288- St, *» S- Feto. Poštama pavSafirana. Posamezne Številke 1 O. tir tia , .. -?*o, 16. decembra r*nko. Naročnina za kraljevino Mesečno 15 D Letno 180 D* inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 360 D Oglasi: enoatolpna mm vrsta enkrat 50 .para, večkrat popu« Uredništvo: Woltova ulica Mi. Telefon 300 Uprava ;; Marijin trg 8. Teleton 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamke za odgovor. Zopet demokratsko radikalna zveza? RADIKALI SE BODO POGAJALI Z DEMOKRATI. — KOMUNIKE DEMOKRATOV. Beograd, 15. decembra, (izv.) Dopoldne je imel radikalni klub ožjo selo* na kateri je poročal Nikola Pašič o položaju in naznanil klubu, da je Želja kralja, naj bi se sestavila delovna vlada, bi naj bi jo sestavili radikalci In demokrati. Kljub je po daljši debati sklenil, stopiti z demokrati v vlado. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Demokratski klub je danes opoldne izdal nastopni komunike: Glede komunikeja kluba radikalnih poslancev z dne 14. t. at izjavlja demokratski poslanski klub, da stoji na stališču, da mora narodna skupščina donesti Invalidski in uradni-Ikl ter potrebne agrarne zakone in da Se pripravljen podpirati koalicijsko v1a-<&> v svrbo rešitve teh zakonov, o če- mer je podpredsednik kluba obvestil mandatarja krone. »Novi List« pripominja temu komunikeju: Tako jasno in soglasno stališče demokratskega kluba demantira insinuacije omenjenega radikalnega komunikeja o dvoličnem postopanju demokratov. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Po seji radikalnega kluba je šel designirani ministrski predsednik Nikola Pašič ob 11.30 na dvor h kralju Aleksandru. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Po svoji avdienci pri kralju je designirani ministrski predsednik Pašič konferiral z radikalnimi poslanci Ljubo Jovanovičem, Stojadinovičem in dr. Velizar-jem Jankovičem. Pašic zavlačuje vladno krizo. PASIC JE KRONO NAPAČNO INFORMIRAL, DA DOBI PONOVNO .MANDAT. — NESOGLASJA S PAŠICEVO TAKTIKO V RADIKALNEM KLUBU. — DR. LUKIN1Č PRI KRALJU. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Demokratski krogi so zelo vznemirjeni tarad) naznanila radikalnega kluba o vzrokih, zakaj je designirani ministrski predsednik Pašič vrnil kralju mandat *a sestavo nove vlade. Eden prvakov demokratskega kluba Je dejal, da se Pa-Sičev komunike deli v dva dela. Prvi del je naslovljen na kralja, ker je dobila krona drugo poročilo o mišljenju radikalcev, kakor ji ga je naslikal Pa-Slč. S tern je designirani ministrski predsednik sam priznal, da ni uspel pri vladarju. Znano je namreč, da je kralj Aleksander povodom včerajšnje krstne •lave na dvoru govoril z vsemi minl-•trl o krizi in jim je Jasno izrazil svojo željo. Pri tej priliki je doznal od radikalnih ministrov in od voditeljev radikalne stranke, da niso nasprotni koalicijski vladi in delovanju narodne skup-Ičlne. Pašič pa potrebuje to pretvezo, da na ta način vse poskusi, da dobi mandat za sestavo volilne vlade. Kar se tiče drugega dela komunikeja o zadržanju demokratov, ni treba tega vprašanja šele zanikati. Beograd, 15. decemhra. (Izv.) Politični položaj postaja vedno bolj zamotan. V vseh klubih se opaža nejasnost. Tudi v radikalnih vrstah ni enotnosti. Pobijajo se med seboj, ker mnogi uvi-devajo, da je njihovo stališče nevzdržno in zaenkrat čakajo le na to, ali bo imela sedanja taktika Nikola Pašiča uspeh, da se vsaj utrdi radikalna stranka za volitve. Sodeč po včeraišmem komunikeju radikalnega kluba, je moral kralj izraziti Pnšiču dvome o pravilnosti njegovih informacij glede miš-ljenia v radikalnem klubu. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Ob 5. uri popoldne je povabil kralj Aleksander na dvor predsednika narodne skupščine dr. Lukiniča, s katerim se je dalj časa razgovarial. Kakor se do-znava, je dr. Lukinič kralju zopet predlagal, na! se po resoluciji, ki je bila danes snreleta v demokratskem klubu, poveri Pašiču sestava nove vlade. Ob 7. uri zvečer je kralj sprejel v avdienci Nikolo Pašiča. Krona za rešitev vladne krize* KRALJ JE NAROČIL PREDSEDNIKU SKUPŠČINE, DA UVEDE PO-RAZGOVORE S STRANKAMI. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Kralj Aleksander je predsedniku narodne skupščine dr. Lukinlču- ki ga je sprejel včeraj popoldne ob 6 v avdienci, trajajoči pol ure, poveril nalogo, naj uvede porazgovore s strankami. To pomenja, da krona ni uvaževala razlogov, ki jih ji je navedel Nikola Pašič za svoj neuspeh. Zaradi tega domnevajo, da Pašič ni definitivno vrnil svojega mandata, ampak da je le obvestil vladarja o sklepih radikalnega kluba. Tako Je za nekaj časa ostal predsednik narodne skupščine homo regius. Zdi se, da namerava dr. Lukinič zahtevati od Pašiča po pni avdijenci nekaj pojasnil. Dr. Lukinič je namreč včeraj stavil kroni konkreten predlog. Nato mu je kralj poveril misijo, naj v njegovem imenu razpravlja z Nikolo Pašičem. Radikalci smatrajo, da se brez njih ne sme rešiti kriza. Zato sedaj groze, da bodo stopili v opozicijo, ako ne dobe volilne vlade v svoje roke. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Po avdienci pri kralju je posetil predsednik narodne skupščine dr. Lukinič Nikolo Pašiča in je ostal pri njem pol ure. Sporočil mu je svojo misijo, ki mu jo je poveril kralj, in ga obvestil, da bo demokratski klub podpiral koalicijsko vlado. Pašič mu je odgovoril, da se mora v tej stvari poprej obrniti do prvakov radikalne stranke, nakar bo zaprosil za avdienco pri kralju. Pribičevič se trudi za sporazum z radikali. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Sno-se je v ministrstvu za prosveto sestalo 15 pristašev Svetozarja Pribičevi-<Ča fn so še enkrat poskusili dovesti demokratsko stranko do sporazuma z radikalci. Posebno so se trudili utrditi od- PRIHOD NOVEGA ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRAD. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Novi Italijanski poslanik Negretti dospe nocoj z ekspresnim vlakom v Beograd. Na kolodvoru ga pričakuje osebje italijanskega poslaništva. DUHOVNIKI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE, Beograd, 15. decembra. (Izv.) Vojni minister je določil, da so duhovniki vseh priznanih ver oproščeni vojaške službe. Izvzeti so le teologi, ki še niso končali svojih naukov. AMERIKA ZVIŠA KREDITE INOZEMSKIM DR2AVAM. Newyork, 15. decembra. (Izv,) Na letni konferenci guvernerjev posameznih držav je priporočal guverner države Nebraska, naj Zedinjene države /.višajo kredHc onim inozemskim deželam, ld imajo življenja zmožne vlade. Predno pa se tl krediti zvišajo, je treba po njegovem mnenju od teh d-^v zahtevati, naj znižajo s vejo obor«^ nošaje med Pribičevičevo skupino in Nikolo Pašičem. Poganjanja streme za tem, da se v javnosti bolj nastopa v duhu radikalcev. Pribičevič bo pred definitivnim sklepom stopil še do Pašiča da izve njegovo stališče. silo na oni 3talež, ki odgovarja mirovnemu stanju. ODSTOP MADŽARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Budimpešta, 15. decembra. (Izv.) Minister za zunanje zadeve grof Banfy, ki je že dolgo nameraval odstopiti, je danes podal ostavko. Začasno vodstvo zunanjega ministrstva je poverjeno pravosodnemu ministru Daruvaryju. ITALIJANSKI KULTURONOSCI. Napolj, 15. decembra. (Izv.) Zaradi hujskajočih nastopov bivšega socialističnega župana dr. Gina Alfanba v Torre Annunziati so fašisti razgnali ta-mošnjo delavsko zbornico, katere tajnik je bil Alfani. Benetke, 15. decembra. (Izv.) V Benetkah so fašistovski disidenti zasedli glavni fašistovski sedež. Med obema strankama se je razvil boj, pri katerem so tudi streljali. Disidenti imajo sedež še vedno v svojih rokah in izjavljajo, da ga prepuste onim, ki dobijo pri novih lašLstovskih volitvah večino. BURNA SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Maribor, 15. decembra. (Izv.) Današnja seja mestnega sveta je bila zelo burna. Že par dni se je govorilo med pristaši Slovenske Ljudske stranke, da bo danes počila bomba pred. g. župana Grčarja v podobi nezaupnice. In res, kakor rečeno, tako storjeno. Dr. Verstovšek je imel namreč mnogo zbranega gTadiva zoper slabo komunalno politiko socijalnih demokratov. Očital jim je slabo gospodarstvo, korupcijo itd. ter predlagal nezaupnico županu, katerega so njegovi pristaši samoumevno hrabro zagovarjali. Mučen utis je napravil pri tej debati vzklik dr. Verstovška: »Jaz bi ne želel, da bi lahko tudi ml rekli, kakor svojčas Nemci: »Unser Schmiedcrer sitzt am Burgermeisterstuhn«. To nagnjenje do Nemcev klerikalci lahko dosežejo, ako se pri prihodnjih volitvah vežejo z Nemci in ne s komunisti, kakor v Ljubljani. NOVA FAšTSTOVSKA NASILJA NAD NAŠIM NARODOM. Trst, 15. decembra. (Izv.) Iz Istre je dospelo telefonsko poročilo o novem nasilju. Včeraj se je vršil v Baderni v Istri oblastvom redno prijavljeni občni zbor Gospodarskega društva. Fašisti so vdrli med zborovalce in jih razgnali. Ponoči istega dne pa so orožniki aretirali udeležence občnega zbora. Med drugimi so bili prijeti Peter Burič, Ivan Stari, Mate Iveša in Tomo Herak, ki so bili odpeljani v zapor v Sv. Lovrič. Edino Buriča so obdržali v zaporu v Baderni. Kaj se godi z aretiranci, ni znano. TRŽIČ ZA ZDRUŽENJE S TRSTOM. Trst, 15. decembra. (Izv.) Mesto Tržič se je izjavilo za združenje s Trstom. NAŠA VLADA NOČE OŽJIH STIKOV Z SOVJETSKO RUSIJO. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenega vira, ne odgovarjajo resnici vesti nekaterih listov o izpremembi naše politike do Rusije. Prihod zastopnika ruskega Rdečega križa v Beograd se nanaša le na povratek jugoslovanskih državkanov, ki se še naha:ajo v Rusiji. Ministrski predsednik Pašič je obvestil carskega poslanika Strandmana, da riaša vlada ne namerava izpremeniti svojega dosedanjega zadržanja do sovjetske Rusije. Borzna poročila. Curih, 15. decembra. Berlin 0.9?<25, Ncw York 526.875, London 24.39, Pariz 38.30, Milan 26.60, Praga 16.15, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.50, Bukarešta 3.10, Varšava 0.0325, Dunaj c.0075, avstrijske krone 0.0U76. Berlin, 15. decembra. Dunaj 10 505, Budimpešta 309, Praga 22.294, Pariz 53.805, London 34.513.50, Nc\v York /406.4 \ Curih 139.650, Beograd 8129. Praga, 15. decembra. Dunaj 4.50, Berlin 4U.80, Rim 166.75, avstrijske krone 4.35, Budimpešta 136 50, Pariz 233.25 London 149.75, Nev/ York 32.175, Curih 611.75, Beograd 32. Dunaj, 15. decembra. Devize: Zagreb 189.75—190.25, Beograd 759—761, Berlin 9.45—9.75, Budimpešta 29.75— 29.85, London 328.400—329.000, Milan 3546—3554, Now York 70.675—70.825, Pariz 5094 —5106, Praga 2137—2143, Sofija 544.50—545.50, Curih 13.410— 13.440. Valute: Ameriški dolarji 70.300 —70.600, bolgarski levi 523—527, nemške marke 9.60—10.60, angleški funti 327.900—328.900, francoski franki 5035 —5065, italijanske lire 3512.50—3587.50, jugoslovanski dinarji 747—751, romunski leji 389—.391, švicarski franki 13.320 —13.380, češkoslovaške krone 2120— 2130, madžarske krone 28.70—28.90. Zagreb, 15. decembra. Devize: Dunaj 0.1375—0.1425, Berlin 1.10—1.30, Budimpešta 3.35—3.65, Bukarešta 4925 —50.75, Italija 375-379, London 346 50 —351.50, New York 74.50—75.50, Pariz 537.50—542.50, Praga 228.50—230.50, Sofija 0—57, Švica 1425—0. Valute: Ameriški dolarji 73.50—74.50, češkoslovaške krone 225.56—228.50, angleški funti 341.50—346.50, madžarske krone 3.45—3.75, bolgarski levi 0—50, švicarski franki 1415—0, italijanske lire 371— 375. Beograd, 15. decembra. Devize: Bukarešta 48—0, Berlin 1.10—1.20, Dunaj 0.1375—0, Budimpešta 3.75—3.85, Solun 105.50—0, Pariz 530—0, Ženeva 1415—0, Milan 374—378, Nev/ York 7420—tL London 347—0. Praga 240—0. Kriza v Beogradu. Čimbolj se navidezno zapleta ldopč'5 intrige, imenovan ministrska kriza, tembolj postajajo vidne niti, ki tvorijo ta klopčič. Načrt, narejen po Pašiču in Pri-blčeviču je bil tale: Pribičevič na« stopi proti Davidovičtt, v demokratskem klubu pride do razcepa, manjšina pre z Davidovičem, več’na s Pr;blčev:čem in ta Pribičevičeva več na se združi z radikali in tvori kabinet, ki izvede volitve po srbsko-madjarskem načinu: kake so te volitve. sl lahko predstavila vsak sam. Tukaj pa je bilo več momentov, na katere je pač mislil P?š!č, nikakor pa n e Prib’čev?č. Prvič: ali Je Prib'čev*č zmožen izvesti svoj načrt fn dnspfč: kaj bodo k temu rekli radikali in tretfč — In to je najvaž-nefše —: ali je Paš"č res tndl tako mfsin, kakor je oovoril Pribičevičn. Naforei je prišla seja demokratskega kfnbe; tpkoj po demokrati J°s-ro povedali, da j’m 1-» več demokratska stranka kot PribMevM. z Enojimi besedami: pospod Pribičevič nre bh?

bo nič; spustili so se v Igro s Pašičem In s tem že zaigrali, predno so začeli Igrati. VOJNI MINISTER BO ZAHTEVAL MILIJARDO Novi krediti za armado? ZA OBOROŽEVANJE ZOPET ENO DINARJEV. dit se bo unorabll za nakup munlcijriclh tvornic v Avstriil, in sicer skupaj s če-hoslovaško in Romunijo. V kratkem se v to svrho sestanejo v Beogradu strokovnjaki vseh treh interesiranih držav. Titograd, 15. decembra. (Izv.) Iz zanesljivega vira se doznava, da namerava vojni minister takoj po sestavi nove vlade zahtevati od narodne skupščine nov kredit v znesku ene milijarde dinarjev za oborožitev vojske. Ta krc- Orijentska mirovna konferenca. UGODEN POTEK POGAJANJ O NARODNIH MANJŠINAH. Lausanne. 15. decembra. (Izv.) Ko- jih vsebiuejo zapadno-evropske mlrov- misiia za narodne mnmšine je dan^s ne pogodbe. Komisija je sklenila, naj storila korak naprej. Turki so iziavili, zavezniki izdelajo besedilo take po- da se s tem strinjajo, da se vprašanj godbe in naj predlože Turkom, manjšin reši po onih določbah, kakor - VOJNA ODŠKODNINA. London. 15. decembra. (Tzv.) V debati o vprašanju vojne odškodnine v spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Bonar Law, da se Angina ne more odreči svojim zahtevam do zaveznikov in na nemško vojno odškodnino. Anriija tudi ne more plačati zneskov, ki jih dolgine Zcdinkmim državam severonmeriškim in ki so na-rastli m naravnost ogromne svote. — Misli, da je le skupna angleško-fra^co-slca akciia v stanu, razvozhati zanlet-ljaje v Evropi. Lord Robert Cecil je naglašal. da obstojajo nesoglasja med Anglijo in Franciio glede vsote, ki jo Ncmčika lahko plača. Zavzemal se je za to, nai društvo narodov imenike nepristransko razsod šče, ki naj določi vsoto, ki se more zahtevati. Bivši ministrski predsednik Llovd George je soglašal z Bonar Lawovimi predlogi. V na-daljni debati o vojni odškodnini je iz:a-vil ministrski predsednik Bonar Law, da je po njegovih informacijah Nemčija pred polomom. Velika Britanka nikakor ne more mirno gledati razvoja dogodkov, ki utegnejo imeti za posledico, da Nemčija ne bo sploh nič plačala. Zaradi tega upa, da bosta Anglija in pa Francija porabili priliko in se sporazumeli glede rešitve tega vprašanja. OSTAVKA POLJSKEGA KABINETA. Varšava, 15. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik je predložil novemu predsedn. republike Neruto\vitzu, ki je že prevzel svoje posle, ostavko celokupne vlade. Demisijo je pojasnjeval s tem, da je imel dosedanji kabinet natančno določeno nalogo. PRAVILNIK O DOVOLJEVANJU KREDITOV IN ESKOMPTIRANJU MENIC. Beograd, 15. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je imel upravni odbor Narodne banke sejo, ki naj določi koneno-veljavno besedilo pravilnika o dovoljevanju kreditov in eskomptiranju menic. Ker se včeraj ni mogel izčrpati ves program, ki je stal na dnevnem redu, je upravni odbor nadaljeval sejo danes popoldne. Sklenili so, 1. da se imajo krediti dovoljevati le protokoliranim tvrdkam in 2. da ~ za sezonske kredi- te dovoljuje rok največ šestih mesecev; v gobovih izjedah sme odbor ta rok podaljšati. 3. Menice moralo podpisati tri osebe; Izjema nai se dela le pri onih tvrdkah, ki so na dobrem glasu in kjer zadostujeta dva podpisa. 4. Podružnicam Narodne banke se dovoljuje, da dajo kredite tudi brez odobrenja glavnega upravnega odbora, toda le največ 10 odstotkov vp’ačane vsote, ITALIJANI SO ZADOVOLJNI S PISANJEM LJUBLJANSKEGA »JUTRA«. Trst, 15. decembra. (Izv.) Današnji »Piccolo« piše z velikim veseljem o slavospevu ljubljanskega »Jutra« o Oberdanku. FRANCIJA JE ZADOVOLJNA Z RAZVOJEM POLITIČNIH DOGODKOV. Pariz, 15. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je podal na današnji seji zbornice sliko o razvoju političnega zadnjega tedna in je dejal, da noben politični dogodek ne upravičuje javnega mnenja za kakršnokoli vznemirjenje. Splošni položaj se zadnje mesece ni poslabšal, ampak zboljšal. Delovanje vlade je v popolnem sporazumu z izjavami, ki jih je podala v parlamentu. Na mirovni konferenci v Lau-sanni se je doseglo popolno soglasje med zavezniki v vprašanju morskih ožin in narodnih manjšin. Govornik je nato zavračal očitek imperializma, naperjen po krivici proti Franciji. Kar se tiče nemških predlogov, je dejal Poincare, da se Francija, čije izdatki za Nemčijo znašajo letos sto milijonov, ne more odreči svojim zahtevam. Franclja ne bo naložila Nemčiji nikakih kazenskih sankcij, vendar pa hoče biti v tej meri plačana, kakor je to mogoče. Govornik je nato naglašal, da je Franciji na tem, da nastopa skupno s svojimi zavezniki. Ako pa bi bila primorana, da postopa izolirano, potem bo morala to prevzeti na skupen račun in zahtevati kontrolo prijateljev nad svojimi ukrepi Poincare je rekel: Ako misli zbornica da je sedanja vlada manj sposobna, kakor kaka druga, naj to pove. (Vzkliki: »Ne!«). — Nato je zbornica glasovala o predlogu, naj se debata o interpelacijah odgodi. Predlog je bil odklonjen t 288 proti 235 glasovom. Kriza na zapadu. Politične vesti. Ko Je padel LIoyd George, so »e vsi francoski oflcijelnl krogi globoko oddahnili, kajti prepričani so bili, da bo Bonar Law in njegova konservativna parlamentarna večina bolj naklonjena francoskim aspiracijam v Porenju in francoskim reparacijskim terjatvam nasproti Nemčiji. Toda vse kaže, da tudi sedanji voditelj angleške zunanje politike, lord Curzon, ne misli prinesti v L Georgejeve koncepte nobenih korektur, kajti vse angleško javno mnenje si Je danes edino v tem, da bi popolna katastrofa nemškega gospodarstva, katerega hočejo izposlovati Francozi, težko omajala vso zapadno Evropo sploh, vsled česar glede na lastne koristi ne gre prenapenjati strun. Nemška marka, ki se je vkljub nepremagljivim težavam skoro tri leta tako krepko držala, je padla zadnje mesece na naravnost katastrofalno nič-vrednost. Vsa ogromna nemška industrija dela noč in dan, a kaj pomaga, če gredo ti produkti skoro za same reparacije in ne za protivrednosti. Tako stanje je vzdržljivo nekaj mesecev, ne pa stalno, zato mora voditi k polomu in da je ta polom pred durmi, kaže stanje nemške marke. Kakor so bili angleški konservativci dolgo časa precej naklonjeni neizprosnim francoskim zahtevam, jih je pa pot nemške marke vendarle poučila, da je Imel L. George prav, ko je z vso odločnostjo nasprotoval francoskemu stališču. Glede na težavno zagato, v katero je zašla Anglija v Orientu, ni hotela pokazati Francozom takoj od po-čefka svojega odklonilnega stališča, a kakor hitro je postal položaj na vzhodu Kjer Je razvita Industrija, pa ne zaostaja tudi obrt, saj se industrija ravno rodi iz razširjenih obrtn. podjetij. V tem pogledu so pri nas že davno izginile stare patriarhalne razmere, ko si je izdelovala vsaka rodbina svoje najglavnejše potrebščine doma. Tke in prede se za domačo potrebo le redko kje še v Sloveniji, pač Je pa po nekaterih krajih še močno razširjena takozvana domača obrt, kjer se pečajo cele vasi z izdelovanjem tega ali onega predmeta. Do novejših časov se je izvrševala taka domača obrt neorganizirano, vsled česar se je le težko še borila s konkurenco industrije, v zadnjih časih pa dobiva ta obrt vedno bolj zadružne oblike, ki Je rodila pri nas naravnost presenetljive uspehe. Žadruge, ki so si jih ustvarili mali obrtniki v svrho skupnega nakupa surovin in prodaje produktov so si začele polagoma nabavljati stroje, zidati skupne delavnice in jih Siriti in mnogo takih zadružnih podjetij, ki jih vodijo delavci - obrtniki sami ima danes že povsem industrijski značaj. Klasičen zgled takih zadružnih uspehov tvori n. pr. »Čevljarska zadruga« v Tržiču, aH pa •Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi« (ust 1895), ki je last delavcev in katero tudi delavci sami vodijo ter ima že do malega veleindustrijalski značaj. To je menda sploh najsijajnejši vzgled in vzor zadružnega uspeha daleč naokrog. Najvažnejše panoge slovenske domače obrti so žebljarstvo (v Kropi in Kamni gorici), sitarstvo (v Stražišču pri Kranju), lončarstvo, so-darstvo, glavnikarstvo, lesni izdelki (v Ribnici), čipkarstvo, puškarstvo itd. S jasnejši, tudi Angleži iriso več skrivali svojega pravega mnenja. Tako Je prišlo do popolnega neuspeha londonske konference, ki je razpravljala v preteklih dnevih o nemških reparacijah. Nemci ne morejo plačati, to je danes jasno vsakomur, a Francozi so hoteli izrabiti nemško insolvenco za zasedbo ruhrskega ozemlja, ki Jih mika že dolgo. Angleži so hitro spoznali prave francoske načrte ter se jim odločno uprli in vse kaže, da se jih Francozi ne bodo upali Izvesti na lastno pest brez angleškega privoljenja. Tako je doživel gospod Poincare v Londonu jasen neuspeh, vsled česar se tudi zdi, da je postalo njegovo stališče precej omajano. Vsa francoska politika po vojni je bila usmerjena dosledno le na čim največje gospodarsko in politično oslabljenje Nemčije in vsaka vlada je zavzemala v tem pogledu radikalnejše stališče. Najizrazitejši predstavnik tega neizprosnega francoskega radikalizma je pa gospod Poincare, sedanji ministrski predsednik. Doslej je našlo to radikalno stališče vedno mogočno zaslombo tudi v parlamentu in senatu, zadnje čase se pa zdi, da prihaja iztreznjenje in pomisleki tudi v francosko javnost, ki se deloma boji politične izolacije, deloma se pa tudi zaveda, da bi nemški gospodarski polom ne uplival baš ugodno na Francijo. Tako doživlja danes vsa dosedanja francoska politična koncepcija precej težko krizo, a trenutno seveda še ni mogoče prorokovati, če bo prišlo tudi že do temeljne preorijentacije- ki bi ne bila evropskemu miru baš v škodo. tem se dobro preživlja mnogo pasivnih a še ne industrializiranih krajev, kajti baš zadružništvo je napravilo te obrti zopet zmožne za konkurenco, ker ni le sistematično uredilo, organiziralo in moderniziralo nakupa in prodaje, temveč tudi produkcijo samo, ki se bo polagoma industrializirala, s čemur si borno ustvarili pravcato zadružno industrijo, ki bo nedoglednega socialnega in gospodarskega pomena za ves narod. Tudi ostala obrt stoji v Sloveniji zelo visoko. Konkurenčno zmožnost daje našemu obrtništvu visoka strokovna izobrazba in zadružništvo. V prejšnjih časih so si izpopolnjevali naši obrtniki svojo strokovno izobrazbo s tem, da so odšli za par let v napredne severne in zapadne dežele, sedaj pa dobi velik del obrtnikov zaključno strokovno izobrazbo na tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki je bila ena najboljših na teritoriju prejšnje monarhije in je seveda da-leko najboljša in najpopolnejša sedaj v Jugoslaviji. Vsak slovenski obrtnik se danes poslužuje že v večji ali manjši meri tudi strojev. Kjer bi bili ti za posameznika nerentabilni, se združijo v zadruge in jih naročajo skupno. To sistematično organiziranje pospešuje zlasti to, da Je velik del slovenskega obrtništva lokaliziran na posamezne kraje, kakor n. pr. čevljarstvo na Tržič, mizarstvo na Št. Vid pri Ljubljani itd. Ta koncentracija zelo pospešuje zadružništvo in je danes ustanavljanje produktivnih obrtnih zadrug, sestoječih iz delavcev in malih obrtnikov na dnevnem redu. Razlike v demokratski sSrankL V »Demokratiji« je te dni izšel članek, ki lepo prikazuje vidike obeh skupin v demokratski stranki. Radi tega ga prinašamo v izvlečku: »Za politike iz Šumadije, kakor tudi za veliko skupino politikov iz osvobojenih krajev bistvo sedanjega položaja ni samo v rešitvi naših odnošajev naprain Hrvatom, marveč v izpremembi režima ter v izboljšanju celega sistema državne uprave. Tista skupina pa, ki se je postavila na stališče dosedanje koalicije z radikalci (skupina Sv. Pribičeviča) je naglašala: da se s hrvatsko opozicijo ne sme in ne more razpravljati, ker stremi za izpremembo vidovdanske u-stave. Tako se je vsako sporazumevanje s Hrvati razglasilo kot jalovo, koalicija z radikalci pa kot edino možna kombinacija sedanje politične situacije. To je povsem razumljivo, kajti tukaj gre v glavnem za dve duševnosti, za dva različna pogleda na splošno politiko, ki sta nasprotna eden drugemu. Politiki iz Hrvatske, ki pripadajo demokratski stranki, vidijo v ohranitvi dosedanjega stanja na Hrvatskem edino mogočo praktično rešitev in bistvo sedanje situacije. Brez dvoma imajo mnogo dobrih namenov in tudi povsem razumljivo, dasi preveč idealistično, pojmovanje edinstva države. Nahajajo se pa precej daleč od stališča glede današnje politike, ki je za večino šumadijskih politikov značilno. Kajti za Srbijance, ki so vzrastli skozi in skozi v demokratični državi in ki so navajeni na široke svobode, ni bistvenega pomena posamezen slučaj naših plemenskih odnošajev, marveč negovanje zavestnih demokratskih načel, resnična praktična uporaba državljanskih in človeških pravic, široka svoboda vesti in mišljenja. Z drugimi besedami: Šuma-dinci lahko prenašaja samo režim, ki je svobodoumen, pravičen in ki bo na-pram vsem državljanom v enaki meri zakonit. Radi tega vstajajo proti dosedanji politiki, kateri so vdarili pečat radikalci, in zahtevajo boljšo in sprav-nejšo upravo. Mogoče je, da je bila dialektika boljša ali slabša na eni ali na drugi strani in da je diskusija vzela tako smer,, ki ne izraža notranje in glavno težnjo opozicije v skupinah vladajočih strank. Toda razumljivo je dejstvo: da tvorijo bistvo osnovnih razlik med demokrati različni pogledi na ves dosedanji režim. Znaten del demokratov vidi, da dosedanja vladavina g. Pašiča ni rodila dobrih rezultatov in da mora demokratska stranka, ako misli na svojo bodočnost pokazati več moči, več individualizma, več samo-stalnosti. Gre torej ne samo za nemoralne odnošaje s Hrvati. — katere je mogoče praktično uvaževati šele, kadar pridejo v parlament, — marveč gre za celo državno upravo, ki ni dobra, ker ni dovolj demokratska, dovolj svobodoumna. Drugi pa mislijo, da je iz-prememba režima nemogoča.« Bistvo sedanje krize. Beograjska »Demokratija* piše v včerajšnjem uvodniku o sedanji krizi sledeče: »Kriza, ki jo danes preživljamo, ni samo kriza vlade. V svojem bistvu je kriza parlamenta, socijalna in gospodarska kriza v največjem obsegu. Njeno rešitev ne moremo najti v preživelih volilnih mahinacijah radikalskih politikov. Resnost položaja zahteva nova pojmovanja in nove orijentaclje, ki so, v nekaj besedah, sledeče :Odklo-nimo s pametnim in hitrim zakonodajnim delom zlo, ki že trka na vrata, na to pojdimo k novim volitvam pod vodstvom poštene koncentracijske vlade, da čujemo, na čem boluje narod in kaj hoče.« Balkanska banka In finančno ministrstvo. Napram pomočniku finančnega ministra Plavšiča so se ob razriih prilikah čuli glasovi, da je zagrebška Balkanska banka zaslužila precejšnje svo-te v zadnjih mesecih in to povodom akcije pomočnika Plavšiča za izboljšanje tečaja dinarja. Govorilo se je celo o svoti 60 milijonov dinarjev. Banka končno na te glasove ni mogla molčati in je sedaj objavila v zagrebškem »Ju-tarnjem listu« izjavo, iz katere izhaja, da so vendarle obstojale neke veze med tem zavodom in finančnim ministrstvom. V tej izjavi priznava, da je nekoč prejela od Narodne banke 179 tisoč dolarjev, dasi jih druge banke po tej poti niso mogle dobiti. Zanika, da bi bil njen prejšnji ravnatelj Plavšič imel kak vpliv na devizne transakcije (?). Priznava tudi, da je od finančnega ministrstva dejansko prosila »posojilo« 130.000 do 140.000 dolarjev. Končno priznava, da je v inostranstvu kupovala dinarje in s tem delovala za izboljšanje njegove vrednosti. Edini privilegij, ki ga je imela banka in glasom katerega je bila upravičena za svoj zavod kupovati dinarje v inostranstvu proti dolarjem, je generalni finančni inšpektorat razširil na vse bančne zavode, ki so se bavili z devizno kupčijo. Iz teh priznanj se razvidi, da so veze med Balkansko banko in finančnim ministrstvom dejansko obstojale in da so Lile časopisne notice povsem na mestu. — Pomisliti moramo, da so bančne kupčije, ki so zasnovane na predhodnih načrtih finančnega ministrstva, najsigur-nejše in najbolj gladke. Nekoč bodo morebiti tudi predstoječe govorice tvorile podlago daljšega raziskovanja o odnošajih med jugoslovanskimi bančnimi ravnatelji in finančnim ministrstvom. Tudi značilno! Beograjski listi prinašajo vest, da je pred nekaj dnevi odposlal Nikola Pa-šič posebnega zaupnika v osebi posl. Voje Janjiča k obsojenim komunistom v Sremsko Mitrovico. V tei kaznilnici se nahaja celokupen izvršilni odbor komunistične stranke in temu je poslanec Janjič predlagal, da naj zajedno z radikalci stopi k volitvam. Po sestanku s odposlancem Janjičem se je izvršilni odbor komunistične stranke sestal v predsedstveni pisarnici in razpravljal o Pašičevem predlogu. To potezo Pašiča spravljajo v vezo s sporazumom, ki se je dosegel med Ninčičem in Či-čerinom in z dejstvom, da so komunisti za centralistično ureditev države. Vest je zanimiva zategadelj, ker kaže, kako more najvišji državni uradnik nemoteno razpravljati in sklepati zveze s komunisti, če se mu le zljubi in če le spada v njegove račune. Seveda sede pa tudi komunistični poslanci le zaradi tega v kaznilnici, ker se je nekoč zljubilo nekomu in spadalo v njegove račune. Kaj pravica, danes jih hočem zapreti, jutri hočem ž njimi paktirati! To je pouk iz koraka g. Pašiča. Češkoslovaško In avstrijsko vprašanj* V odseku poslaniške zbornice za zuranje zadeve je zunanji minister dr. Bencš poročal o avstrijskem vprašanju, v kolikor se tiče ratifikacije ženevskega protokola. Na vprašanje dr. Kavke, zak:ij da češkoslovaška republika v tem oziru ne posnema Švice, ki ni re-flektirala na svoje zastopstvo v odnosnem odboru, je konstatiral dr. Beneš, da je bilo stališče češkoslovaške republike v tem slučaju popolnoma pravilno in da je v tem vprašanju, čigar rešitev je za Avstrijo velike važnosti, vodila popolnoma nesebično politiko. — Dolžnost vlade je v slučaju prevzema kake garancije z ozirom na omenjeno pogodbo, storiti vse za varstvo interesov lastnih državljanov, to pa pred vsem za slučaj, da bi se situacija tako ražvila, da bi morala češkoslovaška republika plačevati. Minister dr. Bene! je ugotovil, da se ne bo glavni komite umešaval v notranje zadeve Nemške Avstrije. Gospodarstvo. IZ OBRTNO-TRGOVSKE ZBORNICE V četrtek popoldne se je vršila v trgovski in obrtniški zbornici javna plenarna seja, ki se je je udeležilo mnogo zborničnih članov iz cele Slovenije. Sejo je otvoril zbornični predsednik gosp. Knez, na kar je podal zbornični tajnik, g. dr. Murnik, obširno poročilo o delovanju zbornice v letošnjem letu ter o gospodarskem položaju trgovine, industrije in obrti v zborničnem okolišu. O poslovnem poročilu se je razvila daljša debata, ki se je pečala zlasti z neznosnimi razmerami, ki jih povzroča zavlačevanje izdanja deviznega pravil nika. V svrho odpomoči se je Izvolila posebna deputacija. ki se Je obrnila na g. Asimoviča za odpomoč. Pri sledeči razpravi o načrtu zakona za izenačenje davkov je podal Izčrpno poročilo g. dr. Windischer. Zelo živahna debata se je razvila o postopanju sodišč proti trgovcem in obrtnikom v kazenskih zadevah po zakonu o pobijanju draginje. Navedeno je bilo več konkretnih primerov, v katerih se je posameznim trgovcem zgodila z nepravdnim postopanjem sodišč krivica. Zbornični proračun je bil sprejet razven točke rodpor strokovnim organizacijam. O tej zadevi se je sklenilo, da se podpore podelijo samo obligatornim strokovnim organizacijam. G. Mohorič je poročal o nevzdržnih prometnih razmerah, ki povzročajo silno škodo za našo industrijo, trgovino in za konzumente. Omenjal je različne vzroke, ki so krivi teh razmer. Nadalje je v svojem poročilu opisal neugodni položaj, v katerem sc nahaja naša industrija v Sloveniji radi neurejenega tarifnega vprašanja in vsled katerega ji je vzeta možnost konkurence z inozemstvom. Končno je stavil še g. Zadravec ve8 predlogov, ki so bili sprejeti, nakar is bila ob osmi uri seja zaključena. + Tečaji na novosadski produktivni borzi dne 13. decembra 1922: pšenica bačka 400, srmska 405, ječmen bački 287, sremski 292, oves bački 27% sremski 283, koruza 325, fižol beli novi 353, pisani 345, moka št. 0 582, za ko-ho c.5b, štev. 6 505, pšenični otrobi 163, mast 26, bosanski orehi 520 čebula 350, + Dobava drv. V pisarni intendan-ture Dravske divizijske oblasti v Ljub- Slovenske gospodarske razmere. IV. NAŠA OBRT. F. B.: Poglavje o manirah. »»Prager Presse« je, izgleda, u po-sljednje vreme postalo glasilo za pro-tuhrvatske izljeve slovenačkih renega-ta 1 — njemačkih plačenika«. Tako začenja glasilo hrvaške Inteligence, »Hrvat« v svoji 817. številki z dne 21. novembra t 1. svoj uprav ba-rnbski napad na znanega nemškega politika, publicista In prijatelja Jugoslovanov — Hermanna Wendla. Kar se tiče »slovenačkih renegata«, naj se g. dr. L. Lenard, na katerega najbrže meri očitek, zagovarja sam, čeprav bi imela morda ravno »Hrvatova« gospoda najmanj povoda tako z visokega piedestala opletati s »slovenačkimi renegati« in podobnimi insinuacijami. Kako naj pa potem mi taksiramo n. pr. svoječasno nizkotno intrlglranje proti ustanovitvi slovenske univerze, ki so Jo uprizorili ravno »Hrvatovi« najožji somišljeniki ali pa »Hrvatovo« navdušenje za centralizem, kadar gre za to, da se centralizirajo različni slovenski fondi v Zagrebu. V tem pogledu nima torej »Hrvat« in njegova najožja gospoda prav nobene moralne klasifikacije, da bi se nam vsiljeval kot nekak sodnik in učitelj, kajti staro dejstvo je, da »Hrvatova« gospoda ne priznava drugim tega, kar zahteva s tako vehemenco zase. Vsi »Hrvatovi« stolpci so dan za dnevom polni samih »batinašev«, a njegovi skomini po batinanju niso prav nič manjši, saj vsi vemo, da so n. pr. »Hrvatovi« nazori o našem jeziku ln njego- gojitvi na la* podobni nazorom ve- lesrbskih šovinistov. Pa za to danes ne gre, čeprav bi morda ne bilo neumestno izpregovoriti enkrat prav krepko besedo tudi z gospodo, katere osrednje glasilo je zagrebški »Hrvat«. Kar mi je potisnilo pero v roke, je drugi del zgorajšnjeea citata, namreč pobalinski napad na Hermanna Wend-la, kateremu očita v nadaljnih svojih izvajanjih nič manj in nič več kot to, da je — plačan agent sedanjega režima. Sicer je odgovoril g. Wendel »dem til-ckischen Verleumder« že sam po za-služenju na pristojnem mestu, a gotovo je Žalostno izpričevalo za našo žumall-stiko, da se »od Bohinjskega do Ohridskega jezera« ni oglasil živ krst ter s primerno vehemenco obsodil grd in nizkoten napad na moža, ki se z redkim pogumom in vztrajnostjo pošteno tručli, da bi nas predstavil svetu. »Hrvatova« gospoda ima sama menda dovolj izkušen, kako nas pozna inozemstvo, vsaj usoda famoznega memoranduma, ki je izšel iz najožje »Hrvatove« okolice na genovsko konferenco, bi jo o tem lahko dovolj poučila. — Menda bo tudi »Hrvatova« družba danes prepričana, da bi se s tem svojim memorandumom ne blamirala tako, ko bi imeli že v zapadni Evropi vsaj par H. Wendlov, kajti nikar! sl ne tajimo žalostne resnice, da nas Inozemstvo danes prav absolutno nič ne pozna, In da ogromen del povprečne inteligence na severu in zapadu niti ne ve ne za eksistenco Hrvatov in Slovencev, za srbsko pa le zato, ker so tvorili Srbi lastno državo ln so igrali med svetovno vojno pogosto prav važno vlogo. — 0«jQvni pojmi najprimltivuaiše manir* bi zato zahtevali, da smo hvaležni možu, ki se neumorno in pošteno trudi, da seznani Evropo, zlasti pa svoj veliki nemški narod z nami. Opetovano je že obiskal Wendel naše dežele in plod vsakega obiska je bila vsaj ena nova knjiga, ki jo je vrgel med svoj narod, ne glede na neštevllne članke, razprave in eseje, ki jih priobčuje stalno v prvih nemških listih in revijah in ki se prevajajo pogosto tudi na francosko in angleško. Iz vsake njegove vrste se vidi, da pozna mož naše razmere korenito, za kar je bilo treba gotovo ogromnega truda in čeprav se dotika neprestano aktualnih dnevnih vprašanj, je znal doslej še vedno naravnost pedant-sko varovati takt in diskretnost ter ni še nikdar v nobeni obliki prestopil meja objektivnega zgodovinarja in opazovalca. V svojih spisih je znal vedno podčrtavati vse simpatične strani Srbov in Slovencev ter tudi Hrvatov, ob enem pa tudi doumeti različne mentalitete, s katerimi gledamo danes na posamezne probleme ter jih je objektivno konstatiral. In po »Hrvatovem« mnenju je vse to nemogoče drugače, kot da je kdo — plačan iz različnih tnjnih fondov. Kaj Ima morda »Hrvat« v tem pogledu toliko lastnih Izkušenj in pa prakse, da tako generalizira? Vsak vsaj napol civiliziran narod ima navado In je tudi njegova dolžnost, da postopa z možmi, ki so sl stekli poprej zanj gotove zasluge, vsaj taktno. In Wendel ima te zasluge, še celo v zelo visoki meri, kajti če ne drugega, je v težkih dnevih, ko so sedanji najožji »Hrvatovi« prijatelji in zavezniki res IfRali M! vlogo plačanih avstriisko-mad- žarskih agentov, zastavljal svojo besedo ne samo za Srbe, temveč za vse Jugoslovane in besedo, ki se je čula dalje ter rodila precej več efekta, kot pa »Hrvatovi« memorandumi. In tega moža se ne sramuje sedaj »Hrvat« podlo opljuvati in to celo brez povoda, kajti žurnalistični rokovnjač, ki je pisal do-tične nizkotne izbruhe sam priznava, da inkriminiranega Wendlovega članka niti bral ni, temveč posnema njegov smisel po radikalni — »Samoupravi«. Nažpovsld očfr Pevski koledar L 1923 Vsako leto se tiska mnogo koledarjev in morda celo kdo poreče: čemu }• bilo treba še pevskega? »Zveza slovel* skih pevskih zborov« se je odločila, da ga izda vkljub ogromnim stroškom it utemeljenih razlogov. Slovenci smo narod petja: radi pojemo v veselju in žalosti Malokateri narod ima toliko dot>-rih pevcev in pevk kot ml Toda le mala peščica jih je, ki bi se posvečali društvenemu življenju in bi se ▼ njem izobraževali ter pomagali, da bi društva napredovala. Letos se je oživela »Zveza slov. pevskih zborov«, ki hoče združiti pod svoje okrilje vse naše zbore in pevska društva ter jim pomagati z nasvetom in vzpodbuda Društva 90 bila doslej osamljena; vsako Je delalo v svojem delokrogu in malo jih je bilo, ki bi se zavedali skupnosti, ki M bila ponosna, da so del naše pevske armada, Strokovnega pevskega glasila nimamo, ker za izdajo ni denarnih sredstev na razpolago. Imamo sicer lepo urejevan list »Pevec«, ki pa je glasilo »Pevske zveze«, torej čisto svoje organizacije, v kateri pa niso včlanjeni naši pevski zbori. Da se ustvari vez med našimi pevskimi enotami ln da je javnost informirana o naših pevskih razmerah, zato je za prvo silo izdala »Zveza« pevski koledar za leto 1923, ki poleg običajnega koledarja vsebuje kratke članke o 85.letnici rojstva nestorja še živečih naših skladateljev Antona Foersterja, o 70 letnici skladatelja Frana Serafi' na Vilharja, dalje članek o 50 letnia obstoja društva »Glasbene Matice*>_ j 30 totniM Bmatniibasta Itev. 289 oTran 9»', MK. tani in ob istem času v pisarni komande Mariborskega vojnega okruga v Maribora se bo vršila dne 19. deccmbra t. L ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave drv za garnizijo Ljubljana (1000 kubičnih metrov) in za garnizijo Maribor (1000 kubičnih metrov) ta Čas od 1. februarja do konca maja 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. H- Prodaja starega železa. V pisarni Pomorskega arzenala v Tivtu se bo Vršila dne 20. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne dražba 93 ton starega železa, nahajajočega sc v Pijavlci v Boki Kotorski. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Prodaja odpadkov. Dne 21. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši pri Vojni odečni radionici pri Vevčah pri Ljubljani dražba 50.241 kg odpadkov od usnja (ponošene vojaške obut-tve). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Označevanje cen življenskitn potrebščinam. V smislu člena 3. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje vsem življenjskim potrebščinam in brezvestne špekulacije, ki je objavljen v Uradnem listu z dne 25. septembra t. 1. štev. 99 morajo vsi prodajalci Življenskih potrebščin na debelo in na drobno označiti cene posameznim potrebščinam po vrsti blaga in na udomačeni način prodajati in sicer tako, da Označene cene vsakdo lahko in razločno vidi. Poleg tega mora imeti vsaka obratovalnica vsaj cenovnik. Toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu izloženem bodi si v obratovalnici, bodisi pred obratovalnico, v oknu (izložbi) razločno označena cena. Oremij trgovcev opozarja na to svoje Člane z dostavkom, da v slučaju krivde ne more nastopati proti odmerjeni kazni nikdo, tudi ne trg. organizacija, ker je zakon mogoče premeniti le potom parlamenta. Luksuzni predmeti so Izuzeti od označenja cen. Kaj se šteje med luksus je natačno navedeno v Ur. listu z dne 31. I. 1921. štev. 11. -f Poštnim paketom, naslovljenim v Madžarsko, se morajo prilagati uvozna dovoljenja. Madžarska poštna uprava sporoča, da prihaja po pošti v Madžarsko mnogo blaga, čigar uvoz je vezan na posebno dovoljenje. Za paket, kateremu ni priloženo to dovoljenje, dovoljuje madžarska poštna uprava prejemniku rok 8 do 14 dni za nabavo tega dovoljenja. Če ga prejemnik v določenem roku ne predloži carinjalni po. Jti, se paket vrne pošiljatelju, ne da bi ga madžarska pošta prej objavila. Zato je umestno, da pošiljatelji sami prilože takim poštnim paketom oziroma sprem. nlcam potrebna uvozna dovoljenja. — Točnejša navodila se dobe pri vsaki poštL -f- Direkten prevoz blaga z mednarodnimi tovornimi listi. Povodom dogovorov med zastopniki nasledstvenih držav in Nemčije, ki so se vršili v Dre-sdenu, je došlo do definitivnih sklepov, da se more od 1. februarja 1923 dalje pošiljati blago z mednarodnimi tovornimi listi. Take pošiljke bodo imele prosto pot skozi vse pogodbene države. Dnevne vesti. aggjL. _l SUrv. pevskih zborov in nje častnega člana Mateja Hubada. Koledar se dalje spominja 30 letnice obstoja glasbenega društva »Ljubljana«, 30 letnice, odkar predseduje »Slavcu« Ivan Dražil in priobčuje životopls zaslužnega častnega pevovodje Kamniške »Ure« Franceta Steleta. Škoda, da ni še spominskega Uplsa o 40 letnici Kamniške »Lire«, ker Ql bilo podatkov na razpolago. Drugi del koledarja objavlja podatke o ustanovitvi »Zveze« in prinaša statistiko o y nji včlanjenih društev in zborov z navedbo glavnih funkcionarjev in števila planov oziroma članic. Sledi še poro-{ilo o delovanju »Zveze« v letu 7922 in :«teznam litografiranih glasov onih pesmi, ki so društvom na razpolago iz 'arhivov »Glasbene Matice«, »Pevca«, ■far »Ljubljanskega Zvona«. Konečno so v koledarju ponatisnjena pravila tveze slov. pevskih zborov, da se ž njimi seznanijo vsi naši pevci in pevke. Posebna zanimivost koledarja pa so zelo posrečene karikature predsednika »Zveze« Mateja Hubada, zvezinih pevovodij Zorka Prelovca in Emila Adamiča ter predsednika »Slavca« Iv. Dražila. Narisal jih je France Podrekar. Karikature imenovanih, za naš pokret vrlo zaslužnih gospodov so izšle tudi kot razglednice; cena Posameznim 70 para, vsem štirim skupaj 2.50 Din. V splošnem je pevski koledar zaradi zanimive vsebine in lične oblike vreden, da ga kupi prav vsak slovenski pevec In vsaka slovenska pevka, da ga pa tu df kupuje občinstvo, ki se zanima za naš pevski pokret. Cena 10 Din. Da se pa prihrani na poštnini, Priporočamo, da ga društva naročajo za svoje člane skupno. Naročila prevzema in koledar ter razglednice razpošilja »Zvezna knjigarna« Ljubljana, Marijin trn 8. — Proslava rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja. Ministrstvo prosvete v Beogradu je odločilo, naj se rojstni dan Nj. Vel. kralja praznuje po vseh šolah dne 17. decembra t. 1., četudi je ta dan nedelja. To velja mesto vsakega drugega obvestila. — Ogenj. V Makolah na Štajerskem je 10. t. m. začelo na doslej še nepojasnjen način goreti v poslopju ondotne posojilnice. Rešili so sicer kar je bilo mogoče, vendar pa je ogenj povzročil več stotiseč kron škode. — Smrtna kosa. V Radomljah pri Kamniku je umrl posestnik in trgovec g. Ivan Jerman. Naj počiva v miru! — Nevarna Igrača. V Sp. Kosezah pri Kamniku se je posestnikov sin Ivan Birk igral s puško. Ker pa puška ne pozna šale, se je sprožila in kroglja ga je zadela v nogo. Oddali so ga v bolnico. — Nesreče in nezgodo. Krojaški pomočnik Fr. Finžgar je pred južnim kolodvorom padel in se poškodoval po obrazu. — Konj je pohodil Josipa Mlakarja iz Rudnika, ko je vozil les s hriba. Mlakar je precej poškodovan. — S stola je padel čevljarjev sin Janko Tomažin iz Tržiča in si zlomil desno nogo. Prst na desni roki je zmečkal stroj v tovarni Lajovic v Mostah delavki Mariji Zargi. — Branjevka Uršika Bre-celnik Je padla na cesti tako nesrečno, da si je prebila čelo. — Da je plačal hrano, je ukradel cement. V Savljah rojeni delavec Fr. Špiček ,e bil zaposlen pri električni in gospodarski družbi v Žireh. Hrano je jemal na upanje pri posestniku Ivanu Gladku na Fužinah. Gladek je zahteval, raj Špiček poravna svoj dolg, nakar mu je Špiček rekel, da bo ukradel nekaj vreč cementa in mu s tem plačal hrano. In res, kar je rekel, je tudi storil. V družbi nekega tovariša je vlomil skozi streho električne in gospodarske družbe in ukradel 23 vreč cementa, katerega je pripeljal Gladku. Gladek je vračunal dolg, preostanek 1600 pa izplačal Špičku. Tatvina se je hitro izvedela in deželno sodišče je obsodilo Špička na 3 mesece, Gladka pa na 3 tedne težke ječe. — 8000 kron vredno kolo je bilo ukradeno veleposestniku Fr. Schaurju v Tržcu pri Vranskem. — Berlinsko ponočno življenje je silno živahno. Zlasti inozemci z dobro valuto ožive ponoči, kakor netopirji. Berlinska policija je vprizorlla v torek ponoči racijo, ki je »prav dobro« uspela. Aretiranih je bilo preko 450 oseb, med njimi mnogo inozemcev. Pri tem je zasačila pri iskrečem šampanjcu tudi neko okrog 100 glav broječo družbo, ki je bila oblečena prav tako, kakor »svoj čas« Adam in Eva v raju. Policija je postavila »kozle« na levo plat, »koze« pa na desno, in nato je ves sprevod odmarširal iz paradiža — v policijske zapore. — Pevski koledar 1923 je izšel. Natančneje v današnjem podlistku! ČEVLJI za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn PETER KOZINA & KO, LJUBLJANA, Breg 20. Kupujte Jih, dokler še zaloga trala! Danes zvečer ob 8. uri v »Unionu« S1NFONIČMI KONCERT IZVIRNIH SLOVENSKIH SKLADB orkestralnega društva Glasb. Matice, združenega z orkestrom Narodnega gledališča, pod vodstvom kons. prof. Karla JeraJa. Ljubljana, *= Mestni magistrat vabi vse hišne posestnike in prebivalstvo, da okrasi na rojstni dan našega kralja, dne 17. dec. 1922 svoje hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami —»Bratstvo.« Danes ob 8. uri zvečer je prijateljski sestanek vseh Članov in članic v novih društvenih prostorih v hotelu Lloyd na Sv. Petra cestt. — Pridite vsi! Na sporedu so zelo zanimiva in važna poročila, po oficijelnem delu pa intimna zabava. = Pouk srbohrvatskega jezika le brezplačen. »Bratstvo« otvorl prihodnji teden javen tečaj srbohrvatskega jezika. Poučevalo se bo po dvakrat na teden v večernih urah v šoli na Coj-zovem grabnu. Dan in ura otvoritve se pravočasno naznanita. Do takrat pa sprejema prijave gdč. Pavšičeva v u-pravi »Jugoslavije« na Marijinem trgu. = Ne kvarite mestnega drsališča pod Tivolijem! Ker se zadnji čas opaža da otroci kakor tudi odrasli spremljevalci mečejo kamenje, les ali druge predmete na led najlepšega zimskega športnega prostora, t. j. mestnega drsališča, se ljubljansko občinstvo opozarja, da ne kvarijo ledene ploskve. — škode od takega ravnanja nima le mestna občina, nego v prvi vrsti drsalskl šport. Zasačeni, oziroma odgovorne osebe, se bodo ne glede na vprašanje odškodnine kaznovali po § 70, I1L odst, občinskega reda. *=■ Umrla je v petek T4. t m. gospa Katarina Grošelj roj. Vilfan, soproga višj. pošt. kontrolorja v p. Pogreb se vrši danes pop. ob polu 4. uri z Rimske ceste št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! = Umrl je v Cerkveni ulici g. Kosmač. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil zelo dobrosrčen človek ter splošno priljubljen. N. v m. p.! s= Nesreča pri delu. V kemični tovarni je delavcu Ivanu Špelku odtrgal stroj tri prste na desni roki. Oddali so ga v bolnico. = Napad na cesti. Dne 12. t. m. zvečer je na Privozu napadel neki neznanec služkinjo Emilijo Kalarjevo ter jo hotel posiliti. Dekletu pa se je posrečilo ubežati Lopova ni poznala. — Ukradena listnica. Dne 9. t. m. je v pisarni pivovarne Union bila iz žepa tam viseče suknje inž. Simmer Frica ukradena listnica iz rumenkaste krokodilove kože, v kateri je bilo 100 dinarjev v bankovcih po 10 dinarjev, 100 mark, potni list, domovinski list iti nekaj vizitk. — Žeparji. Rozi Brodarjevi je bila na Vodnikovem trgu ukradena iz žepa usnjena, rjava denarnica, v kateri je imela 800 kron denarja. *-= Pobeg. Sedemnajstletna Tanko Ivana, roj. v Loškem potoku pri Ribnici, je od svojega strica Oroslav Peče-ka. trgovca v Čolnarski ulici št 3, pobegnila neznano kam. — Skrivnostna tihota vlada zvečer, ko zapušča občinstvo I. del »Indijskega grobnega spomenika« v Kino Tivoli. Skrajno napeta drama, prežeta skrivnostnih nadnaravnih sil, ki jih znajo vživeti samo Indijci Krasni posnetki, ki se odlikujejo zlasti po orijen talsko dovršeni arhitektoniki in nad vse napeto dejanje veže gledalca, da se niti ne zave, kdaj je šlo toliko krasote mimo njegovih oči. Prvi del predstav-Ja prihod znanega arhitekta Rovlanda v Indijo, kamor ga je pozval potom ta-jinstvenega fakirja Ramiganija indijski knez Esnapur, da postavi grobni spomenik njegovi krasni ženi, ki jo hoče knez pognati v smrt, ker se je izneverila njegovi brezmejni ljubezni ter ušla z angleškim oficirjem Mac Alanom. Od 18. do 21. dec. II. deL Maribor. Ljudska univerza. V pondeljek predava na ljudski univerzi v JVlariboru (mala kazinska dvorana) Sef državne rtorze dela g. Jože Stabej o »Organizaciji delovnih moči, brezposelnosti in borzi dela«. Mariborska porota. Dne 17. septembra se je v Dolnji Bistrici pri Murski Soboti vršila neka veselica, na kateri je bil ples in druga podobna zabava. Pri takih prilikah se pa žal često preveč pije, čemur slede tolikrat le preža-lostne posledice. Prav tako je bilo tudi v Bistrici. Prišli so skupaj fantje Iz ve-čih vasi. Kmalu se je vnel med njimi prepir, prepiru je sledil pretep, ki se je končal tako, da je neki 25 letni Ivan 2alik s hrastovim kolom tako močno udaril Matijo Jakšiča po glavi da mu je prebil črepinjo. Nezavestnega so odpeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer je čez par dni umrl. Morilec se je zagovarjal s silobranom, kar so končno uva-ževali tudi porotniki, zato je bil 2alik obsojen le na 11 mesečno ječo. Mraz vlada zadnje čase v Mariboru. Ker pa v nezakurjeni sobi ni prijetno, sta jo mahnili hišna posestnica Neža Gumzej in neka Marija Weinzerl, in Ana Zaher, vse tri iz Studencev, na južni kolodvor, da bi se preskrbele s premogom. Pri tem pa jih je zasačil neki orožnik, jim odvzel ukradeni premog ter jih izročil sodišču. Samomor. Iz neznanega vzroka se je ustrelil v glavo kapetan II. ki. Takič, ki je poučeval v inženerski podoficirski šoli ~ **e. Celji Celjski občinski svet ima svojo redno občinsko sejo v pondeljek, dne 18. t. m. Na dnevnem redu so poročila posameznih odsekov. — Izredna proračunska seja se bo vršila še pred novim letom. V Mestni elektrarni celjski se je pokvaril drugi stroj za proizvajanje toka. Dobava toka je sedaj odvisna edino še od enega stroja, ki pa je tudi preobte-žen. Mestni magistrat je izdal razglas glede štedenja s tokom. Prepovedano je rabiti od 16. do 18. ure električna likala, samovarje, peči itd. Prebivalstvo ki bi se po tem ne ravnalo, bo kaznovano z odklopitvijo toka. Ljubezniva zakonska žena je gotovo neka 28 letna Angela Rihter iz Skomer-Ja v Konjiškem okraju. S svojim zakonskim možem sta živela v ne ravno srečnem zakonu. Dne 22. septembra jo Ponoči svojega spečega moža Antona Rihterja s sekiro vsekala po obrazu ter mu je prizadejala nevarno telesno poškodbo. Zagovarjala se je radi svojega zločina pred celjskim okrožnim sodiščem, katero ji je prisodilo za njeno lju-bezniivoet dva leti težke leča Pokrajina. Mozirje. Včeraj je umrl g. Anton Goričar, poštar v pokoju, v starosti 82 let. Pokojnik je bil ustanovitelj gornje-savinjske posojilnice v Mozirju in njen dolgoletni načelnik. V Mozirju je žu-panoval 28 let. Bil je prvi podstarosta Sokola, načelnik kraj. šolskega sveta v okrajnem odboru gornjegrajskem. — Bil je vedno narodnega mišljenja. Značajnemu možu blag spomin. Sokolstvo. »Ljubljanski Sokol« opozarja svoje članstvo na »Spominski spis« o I. jugo-slovensk. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki ga začne januarja 1923 izdajati Jugoslovenskl sokolski savez v Ljubljani. Delo bo obsegalo približno 20 tiskovnih pol četverke in bo tiskano na papirju za umetniški tisk. Med besedilom, ki bo izčrpno opisalo ves zlet od prvih priprav do sijajnega zaključka bo natisnjenih okrog 200 slik. Celostranske in izredno značilne slike bodo natisnjene na posebnem papirju. »Spominski spis« bo elegantno, umetniško okusno delo trajne vrednosti. Izhajal bo v mesečnih zvezkih, obsegajočih po dve poli. Vseh zvezkov bo 10, zadnjemu zvezku bodo priložene originalne platnice. Cena vsakemu zvezku s poštnino in odpravo je določena na 20 din. Povpraševanje po spisu je posebno od inozemcev veliko in smo prepričani, da tudi naši bratje in sestre ne zamudijo prilike, da se naroče na ta spis, ki bo res kras vsake knjižnice in vsake sprejemnice. Naročila se sprejemajo vsak delavnik od 18. do 19. ure v odborovi sobi v Narodnem domu do do 20. t. m. Naročilo stopi v veljavo Še le tedaj, ko vsakdo vplača polovico zneska naprej t j. 100 din. (sto dinarjev). — Odbor. Gledališče in glasba. Zveza slov. pevskih zborov v Ljubljani naznanja, da je Pevski koledar za leto 1923 dotiskan. Cena Izvodu 10 Din. Razpošilja ga Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Dolžnost vsakega slovenskega pevca in vsake slovenske pevke je, da si ga kupi, ne le radi zanimive vsebine, tudi zato, ker je izdaja koledarja združena z ogromnimi stroški, katere je treba pokriti. Društva naj koledar naroče za ves zbor hkratu, da si prihranijo nekaj poštnih stroškov. — Sezite po njem! Odbor Zveze slov. pevskih zborov poziva'vse včlanjene zbore, da pošljejo na slavnostne prireditve povodom pomembnih jubilejev 50 letnice Glasbene Matice in 30 letnice pevskega zbora Glasbene Matice svoja zastopstva, ki naj se udeleže vseh prireditev, zlasti pa izrednega občnega zbora v nedeljo dopoldne in komerza v nedeljo zvečer (obakrat v Filharmonični dvorani); člane in članice ljubljanskih pevskih zborov pa vabi, da polnoštevilno pose-tijo v petek zvečer predavanje o pomenu Glasbene Matice za razvoj slov. glasbe v Filharmoniji, v soboto zvečer in v nedeljo popoldne pa slavnostne koncerte v Unionu. Občinstvo opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic za Jubilejna koncerta, in sicer za sinfonični koncert, danes ob 8. uri zvečer v Unionu in za vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matice jutri, v nedeljo ob 4. url popoldne v Unionu — danes cel dan in jutri v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, poslopje Filharmonične družbe. Za oba koncerta je še dovolj sedežev na razpolago. Mladinska predstava po znižanih cenaJi. V nedeljo, dne 17. t. m. popoldne ob 3. uri se vprizori v dramskem gledališču zadnjič v tej sezoni mladinska igra »Krojaček junaček«. Cene so znatno znižane. Marijonetno gledališče v Mestnem domu ima v nedeljo 17. t. m. dve predstavi in sicer prvo ob 15., drugo ob 18. uri. — Igralo se bode kot novost Poc-cljevo dvodejanko »Tri želje« in burko v treh dejanjih »Začarani princ«. Predprodaja vstopnic kakor po navadi v soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni v Mestnem domu. Spored sinfoničnega koncerta orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, s sodelovanjem gospoda Iv. Levarja in članov Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja obsega sledeče točke: Dr. Benjamin Ipavic: I. stavek serenade za godalni orkester (Allegro moderato). Stanko Premrl: Božična suita, za veliki orkester: a) Preludij (Advent pričakovanje Odrešenika); b) Noel (Božič, rojstvo Kristusovo); c) Pastoralni Scherzo (prvič izvajano). Anton Lajovic: Adagio, za veliki okrester. Karel Jeraj: Lepa Vida. Melodramska skladba v narodnem tonu. Deklamira g. Iv. Levar. 5. L. M. Škerjanc: Odlomki iz godbe k »Žlahtnemu meščanu«: a) An-dante molto; b) Pocco marziale; c) Lento; č) Tempo di Menuetto; d) Oal-lop. Emil Adamič: a) Tatarski ples Iz »Tatarske suite; h) Mo& s medvedom. Iz suite »Iz moje mladosti«; c) Scherzo (Potrkan ples, prvič Izvajano). — Pred« prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. E. Adamič: 10 moških in mešanih zborov. Za Božič je izšla krasna glasbena edicija: 10 moških in mešanih zborov E. Adamiča, na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke. Naša društva vedno tarnajo, da jim manjka melodijoznih, pevnih in netežkih zborov. Zbori po deželi dostikrat pač ne razpolagajo s PP* vovrstnim in izvežbanim glasovnim ma-terijalom. Zato bodo teh Adamičevih moških in mešanih zborov res lahko veseli Zbirko krasi zelo posrečen naslovni list akad. slikarja M. Gasparija. Ta edicija je pač najlepše darilo za ljubitelje glasbe, za naše pevce in pevke! Zbirko je založila in izdala »Zvezna knjigarna«, ki sprejema naročila in razpošilja izdajo. Cena Din 10, dobi se tudi po vseh knjigarnah. Književnost-umetnost Kurz iz zgodovine umetnosti. Naslednje predavanje dr. Vojeslava Mo-lčta o svetovni umetnosti helenizma se vrši v soboto, dne 16. decembra ob 6. uri zvečer v zbornični dvorani bivšega deželnega dvorca s skioptičnimi slikar mi. Vstopnice za posamezna predavanja po 5 Din, za ves ciklus po 30 Din pri Tiskovni zadrugi in Novi založbi. Alojzij Remec, iz moje domovina. Mlade povesti. 1922. Založila GoričaT in Leskovšek, Celje. Dvanajst ličnih povestic je spletenih v knjigo, ki Jo prav toplo priporočamo vsem ljubiteljem lepega in zanimivega pripovedovanja. Društvene vesti. Češkoslovenskfi obec o LublanJ uyzyv3 svč členstvo ke korporativni učosti slovnosti 50. letčho jubilea trvS-ni spolku »Glasbene Matice« u LubtanL Program slovnosti ozndmen ve všech dennich listech. JAD. »Triglav« v Ljubljani sklicuje v soboto, dne 16. dec. t 1. ob 4. uri na univerzi v dvorani št 90 izreden občni zbor. Radi važnosti in nujnosti zadeve je udeležba za aktivne Trigia-vane strogo obvezna. Odbor. Trlglavanl! Odbor J. A. D. »Trt* glav« vabi vse tovariše Triglavane, da se v čim častnejšem Številu udeleže slavnostnih prireditev in predvsem Izrednega občnega zbora Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši ob priliki praznovanja njenega 50 letnega delovanja v nedeljo, dne 17. dec. t 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. —* Udeležba s trakovi Svetosavska proslava. Izobraževalno društvo »Bratstvo« proslavi tudi le. tos srbskega prosvetitelja Sv. Savo s svečano akademijo, ki se bo vršila dne 27. januarja 1923 v Narodnemu domu in na katero opozarjamo vsa bratska društva z uljudno prošnjo, da na ta dan ne prirejajo kakih drugih prireditev. Spored in podrobnosti objavimo v kratkem. Odbor. Udruženje Koroških Slovencev pri* redi v soboto dne 19. t. m. predavanje ob 8. uri zvečer pri »Mraku« na Rimski cesti. Predaval bode univerzitetni profesor g. dr. Gavazzi o gospodarskih razmerah v Sloveniji. K obilni udeležbi vabi odbor. »Društvo slov. leposlovcev« nazna« nja svojim članom, da se vrši redni letni društveni občni zbor dne 18. t. m. ob 5. uri zvečer v posvetovalnici Slovenske Matice. Udeležba naj bo polnoštevilna in točna. XJU BIJ AN A O y III! • v Znižane cene pri MUH lili! LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19. Pevski ko'edar za leto 1923 aar je izšel. Cena Din 10"- Zvezna knjigarna timijana, Marijin trn I- TaJinstvenl morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Ne, ne!« je dejal, kakor da bJ se zbudil iz sanj. »Elen, tega ti ne smem storiti, moram se premagati. Strast me ne sme premagati!« Bessy je čutila, kako gladi njegova roka lahno preko njenih las. Nato je zapustil s hitrimi ponosnimi koraki sobo. Zdelo se je za trenotek, kot da hoče planiti za njim. potem pa je ostala nepremično na svojem mestu. Pritisnila je roke na prsa. da bi pomirila svoje divje bijoče srce. »On je bil, on je bil, strašni Jak in on ml je — odpustil, meni. ki sem ga hotela uničiti!« Z globokim vzdihom je Bessy omahnila in dolgo časa obležala v nezavesti. Končno se je zbudila in šla kakor v sanjah v svojo sobico. Tukai je hitro povezala ono malo stvari, ki jih je bila prinesla s seboj in uro pozneje je zapustila lepa policijska vohunka ki črno »Pri britanskem levu« za vedno. V morilčevi celici Voz 7. obema policijskima stražnikoma in z baronom je Idtro vozil proti policijskemu ravnateljstvu. Davis je za ta slučai odredil že vse potrebno. Nekaj ljudi Je bilo vedno pripravljenih za sprejem morilca In ti so spravili nezavestnega barona sedaj v celico za najtežje zločince. Tukaj so položili Hardvla na gole deske in ga z največjo skrbnostjo zvezali in uklenili na rokah in nogah. Na kakšen beg ni bilo niti misliti. Končno je bil težki posel izvršen iri stražniki so se veselo pedal? v pisarno. Prj vstopu sta jima že pritekla nasproti policijski ravnatelj in detektiv Davis. »Ali je mogoče? Kako? — Ali je morilec deklet vendar končno v naših rokah?« »Leži nezavesten v celici,« je zagotavljal star nadstraž-nik. Bessy Wilkcs je opravila moistersko delo. On je mož z masko. Toda danes je ni nosil!« »Mož z masko?« je vzradoščen zaklical Davis. »Potem je Jak!« Tudi policijski ravnatelj je le s težavo prikrival svoje veselje. »Takoj ga bomo zaslišali,« je predlagal Davis. »Sedaj leži v nezavesti. Pred jutrom ne bo nikakor sposoben za zaslišanje! To je uvidel tudi Davis in moral je rad ali nerad odložiti prvo zaslišanje do drugega jutra. Vest, da je ujet Jak, tajinstveni morilec deklet, se Je z največjo naglico raznesla po mestu. Nekateri listi so se takoj telefonično obvestil d tej senzacijonalnl novici in ni bilo dosti po 10. uri, ko so raznašale! časopisov že vpili, kar so jim dala pljuča: POSEBNA IZDAJA! Strašni morilec deklet. Jak. je bil danes zvečer prijet In se nahaja v zaporih policijskega ravnateljstva 1 Več listi niso Izvedeli, toda že to malo je zadostovalo, da je bil ves London kot opojen veselja. V okraju Wbitechaple so po dolgem času prebivalci zopet enkrat mirno legli k nočnemu počitku----------- Prišlo je drugo jutro. Svetlobni žarki so padli skoz okno ozke morilčeve celice. Baronova nezavest se je polagoma spremenila v globoko spanje. Končno se je zbudil. Preplašeno je pogledal okoli In si hotel zmetl oči, ker Je mislil, da sanja. Toda zarožljalo In zažvenketalo je na straneh in ko je baron začudeno pogledal tjakaj, je zagledal verige, ki so ga pripenjale na steno. »Tristo hudičev!« je zakričal, ko je videl, da leži na deskah. »Kaj pa se je pripetilo. Hoj — pri vseh satanih —« In baron je vzdignil tak hrup, da so prihiteli vsi jetniški pazniki in prisluškovali strašnemu Jakovemu rohnenju. Seveda so se nahajala v zaporih Policijskega ravnateljstva dobro preizkušena sredstva proti tal im izbruhom besnosti in ko je Hardy rjovel kar naprej kot poblaznel, se je v vratih naenkrat odprlo majhno okence. . Baron je to zapazil. »Prokleta druhal!« je besno tulil. V odgovor je dobil skozi okence krepak' curek iz vodne brizgalne. Hardyjevo rjovenje se je zadušilo v grgranju in požiranju. Trd od strahu, mokrote in mraza je padel nazaj na deske in takoj obmolknil, ker se je bal ponovitve mokre procedure. Medtem pa sc jc že podal eden paznikov v pisarno policijskega ravnateljstva, da poroča policijskemu ravnatelju O strašnem izbruhu besnosti grozovitega morilca. Srečal je ravnatelja in detektiva Davisa že na potu, ker hotela sta sedaj zaslišati zločinca. »Rjovel je kot ranjena zver, gospod ravnatelj. Uporabili smo brizgalno in sedaj je tih kot bacek.« »Po zaslišavanju naj se ga takoj preobleče v kaznilniško obleko«, je zapovedal ravnatelj. »Sedaj pa hočemo pričeti s zaslišavanjem.« Prišli so do vrat celice. »Ali je varno povezan?« je vprašal Davis. »Popolnoma varno, gospod detektiv; niti ganiti se ne more.« »Potem odprite vrata!« Odmaknili so zapahe. Škripaje so se obračali ključi v ključavnicah. Potem, so se odprla težka vrata in obadva uradnika sta stopila v celico. Tukaj je sedel na deskah — kupček nesreče — baron Haniy, od katerega je teklo kot od mokrega psa, tako povezan, da je komaj lahko sedel. »Oh, gospod Davis,* je stokal Hardy, »kaj naj vse to pomeni — kako pridem semkaj — jaz se bom pritožil pri kraljici —« Dalje ni prišel s svojim samogovorom, ker detektiv je ž© stopil k njemu. (Dalje prih.) ©n MALI t#' OGLASI m PRODAJA: trgovski pomočnik mantifakturne stroke, dober detajlist In blagajničarka »• sprejmeta takoi. Pismene ponudbe na anončni zavod , A o o I o“, Ljubljana, Stari trg 19/11. POSESTVO s 7 orali njiv, travnikov in gozda, hiša z dvema sobama in kuhinjo, klet, shrambo In hlev, vse bok a n o, vodniak in skedenj, 10 minut od postaje Hoče pri Mariboru. Poizve se pri Antonu Koc. Ragoza. št. 38. Hoče 959 % VAGONOV snhlh in nn-*ol Suhih bukovih drv. nekaj vagonov tudi mešanih. Oddalo se v veliki in mali množini. Dalie tndi tesan In ■stavben les, 3 bencin-mo-torle 3—8—15 PH. Cena zmerna. 958 KAMNOLOM glinastega škriljavea. pripraven za vsako industrijo Skriliavca r. inventarjem. Eventuelno se lahko pristopi tudi kot kompan’on. Vprašati pri upravi lista. 955 / JONSKI PRALNI APARAT, 2 vinski preSi s 50 cm premera, 2 »Bosch«-magneta In 2 Štedilnika. Naslov pri upravi L 954 HARMONIKO. hrometično z mehaničnim spremil :v»nlem Pasi 42.’ prim. 49, malo rab-lleno po ngndni ceni pri Josipu Jezernik ml Kotre-dež, 24. p. Zagorje o. S. «50 PRITLIČNO HlSO v Mari. boru s trgovino in z vlom ob glavni cesti na solnčni legi po ugodni ceni. Poizve se pri Josipu Bizjak, Maribor. Krekova ulica 2. 949 HIŠO NA VRHNIKI z gospodarskimi poslopji, v sre-ii trga. pripravno za trgovino ali obrt. Več se poizve ari lastniku Prane Brenči«'. Vrhnika 140. 917 SIltZBE: DO!-O. ČRN, popolnoma nov KOŽUH po nizki ceni. Kje, pove uprava lista JURIST t dveletno pisarniško prakso in Izpitom iz državnega računovodstva želi s 1 jan. 1923 premeniti službo. Ponudbe pod »Jurist« na npravo lista. 945 DOBREGA. SOLIDNEGA, flahko oženjen z majhno dru žino) ŽAGARJA, ki se razume tudi na električne stroje or! vodni napravi, se takoj sorejme. Vprašati pri Franc Kuralt. Kranj. 883. RAZNO: OBJAVA. S 1. Januarjem It ta 1923 se odda v nalom lov v obsegu ca 500 ha v kat občinah Prevalje. LeSe žsgradom. Farnavas in Pt.ljane, Ponudbe Je predložiti z označbo na ovitku »Ponudba za lov« do 28. t. m. rudniškemu ravnaHi-stvu v Prevaljah. .957 V BLIŽINI GLEDALIŠČ v novi vi!l se odd a sta 2 me-biovani sobi z velim bul -> nom in kopalnico. Cena za prvo leto Din 50 090.—, katere Je treba položiti kot kavcijo. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Meblovana soba št. 953« aa upravo lista. 953 POZOR INDUSTRIJO! V najem se da mlin in žaga — vodna moč — uporaLno tudi za drugo industrijo, 5 ininut od kolodvora. Poizve se v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 951 I® sizarstn šta, litin Dunajska cesta, za Bežigradom štev. 6 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ••••••••o Divjačino jelene, srne, zajce, fa* zane, podlasice L t. d. kupi vsaki čas in pla* ča po najboljši ceni IfilH LflSCHHIGB trg s DmtatN lo Mtlot Maribor, Fad mostom 3. Lovski blaqor. Od 16. t. m. naprej je v moji restavraciji o tvor jena, tia novo opremljena lovska soba k! je izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah našega domačega umetnika in poznanega lovca g. P. Žmitka, na raz* polago vsem lovcem, ki iele vlivali v mestu gozdno - lovsko razpoloženje. Peter Košak, restavracija, Krekov trg 11, / »s Zločin v Orcivalu" roman E. GABOR1AU C ie Izšel v knjigi. — Cena br. Din 18'—. \ Zvezna kn igama, Ljubljana \ Marijin trg 8. Glasbeno novost! SSSSSm&l •Nt „S I NTA“ Splošna industrijska In trgovska družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15 Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Podkove za konje „Styria“ kavine mlinčke Vile, jeklene, z 4 roglji, 12” dolge Kladiva za gramoz (Schotterschlagel) Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike, znamke „Staedler“ „Puch“ kolesa. Cene zelo ugodne! 8 flBBBMBBBi -* l Llubljana špetficilska pisarna i Jesenice \ bJUKJlJGUICa 0|l(iUlbljanu i $ Podjetje za prevažanje blagra julna železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro- H H met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva 3 Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Q 10 moških in mešanih zborno na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke. Lahki melodijoznl napevi, primerni za vsak zbor. — Naročajte jih v ,Zvezni knjigarni*, LJUBLJANA. Marijin trg št 8. Cena 10 Din. n Samostojni Krojači ss j nek* nska || m>miw Mb Irta ia ioiii! Fino perilo za dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletne opreme za s== neveste, dobite najceneje pri trvdki s=a H. ŠARC, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 5. mBangagg gam«— Za Božične praznike priporočamo najflnejie ipedjalltete nima: L' [* USF* Kupujemo rabljene prazne steklenice za konjak vsake velikosti po nalviilift ceneni JI 10“, »iti. MAzo.L. LJUBLJlIlilL ! trezni in zanesljivi, dobro fzvežban) (tudi Is de t lele) dob'lo za stalno proti kavciji razno konfek- *j 1 cUsko delo na dom. Vpražatl v Ljubljani Emonska cesta It 8/1. v pisarni Gradbena podietje S lileffim oL 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Novosti! za damske plašče >: v veliki Izbiri. :•*. Mestni trg 10, Skladišča Brzojavi: Canzlnger. interurban telefon 60 I JHUNBBMnBM' Divjačino, jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah. LVajda, hnzfflMintt JU. Brzojavi: VAJDA. Cakovac Telefon interurban St 59. iM pela ia Bol ali Novo iets ostrsleie liol ako Jim poklonite »Pevska koledar" aBp2ff0 »Male pesmarice" alf E. Adamičevih: „10 jugoslovanskih narodnih pgsrai" in Pre’ovsa skladbi: „1az hi rad rdečih roJ" in Jue pesmi". Vse se dobe v .Zvezni Knjigarni”, Ljubljana, Marijin trg 8- JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v L3UBL3ANI registr. zadruga z omejeno zavezo, TTlarijin trg 8 ob Ljubljana. Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuiž hranilne vloge na knjižice po 1LC 2V p Ustih brez odbitka rentnesa in invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru. Telefon štev 54. «*ovnl ratun It 11J»- alavnl urednik: Zorko Fakin. — Odzovornl urednik: Mia* Gaberšek. Jydaja »JuZOSlOT. nOVlOSKO (L d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v