštovanju do d r u z i h n a r o d n o s t i i 11 tudi in še posebno manjšin. Ne napadanje in tlačenje, ampak b r a t s t v o i n p r a v i c a v razmerah med raznimi narodnostmi, pome-njata rešitev narodnega vprašanja po duhu tolerance in jednakosti. Odprta bodi pot razrednemu boju. ki bo ustvaritelj zgodovine in napredka človeškega.
Rekli smo in ponavljamo, da nam je ta narodno-politično-socijalna enuncijacija simpatična. Ali proti enemu se moramo zavarovati najodločneje proti temu namreč, ako bi se hotelo tudi slovenski narodni stranki v Trstu očitati, da jej je bil narodni boj kedaj v pretvezo za dosezanje nadvladja nad drugimi narodi. Nikdo ne more navesti nijednega slučaja, ko bi bila naša stranka zahtevala v nacijonal-nem pogledu kaj več. nego gre našemu plemenu po pisanem in človeškem pravu in po tistih principih, ki so obseženi — v manifestu socijalno-demokratične stranke ! Če bi hoteli mi danes pisati rekriminacije. bi se bavili z vprašanjem, da-li je v borbi med nami in I talij ani vedenje italijanske socijalne demokracije vsikdar odgovarjalo tistim lepim načelom in duhu spoštovanja do naše narodnosti. ki jih uveljavlja manifest socijalno-demokratične stranke ! ! Ali mi nočemo pisati re-kriminacij. ampak konstatujemo le dejstvo, da je naše postopanje bilo vsikdar v soglasju s principom enakosti in pravice.
Nekaj o našem srednjem šolstvu: Na tem polju se je začelo v zadnjem času zlasti vsled inicijative mlajših močij nekoliko živa-hneje gibanje. Dne 12. svečana t. 1. zbralo se je v posvetovalnici I. državne gimnazije v Ljubljani 20 profesorjev iz vseh ljubljanskih srednjih šol k posvetovanju o slovenskih učnih knjigah za srednje šole. Zalibog je bila realka slabo zastopana: prišli so le taki. ki so o enketi slučajno izvedeli, oficijelno se jih ni vabilo. Poročilo o tem sestanku se je poslali* samo ljubljanskemu nemškemu uradnemu listu, dasiravno bi stvar zanimala vso slovensko javnost in gotovo ne v zadnji vrsti slovensko dijaštvo, predvsem bodoči profesorski naraščaj. — Shodu je predsedoval sklicatelj ravnatelj \Viesthaler, zapisnikar je bil dr. Tominšek. Na predlog dr. Hešiča se je volil za vsak predmet ožji odsek, ki naj bi imel v evidenci učne knjige in pisatelje za svoj predmet. V te odseke so se izvolili : za verouk : dr. Levičnik. dr. Opeka, dr. Svetina : za latinščino : dr. Požar. dr. Tominšek. \Viestha-ler : za grščino : Bartei. dr. Požar. dr. Tominšek : za nemščino : dr. Bezjak, dr. Slebin-sier. Stritof: za zemljepis in zgodovino: dr. Lončar. Orožen. dr. Žmavc : za matematiko in prirodne vede : dr. Kušar, Macher Sene-kovič. Sin ković : za pedagogiko: Črnivec, dr. llešič. dr. Kušar. Za moderne jezike na realkah ni bilo strokovnjaka na shodu, istotako ne za deskriptivno geometrijo. - Latinski slovar izide, kakor se je obljubljalo, šele v dveh letih in sicer v dveh izdajah : v manjši šolski in v veliki izdaji : rediguje ga ravn. \Viestlialer. Latinske vadbe za 5. in razred (spisal prof. dr. Breznik) so že natisnjene in aprobirane : za 7. in -S. razred napiše latinske vadbe isti avtor. — Pri grščini se je rešilo tudi načelno vprašanje o učnem jezik 11. Iz praktičnih (!) ozirov se je predlagalo, naj ostane za grščino nemški učni jezik : vendar so se posamični govorniki ostro izrekli proti nepedagoškemu načinu, da bi se n e z 11 a 11 i jezik grščina po u č e v a 1 11 a p o -d 1 a g i d i j a k o 111 111 a 1 o z 11 a 11 e 11 e 111 -š č i n e. Končno se je vendar sklenilo soglasno. naj bodo iiaše-sr e-dnj e-ž o 1 e popolnoma slovenske, da 11 a m bodo vzgajale značajne slovenske može. Ta skiep je poročevalce- v rLaibacher Zei-tung~ z a m o 1 č al! — Za slovenščino sicer eksistirajo vse učne knjige, vendar so na eni strani prepomanjkljive. na drugi obložene s
PODLISTEK.
Spomini na deda.
Spisal Franjo Kraiovec.
Sto in stokrat se spominjam njega, svojega ^tarei;a očeta, vodnika svojih mladih dnij. V |M»>kočirih urah šamnega veselja, ob brezkončnih časih moreče tuge. ob mamečem vonju prve pomladnje sapice, ob iglastih pikih zimskih znanilcev, ob visoki |>esnu življenja. oh -inisereni" minljivosti .— — vselej. v>elej mi splava duša nad oni slamnati krov, jmmI čegar toplim varstvom je nekoč udarjalo njegovo dobro, blago srce.
«>b tužnih trenotkih. ko mi *rce drhti v žalnem ihtenju. in se nn prsa trgajo neznosne boli. tedaj se preselja moja duša v ono borno
bajto___ In takrat se mi razhlaja vroče čelo,
in daša se koplje v sj>onnnih minole blaženosti. I Mu kako sem te ljubil in te ljubim, ti »olnce mojega življenja ! Kako dragi so mi *pomini na-te. ne zamenjal bi jih ža vse znanj** tega mrzlega sveta. Kje so časi, ki sva jih preživela skupaj! Minuli so1: ostal je samo spomia nanje/ >p©min take sladak in. tako grenak ! Da, spomini Čuvati jih hočem, bdeti nad njimi kakor je- bdelo tvoje dobro oko' nad mano I Spomini fta molitvice, ki sva jih molila -kupno, spomfoi na mehke "gredice in
rosne cvetice, ki sva jih gojila tako skrbno : spomini na gozdne knlatcev ki so. jih negor vale naše roke. spomini na neutrudni čebelni rod, ki nam je oslajal bedno življenje, spomini na najine pogovore, otroške. _ pobožne, učene in zabavne in naposled spomini na tvoje dolgo, slaja in ti-pkosti polno življenje : oni porajajo v mojih očeh solze toge in veselja. Bili so to časi. tako lepi in prelestni. kakor za večno trajnost vstvarjeni.
Vse te ure so potekle, vsi ti dnevi so minuli, in vsi ti časi so za mano. in ne ena ura tega življenja se ne povrne. — samo spomini, edino spomini na to bajno dobo življenja mojega! Davno je teiuu. in iz mladeniča/ki si ga ti o stavil siroto, je skoro postal mož. 1» komaj je zatemnilo solnce tvojih oči, potegnili so me življenja viharji in me ponesli sal»o čez drn in strn. In marsikakemu prijatelju sem se vrgel na prsi. po tvoji izgubi. in mislil, da v njih bije tvoje dobro, milo srce ; a mrzlega in strupenega gada sem našel na njih. In glej. vse one nade. ki sijih stavil va-me. so se razplinfle; in od vsega onega, o čemer sta sanjali najini poletni duši, kar nama je rodilo tako samozavest, kar se je nama zdelo tako lahkot dosegljivo in izvedljivo in kar nama je vzbujal cele valove ▼eselja : glej. od vsega tega je ostalo satno hrepenenje....
Oh blagor ti. mila duša, da nisi videl, kako je varalo življenje človeka tebi „najdražjega ! Blagor tL <Ja si prej šei- v.večnost,
nego si se prepričal, da nisi bil sani varan na svetu ! Blagor ti. da si poprej poletel v one zorne višave, in nisi videl mene ponižanega, trpečega in obupanega.... Tiho in mirno snuješ že vrsto let tam pod cerkvico sv. Krištofa. Razbremenjeno je tvoje trpeče truplo, pozabljene« je tvoje ime pri sorodnikih in prijateljih. poniznila je tvoja ruša, mokroten mah jo odeva, in preraščena je prek in prek, strt je leseni križ nad tvojim grobom in raz-glodan od črvov, vendar — spomina tvojega o mojem srcu ne razgloda noben črv in ne uniči noben čas !
* 1
' - * *
Da ste ga poznali mojega starega očeta! Ni bil navaden človek. Narava ga je bila bogato obdarila z raznimi darov U a kaj, ko je samo 10 tednov poliajal v šolo. Tembolj se je v zavednosti svojih zmožnosti obrazoval kakor samouk in si je z lastno pridnostjo prisvojil marsikako rokodelsko zmožnost, ki se jo je kdo drugi učil par let. Bil je urar, knjigovez, strugar in mežnar — vse ob enem. Dolgih 51 let je bil cerkovnik romarske cerkve sv. Mibela. V mlajših letih, ko je bil še cerkovnik, je po bližnjih župnijah hodil na biro, popravljal, razdiral, kuhal in maza] ure po cerkvenih stolpih. Tako je ostal kar po par tednov pri kakem župniku in povezal mu je vt«e knjige od najmanjše drr največe.
(Pride še.)
prevelikim literarno-zgodovinskim balastom, Naglašala- se je tudi potreba specijalnih izdaj slovenskih pisateljev. V to svrho namerava tir. Tominšek napisati slovensko antologijo. Pn-značilno je, da se za zgodovinske knjige ni moglo dobiti nobenega pisatelja, dasi bi se v prvi vrsti ta predmet moral poučevati v .slovenskem jeziku. — Izražamo željo, da bi tem sklepom sledilo tudi intenzivno delo, da m-tako slednjič reši za slovenske profesorje m-preveč častno poglavje slovenskih učnih knjig: neumljivo nam je le. zakaj se k posvetovat m ni pritegnilo tudi izvenljubljanskih slovenskih profesorjev.	Po „Omladini".
Na znanje. Podpisani naznanja vsem. ki imajo posla v uradu političnega društva ,.K<li-nost". da je ta urad odprt 1 e vsaki delavnik o d 6. do 7. u r e zve č e r.
Urad političnega društva „Edinost". Obrekovalcu slovenskih učiteljev na tržaških državnih ljudskih šolah v album. (Zvršetek.) Dopisnik v graškem listu je tudi imenoma navel dva učitelja, ki se ne strinjata žnjim. Kaj bi počeli ti oholi gospodje, ki s,, brez vsposobljenja za tukajšnje .razmere, ako bi jim ravno tista dva učitelja ne pripravljala otrok in omogočala vršiti svojo nalogo. Naj le hvalijo Boga. da se ta dva učitelja mučita in da vzgajata deco tudi s pomočjo deželnih jezikov in jo preparirata za nadaljnji pouk. Gospodje naj se le ne zanašajo preveč, da bo za večno služboval dež. šolski nadzornik, ki jim bo tako naklonjen, kakor jim je sedanji: ki zatiska obe očesi, da ne vidi vaše neusposobljenosti za tukajšnje razmere in vam omogoča obstanek tukaj. Kden napadenih učiteljev ima že 34-letno učiteljsko dobo za seboj. Služil je prvotno na Kranjskem in Stajarskem, a tu v Trstu slu/i že 30. leto. V vsej tej dolgi dobi službovanja mu ni še nikdo od desetorice deželnih šolskih nadzornikov očital nesposobnosti, kakor dola to pobalinski dopisnik v „Grazrr Tagblattn". ki pa bržkone ni storil tega iz lastnega nagiba. marveč po navodilu svojega protektor;a. Le-ta bi se hotel menda s takim izzivanjem prikupiti kaki vplivni osebi, da bi mogel seči svoj cilj, ki se mu je sedaj tako ponesrečil.
Tudi vsa spričevala priznavajo onemu slovenskemu učitelju veliko zanimanje za vzgojit izročene mu dece in vestnost na pouku. Najbolje spričevalo pa 11111 daj a armada bivših učencev, ki se še vedno hvaležnim srcem spominjajo nekdanjega učitelja. In mnogo teh jih je v visokih službah.
Vsem slovenskim učiteljem polagamo goreče na srce. naj se zavzamejo za nas. na; se potegujejo za našo narodno stvar — za obstanek slovenskega učiteljstva na državnih ljudskih šolali v Trstu : naj z nami vred pr<»-testujejo proti takemu izzivanju in žaljenju slovenskih učiteljev od strani objestnih VeL -nemcev ! Ker po takih žaljenjih, kakor jih j prinesel „Grazer Tagblatt". niso žaljene samo posamične osebe, ampak skupnost slovenskem učiteljstva ! Tu se slovenskemu učiteljstvu \ obče odreka sposobnost za pouk v družili jezikih. Tu treba, da se slovensko učiteljstv pokaže solidarno : eden za vseh. vsi za enega ! Vsakdo naj pripomore po svoji moči. da na-.< stvar postane — stvar slovenske javnosti ! A tudi gospoda poslanci tam gori v parlamenti, bi se morali začeti intenzivneje zanimati za razmere na tukajšnjih državnih šolah, ki stanejo lepega denarja i/ žepov davkoplačevalcev. Neizprosno moramo zahtevati odslej, da se bodo na teli zavodih nameščali odslej le taki učitelji in učiteljice, ki bodo vešči deželnim jezikom. Ker le s takim učiteljskim osobjem bodo te šole res vršile tisto nalogo, r a d i kat e r e so bile ust a 11 o v 1 j e n e. Te šole morajo služiti v prvi vrsti domačinom ! !
Iz Sežane. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Sežani je poslala g.ca Fani Živec, učiteljica v Dutovljali, 8 K 4<> stot., ki jih je nabrala na svatbi g. Zvaba v Skopem. Najprisrčnejša hvala gdč. nabirate-Ijici in njenim darovalcem. G.ca Ivanka- Lozej je poslala 1 K kakor vstopnino na veselico, ki se je ni mogla udeležiti.
V zadnjem izkazu darov ženski podružnici v Sežani je stalo, da je Božič, daroval 2 K: to je bila .pomota, ker ""daroval je Rožič. - '
Promet vlakov v .Ricmanje na praznik sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. se ustavita na postajici v Ricmanjih tudi osebna vlaka št'. 1 '2'2 (odhod iz Trsta-sv. Andrej ob 2. uri minut popoludne) in vlak št. 121 (prihod v Trst-sv. Andrej ob 1». uri 2" minut zvečer).
„Ga že majo*4 ! Prejeli snio :. Pozivu tukajšnjega lista „Indipendente". naj posestniki hiš od vladnega razglasa mestnih volitev o<l-trgajo' slovenski in nemški tekst, se že odziv-ljajo. V ulici Geppa št. 16. je bil razobašen trojezični razglas. Ko je pa izšel „Indipen-dentov" poziv, je izginilo nemško in slovensko besedilo in ostalo je šamolaško!
Ker je v imenovani hiši precej slovenskih strank, poživljamo vlado, naj primerno ukrene-ter dade zadoščenje vžaljenim slovenskim strankam.
Dar vsem Slovanom. Nekoliko odličnih pristašev cirilometodijske misli
v Češki
daruj«* lO.OfM) iztisov. harmonizovane vseslo-vans"ke velehradske himne, „Bože, cos račil pred. -tisici rekv.-..- od VI. iStastroga. Vsak učitelj ali duhovnik katerega koli slovanskega
naroda, zamore dobiti en izvod omenjene
* Velikanski načrt kanala je vsprejel
Odobren načrt se tiče kanala za plovbo preko jezera Erie in Oliio. ki ga bodo gradili z 250 mil. markami. Opozicija je bila velika, ker vode. potrebne za kanal, oslabe slap Niagare. Skozi novi kanal bodo plovile ladije iz New-Vorka ali iz kanadijskih pristanišč k Tihemu Oceanu preko jezera Erie. reke Mississipi. meksikanski zaliv in panamski kanal.
* Hotel brez računa. V nekem mestu
last-an-
»ležkem jeziku, ki se glasi nastopno : Hotel...
moderni konrtort.
kuhinja.
čarobni razgled, veliki vrti. sijajne terase. — Lastnica hotela ni odredila nikake cene za sobe in za jedi. Gostje zamorejo, prej nego odidejo, priti v pisarno in tam plačati po svojem osvedočenju. sodu in vesti. To čudno postopanje služi samo za to. da pride hotel na glas in da se uvrsti med glavne evropske potovalne knjige, ter ni drugo, nego reklama za prvo poslovno leto.
linme. ako -e prijavi do 31. t. m. in ako do- kongres severoameriških držav v AVashingtonu.' ]>ošlje 25 stotink za poštnino. Obrniti se je na _Kuch < vrillo-Methodejskv v Vekhradu. Moravska-. *
Pošiljanje vzorcev vina na Angležko. 1 »d »edaj naprej se zamore na Angležko in Irsko pošiljati vzorce vina do 314 gramov 14 « 112 unč) kakor vzorce pisemske pošte pod poboji, ki veljajo za tekočine.
Aretovana je bila :i4-letn:< služkinja
\| ,, ij i P in sicer na zahtevo gosi>oda Ivana jrižne Italije se nahaja hotel, a njegova I)< »brinja, >tamg©čega v ulici del Pozzo bianco niča je izdala reklamo na francoskem m -t. 7. <io>pod Pobrinja jo je pa dal aretovati
,,10 ker mu je tekom dveh mesecev ukradla Nova hiša prvega razreda.
rila' za blizu K*> krm, vrednosti in centralna kurjava, najtineja parižka
pa en 1» »kronski bankovec.
200 jajc je bilo ukradenih na trgu pri
rudečem mostu kmetici Rozaliji Knaits. doma iz Istre; Prodajala je jajca na omenjenem tr-u. a <ločim -e je ona za hip ozrla, drugam. jej je neznan tat o«lnesel jerbas z vsemi
Prijavljena tatvina. Kočijaž Anton roiula. kije v službi pri go>jKwlu Evgeniju Osvaldelta v ulici Media št. 2*. je prijavil \.-i-raj predpohulne na policijskem komisari-atu v ulici Litini Hicci. da je neznan tat ikral iz hleva na škodo njegovega gospodarja -± volneni ogrinjali, vredni 14«» kron.
Ovadil je svojo ljubico. 22-letno ku-irico Antonijo S., na j>oliciji včeraj predpo-lii. Peter Feijančič. stanujoči v ulici S. M lurizio št. 7. Njegova ovadba se je glasila, i 11 >4i je Tončka ukrala !♦> kron denarja. Ton« ku. ki stanuje v ulici Montecuceo. je bila ,/miui na j»olicijo. tam zaslišana in potem /niiMfiia ua nvoIkhIo.
repa 9 Kranjske, je v vaeh letnih dobah v zalogi J osipa D o 1 č i ulica' Sorgente 7, telefon 14G5. (227)
\/p|ptrnnvSn9 Luifc» Tre vi san, Trst, VtJItUl tJUVIIId razpošilja kavo, riž, olje, južno sadje itd. Zaloga kolonijalnee^a blaga. Poštni omoti 5 kg se franko nemudoma odpošiljajo. (231)
Brzojavne vesti.
Avstro-švicarska trgovinska pogodba podpisana.
DUNAJ 9. Danes pre<lpolu<lne je bila v nunisterstvu za vnanje stvari podpisana nova j trgovinska pogo<lba med Avstro-O grško in Švico. Poirodba stopi definitivno v veljavo oni dan. ko se izvrši ratifikacija ter ostane v moči do .11. decembra li»17. oziroma jo ena ali! druga stranka lahko odpove <lue :»1. decembra j 1915.
t
Gi>9.7o 240.45 117.45 3>:i.50 19.11 95.6J. 11.30
672.— 240.50 117.42 23.40 19.12 95.75 11.30
Koledar ln vreme l>mne9: .Spomin trnjeve „ Jezusa: l»ragnj: sjtana — Jutri- Heraklij in - /int: « »nimir : Kadoja. — Temperatura včeraj: ob
r. uri popoiudoe -+- 11* Celaiu«. — Vreme včeraj:
Društvene vesti in zabave.
Plesni odsek Sokola , naznanja vsem bratom in njih cenjenim prijateljem, da se plesn«- vaje pod vodstvom prof. i	pkNi. Umeka. vsako >olx>to redno
*	nadaljuj* io. Vse one gospodične
m «*>sj»odjc. ki SO plesali-Slovana", v. naiirošeui. da m- v soboto vdeleze plesne ker s4» slike jiotove.
Društvo .Narodni dom~ v Trstu ua-
/n. i«i.i. da je vWa dvorana „Narod, doma" . -It .1... dneve : 1 7. t. ni. bo predava m ple- v«»jaških ča>tnikov. Is. t. m. !»<• »i>- i-tava - Dramatičnima društva".
I *«»-» !.no m- pa opozarja si. občinstvo. da v u«ileljo 1. aprila umetniški kon-r t slav. »lovaaske^a virtuoza On d r i č k a. i m j».«ln>bno-ti te<ra koncerta se ob-
tviio svojectttaio.	«■
Gospodarsko.
Filoksera v Dalmaciji.
Vsi politični okraji Zadar. Šibenik. Heii-. . I^rniš in IVomina ter katastralni ob-itli/na in Ljubotica v trogirski občini so in okuženimi <*1 trtne uši. ostale ka--t:.ihie občin* v trogirski občini so pa pro-_ -»-ne sumljivimi.
Nemški kapital v Srbiji.
_\Viener Allir. Zeittmjr" je priobčila vest / iM-le^a^rada. da je srbska vlada j>odelila HNtjo nekemu <ioUtahmnln za tovarno d;tdkoria. potem »e dve dru«ri komesiji za . Mini sladkorja v Požarevcu in Sabcii. Za e velike Hnancijalne »ku-
Balkanska banka.
»delovanjem dunajske bankovske zveze koliko sofijskih uglednih tvrdk je v So-i i-tam »vijena „Balkanska banka** (Baaqu* ti mune**) /. klavnico » inilij. levov JMU* 4ni« po levorl. Banka ima nalogo, da
u . •.» ' j» *	/veze in'-'! A \ -trii«' in T>*»1 -
.. . * . i * f -i _r#ijo. im i ■■■	-
Kneginja Elizabeta Windischgratz.
DUNAJ !». Stanje kne^inje Elizabete NVindischgratz je trajno povoljno.
Ogrska kriza.
BUDIM I * KŠTA i*. (Oirr.sk i biro), ster notranjih stvari je razveljavil protestni sklep mesta Kečkemet proti imenovanju vlad--Tržaškega liejza komisarja. Skupščina županije Szolnok-Doboka je sklenila, da ne vsprejme na znanje imenovanje kraljevega komisarja. <la protestira proti imenovanju in da ne bo podpirala komisarja.
Kraljevi komisar Riulnav je določil volitev župana na marca. Rudnav želi. tla bi bil izvoljen županom sedanji namestnik županov Rozsavi»lgv.
Romunski odposlanec na Dunaju.
BUKAREŠTA (Atence Kumaine). I i om unski odposlanec Krnil (i bika je prosil za umirovljenje. Njegovi prošnji se je ugodilo. Naslednik inu se ni določen.
Francoska ministerska kriza.
PARIZ H. Predsednik Fallieres je danes
Darovi.
v- i 5,1
Bralno pevsko društvo Slavnik
-vi^TH-it ■ ft^rJlT"odstopa nakazani zn<»sek K
ovan \h> bralnem pev. dr. _\'enec" v Ko- inv^tarizarijo. _dro;4w sv. Cirila iti Meto<lifa-*
predpoludne eno uro konferiral s senatorjem Poincare. Bouvier je vsprejel danes nemškega poslanika kneza Radolina.
PARIZ M. Predse<lnik Fallieres je ponudil Sarrienu sestavo novei»a kabineta. Sarrien j«* izjavil, dn se hoi-e prej posvet«»vati s svojimi prijatelji.
PARIZ Pogajanja o sestavi novega kabineta so doslej ostala brezvspesna. Bour-geois je misijo, da bi sestavil novi kabinet, odklonil iz zdravstvenih ozirov. Govori se pa. da je v slučaju pripravljen vsprejeti listnico ministerstva vnanjih stvari, izlasti v kabinetu, kateremu bi načeloval senator Poincare. Med radikalnimi senatorji je opažati dve. struji. Prva je za ministerstvo Clemenceau. druga za Bourgeois. Nedavno osnovana socijalistično-radikalna levica, ki šteje sicer le členov, je sklenila podpirati le izrecno radikalno mi-' nisterstvo. Demokratična levica, kateri nače-luje Bourgeois, je namignila Bourgeoisu. naj vsprejme ministersko predsedstvo, vendar je Baurgeois baje ponovil svoj odgovor, ki ga je dal predsedniku Fallieresu. izjavivši, da si mora b< »doči kabinet postaviti kakor posebno nalogo, da zopet združi republikanske stranke. Enako se je izrazil tudi ('lemenoeau v listu _Aurore~. . . v-	. ,
inventarizacija cerkvenega premoženja i	na Francoskem.
PARIZ !♦. V vasi Saint Gingolplu li spada deloma k Francoski, deloma k Švici, so vso cerkveno- opravo^ prenesli iz francoske v švicarsko cerkev, da na ta način preprečijo
Trgovina.
Borzna poročila dne 1». marca.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.60—240.80,
Francija Iv 95.70—95.85, Italija K 95.60--95.80,
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.45---117.60, nemški bankovci K —.— —.— *
avstrijska e'inotna renta K 99.70—100.—, ogrska kronska renta K 94.85—95.15, italijanska renta K j —.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672.—
državne železnice K 673.-- 675.—. Lombardi K
124.50 1!6.50 Lloydove akciie K 683— 793 — Srečke Tiaa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — ! do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-den kredit 1889 K 302 do lr l.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	101.25 101.20
„ „ srebru	101.15 101.10
Avstrijska renta v zlatu	113.— 117 95
v kronah	99.90 99 90
Avstr. investicijska renta 3'/»•/. '»0.95 90.95" Ogrska renta v zlatu 4%	113.— 113.10
kronah 4°,.	95.05 95.05
„ 3VS	85.S0 85.90
Akcije nacijonalne banke	1634.— 1633.—
Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državuih mark 20 mark * 20 frankov 10) i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep). — Francozka renta 99.70, italijanska renta 105.30, španski exterieur 94 87, akcije otomanske banke 646.—. Menjice na London 251-50.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —•— Lombarde 132'— unificirana turška renta 95 12 avstrijska zlata renta 100 10. ogrska 4°0 zlata renta 95.05, Landerbank 4L -J- ■ , turške sre čke 143-—, parižka banka 15*76, italijanske meridi-
onalne akcije--, akcije Rio Tinto 16 94. Trdna.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90. Lombardi 29."V16, srebro 5-V«, španska renta 931; lijanska renta 1(4*;, tržni diškont 3'/,, menjice na Dunaju —.—. Trdna.
Tržna poročila 9. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 16"62 do , r . K 16-64. rž za april K 13 o2 do 13 6-i, ves za april 7 I od K 13 44 do 13 46 koruza za maj K 13 70 do K 13 72.
Pšenica: ponudbe in povpraševanj* srednje, tendenca ugodneja. Prodaja l'.OCO meterakih stoto v, za 5 stotink višje Druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno.
New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, za 5 do 10 stot nižje. Prudaja: 13.000 vreč.
Havre. i Sklep ) Kava Santos eood average za tekoči mesec 48.—, za marec 48.50 Mirno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good •average za marec 39—, za maj £9 , za s-ptemher 40 za december 4l'.a/». — Mirno. — Ivava Rio navadna loco b9—41, navadna reelna 42—43, navadna dobra 44—46.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za marec 16.65. za april 16.75, za maj 16.90, za junij 17.—, za julij 17.10, za avgust 17.25. Mirno. — Vreme: nestanovitno.
London. Sladkor iz repe surov 83/„ Sb Stalno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, za april 15.50. za maj-junij 15.75, za maj-avgust 15.75 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.95, za april 23.90, za maj-junij 23.80. za maj-avgust 23.45 (trdno).
—	M »ka za tekoči mesec 30.15, za april 30.40, za maj - junij 30.65, maj - avgust 30.6u (trdno). — Repično olje za tekoči inesec 55.75, za_ april 55.75, za maj-avgust 56.75, za sept.-dec. 57.— (mirno).
—	Špirit za tekoči mesec 39. '/j. za april 39.l/s za maj-avgust 38.3/„ za september-dec. 35.3/, (mirno).
—	Sladkor surov 88° uso nov 21.--21.(stalno),
bel za tekoči mesec 24.T/„. za april 25. za maj-avgust 25. '/s, z® oktober j an u var 26.3/(J (mirno), rafi niran 56.— —56.50 — vreme: nestanovitno.
MALI OGLASI.

Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ===== Plača se takoj. ==
Prva slovenska zaloga
in tovarna pohištva
ANDREJ JUG — Trat, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim !
Kislo zelje
Dekle
desno.
ml&do, pošteno, čvrsto, se sprejme takoj v službo. Ulica Giovanni Boccaccio 2, III.
(256)
Soba
Kravi
meblirana, s brano, se odda v n»jem najraje dijaku, v bližini kolodvora. Naslov pove , Inseratni oddelek'- „Edinosti".	(263)
dve lepi, 6 pa 7 let stari, s teleti, krotki in izdatni molznici, dobri tndi za vožnjo, sti na prodaj v Senožečah št. 81.	(265)
<tlinprinr je naJ^0,ie v oš čilo za čevlje. PraSajte OU|lt5rlUl p0 cjem v vseh prodajalnicah. Tovarna V. P i p p a n — Trst — ul. Čarpiaon št. 2.
(263)
7pryiliicpp	klf. se proda po nizki ceni za
fcClIHJloiit? cerkvijo v Rojanu. Pripravno za dvorec, ali za večjo hišo. Naslov pove ..Inseratni oddelek" „Edinosti-4.	(267)
G i o v. P 1 i s k a, Corso št. 13, izvrši vsa-koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(-t>2)
celi (17 kujig) je na prodaj
po jako nizki ceni; obrniti se na ,.Inseratni oddelek'* i ta- „Edinosti".	(257)
(Sledi na četrti strani)
Urar
Conversations Lexikon
Podpisani priporoča si. občinstvu svojo
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
v ulici Torre bianca št. 45
in gostilne
' ul. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste	£nte Dvornik
trgovec z vinom.

V'fEJ
I O »• O O 1

Tovarna pohištva
^teksanOer Zm j&nzi
ulica Tesa Štv. 52. T\ (lastna hiSa).
ZALOGA: PIRZZR R0SRR10 (šolsko poslopje). Oene, da •• nI bati nobone konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po occ= posebnih načrtih, ^cccccooccc-
Ilutrovaa oenlk brezplačno ln franko

lOiiOiiOnOHO liOilOnOHOliO'lOl
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tOTarna pohifttra m itrojevnim obratom
priporoča »lavnema občinstva svojo
ir zalogo pohištva ^H
prej ANTON ČERNIG0J
Tla iei Rettiri štev. 1 (Hoario) - v Trstu - tik certre St. Petra t mi KaKiti
Majriija tovarn pohištva primorak« dtuU.
FmkUtrm i*dmlmjm m molidmo, trpežno in Učno, in aicer anmo in l—m, pomuienogm v tovarniški mutilniei m temperaturo 60 atopinj.
ca J« izključena, t« Nkum pohiltva poSlji m kruplrin«. Prodaja ae tudi na mesečne obroke.	v_
in ALBII1IDIIJI (OBJSNT).
'Ul!
I -tn».
7. a
Razne vesti:
- Novi zvonik sv. kah. Kakor znano, pričao knialo graditi novi •; /T-rtiika otHarka v Benetkah in sicer h Zanimivo je vedeti, da bo po računih •rhjtelrt ov novi zvonik tehtal	kilo-
zraroev,, <iočim ^e prejšnji zvonik, ki. se je V	pr»rušil. tehtal	kilogra-
•r.%. Kori žvonik bi* torej tehtal 3,088^H6 k 2 jsanje. Strri>ki za jrradnjo t»o plporaću-njem na 1.sum*00 hr. Doslej-s«' je ^pojafta-e	T imetja potrosilo okolu
1'AliIZ 9. General de MibieUe. jjovel.jnik (JiVizije-v f Vhaaiberv. je stavljen v dispo-j ker ffi^ f^rfe hotel pošiljati čet na irtven-tariacijo.
fr^ Pomilta se nova šola.
* 1'AžliZ Kakor poročajo iz Antver-pena, se je včeraj tnrakaj porušilo šolsko poslopje., ki ga gradijo. Pri tem je bilo 5 oseh ubitilu vet pa ranjenih.
v*	2tt*	,	. i
Saško Kraljica-vdova
Kraljica-vdova Karola je I predpolushie odfatftvala v
■ t k*-' -r-	—>."•
ccaof dlkitar'4 ^
ZAHVALA.
Podpisana se najsrčneje zahvaljuje vsem onim, ki so jo ob britki izgubi nje nepozabnega sina, očeta, oziroma brata
JOSIFA SKAFIN

J
tešili. Posebno zalwalo izrekamo vsem cenjenim darovalcem vencev, vsem onim; ki so prišli na dom pokojniku blažit bolečine, kakor tudi. vsem/OĐim, ki m prišli od blizu in daleč spremit pokojoika„k večnemu počitka tet "V tem pripomogli/ da se je pogreb izvršil na tako dostopu ,način. *	^ r i	y .	|
' ^ r h-AN (pri Trstu) H. maica 1906.
f*

Žalujoča rodbj^a.

pismin so nih- različne 373 briljantov.
v Peking vse najznameniteje zdravnike • pokrajine.
svoje
PfDunHi vsakojakih spisov ali tiskovin iz nem-i
1 ICVUIII ifcejra ali italijnnstegn. na slovensti < žirom a iz f^oven^kepn ali nem-'reira na italijanski iezik se oskrbujejo. Topnost in natunjćnost. Naslov pore ..Innernini oddelek- ,,Edinosti".. _ . xs
Mala stanovanj?
naii rojansko cerkvij"._
so v najem - v .^korklji ;t. 4 71 (Gostlnu Trost
Male hiše
so na prodaj. Naslov: Gostilnrf Tro>t (na<i rojan-ko c-r4cvijot.
4|n nrnHoi i® več	velikih hi* T
Ud pruudj Roj»nu. Akorkiji in v Karkovijah. Nad rojausko certvijo je na prodaj S1 0 štirjaškiu ^ežujev sveta, tam blizo pa ; cena nizka. l*oso-jiU na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. - \*wlov pove ..Edinost'*.	(
Of^vriflL'Jfl fP z dvema	sobani, sob co, ,
OlcfltU w G«ljtJ kuhinjo, vodo, plinom, se zemljiščem »M vttom. v ulici Fabbio Severo. na Skorklji ali v ulici Commerciale, išče mala obitelj od febru-«'.aJje. — Ponudbe: rValentič" na ..Edinost-*.
¥ gostilni „Ali' Auro pa"
TRST — ulica Tor rente
• koncertnjej vsaki večer ■
„Žensko tamburaško društvo"
v hrvatskih narodnih nošah
Vstopnina prosta.	Postrežba točna
Cene zmerne.
Razglas.
F. Fesrtot urar
v	M h -Pmttr vtm*m#t.
priporoča velik* izb<y ur: 0eier~* SchafFhause. Longmes, Tavane* i«| nI kakor tudi zlate, srebrne in ko^nskr r ure ra gospe. Isbor ur za birmo;*
Sprejema popravljanja po nizkih cenah,-
-. S - d M - ' » : _ A '
Drogerija
Gustav o M ar c o
ulica Glulia štev 20.	i,
I>rofi,e, b&rverpokost. petrolej, cepiči, ščetki, mila. parfumi i* d. — Zaloga šip in steklenin.
FILIP IVANEŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
▼ nllci Tono Manea 11 (Telefon 1405) i
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadali? priporoma slav. občinstvu svoje gostilne
..urAdrijk-
ii lica Nu ova št i 11 in „Ai fratell dulmati.. nltra Zudecche št. v katerih toči ptoja vina I. vr.st£
Svoji k svojim !	.	,:%^v<>ji k svojinu J
V . • . Opozarjamo vsakega varčnega rodotjuha,'<-ia edina hrvatska ^varovalna zadrugi
jpBl®
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, ,mssta Z?greb sprejemlje vsako vrsto nQ-premicnin <h?š», gospodarska poslopja, tovarne! tei» premičnin tkakpr pohištvo, gospo-, darsko orodje; stroje, živino, žito/ slamo, seno, blngo'v^sklđdlitčih alrtfa prostem	V
zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolzrijjst
vsakeoa Slovana ie zavarovati se pri domačem zavodu — žc da ne gre densu^* taj r^ ■ - --------------------: — ..1- '
Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnil
podružnica zavarovalno zadmge „CrcaflS?4 - Srsi m
—- ' • '-—---- CORSO štev.'1--- ..... ... m " ' K
M

Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi .(Pmnorsk^ Ki■attjšj^^*^^1' t in .Stajcrsice) se sprejemajo pod ugodnimi' pogoji;
kakor tudi prve vrate štajerske peru mi m- in divjačine
Prvi živinski semenj v Cerk- J(arl 3(umar Jrst,ul. delle i7cqne 20
nem na (roriškem v tekočem letu ho ratli praznika sv. Jožefa <lan pozneje t. j. na sredpostni torek dne 20. marca 1906.
Prvo tržaško po
F „Pl"~
:o pogrebno druityo
EtA
S"
Telefon št. 140*2 V nočnem času 1403
VIA VIHCENZO BELLlNr 13, (nasproti sv. Antona nayega)
Bogato preskrbljeno z v^emi.«pQgrebnimt potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi.' - sfalopa venaev v velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje ee pojasnila tudi v ulici Torrente Stev: (Pt lite della Fabra) v prodajalnici mrtvaških preH metov „GONCOKDIA".
Nadejaje se obilen obisk udaui
A. LAVRENCICH.
Prvi Mi zavoi za mutin predmete trs F
fl. LflURENCICfl
u Via Viucen/.o Uclliui ste*. .J.3
Tvornica svetih paramentov z lastno delavnico, pjanetov, pivijalov, zastav, mrtvaških prtov, baldakinov. perila za oltarje, tolarjev, kvadratov, faš, inozet itd. svetilnikov, relikva-rij, svetih konvivij. palm. kipov, križe vili potov, svetili podob, masnih knjig, kolajn, rožnih vencev, lithrgičnih knjig, misa ov, ritualov.
Zaloga sveč iz čistega voska, kadilnic.
J
Županstvo v Cerknem
A. Kosmač
župan.
Ivanka Doreghini
TRST.
8.-5
8-55
9-55 11.50
4-5
5.30
6.—
*>-35 8.10 8.40
9.25
11.30
Dohod in prihod vlakov.
Odhod s postaje južne železnice v Trstu . )
6.07 predp. B via Ćervinjan v Benetke, Rim, Milan, Videni, Pontebo, Čedad in O v Gorico in Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v IvormiD, Videm, Milan, Rim. O v „	„ Benetke, zveza na
< ervinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Cervinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. 12.30 popol. O v Kormin in via Ćervinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina. zveza na
Ajdovščino. B via Ćervinjan v Benetke, Milan, Rim
in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj. Budimpešto,_ Reko. B do Kormina se zvezo Ćervinjan. O do Gorice, preko Nabreiine. O na Dunaj.
Prihod na postajo južne železnice v Trstu.
6.15 preup. O z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. /.IO t» B z Dunaja, Ostende in Londona. 7 40	O iz K.ormina preko Nabrežioe.
8.30	B iz Italije preko Kormina in O iz
Cervinjana.
9,25 „ B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba. Reke. 10.25 „ Oz Dunaja in Reke. 10 38 „ B iz Italije preko Cervignjana. j 1.28 „ O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino.
4-45 popoL O iz Kormina in Cervinjana pr. Nabrežine -.3- ,, B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7.46 „ O iz Italije preko Kormina in Nabrežine
in via Ćervinjan. 8.30 .. B iz Italije preko Kormina. Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. 9.IO	B z Dunaja, Budimpešte in Reke.
1045 „ B iz Italije, preko Cervinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postaje državne železnice p'i sv. Andreju v Trstu.
5 20 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 6.30 „ O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, fc.ih „	B (samo v četrtek» v Herpelje, Pazin. Pulo
8.45 „ O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. 3 25 popol. O v Koper, Huje, Poreč (Istra). 4.30	O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo
7.05 „ O v Koper, Buje (Istra). 7-43	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj.
Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, Herpelje in vmes leZeče postaje
Ul. Madonnina stv. 8
VELIKA ZALOGA
pohištva, mauufiiktur. ur, slik,
zrcal 111 tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero.
CENE UGODNE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
v ulici Barriera vecchia štv. 5.
Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznd-vrstnih kap za moške in ženske.	=
i
■V* Bros konkurenčne osne. "M
| Zalega In- in inozemstiU m, špirita in aerjet
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERKAUC — TRST.
via deii'Acque stv. e. (iasproli Kare Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-oerskih vin. Bordeaui, Bur gunder. renskih vin, Mosella in Ghianti. — Rum. konjak, razna žajanja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli h dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ir franko. — Razpi odaja odpol litra naprej.
tVr'

Pozoi*' ^^ Važno za vsakega brez izjeme.
Opozaija se vstf one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrsta,..naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani	...	;	V>
prodajalnici izgotovijensSi obiek v uS. Ardaisi 3.
VIKTOR PiSKUR.
jtt::^.-^- Velik iizlior in popolnoiiiii ko«kure«ene cene.
Bogata zaloga ta- in inozemskega blaga, barvanega ln črnega ln zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obioke.
k^jjgjl.--- P
<D
DR0&ER1JA Josip ZiflOil nI Caserma S
• • • •	r m • • • •
oblek, sukenj, uSsirov, površnikov, rangian. kostumov in kožuhov
po izredno ugodnih cenah ==
v velikem skladišču
' UNIVERSO
trg Carlo Glodoni štev. I nz:
* IX K K
p:
o K
2 ££
o
J0T Izbor drog, barv, ćopićev, pokostl parfumov, fin. mile. — Zalioga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovc a itd. itd.
mm LJUDSKA POSOJILNICI
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nacistr. w lastni MM.
K K K

A
K
i) h
2.29 popol.
Prihod na
postajo državna železnica pri av Andreju v Trstu.
h.30 predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
O iz P lile, Rovinja, Div»A, Dunaja. O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. O ia Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj
<»-35	-11.23
12.25	po}>ol,
7-—	»»
»».50	^
10.15	t
^.15 popol.
VOp
azka. B
brzovlak. O == običajni »lak.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo p0 41/t°/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. .sama.
Posojilo : ha vknjižbe po* 7>®/c» na varščino ali zastavo in na menice pa 6 */0 Glavni deleži koncem leta 57» kostanje 31. dec. 1904 (v krooah): Članov 1781 z deleži K = 113 382. — Hranilne vloge 1,554.989.13. — P o b o j i 1 a 570.810.39. — VredooitbiS 110.675.— (v resnici so vredne več). -Kezerrai zalog 75.101-01.
Hranilne vloga se sprejemajo od vsakogar
Telefon Ster. 79.
EDISONOV SALON
vogal ulice Čorrente in ulice Caserma (poslopje Vianello)
Ob delavnikih od 5. do 9 ure pop.	Ob praznikih od 3. do 10. pop.
ZAPOREDOMA PREDSTAVLJANJA
imenitnega
Kinematografa
ki je najpopolnejši brez tresljajev iu ki se še ni videl. Tsakih 8 dnij pri haj ujo i z Parizu Londona, Berolina in Xew-Yorka najsenzacijonelne norosti po resničnih virih.
K A Z PORE D: 1. „Nogovica*' (humoristično). 2. „Izlet na goro Pilato" v Švici. 3. „Plesna dvorana na stropn" (humoristično). 4. „Zadnja čarovnica" (izvenredna velezanimiva projekcija). 5. „Kje je brusač ?"
(Višek komičnosti. Absolutna novost.) C0&6 ' PfVa me9ta 80 stot., otroci 30 atot.
— Druga mesta po 30 Stot. — Otroc
v spremstva 30 Stot.
Podpirajte „Dijaško knkinjo" v
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo ee oeebe obeh epolov, ki bi pletie na naftih stro"b prirost hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničes	oenost
škodi nič in blago - prodamo mi. ■■■■^■■mhii^b^hh
— Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Thomas H. Wkittick S* Co.