--I
I	"	'	.	-	- -	- ' 9 - • "<-
n
Najvtiji iloraiaki dnevnik Mavah
. $6.00 I
- $3.00 York colo leto - $7.00 coio loto $7.00
Volja za m leto .
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki«
TELEFON: CHelsea 3—3878
Tbm largest Slovenian Dally in I the United States.
fwoeJ wry day except Sunday* a and legal Holidays. 75,000 Readers.
BHHKBadf
Entered u Second Ola— Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
NO. 11«. — STEV. 116.
NEW YORK, TUESDAY, MAT 17, 1032. — TOREK, 17. MAJA 1932
TELEFON: CHelsea 8—8878
VOLUME
— LETNIK
JAPONSKO MINISTRSTVO JE VČERAJ ODSTOPILO
VEDNO BOLJ SE ŠIRIJO VESTI 0 SPLOŠNEM UPORU V
ARMADI IN MORNARICI
Krvavi izgredi v Bomb
Na Japonskem je uvedena najstrožja cenzura. — Ameriški poslanik je sporočil, da vlada na Japonskem navidezen mir, tada to je !e mir pred vikarjem. — Vojaštvo je pripravljeno za zatrtje morebitnih nemirov. — Nacijona.isti in fašisti hočejo imeti nekako fasistčno vlado.
POLJSKA ZBIRA VOJAŠTVO OB NEMŠKI MEJI
Poljska se pripravlja, da zavzame Gdansk. — Mnogo vojaštva oh nemški meji. — Nemci protestirajo.
Gdansk, svobodno mesto, l(i. maja. — VscncniNka liga sporoča, da se v velikem obsegu zbirajo
jmljskf t"M t« okoli svobodnega mesta (idait-Jk in oli vzliodtio-pruski meji.
Izjava, ki jo je
izdala vse nem-
SANGHAJ, Kitajsko, I 7. maja. —Tukajšnji ja~
LONDON, Anglija, 16. maja. — Dasi smatrajo političen položaj na Japonskem za skrajno napet^ ni bilo danes zjutraj iz Tokio nobeih direktnih kabelskih poročil. To dokazuje, da je na Japonskem uvedena najstrožja cenzura.
Neko privatno poročilo javlja, da sta se spunta-li armada in mornarica, toda dosedaj se še ni dalo
dognati, če je bila brzojavka zadržana. Ako je bi- *ka lipa. dolži. da Fo|*tk» zbira la oddana v nedeljo, se tiče poročilo terorističnih iz- : vojsko in prozi Vzhodni prusiji »redov, kojih posledica je bil umor japonskega j" JJf!	p<m1
i i*i i i •	kroviteljst votn je svobodno me-
ministrskega predsednika lnukaia.	sto Gdansk. Poljska vojaško oja-
čuje ozemlje poVjskepa koridorja, ki 1 or i Pol.Vko od Vzhodne Prit-
ponski uradniki pravijo, da nimajo nobenega po-	""
ročila o kakem uporu v japonski mornarici.	Ko ko se pred kratkim širile
cinike vesti. so bile zanikane v Berlinu iti Varšavi, toda nekateri'Pa.sop isi zatrjujejo, da je samo posredovfM\je Anprlije 111 Franeije prepree'lo. da Poljska že prej ni
zavzela (klanska.	i
Varšava, poljska, maja. — Pols'ka komisija v zadevi Oktanska je protestirala v senatu proti odloku mesta Gtlanska. da poljske bojne ladje ne smejo pristati v pristanišu (Id;n\ska. Neko po-
Politični voditelji se posvetujejo, kako bi rešili! \l0 T"l'j; l\\ f P1^"
, I	i i ••»	•	lejska ilrtizba Polnim sklenila, da
raznovrstne probleme, od kojih rešitve je v veliki prenese »v«>je naprave k klanska v Gdinijo, severno od Gdan-ka. da bodo poljske bojne ladje
JAPONSKA NAJ PODPIŠE POGODBO
Sovjetsko časopisje odločno zahteva, da Japonska podpiše pogodbo, da ima mirovne namene. — Bela garda ogroža Rusijo.
WASHINGTON, D. C., 16. maja. — Ameriški
posli nilc v Tokio, Edwin L. Neville, je obvestil danes državni department, da vlada na Japonskem rnir, toda to je najbrž le mir pred viharjem.
TOKIO, Japonsko, 16. maja. — Močni vojaški oddelki patrulirajo po ulicah, in vojaštvo je pripravljeno za zatrtje morebitnih nemirov.
mogle dobivati petrolej.
ANTANTE
Beograd, Jugoslavija, lli. maja. — t'ehoslovaš!ki zunanji minister dr. Edvard lieneš je prišel od tlvcnrne konference s kraljem Aleksandrom in je izjavil, da je zelo zadovoljen -z naraščajočo slogo v Mali antanti.	l
Pri konferenci sta bilu tudi na-J vzoru romiiiiNki in jugoslovanski
spodarsko krizo.
meri odvisna bodočnost dežele.
Zastopniki vlade, politični opazovalci in časnikarji smatrajo umor mnistrskega predsednika lnukaia za osamljeno-dejanje, ki ga je zakrivila sku-. KONFERENCA MALE p:na fanatikov. Navzlic temu je pa umor starega ministrskega predsednika pritiral do viška razkol v vladni stranki.
Nacijonalisti in militaristi zahtevajo, naj ftopi na krmilo vlada, ki bi bila njim po volji ter bi se v vseh ozirih pokorila njihovim zahtevam.
Ako bi se jim želja uresničila, bi dobila Japon ska fašistični režim.
Oficijelni zastopnik vlade je rekel, da zaenkrat še ni opažati še nobenih znamenj revolucije. Iz nje gove izjave veje nekako zadovoljstvo, da umor ministrskega predsednika ni vzbudil v inozemstvu posebnega presenečenja. Demonstranti so baje delali po svojem lastnem patriotskem nagibu. S tem seveda ni rečeno, da se pretežna večina japonskih častnikov strinja ž njimi.
Osemnajst voditeljev teroristov, mornariških in armadnih častnikov in kadetov, ki so se sami javili oblastim, so poslali v zapor.
Japonski cesar je danes sprejel demisijo japonskega kabineta ter prosil ministre, naj še nekaj časa ostanejo na svojih metih.
Vladna stranka je vsled notranjih sporov zelo oslabljena, dočim opozicija zaenkrat še ni zmožna, da bi sestavila nov kabinet.
Upati je, da se bo sestal japonpki parlament dne 25. maja ter skuhal spraviti v ravnovesje državni proračun.
Časopisje odločno obsoja umor ministr. predsednika ter se strinja v domnevi, da se nemiri najbrž ne bodo ponovili.
'Japan Times" piše: — Umor je zakrivila mala sicer odkritosrčnih, toda zavedenih rodo-
Moskva, Rusija, 10. maja. — 1 T.radui list sovjetske vlade *'lz-vestja" prinaša n« prvi strani . odločno zahtevo, da Japonska podpiše nenapatlalno pogodbo z JJusijo in k tem ipokaže. da ni njou namen napasti sovjetsko drža ve.
1 l"vodni članek, katerega je podpisal Kari Kadek. z zadovoljstvom -pozdravlja izjavo japonskega zunanjega urada, ki zatrjuje prijateljske odnosa je z Rusijo v zvezi s sedanjimi razmerami v Mandžuriji, toda članek zahteva, da je podpisana pogodba, ki jamči prijazno zatrdilo Japonske.
— .Japonske «"ete. ki so vdrle v Mandžurijo, so se približale sovjetskim mejam. — piše Radek.
— Japonci malo računajo z ruskimi interesi na. kit:io-sko-riLski že-lezuiei. 'Pod njenim pokroviteljstvom ruska bela garda neprenehoma ogroža kitajsko želeomico iti izziva upor s sovjetsko unijo. I — Komi*no japonska vlada še ni sprejela sovjetskega povabila. da se sklene pogodba, ki bi jamčila za mirno rešitev sporne-• ga položaja.
Rusija je pred nekaj dnevi naprosila japonsko vlado, da podpiše uenapadalno pogodbo iz Rusijo. toda ta predlog ni bal sprejet.
TEŽKI ČASI ________ ZA OGRSKO
Mora znižati proračun.— Ima več milijonov dolga v Ameriki. — Posojilo je brezskrbno potrosila.
Budimpešta, Ogrska, 10. maja. Vprašanje pred Ogrsko je zelo pri-« prosto. Ako zasluži Madžar $1<HM) na leto in ima družino, ga velja o-j koli $ir><><) na l«?to ter ima dolga $">00 in nobenega denarja.
* Zelo kritičen položaj, kajti žena koee obleko, otroei prosijo za kt-nh padj»olieije in vojaštva.
ANGLEŠKI VOJAKI USTRELILI DVAINŠTIRIDESET DOMAČINOV
BOMBAY, Indija, 16. maja. — Angleški vojaki so se bojevali z domačimi uporniki po bombaj-:skih ulicah. Vstajo so vprizorili na več krajih mo-hamedanci. Pri spopadu je bilo ubitih 42 oseb, 370 pa ranjenih. Policija po večurnem prizadevanju ni mogla zadržati upornikov, tako da je moral policijski komisar poklicati vojaštvo.
Izgredniki so vdrli v trgovine in jih oplenili. Domačini so se zn-' pri i v svoje liise ter odbijali nu-
in pred vrati je birič — toda položaj še ni brezupen.
Ins.
Policija je zažgala nekaj da je pregnala upornike.
Xemiri so se pričeli v soboto, f ko .je vzplamtelo staro sovraštvo med Indijci in mohamedanci. Po-, licija je napravila red. toda izgredi so se zopet ponovili v nedeljo. ko je mohainedansko tnladež kamenje v intlij-
Rešitev iz tega položaja je odvisna od dveh činiteljev. Prvič: primerno urediti izdatke za družino, to je !zn';žati državni proračun in odpraviti državni primanjkljaj. Drugič: treba je doseči1 - . .
, pričela metati sporazum za znižanje dolga sose- , .. , . . . ..	.. s	s'ke bise.
doni. to je tujini upnikom.	™ •	• , ., .
I 1 ozneje so izgredruki neusmi-
V zadnji zadevi se morajo po- ljeno pretepali ljudi, ki iso šli po sehno zanimati Združene države, ulici. Policija je pričela strelja-kajti Ogrska dolguje Združenim ti na izgredu i ke, toda jih ni mo-državam skoro $280.000,000, kar gh« zadržati.
ni majhna vsota. <~M tejjn je po-J Položaj je bil izaradi starega sojil raznih bank v znesku mi- sovraštva med Indijci in mobame-lijonov dolarjev, ostali del pa ' dane i zelo resen. To sovraštvo je imajo ameriške korporaeije v, tudi poglavitna zapreka v priza-
GROF NIJATOVlC JE UMRL
bondih.
Mnogim družinam v Združenih državah mora biti zelo neprijetno, ko imajo te bon de, pa vsled ogrskega moratorija ne morejo dobiti za nje denarja.
CHAPLIN NA JAPONSKEM
Tokio, Japonska, 1(3. maja. — Ko je prišel Charles Chaplin v Kobe, je bil sprejet z velikim navdušenjem. Več tisoč ljudi ga je pričakovalo v pristanišču in po ulicah.
To je bil najvenji sprejem, ki ga je bil deležen kak ameriški igralec. Poliuij. komisar je pričakoval velike demonstraeije, zato je poklical v službo vso policijo glavnega mesta.
de vanju Mahatme (Jandhija, da bi med obema strankama prišlo do sporazuma in hi nato skupno j nastopili proti Angliji za svojo neodvisnost
KAKO SE OBRABI DENAR
London, Anglia, 10. maja. — Grof Cedo Mijatovič, ki je bil trikrat srl»>ki poslanik v Londonu, jo umrl v bolnišnici. Star je bil 00 let.
Grof Mijatovič je bil osebni
Xajprej vzemimo v pretres veljavo ogrskega denarja — peugo. Pengo prodajajo ne-postavno z \>*liko izgubo. Kavno tako v Avstriji, kjer je mogoče dobiti za dolar mnogo več šilingov, kot pa ^ je njegova uradno določena vred-L
nas t. Tako je mogoče na Ogrskem . .	......
li-*- ii .. , . dolar se naihitrejše izrabijo, na-dobiti za eu dolar osem ali devet .........,1J * ""
pen gov, mesto po pravi vredno
POKOPALIŠČE NAPRODAJ
Everett, Mass., 16. maja. — Državni bančni komisar Artlmr Guv. je oglasil v časopisih, da bo C>. junija na javni dražbi prodano pokopališče, ki ima 44 grobov. Prodano bo za terjatev propadle banke Highland Trust Co., ki je posodila pokopališču denar v znesku	Guy pravi, da more
dohiti pokopališče, kdor ponudi $500.
St. Louis, Mo., IG. maja. — Za-kladničar \V. O. Woods je v svojem govoru rekel, da se v Združenih državah izraihi za deset milijonov dolarjev ameriških bankovcev na dan. Hankovei po en
sti samo blizu šest.
Državni -primanjkljaj bo znašal letos okoli 2tK) milijonov pen-gov. ali milijonov dolarjev.
mreč povprečno v osmih mesecih. Bankovci po pet dolarjev zdržijo do trinajst mesecev in bankovci z večjo vrednostjo sorazmerno dalje.
SMRT ZA ŠPIJONE DOMOVINE
' (Vlada »i na vso »H« pHzadova J^MO 15 CENTOV ZA
.'znizati državne izdatke ter ravno i
M»«<laj izdeluje načrt <za. povišanje
fkov. četudi I lo visoke davk
prijatelj kraljice Viktorije in, . . ■ . . .. .. . zunanji minister. Romunski zu- kralja Edvartla in je bU pogosto1 davk°v- eetudl ,majo MadMr' ze" nanji minister prim- <ihika je re- imenovan "ustanovitelj modeme kel. tla tri države Male antante — Srbije".
Romunska. Jugoslavija in Čeho-' Ustanovil je prvo narodno ban-sl o vaška — tvorijo eno skupno ko v Srbiji in njpeljal dinar kot
kot mogoče n«>-bena druga država v Evropi.
Prihodnje štirje meseci bodo najbolj hudi. Ne glede na to, tla je
plavanje vlada o-
veliko državo. Dr. Edvard lieneš državni denar Srbije.	J treba kaj prihraniti za
je tudi rekel, da bodo države Ma- Od leta 1870 je bil fVdo Mija- tujega dolga, potrebuje le antante premagale sedanjo go- tovič vodilni srbski državnik. Po- koli 11 milijonov dolarjev na ine-
h*g tega. da je bil trikrat srbski see, davki pa v tem času •prine-poslanik v Londonu, je služil v sejo komaj S milijonov dolarjev.
NOVA TOVARNA V RUSUI t:,j V"
Ko je leta 1!W1 priskočila Ogr-
__j Romunske«! m Turškem. Pmlpi- Kki na pomoč Liga narodov, je
Moskva, Rusija, Ki. maja. — s:fc,„ T mno?° mirovnih in tlrugih imela država v blagajni okoli 10 Sovjetska vlada je z velikim po-1 yainih l><*gmlh. med raznimi dr- ,nilij<mov dolarjev, k a- je zado-nttsom izjavila, da b-» t.tl setlaj na-< z<n,nnl-
prej neodvisna od pridelka, alu-! P,iI Je tndi <1,,h<>r	in je
minija. ko Je odprla svojo prvo naPLsal	nekaj novel in
veliko tovarno ea alurauiij v Vol.!tudl *&°doviiMk»h knjig.
ha vil blizu Ljeningrada. Časopis- i	-------
je raztrjuje. da bt» ta tovarna iz-! *are«lte ac nit "CIim Niroda" — delala 200.000 ton aluminija na ' ®af*«4JI tlnvemkl <tcc?nlk v Zdrv-leto. .	'črnih drtevah
ljubov. Kar se je zgodilo, se je zgodilo in ni mogoče več popraviti. To je nadvsezadnje dobra šola za obl ssti, ki bi morale napeti vse svoje sile, da preprečijo teroristična dejanja. v
NEBOTIČNIK
Minneapolis, Minn., 1 (i.
Xa javni dražbi so hoteli prodati 32-n a tist rop n o poslopje last \V. P.. Foslieva. Že 17-krat so skušali na javni dražbi prmlati poslopje, ki je stalo dva nulijnna dolarjev in pri zadnji dražbi je nekdo zakli-cal:
—	Ponudim 15 centov. Xiktlo drugi se ni oglasiil.
—	Ni prodaje, — je za klical javni dražitelj in je zaključil dražbo.
Varšava, Poljska, 10. maja. — Vladislav Borakovski, ki je kot civilni uradnik pridetjeu poljskemu generalnemu štabu in inžinir Jan Bakow.ski sta bila obešena zgodaj zjutraj. Tiodozja Majew-ska pa je bila olustijena na dosmrtno ječo.
Vsi trije so bili aretirani 110. aprila ter jih je sodilo tajno vojno .sotLLšče zaradi veleizdaje. Po-1 tlrobn ost i o obravnavi niso prišle maja. v jnvl,ost.
stovalo koma^ za en mesec.
Ko je leta i027 Amerikanec Jeremiah Sn ltli liredLl ogrske finance. je bilo v državni zakladnici 148 milijonov pengov in preračunanih S00 tisoč pengov izdatkov. V petih letih so se pomnožili izdatki na en bilijon pengov. In pri tej razsipnosti zadene krivda ogrsko vlado in angleške bankirje.
^ Posojila je ogrska vlada uporabila za odplačilo ogrskim gro-j fom. »za i\jih posestva v Transilvaniji. Yla*la je vzdrževala štiri vseučilišča, ki bi eno zadostovalo.
ZLOČINI NA HAVAJU SE PONAVLJAJO
Honolulu, Havajsko otočje, l(i. mritja. — T>omačinec Jos. Young je bil stavljen pred poroto pod obdolžbo. da je storil silo 17 let stari kitajski deklici Bernice Lum, ki obiskuje visoko šolo.
NEMŠKI AEROPLAN ZA ITALIJO
Alterheim, Nemčija, 10. maja. Novi velikanski pomorski aero-]dan DO-X Iti., kateremu ■poveljuje glavni pilot Dornier naprav je odletel v Spezio v Italiji. Ae-roplan je kupil konzorcij Aero Koma, ki ga bo rabil za potniški in poštni promet.
P S A T I K E.
M
MOSKVA, Rusija, 16. maja. — Časopisje od- T^f1; V bi ^ zml0St^vfl!0' ^ki z^topnik nam je vrnil . v .	.	J..	f	wwp^i^.oj^ ^u {ga nelr hotel v oddaljenem kraju, nekaj Blunikovih Pratik sa leto
ločno dementira vesti IZ Washingtona, da ima SOV- kamor nikdo ne pride, je potro- 1932. Kdor jo hoče imeti, naj nam
ietaka vlada namen kneentrirati v vzhodnem delu SiIa vIa<la vet railii°nov	20 centov.
j Ogrska hoče na umeten način ka-j	GLAS NAJiODA,
zati svoj sijaj in bogastvo.	1216 W. 18. St., New York, N. Y,
Sibirije 250,000 svojih vojakov.
GANDHI JE PRIČEL ŠIVATI
Bombay, Indija,, 16. maja. —• Mahatma Gandhi je opustil ko« lo\n-at ter se je pričel učiti šivati na šivalni stroj.
Xek obiskovalec Yerovda kaz* nilnice. kjer je Gamlhi zaprt zaradi nepokorščine proti angleški vladi, je rekel, da Gandhi ni ve& tako zdelo zaposlen pri kolovratu. temveč tla vsak dan po več m; šiva na šivalnem stroju.
ADVERTISE in ~GLAS NARODA"


O S A"
NSW YORK, TUESDAY, MAY 17, 1932
-4*J •
THE LAKOTST SLOVENE DAILY in 0. S. A.
of tba eocporatfoo and addrewe* of above officer«: •f Mmm hitfn, In lack City. NL X.
Day Exeat* Sunday« and Holidays
Ha eaio Ma valja Hat aa Am«rifco.Za Mew York aa aalo leto
fe pal Iota______4SJOO I Za laoaamatro aa celo ieto
Sa earn tola________pol lata----------
$7.00 .».60
.. 17.00 -J3.4C
Subscription Yearly W OO.
Advertiaemant on Agreement.
"Qlae Maroda" lahaja
dan isnnit nadel) In praanlkov.
Dopftaft brea podplea In oeebnoatl aa na prloMujeJo Denar naj ea blagovoli potfljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi prejftnje blvaliA&e naminl. da bltreja najdemo naslovnika.	_
HAKODA". £10 W. Utfe Uml. New lad. M. X.
Telephone: CUelsea I—Mil
PROHIBICIJA
Johnstown, Pa.
iii'lit smrt se k;ij pogosto oglaša v naši naselbini Ln pobira staro in mlado.
Pred približno dvema roeseee-mu j«* ugrabila Kina <1 nižini .Joseph Miklavčič, v cvetu mladosti, starega 23 let. I »i I je glavna »poni svojim že priletnim starišem. Po preteku enega tedna je bil že zopet drugi smrtni slu Ta j pri omenjeni družini. Operaciji na slepiču .j«' podlegel zet o z. svak J.
ZaJiorovskv. Porm-cn j*- bil ko-in;0 par let s Fan ni«- -Miklavčič. ki bn težko prebolela izgubo dragega moža.
Sedaj pa je zopet nemila smrt pretrgala nit življenja simi zelene Štajerske, družinskemu oče,-tu. rojaku Martinu Koroshetz.
l'okojni Martin je bil blaga duša. vnet dela ve? na društvenem polju.
V Ameriko j«* prišel pred 22 leti iz Nemčije na Kalphton Somerset County. Pa., kjer je delal v premogorovu ver let. iu je bil eden ustauovnikov društva štev. Fpravili JUl Volišče rimver svojill pristašev. Navzlic tonili , s N p j katerega tajnik
j«* bil dokb*r se ni preselil s svojo <lrnžino v Johnstown. Ln prestopil k društvu št v. 82 S. X. P. J.. kjer je bil tudi tajnik omiljenega društva, dokler ga ni bolezen prisilila »pustiti nadaljno »letovanja za društva in Jednote. Kakor je bil vnet zai društvo, tako je bil tndi skrben gospodar in do ber družinski oče. Postavil si je v .Tohn,stoNVBi'ii prijazni dom. kjer bi lahko mirno živel ob strani ljubljene žene in dragih hčera, da ga ni kruta zavratna bolezen, katero si je nakopal v premogo-rovih, spravila v prerani grob. Pokojnik je bil rojen pri Celju
Kdor presoja najimvrjše razvoje v boju proti pro!»i-hiciji, mora posvetiti dvema <lon<Mlk«iua, ki sta se zaviši-Ja v zadnjih ilneli, |H»s<d>no pozornost, jiamreč izidu primarnih volitev v državi Ohio, tei- nastopu ameriškega poslanika tia Švedskem pred posebnim senatnim odsekom.
Izid volitev v Ohio je predvsem zato značilen, ker je v oni državi tekla zibelka proliibieiji.
Suha«"i so si na vse mogoče načine prizadevali, da l»i
Brooklyn, N. Y.
Slovenskim društvom v flreater New Yorku se naznanja, da priredi društvo "All American", Xo. 570 S. X. P. J. svoj piknik dne 2<>. junija v gozdu nad Revnim Kazanjem. Prosimo, tla društva to upoštevajo.
Fr. Kramarsieh.
so pa doživeli strahovit poraz. Xominirani so bili kandidati, ki so odločno nastopili proti proliibieiji.
Tudi v Washington!! so začeli uvidevati, da je pretežna večina naroda za izpremembo oziroma za odprav.* buhaških postav.	t
Ameriški [Mislauik na Švedskem je John M. More-iicad.
Nedolgo te^a je hotel priti Morebead v Ameriko, da bi pojasnil na nierodajnem mestu, kako je Švedska rešija problem prodaje alkoholnih pijač. Tedaj mu to ni bilo dovoljeno, prejšnji teden je pa dospel sem na izreeno vabilo posebnega senatnega odseka.
Hekel je, da bi bilo najbolje uveljaviti dvajseti a-mendment, ki bi mokrim državam dovoljeval izdelovanje in prodajo opojnih pijač, dočim naj bi se suhe države (lrŽale določb osemnajstega aniendmenta.
V političnih krogih domnevajo, da bo republikanska narodna konvencija priporočila švedski sistem glede prodaje alkoholnih pijač.
Poslanik Morebead je osebni prijatelj predsednika.
........	. Istvo ga je v obilnem številu spre
Hoove rja. Hoover najbrze ne bo izrazil svojega mnenja mi]o ^ ^^ ,pnti in ran izka
glede prohibieije, ampak bo dal v tej zadevi republikan
ski narodni konvenciji popolnoma prosto roko.

Ste namenjeni v Evropo?
Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vse kakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno.
a
METROPOLITAN
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
V Ameriki' je bival kakih 33 let. Stanoval je pri družini Mike MaHev. kateri so mu tudi preskrbeli krasen pogreb.- Bil je elan društva Presv. Imena.
Dne 18. aprila se je poročil tukajšnji rojak Matt Pet erne]. Nevest* je rodom Angležinja. t'e-Ktitamo!
Annie M. Skok.
NEMŠKI IN FRANCOSKI
• i iW J f
OČITKI
igri takratni običaj in na T-in že- j maja pa! je ravno ista "Tribuna" nitve v višjih krogih. Pisatelj u- poročala. da je morski vol. ki teh-! da rja na ono oholost, ki se tako ta (iOOO funtov. 7. maja je pa nerada ponavlja v valjih krogih. V; ki hudomušnež zapisal, da naj
V francoski reviji "Yu". enem najboljše urejevanih ilustrovajiih vestnikov. čitamo naslednjo zanimivo prhnen-avo med Xeniei in Francozi:
Xeniei očitajo Francozom:
1.	Da so Praneozi varali nemško ljudstvo Ln nemške soeijali-ste, ko so sklepali versailUko mirovno pogodbo na podbigi sile namesto na podlagi Wilsonovili 14 točk.
2.	Da niso Francozi smatrali nemške delegacije tin pog.:j*uijih za enakopravne. .
3.	Da so prirejali plebi*"'ite s pom oč j o ba jon et o v.
4.	Da. neprestano govore o mini. pripravljajo pa vojno.
"i. Da se francoska diplomacija poslužuje časopisja. s katerim podpihuje ljudstvo proti Xeniei ji in mil prikriva prave vzrmce voj
igri vidimo, zakaj je pisatelj sina-j dajo kongresmanom preiskati, tla
tral oni višji krog. in ga v isti ;
luči runu predstavlja, v kakršni ga je sam videl. Kdor je že kdaj videl njegovega "Iievizorja". si lahko predstavlja kako je znal v komični obliki zadeti. "Ženitev** je pa sestra "Revizorja" samo s to razliko, da tam biča uradnike, ker so se pustili od najvišjega do najnižjega vsi podkupovati, do-eim "Ženitev" jiokaže. kako neumno naduti Ln efektirani so. '"Ženitev" je polna, humorja Ln ves čas drži gledalca v veselem razpoloeznju.
Vloge so v dobrih rokah. Xaj-holj razveseljivo pa je to. da so vloge v rokah povečini tu rojene mladine.
Rojaki ne zamudite t<^ga veee
našli, tla je
Pel" Zgaga
Po vojni so bili v Tlerlmu podplati tako dragi, da je IukIiio več kot polovica prebivalstva po golili prstih.
Francozi naj* si zapomnijo veliko resnico:
Samozavestnega, ki močno u-darja s petami oh tlak. se ni treba toliko bati kot človeka, ki hodi neslišno, po prstih.
.Veka Amerilcanksj je presegla svetovni rekord. Plesala je namreč '27 nr brez prestani;;«.
Po mojem mnenju ni to noben rekord. Poznam nekaj zakonskih mož. ki že leta in leta neprestano plešejo tako. kot jim žene godejo.
Časopisje poroča na dolgo in široko n nekem ameriškem sodniku. ki je baje najbolj vesten ameriški ura«biik pri izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Zadnjič N«* je pripetilo, da je prišel pol ure prepozno v urad.
To ga je tako -/.jezilo, tla je -.n-memu sebi naložil kazen petindvajset dolarjev.
Xc sme pa pozabiti, da ima ameriški sodnik pravico razsodbo izreči ter razsodbo razveljaviti.
Iu če je že kdaj razveljavil kako obsodbo, jo )><> razveljavil proti samemu sebi.
bodo mogoče
<lved.
Toliko v pojasnilo, da se ne sine vsega vrjeti. kar se poroča v t angleških časopisih.
Preti kratkim se je tukaj oglasil večni popotnik g. Matija P«-!*01 gorele, ker se z niojim soprogom	iz tistil1- ki	ker Jim
že več let poznata. Izrazil se je. U° hudo.	.
da takih slabih časov ne pomnil 0sl so s svo-i° 'ažnjivo . kot so sedaj vsepovsod.
Pozdrav vsem bralcem tega li-
ti. Da .se Francozi tako obnašajo, kakor da lii entente eordiale obstajala že pred I. 11)14 in da pripisujejo vse napake Xemcem. česar ne more verjeti nihče.
7. Da ne poznajo Nemcev in se ' niti ne potrudijo, da bi jih spo-: K mestnemu klerku ji* prišla znali.	stara bogata ženska z lepim mla-
K. Da jim ni nič do bede. v ka-	fantom. Ženska je rekla, da
žive drugi narodi iu hrijejo '»» '""da poročila.
Klerk je začudeno gledal mlaka jt i ni
sta in Zgagi, ki nas s svojo kolono v čas i malo v smeh pripravi.
France«* I.ukanich.
pred 40 leti. Zapusea žalujočo so-, .. , ,	,
. . . . . . ra. .Me<l odmorom bo igral orke-piogo in <lve heeri v starosti 1J	„ . _ . ,	,
oziroma 1H let.
P'ko>ni .Martin je bil stalni či-tatelj in naročnik (Has X a roda. kakor tudi večletni zastopnik tega lista.
Uil je član društev Triglav, št. K2. S. X. P. J. in Planinski raj. št. 172 J. S. K. J., katerih Han-
Volitve v Ohio, poslanik Mot-chead, izjava senatorja Heoda in Wickci*shaina, da je treba izpreirieniti probi-bicijnke <1o1očIk\ to s«» najnovejši razvoji, ki so navdali z novim upanjem prijatelje osebne svobode.
GENERAL MAH OBDOLŽUJE JAPONCE
ŽanlavB^ 6vica, 1f>. maja. — Ki-tajskih pri Ligi narotlov vložila pritožbo, da so Japonci v .Mandžuriji postopali nad vse kruto in proti vtHii načelom človečan-atva.
<Ten. Arah fan-šati. ki je najprej poveljeval kitajskim četam prtai JafMtn^em. pozneje pa *e zvezal z .faptgiei in nato z<»f>et prevzel poveljstvo kitajske vojske proti Jatfiatieeffn. dolti v svoji br-
zojavki na Ligo narodov Japon-ee. <la -so z bajoneti morali kitajske žene in da m> civiliste žive se-žigali.
(leneral Mali poroča, da so ja-l»onske čete prišle v mestu Tugn-ho Ln so takoj zaižgale poslopja, razorožili policijo, odnesle živež, aretirale mestne uradnike in jdh kot jetnike odpeljale na begno ladjo.
DENA&NA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 200 Din 500 Din 1000
Din 5000
.. $ 4—
.. $ 9-55
. *ia.7o « S37J20 .. $02.50
Ur Ur Ur Ur Ur
100 200 . 300 . 500 . 1000
V ITALIJO
...........................$ 5.00
........................$ 11.50
......................... $ 16.80
.....................«... $ 27.—
.......................... t 53.25
Ur 2000 ___________________________ ) 106.30
2« tz»WUlo v*£jih znetkov kot zaoral ni vodeno, bodial v dinarjih ali lirah dovoljujemo i« boljo pogoj«.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za tap1**^ $ 5.00 morate poslati_______t S TO
" " $10.00 " " ........ $10^0
f* $15.00 ••	" ______
»• " $20.00 " *' ________ $21.00
»'« " $40.00 " " ______ $41.10
" " tSAM "	" ______ $51-30
Prejemnik dobi ▼ staram kraja iTpiačilo ▼ dolarjih.
nakazila Izvrftujomo p« CABLE LETTER za prlotojblno «1.
TRAVEL BUREAU
NEW YORK. N. Y.
zalo zadnjo čast ob odprem grobu.
Da je bil pokojnik priljubljen, so pričali ventsi, s katerimi so sorodniki in prijatelji okinč&li mrtvaški oder pokojnika in gn spremili na zadnji poti.
Pogre.b pokojnika se je vršil 12. maja iz hiše žalosti na Grand View Cemetery ob veliki udeležbi društvenih sobratov. sosedov in drugega občinstva.
Žalost inke mn pa igrala slovenska Moxham godba v zadnji pozdrav.
ster. Po igri bo prosta zabava in ples.
Louis Seme.
Chicago, 111.
Xaj malo poročam, kako se imamo v Chieagu. Ravno danes je tak mraz. da je najbolje pri peči sedeti, dasiravno je že 14. maja. ko hi moralo biti lepo toplo, da bi .se lahko reklo: Lepi maj. krasni maj. J*a kaj hočemo, ker se ljudje drže kislo in žalostno zaradi depresije, se pa še vreme tako čudno drži.
Prihodnji mesec se začno pikniki. lf>. junija ga bo imelo Samostojno društvo *'Zarja" v Wilow I Springs pri sobratn Keglu. Ker bo prosta vstopnina, vabim že Re-daj vse rojake iz Chicage iu okolice, da se udeleže v velikem številu.
I Ne morem si kaj, da ne bi za-
Valley, Wash.
9.	Da so tiko in sebičnostjo pomn.:r;i" krizo.
10.	Da se smatrajo za prvi na-
dega moža. kajti ni >c mu zdel posebno siguren v nogah.
—	Pridite drugič. — k" bo ženin trezen — je rekel končno.
—	O. če hi bil trezen, bi »ploh
rod pod solneein in se pri tem nič , ne pnišel, — je odvrnila ljube/, ne ozirajo na to. tla jih ta smer ni žejna nevesta.
lahko privede e i jo.
v popolno izola-
11. Da so s svojo vljudstjo in s prilagodljivostjo svojega jezika Po hudi in dolgotrajni zimi! večkrat prevarili nemške politi-zopet uživamo kra.sno pomlad. i ke.
Dne 7. maja je bil za tukajšnjo j 12. Da so uspeli po zaslugi svo-naselbrno slovesni da>n. ker smo! je družabne spretnosti in diplo-
roko Jakoba in Manee Tomsha. J šajo celo Angleže, vedno odvrniti .Manca. rojena Torkar je domu iz nemške opolnomoeene zastopnike vasi Pirniče pri Medvocbih. V1 od njihovih pravih nalog v Ligi Ameriko se je preselila pred pet-j narodov.
indvajsetimi leti
Jakob Tomsha je pa doma od
Francozi očitajo Xemcem : 1. Da Xemci vedno bolj pozab-
Radovljiee na Gorenjskem in se ljajo, da so njih vojske opusto-je s starši priselil v Ameriko, ko šil e velikanska ozemlja in da je je bil star sedem let.	j nemški cesar zatajil svoj podpis.
Zjutraj ob devetih se je vršila ' ko je vpadel v Tlelgi.jo. poroka v tukajšnji cerkvi Sv. Jo-j 2. Da dovoli Nemčija cesarskim žefa.	. princem paradirati pri zborova-
Po maši so imeli obed. katere- njih. kjer se govori o maščeva-ga se je udeležil tiidi naš župnik nju.
Father Davis. Zvečer so imeli ve-1 X Da Nemci dvomijo v mirov-selieo v tukajšnji dvorani Presve- no voljo Francozov, medtem ko
Martin! Sel si, od koder ni vr-1 pisala nekaj šaljivega kaj vse de-
nitve, a rešen si skrbi in težav. Spomin nate <pa ostane med nami, dokler ne pridemo za teboj tja. kjer ni več trpi jen jai
V imenu družine Koroshetz naj bo vsem, ki ste ji stali ob strani v teh težkih urah, izrečena najsrčnejša hvala.
Hvala vsem, ki ste dali avtomobil^ na raizpolago, hvala društvom in posameznikom za cvetlice, kakor tudi vsem onim, ki ste prišli z oddaljenih naselbin in se udeležili pogreba, ter na en ali drugi način pomagali in tolažili.
Moje iskreno sožalje vsem prizadetim, družinam. "Vam pa. ki ste šli od nas, naj bo gruda lahka.
Math. L. K.
Lorain, Ohio.
Dramatični odsek S. N. Doma priredi v nedeljo 22. ma>ja ob 7.30 zvečer v S. N. Domu povsod pri; ljubljeno šaloigTO "Ženitev". Igra ''Ženitev" je zelo umetna, igrali so jo le najboljši evropejski odri. Diletaatje so se je redkokdaj lotili, kajti vloge so tako raznobarvne ter tvori vsaka zase dru-gačfBL, karakter, da jo zmorejo le
tioMligralci.
Ruski pisatelj ' Gomolj biča v
nejo v časopise.
Čikaška "Tribuna' dne 4. maja, da so
je pisala z pripeljali iz Floride za akvarij veliko morsko kravo, ki telita 1200 futov. n.
tega Imena.
Dvorana je bila prenapolnjena prijateljev in sorodnikov, kateri so se dobro zabavali in ple-nali. Mr. in Mrs. Tomsha skrbela. da je bil vsak dobro postre-žen.
Dne 20. februanja je nenadoma preminul Primož Logar. Ito-jen je bil v Goričah na Gorenj(-skem leta 1871. Zapušča v starem kraju dva brata in eno sestro.
g aWB^BpipBppB8j^y|Prtllt!IHP»ttt^plŠlffT^tMflBaHBMtltf j g!iMiBIKK3ind* JIStBKBBlMBR
imajo velik uspeli
u
U|...... •
je tretjimi nemškega ljudstva v taboru strank, ki streme po maščevanju.
4. .Da očitajo Franciji oboroževanje, medtem ko se sami niso o-tresli vojaškega duha. ki je povečal nemško armado tako zelo. da je morala Francija zaradi tega uvesti triletno vojaško službo.
Da je v Nemcih tako malo republikanskega duha. da se morajo posluževati cesarskega maršala. da ne pogine nemška republika.
G. Da so ostali morilci največjih nemških pacifistov po vojni nekaznovani.
7.	Da se Nemci ne razumejo francoske mental itete in da ne smatrajo Franeozov za resen narod, ki ima smisel samo za dvoumnosti.
8.	Da niso iskreni, ko se izdajajo za ponižane in revne, med-
^ tem ko bi bili skušali, maščevati se nad Francozi, da so jih vojaško premagali. V resnici je nemška industrija razvita1 do skrajnih možnosti, njih mesta in stavbe so najmodernejše.
Da so Nemci dobili od sveta mnogo več denarja, kakor so ga. plačali za dolgove.
10.	Da smatrajo Xemci svojo kulturo za kulturo nad kulturami.
11.	Da se Nemci čim vidijo, da so šibkejši, valjajo v prahu, čim pridejo do moči. da postanejo prevzetni.
12.	Da mpnjka Nemcem kritičnega duha in dot so- sužnji prestrme diamine
Z govorjenjem se da marsikaj doseči, toda depresije ni mogoče odpraviti s samim govorjenjem.
Neki Španec je oklofulal bivšega španskega krajla.	• To je malenkostni) povračilo za vse one klofute, ki jih je bivši španski kralj delil dolgo vrsto let španskemu narodu.
V vasi je izbruhnil požar. Vsi vaščani so šli gasit, meti njimi tudi stari pijanček. o katerem so zatrjevali, da je bil petnajst let neprestano pijan.
Pridno je donašal vodo: tri, štiri ure neprestano. Slednjič se je pa zgrudil mrtev na tla.
Poklicani zdravnik je ugotovil, da je umrl od žeje.
Pred leti so izkopali v Egiptu grobišče nekdanjega egipčanskega vladarja Tut-anghk-ameiia. Z njegovim prekajenim in posušenim truplom vred so izkopali ne-hroj drugih stvari: posode, orodja. oblek, slik itd.
Umevno je. da se je začel moški svet zanimati: kakšne ženske so živele v tistih starih časih.
In še bolj umevno je. da so moderne ženske vprašale: Kako se je oblačil ženski spol za časa Tut-anghk-ainena ?	•
— Taka je bila moda tedaj — so izjavljali izdelovalci ženskih oblek in razstavljali po izložbah žensko obleko po uzorcu starih egipčanskih. Ženske so kupovale te čudne nestvore in jih oblačile.
Zadnjič sem videl ženo.
Na glavi je imela prifrknjeno kapo. levi rokav napolrazklane hatlje je bil daljši od desnega, na prsih je imela uvezeno kačo. na zadnji plati pa nekaj kravi podobnega.
Vsak se je ozrl za njo. ona je pa šla in se zibala v bokih kot raca.
Take so bile torej stare Egip-čanke! — sem pomislil sain pri Rebi.
Tn v mislih dostavil: Xi Čuda, če je bežal svetopisemski Pepe pred Pnt-ifarko.
"O t, AS H a* O DA
HEW YORK, TUESDAY, MAY 17, 1932
THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. S. X,
I EV N. TOLSTOJ:
KO SO PRVlC KUHALI 2GANJE
iič je pijačo pokusil. Pokušal i o je neprestano in pil. pil.... tedaj je skočil zahrbtni vragec k mojstru liudobcu in mu javil: "Kmet j** tvoj. ker pije."
bodo ljudje pili in tvoja žetev o o obilna."	. f
Hudobec je vragca navdušeno rbiel. Nato pa je poklical svoje podložnike. Ko so se zbrali, je nri-
Sircmaštn kmetič je šel nekesa due na polje orat. S seboj je ime! le košček suhega kruha. Skrbno ga jo akril v grm, prijel ročico v roko bi veselo pognal konja.
Cez dve uri sta bila kmet in! Mojster hudobec se je hotel o pei svojemu modremu^ slugi naj-konj od napornega dela že utru<e-' iem sam prepričati. Vragec ga je | večje odlikovanje in vzkliknil: — na. Spregel je konja, da se je nio-1 privedel v kmetičevo hišo. Sedel je "Med vsemi vragi je moj najboij-[ t i pasti, sam pa je stopil h gr-I z županom za mL?o pri steklenici; ši služabnik vrag-žganje, ki ?.ma-mu. Iskal je svoj kruh, toda ni ga'zganja in pila sta kozarček za ko-i tuje s čašo, a za njim pride pe-I'.o 'el najti. Ko je namreč oral, je' /.nekom. Kmetičevo žena je toči-ikel."
ti vragec mimo. Vzel je kruh in ia. Ko je z negotovo roko žganje | -----
-.e skril za grm. misleč, da se bo :azlivala. se je kmetič razjezil in c veselil, ko bo videl, kako se vzkliknil: "Norica, pazi, drugače kmetič jezi. Toda kmetič je samo'te bom moral ja.T naučiti!" Hu-<.cltjal: - Brez dvoma ga je vzel j ucbec se je sladko smejal, nt kdo, ki je bil lačen. " Veselcg
ZASLUŽENA KAZEN
•>rta in praznega želodca se je vr-»li na delo.
Vragec se je v svoji žrtvi nasn.o-IAl- Sel je k svojemu mojstru hudobcu in mu povedal, kako ni n;o-e3 kmetu nič napraviti: - Malo-pi«.cinik! " je zagrmel hudobec na ubogega vragca. "če v treh »-tih i.c dobiš kmetičeve duše, te v vo-cit utopim."
Vragec se je prestrašil. Premišljal K in premišljal, kako bi veselega kmctlča zapisal peklu. Naposled se ,c spomnil. Nadel si je kmečko obleko m šel h kmtlu služit. Ker jo kazalo, da bo zaradi suše slaba žetev. je hlapec kmetiču svetoval
Angleške postave netzsprosro
strggo kaznujejo trpinčenje 'žival Tedaj je potrkal na vrata bciač j Ta mesec biia obtožena sličn«n In popre sil za košček kruha.	! z]C£ina soproga lorda Cannela, u-
Vseh lačnih ne morem hroni- godnega londonskega odvetnika.
ti!" je zaklical kmetič in beraču zaloputnil vrata pred nosom.
l/ord Cannsl je kupil pri neke.n kapitanu krasno tigrasto rrnčko iz lludobec si je zvito pomei roke. ' Indije. Izredno velika, redka in le-Kmetiča sta pila in pila. mu. i va žival je izzvala splošno navduše-
aiugega sta hvalila in se ba&aJa.Me Pri njegovih znancih.
Lady
z
ZAPUŠČINA POSLEDNJEGA TURŠKEGA
SULTANA

Že par tednov se bavi švicarska ši prestolonaslednik je zato preou-policija s tajnostnim kriminalnim stir nadaljnje zastopanje svojih in-siučajem. Afera ima mednaroden te-resov odvetniški pisarni bivšega zr.ačaj, ker gre za eno najvažnejših t j redsednika francoske republike dedščin na svetu, za premoženje poslednjega sultana, dediči so tožili
Viagec je dejal svojemu mojstcu:! Cannel 5e Je hotel Postavljati
•	Pazi, zdaj sta lisici. Kmalu bosta ! nov°	in Pri"la mačko, dnev--,o:ka." In res! Po hvalisanju sta | oo voditi na sprehod. Mačka severe jela zbadati Župan se je razie- da ni rada sledila gospodinji na zil in svojega prijatelja udaril po i^menu po preobljudemlv london-cbrazu. Hudobec ni mogel več 3kri-lfkih uJicah- A "iena gospodinja je ti veselja Toda vragec je »ekel: kmalu izmislila še novo muko —
•	Počakaj, kmalu bosta svinii; " Musila je mački na vrat svojo roč-
: po torbico. Odvezala ;e mački ter-
Da bi se maščeval za udarce, je ^e če je šla v trgovino nakupovat. IU| poseje poseje žito v vlažni «W-j k'v.etic pognal sUklsnico za S-- ;u jo zopet pritrdila na ovratni-1,1 Povsod je bila setev uničena. £tom. Ta pa se ji je ognil in mu če je prišla nazaj na uiico. Ne-ie kmetič in njegov sluga sta in c-; uiekel. Kmetič se je zamajal »ni *re6na mačka se je stalno otepala .a tako obilno žetev, da je nisla njim. Begunec je padel. Preganja- in ^ poskušala otresti neljuba mog:a spraviti v shrambe. - Sko- 'cc se je zvrnil čezenj. Zvalila sta bremena. Na ulici so se dnevno po-oa. da bo iohko kruha." je peto- v blato in tam obležala. Hudo- navijali neljubi surovi prizori. Na-zj, kmetič, -do smrti ga ne bi tbo- brc je potrepljal vragca po rami. posled se je nekoč zaletela podi v--.ci p-jest:.'	j ' Ti. nesreča ti. Prav gotovo si na- jana mačka v izložbo nekega zli-
Vražji slu-^a se je zamislil in ^d- pravil to pijačo iT lisičje, volčje in! t^rja, v obupu razbitla steklo in se vrnil Ce ga ne moreš pojesti, ga^sv njske krvi." - O ne." je zado-J rbčutno poškodovala. Stražnik, Ki popi j. Potem ga bo* vsaj porabil ' voljno odgovoril vragec, "to pija- i« bil priča dogodka, je ovadil la_>t-ob ( nem razveselil in jaz s te ' čo si je človek naprav iz vsakda- nieo mačke. Sodnik je priznal, da loj Te poslednjt besede ie i'- nJega kruha. Lisičja, volčja in jc kriva lady Cannel trpinčenja : *kel tiho in z zobmi zaikripal. Ta-| svinjska kri niso v pijači, ampsk ž/vali. ji prepovedal mačko vlačiti ko je naučil kmetiča. kako se kuhaj v človeku. Človek se premaguje. po ulicah in jo obsodil na 50 funio
• .n;e Kmetič Je kuhal dosti žga-, aokler je močan. Toda ko pije me- g obe. Če ne bo zalegla ta sicer iz-ii'a. a vražji sluga mu je pomagal jo pijačo, premagovanje izgine in oatna k±zen, bo prihodnjič roma-pravim. vražjim veseljem. Kmt- živali v njem se oprosteL Pusti, aaj la gospa v zapor.
f.Iiileranda. ki je to zadevo vzel mnogo bolj resno in bolj energično pričel izterjavati nasledstvene države, ki jih je citiral pred sodri ?tol mednarodnega razsodišča. — Kljub temu pa se je družba ;*The Ot toman Imperial Estates Incorporated" še nadalje izdajala zastopnika inteersov dedičev in so gospodje Deussen in oba madi ir >ka barona še vedno nemoteno in z uspehom prodajali po Švici drage obveznice. Prodajali so tudi dragocenosti, starine, dragulje in .*like, ki so baje bila last sultana, pa se je pozneje dognalo, da so bile ukradene. Več juvelirjev in trgovcev z umetninami so osleparili. dokler jih pred tedni ni zaprl., beinska policija.
Glede aretiranih pustolovcev si policija še vedno ni na jasnem, kdo in odkod so. Ne ve zaenkrat niti to, ali se pišejo kakor navajajo; zato se je bernska policija obrnila na policijska ravnateljstva vceh večjih evropskih policij v svrho nadaljnjih poizvedb.
V zvezi s to sleparijo je znano švicarsko bančno podjetje Para vi-črni in drugi zašlo v denarne *e?-koče in računajo, da bodo tem s'e-dile še nadaljnje žrtve tudi izven
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
Splošna Knjižnica:
(Nadaljevanje.!
	Tarzan »in «|»ie ................	M
	Tarzan »in o|»«r. t rilo vez....	1 *M
ftt. :si.	IColta ritko .........................	
m. :rj.	Živeti .................................	•j
Ar 33.	(Caj Snlu<li| Kri>|.t V«j-	
na ■ •lucurtA. |«»*l«iv. Ani. I»»k-l«»r.	Wraui. brin. ..............
Ai.	i Kxavt-r Mfiku) liitlkt.
IU Htrniii __________________________
Ai. ::7. iNtrna/r živali _____________
ši. It«. Tarzan in Mvet..........
!Šlt'V.*:sl. Iji Kohrme ................
št. 47. IW*>t«*rij dtiie ...........
ftter. 4H. Tvnimf IIvali ši«*r. 40. TmrzaiMv »in, trd vri
r*\.	Siiks Ur <«raye ------------
Ki. .ti.	SUv. Italade in ruMor«
Hi.	V metrin ..........................
.V,	NMuiljnu Iwlnik ..............
Št. Tiit.	To iti onkraj Satir_________
At. 51. TartaiMva mladci, t nI
|vHI _____________________________——
At. !iM. (jlad (Hawuwi .............
Al. 00. (lh»Ht..)»'VHk; t Zapiski lx
mrtirga duma« I. <lrl -----------------
Al. (Ikttto^rokl I Zapiski iz
II. «l«4_________
((•otar > Bratje I« acalr*.
At. «2-	Idi jot,	I. liri (I »nstoJrvLl
Al. tu.	Idijol, II drl ..............
At. tu.	Idi jot, m. «1^1----------
At t».	Idtjal. IV. dri______
J
.JM 1.—
I.— JO
1.» 1*0
...JI 1.— ..JM
...M
..-7J M
V«J 4 drli
At. m.
ke, Trmdoiera
NJ#venski piwtHJI U. t«.: I'atrr— ptml, Mtrtvriu «11-kr, \«jvada Prr* I Prrir«. fr-
llrr___________
..J« S.2S
.43
ZM
Tlfwi Mk> Tik u fraert« ............
Tatw, (Brrk). trd. res. Trt
Tunri. m*.
M
Jli
.1.2t
TiM»f in ena uuf (Hh|M')
vez. mala ix<laja ...................... 1,—
Israbljrni milijonar ................ 1.20
V	krrmpljih inkvi/lrijr ..................
V	rnliHlvu iMkiW-i ........................J.J5,
V	Kortdiem zakotju .............................35 (
V	oklopnjukn okrog sveta:
1.	.tri .............................................90 !
2.	drl ..............................................SMI
<111A SKUPAJ ............................l.liO
Vrliki Inkvirttar..............................1.—
Vrn ( \V.il«tova), lm»S......................»5
Vojaka na Balkanu, m slikami .........25
Vrtnar, 4 Ha hi mira na t h Tagnre),
tnlo vezano ,75J hr»Airano ...................................I
1.— 1.24 j
1.30
...35 ...35 ...SO ,...25 ..J>0 ...50 ....GO
Volk «pob«rnik In drtije povratl...
trdo vmuo ............................
Vfcnjrga rrpatira, roman, 1' knjgi Vojni, mir ali (tnganstva, 1. z v. .
V putiliv je Aim. III. zv..................
Valentin Vodnika izbrani spisi .
Vodnik svojrau narodu ................
Vodnikova pratika L 1927 ....._____
Vodnikova pratika I. 1928 ...»........
Vodniki in prrporokl ...................
Z mi sel Marži ............................
Zadnje dnevi nraretnoca kralja ......M
Za kruhom, povest ...........................Jft
Zadnja kmrfka vojska ....................75
Zadnja pravda, ve*.......................70
Zfadoviaa a ncvidacm Uoveka ........JSB
Zmaj ta Bosna---------------------------71
Življenje star. trpina, izbrani spisi
Aleiovee, .1. *v. skupaj ____________lil
/tal ok spi .................................20
2anini našo linprnclo .........................4i
Zlata vas .............................J|
______45
Cdi. Pavla
Zbirka
I Hrf	............4«
II. del ...........................	
Zaamenje Mirili < Doyle}--- Z tmitm ta mttom .........	.......... __________M
	______J9 ____J^-
L in 11. zvcMk ............	1
»f«M ................1JH	
rezana ..........................................Jf	
	
ZBIBKA SIX>VENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .........35
2.	z v. Hudo itrrzdno ...........................35
3.	zv. Vefle povesti ...........................35
4.	zv. Povesti in alike .........................35
5.	zv. Student naj Ihi. — Naft vsak-
danji kruli ...............................6
SPISI ZA MLADINO
<OAN(iL)
T!, zv. tr«l«» vezano. Tselmje 1*J po-
*rsii ..................................................^o
4. z v. tnlo vezano. Vsehnje S. jk»-
vestl ..................................................^o
z v. tnlo vrsano. Vinski hrat ........
H. zv*. trdo vt'Zitno. Vsebuje It) jio-vestl ...........;.'.....................................50
IGRE
Beneški trfovee, Iprokni v 5. dejanj .00
t yran de Brrgerae. HerkHia komedija v [telili dejan jih. Trdo vezano ................................................1.76
Rdela, drama v 4. dej........................60
CJospa z morja, 5. dej........................75
Lokalna železnica, 3. dej.................50
Marta, Semenj v Kielimondu, 4.
dejanja ...............................................30
Ob vojski. Igrokaz v Ktirlh olikah .....30 Tontkove sajno na. Mlklavšev ve-fer, Mladinska igra » petjem v
'J. dejanjih ...................................60
K. IT. K. Drama v 3. dejanjih s
predigro, |C'»|teki. rez. ............;...,45
Brvizor, 5. dejanj, tr«U vezana ......75
Veronika DeseniAka, trda ves _______1.50
Za krii in svobodo, IgrolcaS v 9. dejanjih ...............................„.^5
Ljudski oder:
4.	zv. TBittsprr. 5. dejanj ............00
5.	zv. Pa 12 letih. 4. dejanja ...........00
Zbirka ljudskih Igtc:
3. moiM. Mlin fad zmlj«, Sr. Neia, Sanje _______________________________00
13.	saofiil. Vrstalka, Ssut Marij« Drv le«, Marijin drdi__________M
14.	aaoplf. Sv. BsOTjan, Jaaaika
dekli ra. Materin UkooIov —.....JM
15.	snopič. Turki pred Dunajepi. Fabjaln in Nain---------------00
20. suoptf. Sv. Jqat:
i
—
' .JSL«. "r--,..

mednarodnem sodišču vse one d? zave. ki so si prisvojile posestva m drugo premoženje poslednjega .sultana.
Bernska policija se sedaj zaprli več oseb, ki« so se izdajale za zastopnike bivše turške vladarsk" rodbine .Zaprli so nekega Gerhar-da Deussena. baje arhitekta iz Monako vega. madjarskega bar ena Lemheny in njegovega tajnika Czegledyja. Obtoženi so, da s-t n noge švicarske denarne zavede in privatnike osleparili za težke milijone.
Zgodovina te dedščine pričenja leta 1919 neposredno po koncu svetovne vojne. Poslednji sultan Meh-ried V. je bil odstavljen od diktatorja Kemal Pase in člani vladarskega doma so morali kmalu zapustiti deželo in se preseliti v tujino. Ob tem času se je pojavila fantastična oseba, neki Američan John de Kay v Carigradu. Prispel j*; z velikim spremstvom in govorilo se it. da je večkratni milijonar v dolarjih.
Bivši prestolonaslednik Abdul Kadir, ki je takrat še vedno bival v Carigradu, je stopil z njim v podajanja. Sklenili so pogodbo, s kn- t Švice, t^io je postal John de Kay zastop-I mk vladarske rodbine napram vsrm j državam naslednicam in je on j •?revzel financiranje vseh pravd i:.i! se obenem obvezal vzdrževati vse i prince in princeze, ki so vsled rc- ' volueije prišli na beraško pa'ieo I
Bivši prestolonaslednik je takoj ob' cbčlniki °*etje Poljskega mesta sklenitvi pogodbe dobil od Ameri- ! Bjalostoka energično nastop* :o čana lepo vsoto denarja in John Proti P^ganam, ko jih je od leta oe Kay je zaoustil Turčijo. Kmalu d° Ieta več" Pri^U so na to- da ^ nato je v Vi'rginiji ustanovil del-1 jo treba ^^ Proti ^olazni z niško družbo "The Ottoman ImJ najmodernejšimi sredstvi. Naročili
perial Estates Incorporated" s pet! 50 v Italiji morsko čebul°' ki milijoni dolarjev temeljne glavnice ■ rn£ma kot najmočnejši strup pro-in stopil v pogajanja z dolžnimi; ^ glodalcem. Čebulo so razdelili po
državami: Turčijo, Grško, Albani- reziJski ceni vsem hlšnim P°sest"
je in Bolgarijo radi likvidacije ir. "lkom in V3i So jo hitro kUp°vali'
izplačila odpravnine	i boječ se' da bi ne bUa prekmalu
razprodana. Več let so uspešno po-
Družba je imeia svojo evropsko; bij ali podgane, zadnja leta, poseb-centralo, ki se je nahajala v Mc- no letos, pa niso imeli sreče, nakovem in jo je vodil omenjeni Letos se je namreč zdelo, dr. Deussen, ki pa se je kmalu nre- podgan ni manj, temveč celo vec in selil v Švico. Pred par meseci se je i da so čim dalje bolj predrzne. Po nastanil v Bernu. kjer je sklenil siajale so tudi vedno debelejše, ^n-posebne pogodbe z obema mad j ar $ a vile so se celo na magistratu skima plemičema. Vsi trije so se; in oglodale vse, kar se je le da'o. izdajali za zaupnike in pooblaščo- Ce bi bil uradniki pozabili zakleni-nt .zastopnike družbe iz Virginije ti akte, bi jim bile podgane najin so prodajali obligacije po 10CG '>rz oglodale in požrle še to. Ko frankov. Imejitelji teh obligacij predrznost podgan ni več pozr.irta naj bi dobili po likvidaciji zapu-jinej. so poklicali mestni očetje ščinske razprave mnogo večjo vso- itrokovnjake, da bi jim povedali, to denarja, ker so cenili pren;nže- zakaj morska čebula naenkrat nič v.je sultana nad 150 milijonov do- i ne izda. In strokovnjaki so pove-isrjev. Mnogo švicarskih trgovcev dali. da prihaja čebula iz Italije vein med njimi tudi bankirji so za- le in da nima v sebi nobenega upali tem trem pustolovcem, ki so srrupa. Vela morska čebula ima pa ta način prodali več tisoč obli- vendar v ssbi še nekatere redilne taci j.	snovi, ki podganam dobro teknejo.
Medtem pa je v zastopstvu dedi- ?ako da se lepo odebele. Namesto čev nastopila važna sprememba, strupa so dajali hišni posestniki Med Abdul KadLrjem, bivšim prestolonaslednikom so nastale di?"e-
VK STARK KO MLAWH
Z VITAMINI PITANE PODGANC
Vsako leto. ko se oglaša pomlad
Bjalostoka podganam vitamine. In ker naročajo čebulo v Italiji že več renče, ker Američan ni izpolnil! let so se podgane tako razmnežlie
svojih obveznosti glede vzdrževanja članov vladarske rodbine. Biv-
•n zredile, da jih bodo sedaj zelo težko zatrli.
Zdravstveni oddelek Zveze narodov izdaja redna mesečna poroči-iu o ljudskem gibanju po raznih ceželah. Zadnja izšla številka se peca z rainneravi v Evropi. Novi Zelandiji. Avstraliji in na Japonskem. tako da vpošteva približno eno tretjino prebivalstva na svetu. I/ podatkov je razvidno, da je v prvih tridesetih letih tekočega stoletja število rojstev skoraj povsod nazadovalo, a istočasno je pa nazadovalo tudi število smrti, tako, d i se izpad zaradi števila rojste\ kolikor toliko poravna s paia-n.lem umrljivosti.
Kar se tiče padanja rojstev, "o sc izvršile v zadnjih tridesetih letih zelo velike izpremembe: Francija, ki je preje v tem pogodu ko-lakala na prvem mestu, je seda; zadnja ter je ta njen rekord prešel na Nemčijo. V .Nemčiji so rojstvi nazadovala za štiridesetkrat vec • 47'ri nego na Portugalskem; — Francija izkazuje le petino nemškega rpada rojstev. Samo na Japonskem se je število rojstev zvišalo Francija nadkriljuje po sorazmernem številu rojstev Avstrijo. Anglijo, Švedsko, Norveško, Švico in Estonijo.
Manj razlike je v padanju umrljivosti po različnih deželah. Najbolj je umrljivost nazadovala v Kemčiji, Rusiji, Španiji. Ogrski in Angliji. Kakor v padanju rojste" izkazuje Nemčija tudi v padanju umrljivosti najvišjo številko, to je odstotkov. Povprečen narastek piebivalsiva v primeri z leti 1909 —1905, kakor že rečeno na splc-lno :ii zelo nazadoval, pač pa se nazadovanje občutno pozna v posameznih deželah; tako znaša narastek prebivalstva v Nemčiji. Angliji. Norveški, Švedski in Belgiji v primeri z letom 1900 samo še četrtino tedanjega presežka, v Franciji, Avstriji injšvici pa polovico. Nasprotno pa izkazujejo Španija, Rus;ja. Japonska in Portugalska cd leta 1928. večji narastek prebivalstva, nego so ga imele v začetku te?u -toletja.
Umrljivost je na deželi na splošno taista, kakor v mestih, število rojstev pa je na deželi brez izjeme znatno bisje; zato se pode žel rko prebivalstvo hitreje množi nego mestno.
Slednjič ugotavlja poročilo, da je ^ovzročilo padanje rojstev in smrti po različnih deželah v ustroju prebivalstva zelo važne izpremembe. Število starejših eseb znatno presega število naraščaja. To se bo ob svojem času pokazalo v zopet-nem naraščanju smrtnih slučaiev in ponovnem padanju rojstev. Iznad rojstev v letih svetovne vojne bo učinkoval v letih 1935.—1945. Na tplošno je pričakovati, da se bo v prihodnjih letih umrljivost ustalila na sedanji stopnji ali pa celo napredovala, število rojstev p-i bo - - izvzemši Japonsko — dalje padalo.
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi ž velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti. da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
NOVA TAJNA ORGANIZACIJA NA KITAJSKEM
Na Kitajskem ne pogrešamo raznih tajnih organizacij, sedaj pa st je ustanovila še ena z naslovom • Udruženje železa in krvi". Ustanovljeno je to društvo v Šanghaju o priliki kitajsko-japonskega konflikta in se že razširja po vsej K -tnjski, celo v Pekingu ima že svojo celico. Sedaj ima v celem okoli ^00 članov iz vseh socijalnili slc.-itv. — Cilji Udruženja železa in irrvi so: zatiranje militarizma, o-bramba Kitajske pred Japonci, u-mora vs.ikega Kitajca, ki je izo.a". domovino, ovadbo in izsleditev kitajskih sumljivih »elementov. Priv-viir. so preprosta: pripravljen moraš biti za vsako žrtev, tudi za žrtev življenja, da se dosežejo cilji organizacije. Pripravljen moraš bi-t', za udejstvovanje v vsakem času, ponoči in podnevi, slepe >e mor'., pokoravati pravilom, o katerih se re razpravlja. Kako je ta erge-m-racija notranje urejena, to je največja tajnost. Posamezni člani mo-i.yjo pred svojim pristopom dati določeno jamstvo in svečano priseči :ia slepo pekerščino brez vsake debate. Zborovanje se nikdar ne vr.ŠT dvakrat na istem prostoru. Geslc organizacije je: — •• Železo in <ri spodbujata narode k udejstvov,.-r.ju.' *
DELAVEC -KOT IZUMITELJ
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N.Y.
Telephone: CHELSEA 387«
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI- TEDEN
: T' . :
VDOVEC 38 LET STAR
z otrokom petih let. iščem Slovenko ali Hrvatico za splošna hišna dela : imam svoj dom in nekaj prihrankov v lepem mestu izven X«*w Yorfca. V slučaju ožjepra spoznanja, bi lahko sledila poroka. Vse drugo pismenim potom. Vsa pisma in ee mofjoeo imli sliko pošljite na: — "Ženi n", co Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. — .Tiiim'im stro-pro tajnost.
(4x 12.14.17&10)
Portugalski delavec Mario da SiU ■'a, ki je zaposlen v Lizbonskem pristanišču, je izumil aparat, ki zanesljivo ugotavlja nahajališče p >-nesrečene podmornice. Električna struja avtomatično odklopi rešilni pas na krovu podmornice, čim se ta ponesreči. Pas s prižgano žarnico šolava na mersko površino. P'.-skušnje so dobro uspele. Morebiti bo postal delavec bogataš, vsakakor ta je dobrotnik človeštva, ker bo rešil marsikatero žrtev oceanskega gioba.
Naročite se n* "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdro-fenifc Artsvmh.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
\
"GLAS NARODA" m čite uuno ftk članstvo, pač pa vd Slovenci f nM okolici,
CENE ZA OGLASE SO ZMERNI
DL1I
r xi ,=
R i S O D i'
NEW YORK, TUESDAY, MAY 17, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY is U. 8. A.
S
Naj ljubezen joče
ROMAM IZ irVLJZNJA.
.v»
(Nadaljrranjr.
Ljnb^mjtro skloni Marija iuii uioža. ki j«- pokleknil jif*«i ».j® in pa*l«*iii	<>hntx v nj«-iie roke. VrtMi* vol**-. ki jih je u* ujib
rutiU, je bilo največj«- uduarfajf njenega iivj^uj*
Iu Marija tu.feli. da ji je bij t« »uoi n*-kd*j najljub**- iu rvHu in <la jf bil «»•"*■ njeuih ofruk.
Hmh»i nj«*riih |m»1«-x j«* izginil«; vi^la mrhkolia w j«* razlila ?o n^«*ti«*tu lieu — kako iiircvua in iif-tiuiua j*- vm .Vza — in kako »Jadko j«* o< i j. n h.-an j«*---
Neka «r<vaiiw>t je rivHa nad to uro. ki j«* dolgi ločitvi združila dva človeka, človeka, ki bi morala od prvega pučHka bili »kupa j.
Nikdo ui imel besed. «la bi (»ovedal,. kaj ga navdaja, kaj polni njegovo %ree.
Roko v roki stojita in čakata sina.
Erik j«* bil guij*-n in bled. ko vidi oba. \eikaj je bilo nad nji jna, kar človeka prevzame. Materin obraz je bil izpremeujeu in nad-/emrljsko lep.
—	Ali >i zadovoljen, Krik.'
—	Mati!
Skloni se nad njeno roko in jo poljubi. Xekaj mu je tičalo v žfrlu. da ni mogel govorili — bilo je močnejše kot sam in premagalo ga /e. 4ilas.no za ihti. Krik. ki nikdar ni jokal, niti sedaj, ko mu je bila rojena največja žalost njegovega življenja.
Nato sedejo iu govore o Lori. Otokarjeve oči žare v sreči, da je bila ta lepa dekliška evetka. ki jo je vedno ljubil kot hčer. v resnici njegova h«'i. pogled na njo ga je vedno spominjal na preteklost. tako podobna je bila Mariji, da nikdar več ni imel miru. Vedro je poizvedoval iu iskal, jo je vprašal po njenih sorodnikih iu vedno bol j ;«• v njeni zgoščevala misel, da mora biti Lori iSerger njegova hči. Te misli se ni mogel več rešiti. Kavno ko je hotel pričeti preiskovali rodbinske razmere vzgojiteljice svojih otrok, ko pride Kudolfova brzojavka: Marijo in otroke našel.
V tied svarilnega Krikovega pogleda je Otoka r opustil govor-ieaje o Rudolfu. Še ni bil čas. da bi o tem dalje časa govoril. In Otokar Verdin je razumel.
Oče drži Erikovo roko; ni se ga mogel nagledati.
—	In ti se hočeš poročiti. Erik .' Plemenito, lepo dekle te ljubi — bral sem pismo, ki si ga pisal Rudolfu. Vem — pravi Mariji. — ua ti ljudje ne želijo poroke tega dekleta z našim Erikom in tudi vem. zakaj. Od tebe. Marija je sed«<j odvisno, da odstraniš to zapreko: ali mi hočeš dati roko k novemu zakonu ? Prišel sem k tebi kot svoboden mož. da ti dam. kar sem ti tedaj v nerazumljivi zaslepi jenosti odrekel — in s svojim privoljenjem napraviš srečo najinemu sinu. ki tako hrepeni po t<ij sreči.
Žareča rdečica se razlije po Marijinem obrazu, toda naenkrat zaopet prebledi. Strese glavo in zamahne z roko.
—	Ne. Otokar! Ta misel se mi ni še nikdar porodila, ne. nikdar in zdaj se mi zdi tudi neprimerna. Samo za svoje otroke sem upala in želela, da pridejo do svojih pravie. Na sebe in na svojo korist nisem nikdar mislila. Samo, da adaptiraš Erika in Lori! Mnogokrat je Erik trpel vsled te negotovosti. Lori pa o vsem ni niče-tar vedela.
Otokar trdno drži Marijine roke.
—	Erik. pomaguj mi prositi tvojo mater, da privoli. Misli na Juto Egerjevo. Za tebe je trpela. Erik —
—	Oče. kako tuje in nenavadno mu je zvenela ta beseda. — Oče. daj materi malo časa. da se privadi na to misel.
—	Ne, — vztraja Otokar Verdin. — (Vsa ne smemo izgubljati. Pomisli, da imam še enega otroka, ki potrebuje materine ljubezni Moja mala Cecilija. Obljubil sem ji, da pripeljem s seboj novo. i.elo ljubeznjivo mater in ž njo njeno ljubljeno Lori. — Obljubi mi. Marija in potem bomo še danes skupno pri nadgozdarju govorili za Juto, da jo da v zakon našemu Eriku.
Osemindvajseto poglavje.
Eger je bilo zelo začuden, ko je skozi okno videl mater gozdarja Rergerja v spremstvu svojega sina — ne. to ni bil on. to je bil starejši gospod — prihajati proti hiši.
Menda vendar ne bo —♦ Kaj ji Je prišlo na misel 1 Ali je hotela prositi za lepo vreme .' Iu čudno, tako mlada izgleda. Njena ho-j ja je lahka in gibčna.
Natančnejše opazuje oba. Zares, prihajata k njemu in kmalu j nato mu služkinja izroči vizitko: grof Otokar Verdin, gospodar limeljnika.
—	(J os pod grof želi govoriti z gospodom in gospo o neki zelo važni zadevi.
Malo nerodno vrli Eger vizitko v rokah. Saj ni poznal grofa. Na vsak način pa mora imeti kako opravilo z Tiergerjevimi. Zakaj bi sicer prišel tii-M-m? Sic-er ui imel nikakega veselja do kakega razgovora — pa vseeno: grofa ni mogel odsloviti. Sporoči svoji že-.ni, nato pa gre v sprejemno sobo.
Hladno pozdravi gozdarjevo niater; niti on. niti njegova žena ai nista mogla dovoliti, da bi »ji ponudila roko.
Grof Verdin se predstavi in nato prosi, obenem tudi v imenu fvoje soproge — mi s«» obrne h gospej Mariji — da gospod Eger dovoli v poroko svoje hčerke Jute z njegovim sinom Erikom.
Eger pogleda oba začuden, kot bi se hotel kdo ž tujini norče-\ati. <!rof Verdin mu vse razloži, nato pa pristavi:
—	Moj sin Krik je bil preponosen. da bi iskal kakšno korist od -»vojega pokoljentja. Samo. ko bi mi bil rekel besedo, pa bi mu izpolnil vsako željo. Toda tejra ni hotel, nikdar se mi tli približal, ket je hotel vse doseči t* svojo pridnostjo in sposobnostjo. Toda sedaj je privolil v to. da se prijeli na grad Hnie|jiiik in prevzame svoje pravo ime — zaradi svoje neveste.
Predno je mogel počasno misleči nadgozdar vse razumet u j< bolj gibčni duh njegove žene vse spoznal in gospa Egerjeva je videla bodoeno«t svoje hčere tako sijajno, o kakoršni se ji ni še nikdar sanjalo. Teda pa ji šine misei skozi glavo.
Ali vdihavate?

i* fm- ■
"V
Slednjič je odkrita razprava o predmetu, ki je bil dolgo "nedotakljiv"
PLSTl spečega psa!" Tako je rekla rifiaretna obrt, ko smo načeli vprašanje vdihavanja. Toda izogibati fee važni zadevi, ni fio«oj Lucky Strike!
Ali vdihavate? To vprašanje je življensko važno ... kajti sleherni kadilec vdihava vede ali nevede. V^ak kadilec ali kadilka vdiha del dima, ki »a potegne iz cigarete! Nežne glasovnice v vašem grlu zahtevajo, da je vaš tlim popolnoma čist - brez gotovih nečistoč!
Ni čuda, če so si Luckv Strike
drznile načeti to življemko vprašanje! Luekies vam dajo zaščito, ki jo hočete . . . kajti Luekies slavni čistilni proces od strani jiotov« nečistoče, skrite v vsakem tobačnem listu. Luckies so ustvarile ta proces. Edinole Luckies ga imajo!
Zatoraj, če vdihavate vede ali nevede, zaščitite one nežne glasovnice!

It's toasted*
Zaščita Vašega Grla proti dražljajem — proti kailju
Copr.. 1BJS. Tt.r Auitrkun Tuttari-o Ca.
O. K. AMERICA
SARAVXA/TE \A LUCKY STRIKE—CO tnoJernih minut z na]bol\iimi plesnimi koncerti nt sir/u m slainum Lucky Strike noticami uak toiek, četrtek tn i oho t o ziečer po N.fl.C. omrežju.
tem !
Eno vprašanje, gospod grof
ali ve njegova visokost »
— I>a. milost I jiva gonpa! Moj sin je vtuvodi vse pojasnil. Po zval nas je ns avdijenco. ker se zelo zanima za celo zadevo in je ra •lo.veden. kako se ho vse rezrešilo. Vojvoda je tudi obljubil moje uiti sinu, da se udeleži njegovega ženitovanja.
Torej zato tako velika naklonjenost vojvode — zdaj šele jt bilo Egerjevim vse jasno. Znotraj je gospej Egerjevi vse vriskali — kako nepričakovana in srečna izprememba! Romantika te lju b«*«zni ji j* pokazala v popolnoma drugačni luči. Erik je dobre vedel, da se m»e predrzniti dvigniti/>ei proti hčerki svojega gospo darja. In tako zanimiv in čeden fant — ali je 1 o mogoče Juti za merili, ako jo je njegova ljubeznjivost zvabila v svoje mreže?
lioapa Egerjeva je kmalu privolila. Drugačen pa je bil njen jnoi. Navzlic vaemu zajemu ni bilo mogoče pregnati s sveta Jutine-
ga bega, ker se je tako odločno uprla oblasti očeta. Tu ni poznal šale.
Toda vse spoštovanje do mladega gozdarja! Saj se je že veselil, da je ta mladi mož. katerega je vedno spoštoval, bil vreden še večjega spoštovanja. Pri njem bi bila Juta najboljše preskrbljena, boljše, kot pa pri vihravem Maksu llladuiku. To si je moral priznati !
Odkrito se je grof Otokar sani obtoževal, nato pa pridjal:
—	llva-la Itogu, da še ni bilo prepozno popraviti.
—	Hvalim usodo, — nadaljuje grof Otokar. — da mi je zopet pripel jaht nazaj to ženo, ki ji' vzgojila takega sina iu tako hčer. — Marijo primeža roko in ljubeznjivo ter spoštljivo položi na njo svoje ustnice. Marija postane rdeč« kot mlado dekle.
Egerja prime neprijetna ginjenost. ko vidi to nežno spoštovanje in obenem kesanje.
Ko grofovski par zopet odide, je bila gospa Egerjeva nepričakovano zgovorna. Vedno je mislila, da je za mladini llergerjeiu nekaj posebnega. Tudi gospa je bila tako dostojanstvena. In hči — ;;li je bila Kje lepša deklica iu bolj ljubka kot Lori.' Iu Erika je vedno smatrala za kaj več kot pa za poduradnika svojega moža.
—	Eger. waj drugega ne moreš, kot privoliti — že zaradi vojvode.
—	To sem že davno! Naj le poroči l»erger;a.
—	Toda ne, kot si ti hotel — kot zavržena hči! To si dolžan vojvodi. — ln pomisli: Juta sama e kriva. — boječe pristavi, — Ernest i na. kateri je Juta vse zaupala, mi je vse povedala iu tudi sama ti je priznala. Erika Verdiua ne moreš kaznovati zaradi .Inline neubogljivost i.
Na d gozdar se mora smejati: kako zgovoren odvetnik je nje-gc»,a žena, ki je pred nekaj dnevi mlademu gozdarju še želela smrt...
Ženska doslednost! Kako naglo premenijo žene svoje misli!
Naslednji večer — bilo je že pozno — mrak je ž«* razgrnil svoje sive pajčolane — tedaj korakajo Lori4 .Juta iu Erik proti hiši nad-
gozdarja.
—	Oče sedi pri pisalni mizi. — pravi tiho Juta. ki je gledala »kozi okno. Pri svitu petrolejke vidi očetovo glavo sklonjeno nad papirji — solze ji žalijo oči.
—	Počakajta tukaj, da vaju pokličem.
Zmuzne se na dvorišče. p*i. ki so bili odklenjeni, jo spoznajo .n ji veselo skočijo nasproti. Tiho jim govori in vsi so bili tihi. Jura potrka na kuhinjsko okno. Stara Ernest i na je bila v kuhinji iu ;e večerjala.
—	Emestina. zopet sem tukaj.
Starka zaduši preplašen klic; naglo pride k vratom.
—	Moja punčka, moja golobica! — Svetle solze ji vro po velik licih.
—	Kje je mama? Pokliči jo. ker hočem govoriti ž njo, predno greni k očetu.
Tn gospa Egerjeva sprejme hčer. kakor se ne bi bilo nič zgodilo. Ničesar ji ne očita; poljubi jo in joka.
Nato pa gre Juta tiho k očetu. Tiho odpre vrata — oče ropota ni slišal. Naenkrat pa začuti.okoli svojega vratu nežno roko in čuti solzna lica hčere na svojih licih.
—	Of«. ljubi oče! — Čutila je njegov odpor, čutila je. kako se ji je hotel izviti, toda Juta ga ne izpusti: — Oče, ne reci nobene be-
sede! Naj bom zopet tvoj otrok! Saj seni vendar tvoja edina, saj me vendar hočeš videti srečno. Iu samo jaz sem. ako mi odpustiš — potem mi ničesar več ne manjka — v sat k dan svojega življenja ti bom hvaležna.
Prosi z ginljivim glasom, ki je segel v srce. Ne izpusti ga in čudno mehak občutek ga obide, ko pogleda v majhno, bledo obličje, v solzne oči svoje ljubljene hčere. Saj je bila edina! In Bog je tako čudovito naklonil, da je biJo vsako premišljevanje nepotrebno.
Toda še reče s staro strogostjo:
(Koucc prihodnjič.)
It. maja:
Albert Killln, Chrrboura. H*Jnburf
20.	maj«;
lluurfif, Chrrboura
21.	maj*:
Hr*-rtirn. Oh*rboUrj. Ur »man KUlrnJjm, n->uJugi * »ur Mir teranu
29. maja:
thrrmijrlt, Cherbourg
2*. maja:
lljmbuic, 1'hrrU urg. tUmburi *7. maja:
Kr»«,.-. Iltvr*
t »l> Ki|N<-. Cbcrbourg 28. maja:
Kurupu. Chvrbtkurc. Ur»ni»n Volt li*tafu. Huul«>gii« siur	Rm ctf.
al<« nt
SI. Ij»u1s. CVlMPtirc Danit... i«
1.	Junija:
lljurriau;4 > etcrlHiurg
2.	Junija:
«•..lini.!.(,". V	Ih.iirK lil Itrrmrn
V..n Siriitru v ObrrUiurg ln
n. • mm J. Junija:
.\la*j*>»ii<- v iVrl».urf \\r..irriilaiitl \ Itetrv 4. Junija:
I h i|r Kr:ou e v Itii vr» l:>>lt-r<l.ou v 1 Umi.-gnr aur .Mer ?. Junija: l.rVljlll«B v « 'llt-rlwIilK t:r*-rii*-ii v i*lit-rl»»ui k in i:r*m«n
8.	junija:
ll:ir«|iri|c v ('hiTlmurg Ai|uitutiia v 1'lirrU-urg
9.	Junija:
S:ourni.i v C»>l«h in lluvri*
10.	junija:
e.iiiii. ItiHimmariit v ii«novu l^i|il:in<| v lluvre
11.	junija:
I aria \ I t:i vre llntii^rie v Cherlmiirjf Wi*iul m v lf*»lil«'Uii*» aur Mer 1S. junija: i Mympii' v Clifrb-mrjc l#r^i«K.iria v t"h»-rli>iiix |- itr>'iv t *ht*i kioiii k (u lirrmni 'S junija:
I'm m«*. Ilavre l*»-r'ii' v Hrertien
17.	Junija: Uniiia \ fjenuvn
I eiiitl mil v 1 Iu vre
18.	Junija:
% Stateiialam v t*i»ulii^ne rtur Mer Miriiietainkil v 1'liei ImiiriE
Z*.. Junija:
l.af.i.>eire v Ilavre 22. junija:
lie d- Kraiife v Ilavre I*, es UiHisevll V 1'tlel Itnlirg Majejiti,- v CherliourK Mail rt-ti nia v Olivrlmurg Zl. Junija:
Kremen v 1 "lierlmurK in l'r»-ni»-n Slultjr.nt v Olierl>«iur(i iu ltiriii«ii
24.	junija:
Vu'r.i nia v Trst Uelg.-til.iliiJ v Havre
25.	junija:
V«»len<l«m v B"iil««firie «ur M^r ZC junija:
ITnoIurnliua v <'lierl«>uig in Bremen
C8. Junija:
funte <:ranile v i:»-ti»ivii
l>vl:ithan v OlierliourB C9. Junija:
I':iris v Ilavre A«|tiitania v Clierliourg 30. junija: Champiain (N'( »VI) v Ilavre Ceiieml vrni Steuben v llr^iu»-r.
FINSKA V BOJU
PROTI TIHOTAPCEM
Hetlsingfors, Finska, 1">. maja. Finski zunanji minister je naprosil več vlad za dovoljenje, ua b; finska vlada smela zapleniti ladje. ki dovažajo v deželo opojne pijače pod /..-fstavami tujih dr/.av.
lSolivijska vlada je že dovoliln da Nin«* Finska zapleniti neko estonsko ladjo, ki pod bolivijsko zastavo prevaža žganje po Ual-t iku.

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko
Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE/OU) Strne Mimo
Naročite o pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
21C West. IStta Street New York City
KRALJ JE OBISKAL
MACDONALDA
London, Anglija, lc». maja. — Kralj Jurij je nepričakovano obiskal ministrskega predsednika Kanisav MacDonalda. ki j»' navezan lui svoj dom vsled nove ope: raeije na očeh.
Kraolj ji» 7. MaeDonablom g«»-voril pol ure in ga je opazarjal. da je potrebno, da m' ravna po predpisih svojih zdravnikov in da se ne sme vrniti v svoj urad, tickler popolnoma ne ozdravi.
Ministrski predsednik je kralju obljubil, da se bat ravnal po njegovem navodilu.
NEKAJ NOVEGA ZA ŽENSKE
New Orleans, La., 16. maja. — Zdravniki so iznašli način, kako umetno napraviti nove obrvi Stvar je iz zdravniškega pogleda popolnoma prrprosta. kajti treba je samo presaditi lase z glave na mesto, kjer so redke obrvi.
Toda vsakdo, ki si bo na ta način napravili nove obrvi, jih bo moral vedno mino striči, kajti o-brvi bodo rastle kot lasje na glavi. Xačin presajanja la.s je popisal dr. Vilrav P. Dl.-ur pred zdravniško družbo v St. Lou its 11.
Tako je presadil lase pri ljudeh. ki so si po kaki nesreči pokvarili obrvi in poizkus se mu je ■dobro obnesel.
Dr. Edward B. Shaw iz San Francisco pa je na zborovanju razlagal, kako je mogoče s pra-
JUNIJSKI IZLET
V DOMOVINO
na orjaškem parniku
BERENGARIA
Cunard Linija 15. JUNIJA
Ho Ljubijane $87.84, retur $148. -Do Zagreba $89.43. retur $148.— Do Trsta	$82.00. retur $132.—
Potnike spremlja do Ljub'jane g. AUGUST HOLLANDER
Prijavite te čim prej na:
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service 1X59 Second Ave.. New York, N. Y.
vilnim gibanjem udov zopet oživiti nekatere zamrle mišice, posebno pri otrocih, ki so ohromeli vsled otroške paralize.
UMRL VSLED KOLCANJA
Fitchburg, Mass., 14. maja. — Eugene Newell, ki je bil star 62 let. je umril v 1 »urbank bolnišnici vsled kolea nja. Pred tremi dnevi je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se mu je v»k čas kolcalo, da je slednjič umrl.