*i<4
v 246.
V UnUlan!, t petek, dne 28. oktobra 1910.
Leto XXXVIII.
^ Velja po pošti: as
S« celo lat« naprej . E M'— i* pol lata • . m IS*— c* četrt» * ,» sa maaao » , • la Nemčijo oeloletM • JO*— U ostalo isoseustn »
V npravnlštvn: ss
ta telo leto oaprel t 83*40 ta pol leta • . • U-80 za četrt ■ » , » 5*60 ca en meaeo » . » l-BO S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne It tO r.
mseratl:i
Enostolpna peUtvrsta (72 um):
sa enkrat.....po 15 t
m dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . , . » 10 ► sa toč ko trikrat . . » B »
▼ reklamnih noticah staže enostolpna garmondn-stn 30 vinarjev. Prt večkratne« objavljanju primeren popust
=Izhaja:=
vsak dan, lsvsemši nedelje ta •rasnike. ob 5. ari popoldne.
tar uredništvo j« v Kopitarjevi ollol Štor. 8/in. Rokopisi se ne vračalo; netraakIrana pisma se ae = aprejenujo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravni štro je v Ko ittarjeri ollol itev. 8. = Sprejema narocu.no, Inserate In reklamaolje. i	Oprarnlškega telefona štev. 188. -
Današnja številka obsega 8 strani.
Deželni zbor kranjski
XXXI. seja dne 27. t. m.
Izmeti važnejših reči, ki so na dnevnem redu, je zakon o uvedbi davka na (nezaslužoni) prirastek vrednosti nepremičnin, t. j. prirastek. Tak davek je uveden po mnogih mestih v Nemčiji, pri nas pa na Koroškem in zdaj je predložen tudi tržaškemu deželnemu zboru.
Razpoloženje v zbornici je jako mirno in ostane tako do konca.
Deželni glavar prebere začetkom seje, ki se otvori ob i. uri popoldne, sledečo cesarjevo zahvalo:
Prcblagorodnemu gospodu Franu plemenitemu Šukljetu, vitezu Leopoldovega reda, deželnemu glavarju, c. kr. dvornemu svetniku v p. itd.
v Ljubljani.
Na Najvišje povelje javljam Vašemu Preblagorodju na ukaz gospoda c. kr. ministra za notranje stvari z dne 20. oktobra t. 1., št. 10.611/M. J. Najvišjo zahvalo za udanostno izjavo, ki jo je izrazil povodom Najvišjega imendana dne 4. oktobra kot namestnik Vašega Preblagorodja gospod deželni odbornik [lr. Evgen Lampe v imenu dežele in
S jenih zastopnikov.
Obenem prosim Vašo Preblagorod-e, da daste Najvišjo zahvalo na zna-je zastopnikom deželnega zbora in deželnega odbora kranjskega.
Vaše Preblagorodje blagovoli sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja.
C. kr. deželni predsednik:
Schwarz 1. r.
Vloženi so sledeči nujni predlogi [n interpelacije:
Odškodnina kranjski deželi.
Dr. Lampe in tovariši predlagajo, ftaj se z ozirom na to, da nekatere debele zahtevajo od države zaradi opu-
ititve vodnih zgradb in kanalov (Do-iava-Visla-Odra), da jih oškoduje, o nimajo od druge zveze s Trstom neposrednih koristi, z zneskom 200 mili-onov kron,
vlado pozove, da pri morebitni iompenzaciji upošteva s primernim ineskom tudi kranjsko deželo, ki od iruge zveze s Trstom, katera teče le najhen del ob periferiji dežele, nima neposrednih koristi.
LISTEK.
Sod Hroontillada.
(Angleški spisal Edgar Al lan Poe.)
Tisoče razžaljeni, ki mi jih je prizadel 'ortunato, sem pretrpel s kolikor mogoče nirnim srcem; toda naposled, ko se je Irznil nekoč me javno zasramovati, sem nu prisegel maščevanje. Vi. ki poznate nojo dušo, moje življenje, si lahko mislite, la sem se varoval izreči pretnje. Sčasoma dozorelo moje maščevanje, to sem znal n s tem je bila stvar za nekaj časa gotova; ;ajti ravno radi tega, ker sem bii sklenil »rezpogojno maščevanje, je bila stvar 'arna pred vsako neprevidnostjo: moja 'aioga iii bila le kaznovati, temveč kaz-'ovati nekaznovan.
Razume se, da nisem dal Fortunatu kakega povoda dvomiti o mojem prija-cljstvu napram njemu. Smehljal sem se "u, kot je bila doslej moja navada. Fortu-|ato ni slutil, da sem se smehljal le v mis-1,1 na njegovo pogibelj.
Eno slabo stran je imel Fortunato, iub temu, da je v vsakem drugem oziru obujal spoštovanje, da celo strah. Pona-a' se je vedno in povsodi kot izvrsten 'oznavalec vin. Le malo Italijanov je rešilno umetniškega duha. Navadno se rav-
Bera.
Deželnemu odboru se naroča, naj postavo, tičočo se odveze davščine v denarjih in rečeh za cerkve, župnije in njih organe predela izkušnjam primerno in naj zlasti § 13. izpremeni v zmi-slu dvakratnega sklepa deželnega zbora ter jo predloži v bodočem zasedanju deželnega zbora.
Zoper zvišanje južnoželezniških ia-rifov.
Poslanec Povše in tovariši nujno predlagajo:
Vzlic protestu kranjskega deželnega zastopa in drugih dežel, ležečih ob južni železnici, namerava ministrstvo ponoviti dovoljenje južni železnici, da smo 7odstotno zvišane prevozne tarife tudi za prihodnje leto povišati. Proti tej dovolitvi mora deželni zbor kranjski kar najodločneje ugovarjati in deželnemu odboru se naroča, da takoj sporoči ministrstvu najodločnejši ugovor deželnega zbora kranjskega proti nameravani dovolitvi.
Državne ceste na Vipavskem.
Poslanec Perhavc in tovariši vprašajo:
2e v lanskem jesenskem zasedanju sem z interpelacijo vprašal gosp. deželnega predsednika, kaj meni ukreniti glede slabih državnih cest na Vipavskem ter obenem tudi navedel, v kako slabem stanju se nahajajo. V zadnji seji zimskega zasedanja 1. januarja t. 1. pa nam je na interpelacijo odgovoril gospod deželni predsednik sledeče: Državne ceste po Vipavskem niso splošno, ampak le deloma prav slabe, da se pa bodo ti nedostatki odpravili, namerava se stroj za drobljenje gramoza le za postonjski stavbeni okraj nakupiti in se bo založba za gramoz na 25.000 K povišala. Stroj za drobljenje gramoza kakor tudi večja množina gramoza za omenjene vipavske državne ceste imelo se je po izvajanjih gospoda deželnega predsednika nabaviti že v tekočem letu, ali žalibog ostalo je samo pri obljubi, ceste so pa sedaj še veliko slabše nego lansko leto. Posebno kar se tiče državne ceste Col-Šturije je tako razorana, da se večkrat težko z lesom naloženi vozovi prevračajo in je vsled tega marsikatero voznikovo življenje v nevarnosti. Ker je nujno potreba, da se te ceste posu-jejo, usojajo si podpisani poslanci vprašati gospoda deželnega predsednika, ali: 1. mu je znano, zakaj se ni za zboljšanje državnih cest na Vipavskem nič storilo, in 2. kdaj se bode sploh v ta namen kaj storilo.
na njihov entuziazeni po času in priložnosti, da ogoljufajo angleške in avstrijske milijonarje. Tudi Fortunato je bil, kot večinoma vsi njegovi rojaki, kar se tiče slik in gem popolen šarlatan; toda njegovo razmerje do starih vin je bilo pošteno in resno. In v tem oziru sva si bila oba precej iednaka; tudi jaz sem se razumel na laška vina in jih o pri ikah kupoval v velikih množinah.
Ko se je nekega večera že mračilo in je bila karnevalska razdivjanost na vrhuncu, me je srečal moj prijatelj Fortunato.
Pozdravil me je s pretirano prisrčnostjo, kajti bil se je že močno opij. Napravljen je bil kot harlekin. Njegov bnjno-barvni kostum se je tesno oprijemal života in na glavi je donela kričeča godba zvončkov, ki so viseli na visokem in ozkem pokrivali!. Njegovih rok kar nisem mogel izpustiti, tako sem se veselil, da sem ga naše!.
Dejal sem mu: »Kako me veseli, dragi Fortunato, da sva se srečala. Danes izgledaš zares izvrstno! Pa jaz imam doma velik sod Amotitillada, — prodajalec mi je vsaj zatrjeval, da je pristen Amontillado, — toda jaz vseeno še dvomim . . .«
»Kako,« se je začudil prijatelj. »Amontillado? Cei sod Amontiilada? Nemogoče! In sedaj v karnevalu!«
•>Saj pravim, da še dvomim o njegovi pristnosti,« sem odgovoril, »in bil sem uo
Cesta Zadlog - Koševnlk.
Perhavc in tovariši vprašajo:
Cesto Zadlog-Koševnik so do lanskega leta vzdrževali samo ob cesti stanujoči kmetje. Ker pa ima tudi c kr. gozdni erar v Idriji tukaj svoje gozdove, je na zahtevanje dotičnih kmetov in na podlagi neposrednega davka dobil del okoli 1500 m te poti za vzdrža-vanje, za katero se pa prav malo ali nič ne briga. Dotični kmetje so že po-gostoma prosili in zahtevali pri uradih imenovanega gozdnega erarja, naj se vendar ta cesta popravi, ali zadeli so vedno na gluha ušesa. Gozdni erar je sicer enkrat omenjeno cesto popravil, na katero so pa tako debelo kamenje navalili, da se je s tem promet očivid-no oviral. Ker omenjeni urad tako prezira upravičene prošnje dotičnih kmetov in ker je nujno potrebno, da se ta cesta popravi, usojajo si podpisani gospoda deželnega predsednika vprašati, ali hoče storiti primerne korake, da bode c. kr. gozdni erar v Idriji omenjeno cesto primerno popravil?
Računski sklep grmskega zaklada za leto 1909.
(Poročevalec grof Margheri.)
Referat je spisan nemško.
Poslanec II1 a d n i k izraža več pomislekov. Opozarja na račun o gospodarskih panogah grmske šole. Te številke ga s strahom navdajajo. Nekatere panoge so popolnoma pasivne. Na izgubi je splošno nad 2000 K. Leto 1909 je bilo posebno ugodno leto, ki se nikakor ne da primerjati 1. 1910. Za investicijo je res precej vračunano, ni pa nikakršnega odpisa od inventarja. Danes kmetu očitajo, da dere. Jaz le pokažem na proračun kmečko šole na Grmu! Ta šola ima glede gospodarstva največje ugodnosti. Ima cene delavske moči, dobro zemljišče, je blizu mesta, vodstvo je strokovnjaško. Če torej ta šola. pasivno dela, kaj še kmet, ki nima nobene teh ugodnosti! Prebere izvestje neke kmečke šole v Švici. To gospodarstvo je aktivno za 10.000 frankov (leta 1908/09). Apelira na deželni odbor, naj bi obračal posebno pozornost na gospodarstvo na Grmu. Vidim postavke, ki niso nič kaj posebno vredne. Ne stavi resolucije, ampak opozarja odbor, naj pazi, da ta šola deželnega foncla ne bo preveč obremenjevala.
Nato govori grof B a r b o 'M -^rro-varja šolo.
Nato govori
Krek.
Stvar, ki jo je sprožil Hladnik, je zelo važna. V poljedelskem svetu je bi-
vrhu še tako neumen, da sem poplačal ves račun, predno sem se mogel s teboj posvetovati o tem. Pa ker te nisem nikjer našel, sem v strahu, da mi kupčija izpodlcti, kupil vino!«
»Amontillado!«
»Pravim, da se šc nisem prepričal!«
»Amontillado!«
»In jaz hočem biti na jasnem.«
»Amontillado!«
»Ker si pa lahko mislim, da si za danes zvečer že oddan, hočem iti k Lnchc-siju. Saj je tudi on kos kritika starih vin. Povedal mi bode . . .«
»Lucliesi ni v stanu razločiti Amontiilada od Sherryja.«
»Pa vendar pravijo nekateri norci, da ti je iednak v poznavanju vina.
»Pojdimo!«
»Kam, prijatelj?«
»V tvojo klet.«
»Ne, prijatelj; ne gre se samo za to. ker si povabljen drugam. Vidim, da si močno nahoden. Moje kleti pa so neznosno hladne in mokre. Na zidovju je prevlaka salpetra.«
»Vse eno gremo tja. Kaj te briga moje prehlajenje. O tem ni vredno govoriti. Amontillado! Gotovo te je prodajalec ogoljufal. In kar se tiče Luchesija — ta nc razločuje Sherryja od Amontiilada.«
Tako govoreč oprijel se je moje roke. Hitro sem si dal na obraz svilnato masko.
lo to vprašanje na vrsti. Takratni poljedelski minister Braf je opozoril na to, da se kmečke šole premalo opirajo na k o m e r c i e 1 n o plat. Na visokih šolah tega nc obravnavajo, le v gozdni visoki šoli. Grof Barbo je trdil, da ima ta šola le demonstracijski, ne pa gospodarstveni namen. To je pa na* pačno. Prvo je to kmečke fante vzgojiti tudi v trgovskem duhu. (Odobravanje.) Zato mora gospodarstvo biti aktivno in p 1 o d o nosno. Vzgledov moramo iskati ne v A v-striji, ampak v Švici. Tam se vsaka taka šola sama vzdržuje. Tam so šole ne
v	breme, ampak v dobiček deželi. Bi ve. liko govoril o tem, pa ni časa, predlagam pa resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, da po načelih, izraženih na poljedelskem svetu, preosnuje na grmski šoli poduk in gospodarstvo v svrho trgovske izobrazbe. (Odobravanje.)
Grof Barbo so dr. Kreku popolnoma pridružuje.
Pri glasovanju se računski zaključek grmskega zaklada vzame na zna. nje in soglasno sprejme tudi Krekova resolucija.
Računski sklep zaklada za prisilno delavnico za 1909.
(Poročevalec grof Margheri.)
Poročilo je nemško.
Pri debati se oglasi dr. Novak, ki se obrača zoper konkurenco kaz* njencev obrtnikom in industriji in sta^
vi	tozadevno resolucijo.
Poslanec M a n d e 1 j pravi, da ra* čunski sklep prisilne delavnice sili h kritiki, ker je deficit, vedno večji, do-čim je prejšnja leta bil aktiven. V tem oziru ne bo govoril, pač pa se mora ozi-tako, da o kaki znatni konkurenci n! dustriji. Baje en prisiljenec zasluži v prisilni delavnici 30 K na mesec. Jaz bj želel, da naj prisilna delavnica revidira svoje pogodbe z delodajavci.
Grof Barbo pravi, da so se dela prisiljencev v delavnici restringirala tako, da o kaki znatno konkurenci ni več govora. Za dela na deželi se jih preveč nc more uporabljati, ker preveč radi ubeže. Kar se tiče Mandljeve želje se bo upoštevala in je stvar že v teku. Kar se tiče deficita, ni ne deželni odbor ne vodstvo nič krivo, ampak splošne razmere, ki zadevajo sploh vse dežele.
Poslanec Jarc pravi, da se v bistvenih vprašanjih vsi strinjamo. Prisilna delavnica je nujne reformo potrebna. Preje so jo smatrali za pridobitne podjetje; to je imelo žalostne posledice, posebno kar se tiče ubogih korigendov.
zavil se tesneje v svoj plašč in se dai voditi prijatelju do svoje palače.
Posli so bili vsi odšli na karneval Dejal sem jim bil, da pridem šele zjutraj domov in jim strogo prepovedal zapustit! mojo hišo. Vedel sem. da zadostuje to, da takoj izginejo, ko jim le obrnem hrbet.
Vzem sem dve baklji iz obročev in dai jedno Fortunatu. Vodil sem ga prijazno skozi več sob do vrat. katere so vodile v podzemeljske prostore. Začel sem stopati po dolgih, ozkih stopnjicah in prosil prijatelja, naj mi pazno sledi. Slednjič sva dospela do konca stopnjic in stala sva drug poleg druzega na vlažnili tleh starih kleti Montresorjeve rodbine.
Moj prijatelj sc jc nevarno zibal in zvončki na njegovi kapuci so doneli venomer.
»Kje jc sod?« je vprašal.
Ta je dalje spodaj,« odgovoril sem jaz; »opazuj, prosim, belo prevlako, ki Sv, lesketa na zidovju!«
Obrnil se je k meni, — pogledalo me jc dvoje vlažnih oči. ki so bile od pijanosti popolnoma motne.
To jc salpctciv. sem dejal. ^Od kedaj imaš svoj hudi kašelj?«
Uhtt — ltlnihu, aliuhu!«
Uhogi moj prijatelj več minut ni moge) ziniti besedice.
Ah. kaj moj kašelj! To ni nič nevat nega,« jc slednjič odgovoril.
(Kos jo!) Danos gre za to, da se prisi-lience kolikorniogoče v/goji za dobre Člane družbo. Korigende iz tujih dežol se mora odpraviti, sicer pa se mora oddelek za korigende 3ploh spraviti stran iz prisilne dolavnice in ustvariti zavod za domačo zanemarjeno mladino sploh Glede konkurence predlagam sledečo resolucijo:
Deželni odbor naj prouči, kako bi se dala uporaba prisiljencev tako urediti, da ne bodo delali konkurence domači obrti in industriji in o tem poroča čimpreje deželnemu zboru.
Računski sklep in resoluciji prof. Jarca in tir. Novaka se soglasno sprejmejo.
Prošnja vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove.
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Predlaga za finančni odsek, da deželni zbor skleni: 1. Deželne ustanove za deklico v Lichtenthurnovi sirotišnici se podaljšajo do dovršenega 17. leta v posebnih ozira vrednih slučajih z dovoljenjem deželnega odbora, ako so deklice še preslabotne za službo ali nimajo nobenega sorodnika, ki bi po dovršenem 151 letu skrbel zanje. 2. Svetnim iičitoljicam na Lichtenthurnovi dekliški šoli se v smislu sklepa deželnega zbora v XXI. soji z dne 25. januarja
1910	priznajo starostne doklade od časa, ko so prestale skušnjo učtiteljske Usposobljenosti. 3. Letna dotacija Lichtenthurnovi sirotišnici se stalno zviša od 2100 na 2500 K.
Pri glasovanju se predlogi finančnega odseka soglasno sprojmo.
Računski sklep melioracijskega zaklada za leto 19C9,
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Predlaga: Računski sklep melioracijskega zaklada za 1. 1909 s skupnim dobičkom 233'. 042 K 2 h in skupno izgubo 610.443 K 58 h, torej s čisto izgubo 377.-iOl K 50 h se odobri. Sprejeto.
Računski sklep gledališkega zaklada za leto 1309.
(Poročevalec Ivobi.)
Finančni odsek predlaga: 1. Računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1909 z rednimi stroški 27.517 K 87 h ii^ dohodki v znesku 2300 K 9 h, torej s primanjkljajem 25.217 K 78 h, ki se jo pokril iz deželnega zaklada, se odobril. 2. Razkaz imovine koncem leta 1909 v znesku 350.901 K 72 h se vzame na znanj* . — Soglasno sprejeto.
Prevzetje stroškov za ceplienje koz po državi.
(Poročevalec Mandelj.)
Predlaga: Ker ni pravnega naslova, da bi dežela plačevala stroške za cepljenje koz, vsled tega vztraja deželni zbor pri sklepu deželnega zbora z ne 7. decembra 1887 ter sklene: a) plačilo za cepljenje koz se s 1. januarjem
1911	ustavi in vlada o tem obvesti; b) deželnemu odboru se naroča, da vse primerno ukrene, da se od državnega erarja izterjajo vsi dosedaj od dežele poplačani izdatki za cepljenje koz.
Se sprejme.
Računski zaključek bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenskega zaklada za leto 1903.
(Poročevalec Mandelj.)
Predlaga: 1. Računski sklepi bolničnega, blazničnega, porodničnega in
Pojdi.« sem dejal odločno, »gremo nazaj; tvoje zdrave] jc predragoceno. Ti si bogat, spoštovan, ljubljen, občudovan; ti si srečen, kot sem bil nekdaj tudi jaz. Tebe hi ljudje pogrešali. Pri meni je stvar drugačna. Pojdimo nazaj; znaš mi zboleti, potem bodem pa jaz tega kriv. Saj pride lahko Luchesi in . . .«
Dovolj, jc dejal nejevoljen, »ta nedolžni kašelj me še ne bo umoril, ne!
Gotovo — gotovo, sem odvrnil, »in jaz resnično nisem imel namena, da bi te po nepotrebnem vznemirjal; toda ti bi res lahko malo bolj pazil na svoje zdravje. Požirek tega močnega Medoca naju bo jgrcl. Ni se nama bati. da bi zmrznila.«
Odprl sem steklenico, ki jc ležala v dolgi vrsti poleg drugih na mokrih tleh.
Pij, prijatelj,« sem dejal in mu ponudil vino. Smeje se nastavil jc steklenico k ustam.
Pijem.< jc dejai. »na zdravje vseh onih, ki so našli tukaj okoli naju večni mir.
»Jaz pa pijem na zdravje tebi, da bi še dolgo in srečno živel.«
Zopet se me je oprijel in šla sva naprej.
»Te kleti so zares velikanske,« jc dejal.
Rodbina Montresor, sem odgovoril, > jc bila zelo stara in nmogobrojna.«
> Kak je bil žc vaš grb?«
»Velikanska človeška noga, zlata na modrem po ju; noga stare kačo, katere strupeni zobje so bili zagrabili peto.«
»In vaše geslo?«
»Nemo me iiriDune ¡ac.esslt.«
najdenškega zaklada za loto 1009 se odobre. 2. Razkaz Čiste imovine: a) bol-ničnoga zaklada v znesku 707.972 K 27 h, b) blazničnega zaklada v znesku 158.820 K 30 h, c) porodničnega v znesku 15.640 K, d) najdenškega v znesku 14.600 K se vzame na znanje.
Se sprejme brez debate.
Podpore nekaterim okrajnim cestnim odborom.
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Predlaga: Dežclnomu odboru se naroča, da o tem poroča deželnemu zboru, ko stopi v veljavo novi cestni zakon.
Se sprejme.
Prošnja Rozalije Perco.
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Predlaga, naj deželni zbor sklene: Iver jc visoki deželni zbor v XXII. seji t. 1. prosilki dovolil doslej za vdove začasnih okrožnih zdravnikov običajno milostno pokojnino v znesku letnih 400 kron, se prošnji za zvišanje milostno pokojnine ne ugodi, dovoli pa se prosilki 400 kron enkratne podpore.
Predlog finančnega odseka se soglasno sprejme.
Preosnova c. kr. rudniške šole v Idriji
v splošno javno ljudsko šolo.
(Poročevalec Lavrenčič.)
Šolski odsek predlaga: 1. Deželni zbor stoji na stališču, da jo rudniški erar pravno zavezan vzdrževati rudniško šolo v Idriji. 2. Dežela bi bila pripravljena prevzeti to šolo le pod takimi pogoji, da ne bi bila vsled tega oškodovana niti dežela, niti občina, ne uči-teljstvo. 3. Deželni odbor vodi naj na tej podlagi eventualna nadaljna pogajanja z ministrstvom za javna dela. 4. Visoka vlada so pozivlje, naj reši idrijsko ljudskošolsko vprašanje na ta način, da c. kr. rudniško deško in dekliško ljudsko šolo — to zadnjo izpopolnjeno z osmim razredom — ki jo sedaj opravlja in oskrbuje c. kr. ministrstvo za javna dela, prevzame z učiteljstvom vred c. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje kot državno ljudsko šolo.
Poročevalec predlog šolskega odseka zelo obširno in temeljito motivira.
Pri debati se oglasi posl. Gangl, ki pravi, da mu po temeljitem utemeljevanju g. poročevalca ne preostane veliko več govoriti. Povdarja, kako treba to reč definitivno rešiti.
Poslanec K r c k pravi, da ima Gangl prav, če je izjavil, da mora biti idrijskega vprašanja konec. Zato predlaga namesto odsekovih resolucij sledečo:
Deželni odbor odklanja preos-novo idrijske rudniške šole v javno ljudsko šolo.
Ta predlog se soglasno sprejme.
Dopust in nadomestovanje ljudskošol-skih učiteljev, ki se udeleže učnega tečaja za meščanske šole.
(Poročevalec Lavrenčič.)
Predlaga: Podeli naj se morebitnim udeležencem tečaja iz šolskih okrajev na deželi za dobo tečaja dopust v javnem ljudskošolskem službovanju in se za njihovo nadomestovanje nastavijo provizorične učiteljske moči ob stroških normalnošolskega zaklada.
Pri debati govori Gangl in predlaga dostavek, da se raztegne ta določba tudi na vse učitelje, ki se nahajajo
»Dobro,« je dejal.
Vino jc žarelo iz njega, oči so se lesketale v čudnem ognju, zvončki so cing-Ijali. Močni Medoc je tudi meni vzbudil domišljijo. Stopala sva počasi po dolgih hodnikih. Na straneh so bile plasti človeških kosti, med katerimi je bil tupatam kak majhen ali velik sod. Dospela sva tako do najnižjih prostorov v teli starih katakombah. Postal sem zopet in prijel Fortunata za reko.
»Poglej,« sem dejal, »prevlaka sal-petra je postala tukaj debelejša in visi kot mah raz zidovja. Zdaj sva pod dnom reke. Mokrota pada v kapljah pod vsa okostja. Pojdi, gremo nazaj, predno jc prepozno. Tvoj kašelj . . .«
■Molči, kaj bi govoril o kašlju,« je odgovoril; »jaz grem naprej. Poprej pa še požirek Medoca.«'
Dal sem mu zopet novo buteljko. Izpraznil jo je na dušek. Njegove oči so žarele v divjem ognju. Smejal se jc in vrgel prazno steklenico v zrak z gesto, ki mi je bila neumljiva.
Začuden sem ga gledal. Ponovil jc ono čudno gesto.
-Ali nc razumeš?« jc vprašal.
Nikakor ne,« sem odgovoril jaz.
Potemtakem nisi član naše bratske družbe?«
»Pač, gotovo,« sem odgovoril, »seveda sem brat.«
»Ti? Nemogoče! Zidar?«
»Da. zidar.«
»Znamenje?«
»Tukaj jc imaš,« sem odgovoril in privlekel izpod olašča zidarsko lanatic.o.
na kakršnemkoli tečaju v svrho strokovno izobrazbe.
Predlog odseka se sprejme, odkloni pa Ganglov.
Razveljavljanje nekaterih določb za. kona z dne 25. februarja leta 1870, dež. zak. št. 11, o šolskem nadzorstvu za posamezne slučaje.
(Poročevalec Ravnikar.)
Šolski odsek predlaga:
Zakon se sprojmo, kakor predlaga deželni odbor v prilogi št. 254.
Poslanec Gangl ima daljši govor in predlaga resolucijo, da dobi vsak okrajni šolski nadzornik stalno pisarniško moč. Nadalje stavi predlog, da se visoko vlado poživlja, da k plačam ljudskošolskega učiteljstva prispeva saj s 50 odstotki.
Ravnikar odgovarja nekaterim pomislekom Ganglovim. Pravi, da je v protislovju sam s seboj, če se boji po-državljenja šolskih nadzornikov, ko vendar njegova stranka zastopa stališče, da se ljudskošolsko učiteljstvo po-državi.
Pri glasovanju so predlog šolskega odseka sprejme, oziroma zakon, kakor ga je predložil deželni odbor, kakor se soglasno sprejmeta tudi resoluciji poslanca Gangla.
Novi zakon se glasi:
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Določba odstavka I. § 27. zakona z dne 25. februarja 1870, dež. zak. št. 11, o šolskem nadzorstvu, po kateri se imenujejo okrajni ?olski nadzorniki za dobo šestih let, kakor tudi določbe S 28. tega zakona, stopijo glede onih okrajnih šolskih nadzornikov, ki se nastavijo kot državni uradniki, iz veljave. — § 2. Ta zakon stopi v -"eljavnost z dnevom razglasitve. Mojemu ministru za uk in bogočastje je naročeno, izvršiti ta zakon.
Samostalni predlog posl. I. Hladnikain tovarišev v zadevi meščanske šole v Krškem.
(Poročevalec Zabret.)
Šolski odsek predlaga: 1. Deželni odbor se obrni na deželni odbor štajerski, da zviša prispevek štajerske dožele primerno številu učencev iz te krono-vine. 2. Deželni odbor se pooblasti, da dovoli za stalno vzdržavanje posebnega tečaja na meščanski šoli v Krškem primeren prispevek s pogojem, da se ta tečaj strokovno preosnuje z ozirom na potrebo krškega okraja. 3. Deželni odbor naj proučuje vprašanje in stavi glede vzdrževanja meščanske šole v Krškem v prihodnjem zasedanju primerno nasvete s posebnim ozirom na razbremenitev krškega okraja.
Pri debati se oglasi posl. .Tare. Poglavje meščanskih šol jo žalostno. Za meščansko šolstvo nobene podpore, to je naše stališče; le strokovnemu šolstvu! Za predloge šolskega odseka pa bomo vendarle glasovali, a le z ozirom na razbremenitev krškega okraja.
Nato se predlogi šolskega odsoka sprejmo.
Zakonski načrt o uvedbi davščine od prirastka na vrednost nepremičnin.
(Poročevalec dr. Žitnik.)
Poročevalec zakonski načrt v daljšem govoru jako temeljito obrazloži.
»Ti se šališ!« je zaklical Fortunato in stopil korak nazaj. »Toda kedaj pridemo vendar do Amontillada?!«
»Pa naj bo,« sem dejal in skril lopato zopet pod plašč. Ponudil sem Fortunatu zopet svojo roko. Težko se jc naslonil ob mene. Sla sva naprej in iskala sod Amontillada. Morala sva skozi več nizkih obokov, potem po stopnjicah navzdol; šla sva nato zopet naprej in dospela slednjič do novih stopnjic. Zopet sva morala iti še globlje pod zemljo in prišla slednjič v kripto, v kateri je bil zrak tako slab, da baklje niso mogle več goreti, temveč so le še tlele.
Na koncu te kripte sva zagledala drugo, ki je bila pa manjša. Ob njenih stenah so bili ljudje nakopičili plasti človeških okostij, podobno tako, kot so zidane katakombe v Parizu. Tri stene te kripte so bile še pokrite s temi kostmi. Raz četrto stemo pa so bile kosti popadale na tla in so ležale zdaj tako razmetane po tleli. In v tej steni zazrla sva še eno duplino, ki jc merila v globočini kake štiri, v širjavi tri in v dolžini sedem korakov. Imela ni nobenega posebnega namena, bila je presledek med dvema kolosalnima stebroma, ki sta nosila obok.
Fortunato je vzdignil svojo slabo gorečo bakljo, ali zaman se je trudil prodreti temo. Pri slabi razsvetljavi ni bilo možno zazreti dna votline.
»Stopi bližje,« sem dejal; »tukaj notri je Amontillado. Kar se pa tiče Luclic-sija . . .«
»Lttchesi jc popolen ignorant,« prekinil mc ic mol Driiatclj in stopil negotovih
Njegovo motivno poročilo objavimo dobesedno ob priliki.
Pri glasovanju se soglasno sprejnio prehod v podrobno razpravo.
Izmed določil tega zakona je naj. važnejša določba glede tistih, ki so tega davka oproščeni in glede tistih pre. nosov, ki tej davščini niso podvrženi. Te določbe se glase:
Plačevanja davščine od prirM|ka na vrednost so kot otujitelji nepremičnin ali deležev nepremičnin oproščeni: 1. Cesar; 2. država in zakladi, ki jih dr-žava upravlja ali zalaga; 3. dežela Kranjska in zakladi, ki jih dežela upravlja ali zalaga; 4. zakladi cestnih in zdravstvenih okrajev, občine, deli občino (davčne občino, soseske), če gre za nepremičnine, ki leže v njihovem okolišu, dalje okrajni in krajnošolski zakladi, šolski okraji, šolske občine in javne ljudske (meščanske) šole, v ko* likor nastopajo kot posebne pravno osebe; 5. božji hrami, nadarbine in občine zakonito priznanih cerkva in vei\ skih družb, kakor tudi njih zakladi in zavodi, ki so določeni za pokritje stro. škov službe božje, dušnega pastirstva in verskega pouka; 6. osebe, katerim gre ta oprostitev po državnih nagod-bab ali sicer po načelih mednarodnega prava; 7. deželni odbor lahko zadru. gam in društvom v svrho nabave ce-nenih stanovanj za njihovo člane do. voli tedaj oprostitev, če se deleži članov po pravilih ne obrestujejo z višjo nogo štiriodstotno obrestno mero. — Pod točkami 1 do 7. navedene osebe s> tudi kot pridobiteljice nepremičnii; (deležev nepremičnin) oproščeno obv. ze za davščino od prirastka na vm. nosti.
Stvarne: 8 3. Plačevanja davščine od prirastka na vrednosti so nadalje oproščeni prenosi, 1. če prirastek na vrednosti ne presega 10 odstotkov pri. dohitno vrednosti; 2. potom prisilne dražbe.
§ 4. Davščini od prirastka na vred nosti niso podvrženi: 1. Prenosi vsled smrti na dediče, volilojemnike ali po neodplatnih pravnih opravilih med ži virni; 2. prenosi zapuščinskih zemljiši na dediče, volilojemnike in one, ki imajo pravico do dolžnega dela, v teku razločitve zapuščine; 3. odplatni prenosi od prednikov na potomce ali na zeta, sinaho in mod zakonskimi; 4. za-mena zemljišč, ki služijo kmetovanju v svrho zaokroženja, v kolikor istq uživa oprostitev, oziroma znižanje pn stojbin po §8 I- in 2. zakona z dni 3. marca 1868, drž. zak. št. 17, in za-kona z dne 27. decembra 1899, drž. zak št. 263; 5. prenosi v svrho zlaganji kmetijskih zemljišč in v svrho očišče nja gozdnega sveta tujih osredkov it zaokroženja gozdnih meja po izmeni kmetijskih in gozdarskih zemljišč, it so ti prenosi oproščeni državnih imo vinskih prenosnin v smislu zakonov ; dno 7. junija 1883, drž. zak. štev. 92, 93 in 94, ter z dne 21. aprila 1909, drž. zak Št. 131; 6. prostovoljna izmena zemljiši v dosego primernejše uravnave stav^ bišč, če je to dejstvo potrjeno od pristojnega stavbnega Oblastva in vrhu tega morebitno izplačilo nc presega 600 kron. Ob poznejših prenosih je s prenosi, navedenimi pod točko 1 do 6 ravnati pri izračunanju prirastka na vrednosti tako, kakor bi se po nji!
korakov naprej, med tem ko sem mu ja sledil. V trenutku je bil na koncu duplin in začuden obstal, ko je zagledal skalo, k mu je zapirala pot. Z bliskovito naglic sem zagrabil Fortunata in ga priklenil n; granitno skalo, v kateri sta bili' dve železn in močni kljuki, ki sta bili oddaljeni ka meter ena od druge v vodoravni legi. Ra ene kljuke je visela veriga, raz druge kiju čavnica. V enem trenutku je bil Fortunat prikovan okoli bokov na skalo. Bil je pre več začuden, da bi se branil. Zaprl ser ključavnico, vzel iz nje ključ in stopil i dupline.
»Potipaj z roko zid,« dejal sem jaz »takoj začutiš salpeter. _ Res je, tukaj I zelo vlažno in hladno. Se enkrat te pr£ sini, vrni se! Ti nočeš? Potem mi pač n preostaja nič drugega, kot da te pustit tukaj samega. Pa popreje ti niorani s vsako najmanjšo uslugo storiti, ki je moji moči.«
»Amontillado!« je zaklical moj Pfua telj. Ni sc še zavedal resnosti svojcg položaja.
»Saj res,« odgovoril sem mu! »Anior tillado.« Med temi besedami sem odniet: val kosti, ki so bile na tleh. Kmalu sej prišel do opeke in morta. S tem materiji lom in s svojo lopatico sem pričel vhod duplino pridno in hitro zazidavati.
Nisem bil še dokončal prve plasti zid ko sem zapazil, da sc je Fortunato -skoro docela streznil. Prvo znamenje tci je bil lahen, jokajoč krik, ki je zadonel globočine. Ni bil glas pijanega človeK Nato jc sledil dolg in trmoglav mo k. Kot čal sem z drugo, s trctlo. s četrto plasti
sploh ne bila izvršila -nobena premem-
ba posesti.
Pri debati se oglasi dr. T r i 11 e r.
Nova davščina, ki jo je država predložila deželam kot nadomestilo, ker je opustila prepotrebno korenito sanacijo deželnih financ To nadomestilo je pa zelo skromno. Princip davščine na vrednostni prirastek je socialno jako upravičen, je pa ta davščina bolj za komunalne uprave. Sicer pa akceptira to davščino tudi za deželo; efekt seveda po njegovem mnenju ne bo velik. 13o pa blagodejna davščina v toliko, ker bo zadela špekulante. Zavzema se pa govornik za Ljubljano. Stavil bo v specialni debati tozadevne predloge. Glasuje za prehod v specialno debato.
Dr. E g e r govori nemško. Njegov klub bo kljub mnogim pomislekom, ki jih ima, glasoval za postavo.
Dr. Lampe odgovarja na pomisleke predgovornikov. Dežela ne more delati izjem glede občin. Vrednost se v deželi povzdiguje — nemalo po zaslugi deželnega zastopa, ki toliko dä graditi — zato je pravično, da dežela dobi kaj vrnjeno. Kar se tiče dr. Eger-ja, da v kranjski deželi ni zemljiške špekulacije, temu ni tako! Je je prav veliko. Pomislite na špekulacijo pri prodaji gozdov ali kadar se kaj prodaja, in špekulantje prodajavce upija-liijo, da jih opeharijo. Dr. Eger je menil, da se z novim zakonom ne bo pomagalo stanovanjski draginji. Prvi hip zakon tega res ne bo dosegel, pač pa polagoma. To se je v Nemčiji tudi zgodilo. Finančni efekt za nas ni bil mero-dajen — to se sploh ne more danes preračunati, imeli smo pred očmi le socialno-politični. Kar se režije tiče, imamo že danes za to urad, pa tudi občine bodo deželi pomagale. Seveda bo ta urad moral postopati človeško, po modernih načelih, ne birokratično, fiskalično in veksatorično — bog-obvari! Pojasnjuje še druga vprašanja, ki so s tem v zvezi in prosi, da se preide v specialno debato. (Dobro!)
Poročevalec odgovarja govornikom.
Pri glasovanju se posamezni paragrafi z nekaterimi izpremembami in zakon v celoti sprejme z vsemi glasovi zbornice.
Kar se tiče glasovanja, je zanimivo — sicer pa popolnoma umljivo — da so liberalni poslanci mest glasovali za besedilo, kakor ga je predlagal odsek, proti nekaterim izpremembam, ki jih je predlagal dr. Triller, ki je predlagal izjemno stališče za Ljubljano. Dejstvo, da so Pire, Vilfan in Višnikar glasovali zoper Trillerja, je izzvalo nekaj vese-losti.
Dr. Triller opozarja tudi, da naj se ne pozabi na »lex Lampe«, (zoper katero so svojčas liberalci z vso srditostjo glasovali) da se bodo morale pred sankcijo storiti eventualne potrebne stilistične izpremembe.
Sprejel se je včeraj zakon s to iz-premembo, da stopi v veljavo že s 7. novembrom t. 1. Plačati bo torej od tega dne počenši pri prodaji oziroma nakupu zemljišč poleg pristojbine odslej tudi prirastnina.
Na koncu pridejo na vrsto nujni predlogi.
Posl. Povše utemeljuje svoj predlog, ki se obrača zoper povišanje južno-železniških tarifov, ki so se zopet podaljša, li. Kar država dovoljuje južni železnici, je nezaslišano. Naše uboge dežele naj sanirajo železnico, ki bi jo
in zdajci sem začul besno ropotanje verige. To je trpelo več minut; da bi zamogel z večjo naslado poslušati ta divji ropot, sem prelcinH svoje delo in sedel na kup kosti. Ko je rožljanje verige prenehalo, zagrabil sem zopet svojo lopato in dokončal v največjem miru peto in šesto plast. Zid je segal sedaj Fortunatu do prsi. Zopet sem prenehal; posvetil sem z obema bakljama preko zidu na postavo tam notri.
Glasni in besni kri'kj so zadoneli iz votline, tako divji in obupni kriki, da sem ncliote planil nazaj. Kratek trenotek sem premišljeval in se tresel strahu. Potegnil sem svoj meč in začel tipati z njim po duplini; pa hitra misel mi je vrnila zopet ves moj mir. Spomnil sem se, da sta skala in veriga tako trdni, da se ni mogoče iz-treati. Pristopil sem zopet k zidu. Odgovarjal scin na rjovenje onega, ki je tamkaj notri besnel. Posnemal, ponavljal sein klice strahu, posnemal njegov jok, da, jaz sem s Sojini močnim in polnim glasom Fortu-nata še prevpil. To sem storil in Fortu-"ato je umolknil.
Bila je ravno polnoč in vedel sem, da TOde moje delo kmalu končano. Zazidal Sem osmo, deveto in deseto plast novega zidu. Dokončal sem del jednajste, zadnje Plasti; bilo mi je treba zazidati le še en Kamcn. Bil je zelo težak in z naporom sem ¿a moral dvigniti na njegovo mesto. Zdaj-Pa sem začul iz dupline tih smeh. ki je ^ ca tako grozen, da so se mi ieli iežiti
morali francoski milionarji! Zato treba odločnega protesta! (Dobro-klici.)
Nujnost predloga se soglasno sprejme.
Posl. G a n g 1 utemeljuje svoj nujni predlog glede regulacije Nikave.
Nujnost se z vsemi glasovi sprejme.
Baron Bom utemeljuje svoj nujni predlog glede zgradbe telefonske mreže na Gorenjskem.
Nujnost se soglasno sprejme.
Dr. L a m p e utemeljuje svoj nujni predlog glede kompenzacije, ki naj jo država da vsled opustitve vodnih zgradb na severu različnim deželam. Tudi Kranjska je upravičena to zahtevati, če se to res zgodi. Od druge zveze s Trstom nimamo koristi. Če dobe dežele, ki zahtevajo kompenzacijo, res kaj, bi bila Kranjska očito oškodovana. Če druge dobe, mora tudi Kranjska kaj dobiti.
Nujnost predloga se z vsemi glasovi sprejme.
Deželni glavar naznani, da je profesor Jarc odložil svoj oclborniški mandat in cla bo jutri volitev.
XXXII. seja dne 28. oktobra.
Seja se otvori točno ob 10. dopoldne.
Vodovodna naklada za mesto Kranj.
(Poročevalec Pegan.)
Zakonski načrt glede vodovodne naklade v mestu Kranju se sprejme z vsemi glasovi, kakor ga je predložil deželni odbor. Pri debati je govoril poslanec Pire.
Zadeva pravnega vprašanja meščanske korporacije v Kamniku.
(Poročevalec Povše.)
Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča: 1. da dožene konečno rešitev pravnega vprašanja v zadevi premoženja kamniške korporacije; 2. da do rešitve pravnega vprašanja ukrene vse potrebno za pravilno gospodarstvo tozadevnega premoženja.
Pri debati govori dekan
Lavrenčič.
Njegova temeljila izvajanja vzbujajo zelo veliko zanimanje. Premoženje takozvane meščanske korporacije v Kamniku je zelo veliko. Obsega skupno 6900 hektarov (11.000 oralov). Ceni se nad dva milijona kron. Temelj je položil Karol IV., ki je podaril v 14. stoletju mestu Kamniku obširne gozdove v bistriški dolini. Kot neomejen gospodar se smatra upravni odbor meščanske korporacije. Ta odbor stoji na stališču, da je to premoženje zasebno, do katerega nima nobeden, niti dežela, pravico nadzorovanja. V novejšem času postopa ta odbor silno samovoljno in teroristično. Pri svoječasnih volitvah je zmagala S. L. S., a stari odbor cela štiri leta ni hotel odstopiti. (Čujte!) Deset let že ni bilo občnega zbora. (Čujte! Čujte!) Rei forma je potrebna. Danes dobe udeleženci vsako leto 6 sežnjev drv, kar je gotovo jako malo in ne kaže umnega gospodarstva. Zadeva meščanske korporacije je javnopravna. V vseh listinah je označeno mesto K a m -n i k kot posestnik. Te listine so sepaizgubile! (Čujmo!) Pa jih je vendarle še nekaj. Navaja jih več iz 15. in 16. stoletja. Predlaga, da naj deželni odbor pošlje izvedenca v Kamnik pre-iskat in študirat, listine. (Triller: G a bodovun vrgli! Dr. Pegan: To je
lasje. Sledil je žalosten jek, v katerem sem le s težavo spoznal glas svojega vrlega prijatelja.	v
»Ha! ha! ha! — hi! hi! hi! —jzvrstna šala, resnično, piramidalna šala. Se mnogokrat se ji bodemo smejali v palači do solz — hi! hi! hi! ko bomo sedeli pri polnih kozarcih.«
»Amontillado,« zaklical sem jaz.
»Hi! hi! hi! — hi! hi! hi! — da, Amontillado. Toda. ali ne bo prepozno? Ali naju ne bodo pričakovali v palači... grofica Fortunato in drugi? Pojdimo zdaj!«
»Da,« dejal sem jaz, »pojdimo!«
»Pri milosti božji, Montresor, poj-diva!«
»Da,« sem rekel, »pri milosti božji!« Toda na odgovor sem čakal zaman. Postal sem nestrpen. Glasno sem zaklical:
»Fortunato!«
Vse tiho! Spet sem zakričal:
»Fortunato!«
Nobenega glasu od nikoder. Vzel sem eno bakljo in jo vrgel skozi odprtino v zidu v dupüno. Kot odmev sem cul le godbo zvončkov na njegovi kapuci. Prihajalo mi je slabo — vlažni zrak katakomb je bil tega kriv. Požuril sem se z delom. Zazidal sem zadnji kamen. Pred novim zidom sem napravil spet staro utrdbo iz človeških kosti. Pol stoletja se je ni dotaknil noben človek. — In pace requiescat !
pa lepo od Vas — vun naj vržejo zastopnika deželnega odbora! Klici: To pa je res lepo!) Govornik pribije, da so bistriški gozdovi vpisani bili v deželni deski kot last kamniškega mesta. Prebere izpis iz deželne deske. (Čujte!) Zemljiška knjiga v Kamniku pa je tako zmedena, da se nobeden ne spozna i: t njo. (Klici: Škandal!) Premoženje korporacije je upravljal najprej mestni sodnik, potem pa občinski zastop. Sredi 19. stoletja se je ustanovila meščanska korporacija, in sicer samovoljno, se pa podvrgla občinskemu r e d u in se priznala s svojimi sejami, volitvami in zbori za javno korporacijo. Kamniški župan dr. Kraut, član upravnega odbora, se je sam izjavil, da ne soglaša z mnenjem, da je korporacija zasebno-pravna koi-poracija. Deželni odbor ima dolžnost ukreniti vse potrebno, da so naredi enkrat red! Deželni odbor preskrbi, da se začne umnejše gospodariti z bistriškimi gozdovi! (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Dr. Vilfan
ugovarja predgovorniku iz pravnega stališča. Meni, da deželni odbor ni kompetenten. Sklicuje se na prakso kamniškega sodiščn, ki od nekdaj to vprašanje gleda s stališča, da je vprašanje korporačne imovine zasebno-pravnega značaja. Ko govornik govori še dalje, pravi dr. Lampe: Pa še kmalu bomo to reč preiskalil (Klici: Tako je!) Vilfan se nekoliko razburi in želi, naj deželni odbor ničesar ne preišče.
Krek.
To vprašanje je silno važno. Literatura o tem je jako neznatna, poznam le dve deli iz leta 1870. Tudi v državljanskem zakoniku je malo podlage za presojo tega vprašanja.
Pravno vprašanje je res jako težavno.
Toda imamo zakon z dne 7. julija 1883., ki pravi v § 2., da sme dežela poseči pri skupnih zemljiščih vmes. Ta
zakon je samo v treh deželah se uporabil: Na Češkem, v Istri in na Koroškem. Na Koroškem je vlada predložila svoj čas tozadeven zakonski načrt, ki je natančno urejal poslovanje korporacij in upravo premoženja in blagodejno deluje. (Liberalni poslanci ugovarjajo. Dr. Šusteršič: Bomo pa tudi mi tak zakon naredili!) Opozarja tudi na neko razsodbo upravnega sodišča. Da pridemo do konca, predlaga:
Deželni zbor naroča deželnemu odboru, da do prihodnjega zasedanja izdela in predloži načrt zakona, v katerem se naj na podlagi državnega zakona uredi uprava skupnih zemljišč. (Dobro-klici.)
Pri glasovanju se predlog dr. Vilfana, da se vrne vsa reč odseku, odkloni, predlogi upravnega odseka se sprej-mo in sprejme tudi resolucija dr. Kreka.
Prošnja učiteljev meščanskih šol v Postojni in na Krškem.
Poročevalec grof Margheri.)
Odsek predlaga, da se prošnja uči-teljstva meščanskih šol v Postojni in na Krškem, naj se jim dovolijo penzije in starostne doklade kakor ljudskošol-skim učiteljem (zakon ze dne 26. jan. 1910), izroči deželnemu odboru, da svoj čas o tem poroča.
Poslanec. Višnikar pravi, da je predlog odseka ozkosrčen. Stavi predlog, da se meščanskemu učiteljstvu dovolijo iste ugodnosti kakor ljudsko-šolskemu.
Krek.
Poročilo finančnega odseka potrebuje jasnejšo formulacijo. Po tem besedilu bi se vendarle moglo zgoditi, da bi odbor kaj dal meščanskemu učiteljstvu. To pa ne gre.. Mi ne (lamo nobenega krajcarja za meščanske šole. (Tako je!) Treba čisto jasno povedati, cla ni pri nas nobene ozkosrčnosti glede tega, ampak čisto nič srca. (Veselost.) Stavi predlog, da se nič ne cld.
Sprejme se predlog dr. Kreka.
Poprava krajevnih imen.
(Poročevalec Višnikar.)
LTpravni svet nasvetu je: C. kr. deželna vlada se poživlja, da o priliki prihodnjega ljudskega štetja da natančno pregledati in popraviti občinski leksikon glede pisave krajnih imen (krajni repertorij) na Kranjskem in da odpravi popačena in taka krajna imena, katerih ljudstvo dejansko ne rabi, ki tedaj niso v navadi. Končno redakcijo imenika naj prevzame posebna v to svrho določena komisija.
Poročevalec svoj predlog zelo obširno utemeljuje in najde v celi zbornici pri obeh slovenskih strankah odobravanje. Pri debati govore:
Deželni predsednik.
Izjavi, da on ni kompetenten in tudi ne kaka komisija, da. bi izpreme-nil krajevna imenu, ki sinu jih prevzeli
iz prejšnih časov. V to je za krajevni
repertorij kompetentno le, ministrstvo.
V konkretnih slučajih pa je pač mogoče popraviti krajevna imena na podlagi lokalnih poizvedb, izjavi, da je pripravljen delati na to, da se popravijo napake pri slovenskih imenih onih krajev, kjer prebivajo izključno le Slovenci.
Dr. Eger smatra predlog referenta za neupravičen iz svojega nem-ško-nacionalncga stališča seveda. Govori nekaj »von der deutschen Vergan-genheit, Krains«, kar vzbudi veselost. Sicer pa razvija tudi nekaj nedolžnega humorja. Tako se zgraža na tem, da so v Rutarjevi karti Thuringer-\Vald imenuje TurinŠki les.
P i 1) e r opozarja na vojaške karte. Vojaški urad se prav nič ne ozira na slovenski pismeni jezik, kar ni prav. Stavi resolucijo,
da naj c. kr. vlada pozove vojaško oblast, da v svojih kartah slovenska imena piše pravilno po pismenem jeziku.
Jarc odgovarja dr. Egerju. Kar se centralne vlade tiče, glede tega no stavljamo nobenih upov vanjo. Eger slovnico jako malo pozna, ljudsko etimologije prav nič. Kar se tiče nemških naselbin, je slovenska kultura starejša kakor kultura teh kolonistov. Naša dežela ni nikoli imela nemškega značaja. Nemci so iz Šiške naredili Schonau, iz Črne prsti »Schwarzfin-ger« itd. To dela »Volksrat«. Kar so »Laibacher Zeitung« tiče, ni organ nemškega Volksrata, ampak vlade za slovensko deželo. Vlado poživljamo, da uradni list izdaja tudi slovensko! (Tako je!) Vojaška oblast pa tudi nima pravice, naša imena pačiti. Slovenskega značaja naše dežele ne pustimo nii koli izkvariti! (Odobravanje.)
Nemška denuncijacija.
Eger se zažene v uradni list, ko« jega urednik piše baje kočevska imena slovensko. (Klici: Denuncijacija! Denuncirate! Zaje: Funtka bi rad ubil. Veselost; tudi deželni predsednik se smehlja.) Pravi, da pa smatra prestavo Črne prsti v »Sclnvarz-finger« za »Eselei«. (Jarc: »Deutsche Stimmen« so ja vaš organ! Pegan: Lep list, ki mu njegov šef očita oslarije! Veselost.)
Poročevalec Višnikar pobija Eger-ja in zlasti poudarja, da je ona Dole n j a v a s, ki je bila v »Laibacher Zeitung« tako označena in zavoljo katere se je dr. Eger tako zelo razburjal, čisto slovenska, v kateri ne prebiva niti en Nemec! (Čujte! Triller: Potem je imel uradni list prav, če jo jo slovensko zapisal.)
Pri glasovanju so sprejme p i'odlog odsekov in resolucije poslanca Pibra. Prošnja Marjete Kobalove za zvišanje pokojnine in Marije Poršlove za podporo v svrho dovršitve študij.
Finančni odsek predlaga: Prošnji Marjete Kobalove, vdove po hišniku v deželnem muzeju za zvišanje pokojnine in Marije Peršlove, operne pevke v Ljubljani, za podporo v svrho dovršitve študij, se odstopita deželnemu odboru v primerno rešitev.
Se sprejme.
(Dalje.^
viftnii fml Barfmaw p^el soočeni.
(Dalje.)
Razsodba proti Bartmannu se proglasi najbrže šele v soboto.
Kako je delal Barimnnn.
Predsednik je popolnoma prečital Bartmannovo delo »Difesa« (Obramba.) Našli so jo pri Bartmannu. Spomenica je pisana znanstveno. V podrobnostih opisuje, na. kakšen način se zgrade utrdbe, ki so nepremagljive. Priporoča železne oklopne stolpe. Svoje predloge stavlja z ozirom na italijanske razmere z ozirom na napad po avstrijski armadi. Spomenici je priložil zemljevido in načrte Bartman izjavil, da je povzel podatke po italijanskem listu »ltalia ali' Estro«.
Predsednik občuduje Bnrtmannn.
Predsednik: »Občudovanja vredno jo, kako natančno opisujete!« Bart-mann: »Saj sem napravil rekognosci-ranje, poizvedbe v škodo pluje države Če bi bil to izvedel italijanski generalni štab, zlomljen bi mi bil vrat!« Predsednik: »Vprašam, ali jo spomenica resno delo ali igrača?« Barlmann: »Deloma resno, deloma igrača. Obsega dva dela. Prvi del razpravlja o novem načinu utrdb, drugi beneške utrdbe.«
Kako je nastala »Difesa«?
Predsednik: »Povejte, kako je nastala .Difesa'!« Bartmann: »Septembra leta 1908 sem čital v Vidmu vznemirljiva poročila o nevarnosti Italije. Ta-
krat se mi je rodila misel, da izdelam načrt o utrdbah. Sklenil sem prepotovati dctično pokrajino in sem to storil ocl 12. do IS. oktobra.« Predsednik: »Prej ste pa že bili navzoči pri nekom Italijanskem manevru.« Bartmann: »Takrat nisem rekognosciral, marveč napravil le izlet.« Predsednik: »Pri nekem takem izletu k nemškim manevrom ste imeli nesrečo, da ste bili aretirani.« Zagovornik: »In imel jo srečo, da je bil oproščen.«
Kako je Bartmann rekognosciral.
Predsednik: »Povejte, kako se re-kognoscira?« Bartmann: »Vzel sem seboj zemljevid, daljnogled in sem ogleda val.« Predsednik: »Ne razumem Vas popolnoma. Znal bi rad, kako se to dela.« Bartman: »To bi bilo lahko zame usodno.« Predsednik: »Siliti Vas ne morem, da odgovorite, a znal bi rad, kako se to napravi.« Bartman: »Uspeh mojega rekognosciranja jc v Difesi. Kako sem to omogočil, ne morem povedati, ker bi imelo lahko zame usode-polne posledice v inozemstvu, kakor da napravim proti sebi kazensko ovadbo.« Predsednik: »Kako je bilo mogoče, da ste izdali to, kar je tako nevarno, ob času, ko je bilo zaradi vznemirljivih poročil vso razburjeno in pač niso dovolili vsakemu izprehajalcu, da si ogleda trdnjave. Ka.ko ste to izvedli, ne da bi bili Vas prijeli?« Bartmann: »Takrat je bila tista pokrajina še brez utrdb. Niti ena lopata se še ni porabila. Nisem ničesar risal ali fotografiral, marveč zgolj ogledoval.« Predsednik vpraša Bartmanna na zagovornikovo željo, zakaj da je to naredil. Bartmann: »Izkušnje bi bil ponudil Italiji.« Potoval je Bartmann decembra leta 1908. v Videm, Gorico, Paduvo in Verono. V Ve-roni so je sestal z zaupnikom generalnega štaba neke južne velesile, ki ga je pozval, naj dela za koristi dotične države in mu je pokazal celo nekaj fotografij načrta proti Avstriji za slučaj vojske. Stavil mu je dvanajst vprašanj z ozirom na avstrijske gorske čete in oddelke strojnih pušk, a ponudbe ni sprejel.
Nepremagljiva utrdba.
Bartmann pripoveduje, da se jc seznanil pozneje z nekim kvitiranim že-nij. nadporočnikom, ki mu jc pripovedoval, da jo iznašel utrdbo bodočnosti, ki je nepremagljiva tudi proti razstrelivom, ki se mečejo iz visočine vanjo. Sklenila sta, da skupno delata. Imena svojega kompanjona Bartmann noče povedati. Sklenila sta prodati načrt Italiji, če ga pa ta odkloni, kaki drugi državi, izvzemši Avstro-Ogrske, Nemčije in Rumunije. Ponudil je pozneje načrt Avstro-Ogrski in sicer dogovorno s svojim kompanjonom. Avstrijski generalni štab je odklonil načrt, tudi italijanski generalni štab je odklonil liakup.
Zaslišauje prič. — Bartmanuova neprevidnost na Bledu.
Včeraj so začeli zaslišavati priče. Prvi je bil zaslišan zasebnik Jožef Brustmann. Lani je bil Brustmann v blejskem letovišču in je fotografiral kot amaterfotograf. Bartmann ga je nekega dno vprašal, če more s svojim aparatom fotografirati tudi risarije in načrte. Ker je pa priča čul, da je Bartmann vohun in ker je rezervni častnik, je kratkomalo zanikal Bartmannovo vprašanje. Predsednik konstatira, da je vprašal Bartmann tudi ženo blejskega fotografa Lergetporerja, če bi fotografirali trdnjavske utrdbo. Žena je poznala Bartmannovo preteklost, in je odklonila. Bartmann je nato rekel: »Pa pustim izdelati v Italiji.« To jc povedala svojemu možu, ki jc zadevo ovadil orožništvu. Dr. Morgenstern: »Za to jc bil Bartmann aretiran.«
Velcizdaja za 4 K 60 vin.
Sodišče zasliši nato 34-lctnega trgovca s popirjem Davida Kessler. Izpove, da je prišel Bartmann leta 1907. v njegovo trgovino in ga vprašal, če more napraviti iz staro novo knjigo in natisniti za njo naslovni list. Bart-mannu je rekel, da ho pustil to napraviti. Predsednik: »Ali so Vam ni to čudno zdelo?« Priča: »Ne.« Predsednik: »Saj je le redka stvar, da se izpre-meni nova knjiga v staro.« Priča: »Dva meseca šele sem bil samostojen in sont bil vesel, da sem dobil delo.« Predsednik: »Tega Vam še Bartmann ne veruje, ki se komaj vzdržuje, da se ne smeje. — Baje Vam je tudi Bartmann rekel, da je od vojnega ministrstva in da to rabi, da potegne neki drugi generalni štab?« Priča: »Ne, tega takrat ni rekel. Prihodnje leto pri drugem naročilu se jc o tem govorilo.« Nadalje pripoveduje David, da je prišel Bartmann julija mesoca. zopet k njemu in prinesel seboj čisto knjigo, v kateri je bil rokopis, ki ga je hotel imeti Bartmann v krtačnem odtisu. Rekel mu je na to, da jc to veleizdaja. Predsednik
zapisnikarju: »Prosim, naj se to zapiše.« Priča nadaljujo: Bartmann mu jo nato s smehom odgovoril: »Kuj Vam pride na misel. Saj dobite vse to pri Seidelnu za 4 krone 60 vinarjev. Nato sem prevzel delo za 30 kron.«
Predsednik je pričel nato Bartmanna natančno in podrobno izpraše-vati o knjigi »Difesa«.
Avstrijska delegacija.
Včeraj je nadaljeval vojni odsek avstrijske delegacije debato o vojnem proračunu; krščansko socialni delegat Rudolf Gruber je povdarjal, da je glavna zahteva kmetskega ljudstva upelja-va dveletne vojaške dolžnosti, zahteval je tudi, da se vpeljejo v vojašnicah poljedelski tečaji, kakor so drugod že uvedeni. Sicer smo enkrat že nekaj brali o nekem odloku, ki govori o teh tečajih, pa najbrže vse zaspalo.
Vojni minister Friderik Schönaich je pohvalil armado; duh, ki našo armadi preveva, je porok za nje vrlost in zvestobo. Kar se pa tiče raznih pritožb o vedno naraščajočih stroških vojne uprave, jc pripomnil, da se je štedilo, kolikor je bilo mogoče, da pa terjajo predpripravo za upeljavo dveletne službene dobe izdatke, katerim se jo nemogoče izogniti.
Nadalje se pritožuje čez pomanjkanje železnic, katero nam še vedno za slučaj mobilizacije veliko sitnosti in neprilik povzroča. Enoletni prostovoljci bodo v bodoče vsi na državne stroške služili. Treba bo tudi spremeniti postavo za podčastnike, kakor tudi vojaški kazenski red, ki ga bosta avstrijska in ogrska vlada v kratkem pred parlamentom razvili.
Glede trpinčenja vojakov je pripomnil vojni minister, da je zmerom na to delal in tudi v tem smislu več odlokov na vojaške poveljnike izdal, s katerimi so vsako trpinčenje in seka-tura vojakov, ki samo vojaško disciplino krši in vojakom vojaško življenje omrzi, odločno prepove. On sam je vojaške poveljnike osebno za vse take slučaje odgovorne napravil in ukazal, da se ne smejo taki slučaji prikriti, olepševati, ampak na vsak način strogo sodnijsko preiskovati. Sicer pa mora reči, da je samo v zadnjem letu 1909 padlo število takih obžalovanja vrednih slučajev za 25 c/o. Kar se pa dvobojev mod častniki zadeva, da se število dvobojev v armadi vedno manjša; v lotu 1907. jih je bilo 27, leta 1908. še 22 in leta 1909. samo 13, in še teh so se bile tudi civilne stranke udeležile. Dvobojev, pri katerih so bili samo častniki udeleženi, je bilo v letu 1909. samo troje. O kakem siljenju k dvoboju ne more biti več govora, ker pride vsaka častna zadeva med častniki pred častni svet, ki skuša vso stvar mirno rešiti. Na vsak način kažejo te številke, da vsi tisti nedostatki, pod katerimi je moralo naše vojaštvo trpeti, kakor razne surovosti in trpinčenje vojakov, dvoboji med častniki, polagoma iz armade izginjajo.
Dnevne novice,
+ Novi občinski red in občinski velivni red za Kranjsko in Ljubijano
izide danes v založbi »Katoliške Buk-varne«. Opozarjamo, da je ta občinski red edina od strokovnjaka pregledana izdaja. To izdajo so pregledali strokovnjaki deželnega odbora in več juristov, torej je to edino zanesljiva, edina skozi in skozi avtentična, iz najkompetent-nejših virov izišla izdaja. — Od raznih županstev se nam piše, da izdaje, ki izide v Lampretovi tiskarni, ne marajo, ker od tiskarne, ki izdaja zelene brošuro, izdaj še zastonj ne marajo.
r- Krvave klobase o klerikalni strahovladi in najbrutalncjšem strankarskem sistemu dela kar na debelo »Slov. Narod«, dasi ni še pravi čas za te sicer okusne proizvode mesarske umetnosti. Zanimivo je pa le, kako liberalcem vstajajo lasje in jih obliva kurja polt ob misli, da so zgubili svoj zadnji grad — magistrat, v katerem so do zadnjega nemoteno paševali in stra-hovali podanike: ljubljanske občane. Liberalcem jc namreč še v živem spominu, kako velika jo moč stranke, ki ima večino v deželi ali vsaj v posameznih zastopih, in kako neusmiljeno so oni to moč izrabljali ... Le poglejmo po uradih in korporacijah, v katerih so do nedavna gospodovali: Koliko pa najdete med prejšnimi uradniki in na-stavljenci naših somišljenikov? Ali je to morda samo slučajno? Kako so se podeljevale na magistratu koncesije in druge ugodnosti? Kako lepo in nepristransko se jo ob vsaki priliki postopalo s političnimi nasprotniki! Kajneda, ljube liberalne duše, ko bi se vam vračalo samo s polovično mero, bi bilo za vas prebito hudol No. malo
.. strahu, ki vam ga deta slaba vest, vam prav nič ne škodi.
Jako nepremišljeno je bilo iz od kolere neokužene Ljubljane in Celovca pošiljati vojake v od kolere okuženo HrvaŠko. Sedaj je tu nevarnost, da radi bana Tomašiča dobimo kolero v naše kraje. Najodločnejše torej zahtevamo od zdravstveno oblasti, da pri po-vratku vojakov ukrene vse potrebno. Res skrajno neopravičljivo bi bilo, a ko se zdravstvena oblast tu najodločnejše ne zgane! Kako stroge so varnostne naredbe na Štajtjrskcm, nam priča tole poročilo iz Veržeja, ki smo je danes dobili: »Slavno uredništvo! Ker se azi-jatska epidemija vedno bolj širi in je posebno v zadnjem času zahtevala na Ogrskem in sosednem Hrvaškem veliko žrtev ter se je bati, da se ne zanese tudi na Štajersko, je odredilo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru najstrožje odredbe v obrambo kolere. S kraji, ki mejijo na Ogrsko in Hrvaško, t. j. od Veržeja do Središča, je pod strogo kaznijo promet z okuženimi kraji prepovedan!« — Z ozirom na to še enkrat pravimo: jako nepremišljeno je bilo pošiljati naše vojake na Hrvaško!
+ Državni poslanec dr. Viktor Fuchs, edon najodličnejših nemških konservativnih zastopnikov, je praznoval včeraj 70 letnico svojega rojstva.
+ Zadružna šola na SlovensKi trgovski šoli v Ljubljani se prične dne 3. novembra t. 1. ter se bodo do tega dne, v kolikor bo dopuščal prostor, sprejemali slušatelji Pogoj za sprejem je dovršena ljudska šola in 16 let, starosti. Druga pojasnila daje ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. — Ker traja tečaj le od 1. novembra do 30. aprila, torej le zimskih šest mesecev, ko ni dela na polju, priporočamo tečaj zlasti kmečkim posestnikom, ki hočejo, da se njih sinovi izobrazijo v zadružništvu in v trgovskih poslih. Mladeniči si bodo toliko razširili obzorje, da bodo pozneje kot posestniki hvaležni starišem, ki so jim doprinesli žrtev in jih v mladosti poslali v šolo.
-f Auredniczka, namestnika ravnatelja in vladnega sveta na c. kr. dr-žavnoželezniškem ravnateljstvu v Trstu imajo alpski nemški hujskači, ki odlagajo svoje nečednosti v »Grazer Tagblattu«, hudo v želodcu. Funkcionarja vlade mi ne branimo, zakaj, če je vsem pravičen in nasproti vsakomur strogo objektiven kakor se splošno trdi o gospodu Aureclniczku, stori edino le svojo dolžnost. Pač pa zasluži pozornost način, kako nemški nacionalci skušajo doseči svoje namene. Ko namreč napadajo Auredniczka v 291. številki »Tagblatta«, mu ne morejo očitati nobenega konkretnega dejstva, kakor da daje pogum slovenskemu uradni-štvu. To je seveda zelo splošna trditev. Nemci hočejo pravzaprav to reči, da g. Auredniczek svojih itak zadosti zapostavljenih slovenskih uradnikov naravnost ne davi in kakor mlade mačke pomeče v morje, da bodo dobili zadosti prostora Nemci, da zabijejo zadnje kline za svoj slavni most od Belta do Adrije. Če se glasilo graške nemško-nacionalne fakinaže izpodtika na tem, da nosijo vozni listki slovenska imena tudi za nemške kraje n. pr. »Gospa Sveta« ali »Inomost«, ni to nič krivičnega, zakaj kakor sme Nemec, ki se pelje iz Dunaja v Ljubljano, zahtevati, da se mu da vozni listek »nach Lai-bach«, tako sme Slovenec, ki se hoče peljati n. pr. iz Trsta v Inomost, dobiti karto, kjer je Innsbruck označen tudi z Inomostom, katero ime je pri Slovencih edino v rabi. Kar velja za Nemca, velja tudi za nas. Pri nas na Jugu bi morale biti sploh vse karte, naj se glasijo kamorkoli, trojezične. Sicer pa je še vprašanje, če je sploh res, kar »Ta-gesposla« piše, zakaj kadar se je treba v nacionalne svrhe lagati, je ta list prvi. Tem gospodom sploh ne gre v glavo, da Slovenci sploh živimo in da more Čeh biti sploh uradnik, zakaj to je smrtni greh v nemško-nacionalnem katekizmu.
—	Za vojake. Kakor se poroča, se bo vojakom izboljšal zajutrek, in sicer od 5 na 7 vinarjev; splošno se bodo vse pristojbine vojaške zvišale, tako da bo dobil prostak 16 vinarjev, poddesetnik 24 vinarjev, desetnik 36 vinarjev in četovodja 48 vinarjev vsak dan.
—	Vič-Glinco. Naše upanje nas ni goljufalo. Društveni dom jo že v toliko urejen in pripravljen, da bo mogočo v nedeljo dne 30. oktobra uprizoriti slovenskemu ljudstvu priljubljeno času primerno žaloigro: »Mlinar in njegova hči«. V »Domu« je te dni kaj živahno. Obrtniki s hvalevredno marljivostjo dovršujejo razna dela, društveniki pa skrbe za uredbo odra, dvorane itd. Med občani pa jo veliko zanimanje ne samo za lopo igro, ampak so radovedni, kako bo v jiovi dvorani, na novem odru.
Med posameznimi odmori pri igri bo
društveni orkester pokazal sad dveme-sečnega marljivega vežbanja. Vstopni-na bo: sedeži I. vrste 1 K, II. vrsto 70 vinarjev, III. vrste 50 vinarjev, stoji, šča 30 vinarjev. Vstopnice se bodo pro-dajale v nedeljo od 10. do 12. ure v »Domu«, od pol 4. pop. pri blagajni. Ker je čisti dohodek namenjen za pokritje stroškov novega »Doma«, se preplačila hvaležno sprejemajo. Igra so bo ponovila dne 6. oktobra ob istem času, t. j. ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi najvljudneje društveni odbor. — Kakor lansko leto, tako bo tudi letos na praznik Vseh Svetih ob 4. uri popol-dne društveni pevski zbor na Viškem pokopališču zapel nekaj ginljivih ža-lostink.
—	Drama »Pismo« Franca Navala
je doživela v mestnem gledališču v Kraljevih Vinohradih lep uspeh. Naval je bil večkrat na prizorišče poklican.
—	Kolera. V Osjeku zadnje štiri dni ni nihče obolel na koleri. V Bag. dadu jo obolelo 24. t. m. na koleri 17 oseb, umrlo 15, v bagdadškem vilajetu je pa obolelo 19, umrlo pa na koleri 16 oseb.
—	Samoumor odvetnika. V Sv.
Ivani Zelini si je odvetnik dr. Ivo Ž i v i č z britvijo prerezal grlo. Pokoj, nik je bil paralitičen.
—	Tragedija v Velikem Varadinu,
Hčerka grško-katoliškega župnika Ka. daesa in sestra postajenačelnika v Oesu se je imela poročiti z nadzdrav-nikom zagrebške garnizijske bolnice dr. Ocovskym. Nenadoma so se pojavile zvezi neke ovire, kar je dekleta tako potrlo, da je pila strihnin in v strašnih bolečinah umrla. Bratova žena je pri tem prizoru omedlela in v splošni zmešnjavi so ji ponudili vodo iz kozarca, iz katerega je pila strup svakinja. K sreči je bil zdravnik takoj pri roki, ki ji je izpral želodec.
—	Zanimiva paralela. »Hrvatski Dnevnik« z dne 25. t. m. prinaša kot odgovor na napade »Srpske Riječi« na katoliško cerkev, papeža in zlasti na jezuite, češ, da so isti sovražniki znanosti, cla se bore proti izobrazbi in da so obsovraženi pri katoličanih samihj listo pravoslavnih prelatov iz kraljeJ vine Srbije, ki so ali popolni analfabetl ali pa znajo za silo Citati in se podpiJ sati. Sam mitropolit in arhiepiskop* belgrajski, Dimitrije, je zvršil samo štiri razrede gimnazije. Pri vseh toh pravoslavnih prelatih je prejšnje življenje več ali manj burno in pisano] približno tako kakor n. pr. Gorkega, le da so mnogo hujše stvari vmes ... Podatki so popolnoma avtentični in je nek izobražen srbski svečenik — bela vrana! — pripisal lastnoročno: »Poznam vsakega ocl tu opisanih. Takih prelatov in svečenikov je v Srbiji mno. go. To so pravi obrtniki, ki nimajo poj. ma o svojem duhovniškem poklicu, Cerkev jim je trgovina, popje pa so profesionisti, ki odirajo in ropajo ljudstvo. Pravoslavja ni in vsega tega bo kmalu konec.« V zgled, kako priljubljeni so svečeniki v srbskem narodu, navaja »Hrvatski Dvnenik« 32 istotak( avtentičnih slučajev iz kraljevine, k< so bili pravoslavni duhovniki in redov niki ubiti in oropani ali vsaj težko te lesno poškodovani v lastnih hišah ozi roma samostanih. — Ne priobčujemi tega iz kake mržnje do Srbov — nika kor ne —, marveč edinole radi tega da opozorimo na ta žalostna dejstva naše slovenske — zlasti tržaške — libe ralce, ki tako radi šarijo s pravoslav' jem med ljudstvom, o katoliški cerkvi pa pišejo čisto tako kakor »Srpska Riječ«.
Reške zadeve. Ban Tomašic je ni podlagi zakona pozval mesto Reka i okolico, da izvoli dva zastopnika v hr vaški sabor. Občinski zastop reški j< zahtevo seveda zopet odklonil, češ, d£ je mesto Reka z okolico ločeno telo it neposredno pripojeno sveti kroni ogr ske kraljevine. — Reški Italijani ii ilalijanaši bi radi zagotovili obstane! svojemu vodji prof. Zanelli in ga name ravajo izvoliti za župana. Toda mažar ska vlada ga ne mara in mažarski list že pišejo o razpustu reškega občinske ga zastopa. — Za reškega guvernerja bo glasom časniških vesli nedvomnt imenovan dosedanji mnogoletni pod guverner grof VVickenburg.
VREMENSKA KATASTROFA V JUŽNI ITALIJI.
Iz Južne Italije dohajajo še vedn< grozna poročila o velikanski elcmcii tarni katastrofi v provinci Salerno. Dvi tretjini dežele sta še poplavljeni. P? zdaj so dobili 78 mrličev. V Positanu j1 pa izbruhnila šo kolera. ItalijansK kralj je odpotoval v ponesrečeno V° krajino.
liuDiiiteleviijiti!: „ü horisl otmeinlm Slovencem
Znanost ln umetnost.
Stadije o hiši na Slovenskem. V
»Matici Slovenski« se je sprožila misel, da bi bilo proučiti značaj in tehniko hiše, kakor jo običajna v slovenski vasi. Ta stran narodopisnega raziska-vanja je tem nujncjša, ker z napred kom časa hitro ginejo spomini prošlih časov, stare slovenske hiše. Tako študije pa so brez nazorov, brez slik malo vredne, premalo umljive. Zato so obrača »Matica Slovenska« tem potom do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotografov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hišo v raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in naj blagovolijo slike pošiljati »Malici Slovenski«. Pozornost bi pri tem bilo obračati ne samo na to, da so slike kolikor mogoče velike in da sta na podobi vedno dve hišni stranici, »Matici Slovenski« bi marveč izborno služile tudi fotografije posameznih detajlov in pa notranjščine.
š Trg Središče. Krajepis in zgodovina. Spisal prof. Fr. Kovačič. Z zemljevidom središke občine, z desetimi slikami v tekstu in 24 tablicami. Izdalo Zgodovinsko društvo za Slovenski Šta-jer. Tiskala Cirilova tiskarna. Knjiga stane s pošto vred 5 K 60 h. Ime pisateljevo jamči že za znanstveno vsebino tega obširnega domačega zgodovinskega dela. Ta knjiga pa ni zanimiva samo za Središčane, ampak mnogo poglavij je v njej, ki bodo interesirali tudi širje kroge, ker se nanašajo na splošne razmere v slovenskih pokrajinah. Izdajanje knjig o domači zgodovini po našem Zgodovinskem društvu podpirajmo s pridnim naročevanjem!
Ljubljanske novice.
lj Imenovanje. Namestnik državnega pravdnika dr. Anton Krem-žar je imenovan za državnega pravdnika v Ljubljani.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima danes zvečer ob pol osmih v dogovorjenem prostoru vajo, na katero bodi še enkrat opozorjeno.
lj Za nadporočnika sta imenovana poročnika Adolf Arko pri I. R. 27 in Jožef Seme pri I. R. 97.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani Je daroval preč. g. Franc J a r c , župnik v pok. v Ljubljani, 100 kron. Bog stotero poplačaj blagemu dobrotniku plemenito delo!
lj Ljubljansko blato je poleg prahu in snega stvar, ki se z njo ljubljanski magistrat nikoli ni 'hotel ali vedel sprijazniti. Neštetokrat žc smo ga opozarjali na razne tozadevne nedostatke in na nadloge ter neprilike, ki jih mora radi tega trpeti občinstvo. Bi'lo pa je, kakor da bi pridigovali gluhim ušesom; k večjemu kak popravek ie prišel nad nas. Sedaj se glede ljubljanskega blata še ničesar ni obrnilo na bolje in mestni cestni organi delujejo ravno tako nemarno kakor poprej. V dokaz sledeče: Kadar je na Sv. Petra cesti (da vzamem izmed cele množice samo en slučaj) toliko blata, da ga vozovi mečejo notri gori na strehe nižjih hiš — nekatere zaslužijo. da se jih fotografira in pošlje v muzej, tako so ometanc z blatom — pridejo cestni delavci in ga začno grabiti» Po Sv. Petra cesti hodi kljub ozkemu, dostikrat komaj pol metra širokemu hod»u, primeroma zelo mnogo ljudi, ln več Rot devetdeset odstotkov teh ljudi hodi vedno po hodniku, ki leži na južnem, na strani proti Ljubljanici ležečem hodniku. Vsak človek bi toraj pričakoval, da sc grabi blato radi velike ožine hodnika in ceste na ono stran, po kateri skoro nikdo ne hodi. Kaj še! Delavci, ki gotovo delajo po navodilih nd zgoraj, grabijo blato z vso vnemo prav na ono stran, kjer hodi po ozkem hodniku skoro vse občinstvo, obrobijo trotoar z lepim, dostikrat meter širokim robom več ali manj mehkega blata, ki je tako naga-livo raztezno, da se pririne včasih notri do hišnega zidovja. Da ne bi bilo obrobljenje preveč enakomeren in dolgočasen okrasek, narode semintja višje ali nižje kupčke, kakor je ravno kakovost blata. Vse skupaj pa puste prav preveč pogostokrat lepo ležati — oeividno edino radi tega. da ima potrpežljivo občinstvo v resnici dovolj prilike prepričati se o naprednem smislu cestne uprave in to ne samo čez noč, toraj sedaj več nego dvanajst ur, marveč včasih tudi kar cele dneve, kakor se jo žc prigodilo. In ko gredo zjutraj ljudje po svojih opravkih, se z neznansko opreznostjo ogibajo drug drugemu na ozkem tro-toarju in s strahom zro v blatni pas, ki ga obroblja in v katerem mnogobrojne jame In jamice pričajo, da so se. nič hudega slu-:eči, ljudje ponoči bridko motili, ko so sc ianašali na obzirnost mestnih cestnih organov.
lj Nesreča pri Lenčetu na Laverci.
V kleti pri Lenčetu na Laverci je danes oelil zidar Sala Giovani. Pri dolu je padel z lestve in so tako poškodoval, da ie med vožnjo v deželno bolnico umrl.
lj Umrla Je v Opatiji gospa Elco-nora pl. Luschan roj. Riodl, vdova c. kr. finančnega svetnika, mati dežel-nosodnega svetnika g. Alberta viteza Luschana, v starosti 71 let. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj Umrla je hišna posestnlca gospa Marija Star o, soproga gospoda c. kr. okr. sodnika v p. Fcrdo Stareta.
lj Parnik na — Kongresnem trgu. Parnik, ki bo prevažal kamenje iz Pod-peči za poglobljenje Gruberjevega kanala po Ljubljanici, jo to dni došel, na Kongresnem trgu so se pa polomili vozovi pod njim in sedaj tiči velika ladja na — Kongresnem trgu, odkoder jo z velikim trudom poizkušajo spraviti dalje.
lj Za častni večer Davorina Jenkotn
je določen ta-le vspored: 1. Slavnostni govor; govori g. dr. Fr. Ilešič. — 2. a) »Pobratimija«, b) »Lipa«, c) »Na moru«, poje moški zbor »Glasbene Matice«. — 3. Slavnostna ouvertura za veliki orkester; izvaja orkester »Slovensko Filharmonije« pocl vodstvom kapelnika Edvarda Czajncka. — 4. a) »Strunam«, b) »Dve utvi«, c) »Kam?«; pesni 3 spremljevanjem klavirja; poje g. Lju-biša Iličič. — 5. a) »Na tujih tleh«; dvo-spov za ženska glasova s spremljevanjem klavirja; poje ženski zbor »Glasbene Matice«; b) »Tiha luna«, mešani zbor; c) »Tanana«, zbor ciganov iz spevoigro »Vračara«; mešan zbor s spremljevanjem orkestra. — 6. »Kosovo«, ouvertura za veliki orkester; izvaja »Slovenska Filharmonija«. — 7. a) »Mlada Jelka«, romanca za sopran s spremljevanjem klavirja; poje gospa Jeanette pl. Foedranspergova; b) kvartet iz spevoigre »Vračara« s spremljevanjem orkestra; pojo: gospa pl. Foedranspergova, gdčna. Angela Maličeva in gg. Josip Kovač in Emil Rumpelj. •— 8. »Vabilo«, moški zbor. — 9. »Naprej zastava Slave«, slovenska narodna himna; moški zbor.
lj Lep parček. 55-letni Andrej Sim-čič iz Kopane pri Gorici in njegova žena hodita po svetu in si služita kruh s tem, da igrata z dresiranim psom. Sinoči sta prišla v neko gostilno na Dunajski cesti ter uprizorila, tak špekta-tel, da so ju morali s pomočjo stražnika postaviti pod kap. Šla sta nato v neko drugo gostilno, kjer sta bila zaradi nedostojnega vedenja zapodena na ulico. A še nista mirovala. Šla sta v tretjo gostilno v Wolfovi ulici, kjer sta zopet napravila tak kraval, da so poklicali stražnika, ki ju jo odpeljal na magistrat. Med potjo sta dvignila tak hrup, da je bil na Marijinem trgu zaradi gledajočega občinstva promet skoraj onemogočen. Med velikanskim halojem mladine je stražnik »komedijanta« in njegovo boljšo polovico spravil na magistrat, kjer so ju vtaknili v zapor.
lj Umrla je gosp. L a v o s 1 a v u P u h a r j u hčerka Anica. Pogreb bode jutri ob Yj 4. uri popoludne iz deželno bolnice. — Naše sožalje !
lj Aretovan ponarcjalec uradnih štampilij. Dne i. septembra je bilo v kazinski veži ukradeno kolo trgovcu Rudolfu \Vurmu. Tat je po tatvini kolo prodajal po Zeleni jami in bil pozneje na Martinovi cesti aretovan. Legitimiral so je za Jakoba Parila iz Rožno dolino na Koroškem. Oddali so ga sodišču, kjer je dobil 6 tednov zapora. Komaj jo pa prišel na prosto, jo moral zopot mod staro družbo. V neki gostilni na Poljanski cesti so je predvčerajšnjem izdal za graverja ter pravil, da jo že mnogim napravil razne štam-pilje. Ker tukaj ni dobil dela, se jo podal dalje. V gostilni pa je bilo takrat, slučajno tudi oko postave. Ko je Partl stopil na ulico, ga je stražnik arctoval. Pri osebni raziskavi so našli pri njem razno orodje in kose škrlice, katero jo rabil za ponarejo štampilj. Tudi nekaj žo izgotovljenih modnih štampilij so našli pri njemu. Izgovarjal se je na razne načine, a nič mu ni pomagalo in moral je zopet v zapore deželnega sodišča. Partel jo bil že dvanajstkrat predkaznovan in je bil rojon lota 187i.
lj Tvrdka H. Suttner bo otvorila v ponedeljek svojo prvo podružnico na Sv. Petra cesti v bivšem lokalu trgovino A. Šare, kjer >se dobi enaka izbora kot v glavni trgovini.
lj Umrli so v Ljubljani: Martin Za-laznik, bivši rudar, 82 let. — Ivan Bu-kovnik, krojačev sin, 6 mesecev. — Marija Jazbar, strežnica, 80 let.
— Loterija povodom lovske razstave. Žrebanje loterijo prvo mednarodne lovske razstave na Dunaju se vrši nepreklicno dno 31. oktobra 1910 ob 8. uri zvečer pod oblastvenim nadzorstvom v žrebalni dvorani ravnateljstva za državni dolg. Srečke, ki so jih svojedobno doposlali p. h. občinstvu, naj sc izvolijo pravočasno poravnati. Dobitki se izplačujejo samo na Dunaju, I.okraj, Laurenzerberggasse št. 1. Prvih not. davnih dobitkov po 100.000
kron, 10.000 K, 2000 K ter dva po 1000 kron bodo na zahtovo izplačali v gotovini po odbitku običajnih pristojbin.
Štajerske novice.
š Umrl je včeraj v Dombu na Francoskem rajhenburški opat E p p a i e. Prepeljan bo v Rajhonburg.
š Zadoščenje vrlemu Slovencu.
Dne 27. maja 1910 so se vršile pri Sv. Jakobu v Slov. goricah občinske volitve. Do tedaj jo v občinskem odboru gospodovala zagrizena nemčurska stranka — štajerčijanci. Slovenska stranka si je po hudem in vročem boju priborila zmago v vseh treh razredih. Najboljši agitator in nekak voditelj slovenske stranke je bil g. Jožef Kotiš. Ko je nek pristaš nasprotne stranke hotel voliti z nekim neveljavnim pooblastilom, je Kctiš odločno protestirul proti temu. Zupan, velik ljubljenec Štajerca, in kar je posebno zanimivo, tudi mariborskih slovenskih (?!) liberalcev, se je čutil vsled odločnih Ketiševih besed užaljenega in ga je tožil. Pri prvi obravnavi je bil Kotiš obsojen, ker ni bil navzoč, na 50 K globe. Pri. vzklicni obravnavi meseca avgusta sc je razprava preložila. V sredo, dno 2(3. t,, m., se je zopet nadaljevala. Obravnava je bila jasna slika, kako postopajo pri volitvah liberalci in nemškutarji proti slovenskim volivcem. Dokazalo so jo, da je nemčurska stranka ponarejala datum na pooblastilih in navzoči bivši nomčurski župan je to in direktno potrdil. Gospod Jožef Ketiš je bil popolnoma oproščen in jo dobil vsled toga najlepše zadoščenje. Štajerčijanec Šariti pa mora plačati vse na več sto-takov narasle stroške. Ketiša jo zagovarjal dr. Loskovar, Šantla pa jo s posebno vnemo zastopal pri prvi obravnavi dr. Florijan Kukovec, pri zadnji pa dr. Rosina.
š Bivši kaplan lavantinsko škofijo, Z a v a d i I, je zopet nastopil duhovniško službo v čoški škofiji Litomerico. Imenovan jo namreč za prefekta v škofijskem semenišču v Mladi Boloslavi. Kakor izvemo, so jo Zavadil zopet posvetil pisateljevanju in namerava kmalu izdati češko-slovenski slovar.
PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
V Madrid so došla iz Lizbone poro-vredne, premalo umljive. aZto so obra-galskih provincialnih mestih veliki nemiri. Posredovalo jo vojaštvo. Podrobnosti še niso znano.
NEMŠKI CESAR V BRUSLJU.
Dno 25. t. m. so jo pripeljal cesar Viljem v Bruselj. Cesarja sta sprejela na kolodvoru belgijski kralj in kraljica. Cesarja so živahno pozdravljali. Vlada jo storila vso, da socialisti ob navzočnosti nemškega cesarja ne napravijo kakega kravala.
Telefonska ln brzojavna poročila.
POSLANEC BJELADINOVIČ UMRL.
Koior, 28. oktobra. Tu je umrl državni poslanec, sodni ta jnik M i h a j -1 o Bjeladi novic, član »Zveze Južnih Slavena«.
OBSTRUKCIJA V MORAVSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Brno, 28. oktobra. Seja moravske-ga deželnega zbora je trajala včeraj od 5. ure popoldne do 7. ure zjutraj. Nemci in socialni demokratje so nadaljevali obstrukcijo proti finančnim načrtom češke manjšine. Opetovano so bili v zbornici burni prizori. Galerija jo nemško poslance opetovano apostrofirala. Deželni glavar je odvzel nemškemu nacionalen posl. Svobodi besedo, nakar so pričeli Nemci ropotati. Socialni demokrati in češki napred lijaki so se večkrat ostro spoprijeli. Končno je izjavil deželni glavar, da se bo ostro ravnal po predpisih poslovnika, kar je češka večina pozdravila s ploskanjem. Prihodnja seja danes .ob 7. uri zvečer. Seja bo trajala zopet celo noč.
DOPOLNILNE VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 28. oktobra. V Lcopoldovem mestu in v Ilielzingu so danes vrši dopolnilna državnozborska in dežolno-zborska volitev namesto pokojnega dr. Luegorja. Volivni boj je jako vroč, posebno v Lcopoldovem mestu, kjer soc. demokratje kandidirajo Schuh-meierja.
POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI.
Praga, 28. oktobra. Še vedno pri češko-nemških pogajanjih ni sporaz-umljenja glede S 42., t., j. glede deželnega odbora, dasi so češke stranke ra-zun čeških radikaleev, predložilo razne kompromisne predlogo. Čoški radl-kalci so imeli plenarno zborovanje ter
so ria Cliocov predlog sklonili, na zahtevo Nemcev ne pristanejo, pa da so tudi kompromisnim predlogom drugih čeških strank no pridružijo. Poslanci napredno državnopravne stranke so predlagali, naj se z novimi kompromisnimi predlogi razvozlja situacija. Tudi klub čeških deželnih poslancev je imel o položaju posvetovanje. Obe skupini veleposestva tudi daljo delujeta za sporazum. Ako so bo doseglo danes sporazumljenje, bi bila seja češkega dež. zbora dne 3. novembra.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 28. oktobra. Danes se vršo volitve v hrvaški sabor. Saborskih volivcev na Hrvaškem jo sedaj 190.043. Po starem volivnem redu je bilo volivcev 46.746, volivcev jo torej po novem volivnem redu za 140.247 več.
Zagreb, 28. oktobra. Tu pride * I. okraju skoro gotovo do ožje volitve med dr. Tomašičom in dr. Šurminom. Vos službeni aparat strastno dela za dr. Tomašiča.
Zagreb, 28. oktobra. Seljačka stran« ka jo do 1. ure zmagala v dveh okrajih, v treh okrajih pride v ožjo volitev. Glavne vesti šo niso došlo.
ZAKON O EKSPROPRIACIJI POLJAKOV V NEMČIJI.
Dunaj, 28. oktobra. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da so v parlamentarnih krogih govori, da je grof Aerenthal povedal nekaterim poljskim poslancem, da mu je nemški državni kance-lar obljubil, da se zakon o okspropria-ciji Poljakov v Prusiji ne izvedo.
GENERALNA STAVKA. V SABA« DELLU.
Barcelona, 28. oktobra. V Sabadcl-lu jo proglašena generalna stavka.
Knjiga o lepem vedenju. (Spisal Urbanus.) »Katoliška Bukvama« v Ljubljani jo izdala »Knjigo o lepem vc^ denju«, ki obsega obširna in zelo pre« gledno nujana navodila, kako naj so vede preprost človek ali izobraženec \ rodbinskem, družabnem in javnem živ-, ljenju.
Knjiga jo bila žo davno potrebna in bo brez dvoma ustrezala svojemu namenu. Vsak človek namreč — naj bo šo tako izobražen — zaide pogosto v ne< prijeten položaj, da ne ve, kako naj so napram gotovim osebam in družbam obnaša, da napravi dober vtis; kajti ravno zunanja oblika, s katero kdo na« stopa, je velikanskega pomena v živ« Ijonju. Človek si s svojim vedenjem povzdigne ali pa podkoplje ugled.
Lepo obnašanje sicer ni toliko plod razuma in poduka, kakor vzgoje in srca, vendar pa vsak človek potrebuje tudi nekaj praktičnih navodil. S tega stališča moramo v resnici z veseljem pozdraviti navedeno knjigo in vsak naj smatra za svojo narodno dolžnost, da ji pripomore do vstopa v vsako rodbino. Vsak se bo iz knjigo mnogo naučil in našel v nji obilico zlatih naukov, Knjiga ima dvojno kazalo in jo z natančnim abecednim kazalom pregled knjige zelo olajšan.
Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« in stane fino vezana, na posebnem papirju izvod I krono. — O tej krasni in prepotrebni knjigi prinese naš list v kratkem obširno oceno.
' Kako naj se pišeic zasebna pisma. Obrazci rodbinskih, prijateljskih, vo-ščilnih, sožalnih, opomin ¡ovalnih, snu-bilnih in drugih pisem. Sestavil Janko Dolžan. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 I< 40 h, vezano 2 Iv. Priprost človek, ki še ni vešč dovršenega dopisovanja, bo našel v tej knjigi zadostno izbiro pisem, ki mu bodo ob potrebi prav dobro služila in so bo pri večkratnem prebiranju to knjigo kmalu navadil, da bo vode! svoje misli izražati v lepi besedi in dovršeni obliki.
*	Kmečka posojilnica. Spisal Andrej Žmavc. Cena 1 K. — Knjižico priporočamo vsakomu, ki so želi seznaniti s pravilnim poslovanjem posojilnic po Raiffeisnovem načinu; za uslužbenco in člane posojilnic pa je knjižica naravnost nenadomestljiv vndemekum. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Načrt Ljubljane, postavil mestni arhitekt Ciril Kocli, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt v dveh barvah velja 30 vin, v petih barvah pa 50 vin. in se dobi v »K atoliški B u k v a r n i« v L j u b-1 j a n i.
Razne stvari.
Slovar zavarovalne terminologije v 10
jezikih, ki ga pripravlja s pomočjo strokovnjakov skoro vseli evropskih narodnosti g. Alfred Alt v Amsterdamu, višji uradnik tamošnjega ravnateljstva »Prve avstrijske zavarovalnico nroti nezeodam-,
bo vseboval tudi slovensko zavarovalno terminologijo, ki doseže na ta način mednarodno strokovnjaško pripoznanje. Ureditev slovenskega dela tega slovarja, ki bo obsegal vse zavarovalne stroke, je prevzel podpisani, uradnik v ravnateljstvu »Jadranske zavarovalne družbe« (Riu-nione Adriatica di Sicurtà) v Trstu. Ker je pa treba v slovenščini marsikateri strokovni izraz za posebne pojme v zavarovalstvu še konvencionelno določiti, si usoja podpisani naprositi tem potom vse slovenske tovariše-strokovnjake, ki so pripravljeni pomagati mu pri tem delu s svojim nasvetom, naj ga o tem blagovolijo obvestiti ter mu naznaniti svoj natančen naslov. — Dr. Maksimilijan Obersnel.
Morilec, ker ni dobil roie. Dunajsko porotno sodišče je obsodilo 27. t. m. zaradi umora 20-letnega gimnazijca Jurija Scalo v desetletno težko ječo. Scala je ustrelil 15-letno dokle Rozo Binder, ker mu ni hotela dati rože. Pri razpravi se je obnašal mladi morilec, sin premožnih staršev, zelo odurno in surovo. Rekel je, cla hoče postati vlomilec.
Šampanjca ne manjka. Pivci šampanjca nimajo nobenega vzroka, da tožijo, šampanjca ne bo zmanjkalo. Četudi je letos, kakor znano, vinska trgatev v Champagni popolnoma uničena ali pa pokvarjena, vendar je šampanjca še dovolj, in sicer pravega. Marquis de Polignac piše v nekem pariškem listu, da je bila trgatev v letih 1900 in 1906 tako sijajna, da so si mogli francoski vinski trgovci spraviti skupaj ogromno zalogo vina. Po oficielni statistiki razpolagajo francoski vinski trgovci še z 160 milijoni steklenicami penečega vina. Ker pa se porabi vsako leto 32,200.000 steklenic, je svet preskrbljen s šampanjcem še za celih pet let. Vinogradniki bogate pokrajine Champagne so otvorili vse, da se prihodnje leto prepreči katastrofa v vinogradih, kakor je bila letošnje leto. Sicer morejo ukreniti kaj proti raznim trtnim boleznim, seveda solnčnega vremena ne morejo preskrbeti, če ga ni. Vsled slabe trgatve zadnjih let so mnogi vinogradniki zašli v dolgove in se bore za eksistenco. V Champagni je 16.000 hektarjev vinogradov, ki so last 20.000 vinogradnikov. Skrbno obdelavanje stane na leto 3000 frankov za hektar. Tega dragega kmetovanja bi vinogradniki seveda ne mogli zdržati, ako bi iiin ne priskočile na pomoč velike šampanjske tvrdke. V cenah pa Francozi tudi ne morejo bogve-kaj poskočiti, sicer se ne morejo uspešno boriti z inozemsko konkurenco. Šampanjca bo še vedno, upati je vsaj, samo denarja ni.
Debeli ljudje. Francoz Pintrand, ki se je povrnil s svojega potovanja po Afriki, pripoveduje, da je videl v črnem delu sveta zamorske princese, ki so bile tako debele, da so komaj stale. Roke so jim visele ob strani kakor podolgovati mehovi. Pri nekaterih črnih plemenih smatrajo namreč debelost za največjo lepoto in hčere glavarjev ter črnih knezov store seveda vse, da postanejo lepe. Sicer pa rekordi debelosti niso samo monopol teli črnih prijateljev lepote. O Angležu Spro-neru. ki je bil leta 1875. zaboden z nožem, pišejo tedanji zdravniki, da je imel pod kožo masti 12 cm na debelo. V Lincolnu v Ameriki je živel pred več leti človek, ki je tehtal 54S funtov (274 kg)! V pariški kliniki kažejo še dandanes mavčev posnetek neke Marije Claye, ki je umrla v bolnici. Bila je visoka samo 164 cm. a okoli pasa ni merila nič manj kot 166 cm. Kralj med debeluhi pa je bil brezdvomno Anglež Hopkins, ki je bil najdebelejši človek, kar se jih je kdaj videlo. Tehtal je 896 funtov ali 498 kg. Znani veliki cirkus Barnurn ga je svoječasno angažiral ter ga je razstavi! leta 1902. v Parizu. S tem je dosegel iz-vanreden uspeh, vendar pa ne za dolgo. Debeli ljudje so veliko bolj podvrženi raznim boleznim, največkrat pa jih zadene srčna kap in takrat je konec njihove obširne slave.
Največja mesta na svetu. Po najnovejši statistiki imajo največja mesta na svetu prebivalcev: London 7,735.196, New-York 4.014.000, Pariz 2,714.068, Tokio 2.174.068, Berolin 2.040.148, Cikago 1,698.575, Pe-terburg 1,678.000, Dunaj 1.600.597, Kanton 1.600.000. Pckin 1,600.000, Moskva 1,354.254. Filadelfija 1,293.697, Carigrad 1,125.000
Ruski generali obsojeni v ječo. Pred
par dnevi je vojno sodišče v Novočcrkas-ku obsodilo tri generale (Teleševa, Popova in Ščetkovskcga) zaradi poneverjenja na 5. odnosno 4 in 3 leta težke ječe in izgubo vseh časti. Ta obsodba je vzbudila senzacijo; tem večjo pa je še vzbudila vest, da jc v Irkutsku izvršil samoumor general Kiinovski, ki je bil zaupnik carjev, 'ko je zvedel za to obsodbo. Sodeloval je menda pri velikih poneverjenjih v Kar-binu za časa rusko-japonske vojne.
t Najbogatejši časniki. Do sedaj na vsem svetu izhaja v okroglem številu nad 70.000 dnevnih časnikov. Samo v ameriških Združenih državah jih izide 21.950 na dan. Najbogatejši in najrazširjenejši list na svetu je amerikanska »Pensa«, ki izhaja za 15 vinarjev v 18, 20 ali 30 straneh na dan. Poslopje uredništva in upravništva tega lista je veljalo 30 milijonov, V svojih oddelkih daje »Pensa« brezplačne zdravniške, pravniške in vsakovrstne nasvete. Vsled velikanskega proizvajanja časnikov se je bati, da bo sčasoma zmanjkalo po-pirja. Nek ameriški list izda na leto 3 milijone 750 tisoč kron za les, iz katerega izdelujejo popir.
Srednje šole v Avstriji. Po statistiki od 1. januarja 1910. imajo Nemci v Avstriji 222 srednjih šol (realk in gimnazij), med temi je 13 šol utrakvističnih; Poljaki 75; Cehi 100 (1 utrakvistična); Srbi in Hrvati 7; Slovenci 7 (6 nemško-slovenskih); Ru-sini 9 (2 nemško-rusinske); Italijani 12 (1 utrakvistična); Rumitni samo .3 irtrakvi-stične. V Avstriji pride torei ena srednja šola na 41 tisoč Nemcev, 58 tisoč Poljakov, 60 tisoč Čehov. 61 tisoč Italijanov, 77 tisoč Rumunov, 102 tisoč Hrvatov in Srbov, 199 tisoč Slovencev, 375 tisoč Ru-sinov. V Primorju je za 19.454 Nemcev 6 sredniih šol. za 143.602 Hrvatov in Srbov pa samo ena. Italijani imajo tamkaj pet srednjih šol, a Slovenci (212.978) nobene. Pravica hodi pač z zavezanimi očmi okoli.
Krščanske šole zopet prepovedane v Makedoniji. Solunski vali, kakor tudi valija v Skoplju in Monastirju, so dobili povelje iz Carigrada, da se morajo na deželi zapreti vse srbsko-bolgarske in grške šole ter naj se nastavljene učitelje izžene. Učitelji smejo odpotovati samo v glavna mesta, v Skoplje, Mona-stir ali v Solun.
Kdo je izumil polko? Italijanski list »Mondo artistico« piše o tem sledeče: Služkinja neke italijanske gospode je prepevala neko pesem ter pri tem plesala. Gospodinja jo je nekoč pri tem presenetila, dopadel se ji je ta ples, pa jc pozvala služkinjo, naj ga pleše pred domačim učiteljem. Ta je ples kopiral. Kmalu se je ples vesele kuharice zanesel v slovanske kraje ter je dobil ime »polka«. To piše dotični italijanski list.
Zvestoba belgijske princezinje Klementine. Deset let sta ostala belgijska princezinja Klementina in princ Viktor Napoleon zvesta svoji ljubeznL Princezinja je hči pokojnega belgijskega kralja Leopolda, ki se je protivil tej zvezi. Princezinja Klementina in princ Napoleon pa sta ostala zvesta drug drugemu in po smrti kralja Leopolda sta se zaročila. Princezinja je živela več let v samostanu, dokler ni sedanji kralj dovolil, da se poroči s princem. Kakor se poroča iz Bruslja, je izvršen ženitveni dogovor med princezinjo Klementino in princem Viktorjem Napoleonom. Bivša cesarica Evgenija jc postavila princa Viktorja Napoleona za univerzalnega dediča svojega imetja, ki znaša 200 milijonov frankov. Med belgijsko vlado in princezinjo Klementino pa je došlo do nagodbe. Princezinja Klementina dobi z ozirom na ta dogovor iz zapuščine kralja Leopolda štiri milijone frankov v gotovini, vsled česar se ona odreče vsem nadaljnim zahtevam. Z že izplačanimi šestimi milijoni znaša njena dota 10 milijonov frankov.
Samoumor 80 letnega moža. 18. t. m. se je ustrelil na pokopališču v Lincu tamkajšnji posestnik F. Wallinger, ki je. bil star 80 let, z revolverjem v glavo. Kaj jo gnalo v smrt starega moža, ki jo bil premožen in je njegov sin ugleden zdravnik v Lincu, se ne ve.
19 letni zločinec na vislicah. V kaznilnici v Voliti so 15. t. m dopoldne izvršili smrtno obsodbo nad 19 letnim tiskarskim vajencem Dencker iz Olden-burga, ki je lansko leto umoril svojo starše in brata. Pred porotnim sodiščem je bil obsojen na vislice ter ga oldcnburški veliki vojvoda ni hotel po-milostiti.
Alkoholizem v Hrvatski in Slavoniji. Hrvatje popijo 500.000 hektolitrov vina v vrednosti 33 milijonov kron. Domače hrvatske pivovarno proizvajajo letno 100.000 hI piva, a uvaža se še iz inozemstva do 100.000 hI piva. Vsega piva se popijo v vrednosti 11 milijonov kron. Zganja in raznih likerjev se popije po gostilnah do 60.000 hI, a doma do 100.000 lil, kar znaša zopet 24 milijonov kron. Skupno so popijo v Hrvatski in Slavoniji do 70 milijonov kron na leto.
Ženski dom v Kodanjn. Na najlepšem mestu danske prestolnice so si danske ženo postavile dom, ki je vreden izraz njih stališča, ki so si ga priborile kot enakopravne državljanke.
Stavba je zgrajena v siogu gradu in je veljala 1 milijon mark — izključno ženski denar. V tem gradu najdejo svoj dom vse kodanjske ženske organizacije, zlasti pred 40 leti ustanovljena ženska čitalnica. Prostori so najkras-nejši v vsem Kodanju; knjižnica šteje 62.000 zvezkov. V V. nadstropju so sobe za prenočevanje danskih in inozemskih ženskih gostov, da se jim ni treba potikati po hotelih. V domu je ženskam tudi urad za pravne posvete na razpolago. Razumljivo je, da so ponosni »Ženski grad« otvorili z velikimi slovesnostmi. Pri blagoslovitvi so bili navzoči ministri, tuji poslaniki, zastopniki mesta in časništva ter najodlič-nejše drugo občinstvo, zlasti pa zastopnice vseh danskih, pa tudi švedskih in norveških ženskih organizacij. Največjo navdušenje in zanimanje je vzbudil
govor 90 letne gospe Zalile, ki Je bila mecl prvimi ustanoviteljicami žensko čitalnice. Podala je živo sliko o razvoju ženskega gibanja na Danskem, o bojih in velikih ovirah, ki jih je imelo dansko ženstvo, predno je prišlo do mogočnega sedanjega doma in političnih pravic, katerim ima biti krona volivna pravica za državni zbor, ki se jim naj-brže še v sedanjem zasedanju prizna. Kako majhni so bili početki danske ženske organizacije, pojasni govornica najbolj s tem, da opisuje, kako se je v prvi seji čitalniškoga predsedstva pred 40 loti vnela huda debata radi nakupa petrolejko, ki je stala — 1 K. Uspehi, ki so jih dosegle danske in poleg njih skandinavske in finske žene tekom pol stoletja so toliki, da jih more zanje zavidati vse ostalo ženstvo starega in novega svota.
Bog povrni l
Vsem, ki ste našega preblagega očeta ljubili in spoštovali v življenju in jim dobro storili v smrtni bolezni, — vsem, zlasti vam, dragi Vrhničanje, ki ste skromnega moža izpod slamnate strehe tako častno spremili počivat, — vsem, ki ob grenki ločitvi čutite z žalujočimi -: stokrat Bog povrni!
Vrhnika—T.......... *>	1'10.
Dr. Mihael Opeka,
3178	c. kr. realčni profesor.
O/ermvalloz
železnato Jiitia-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odtikovanie in častni diplom n zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
auiiftvi Ji
Večkrat odlikovan:
Had 7300 zdravniških spričeval.
g. in kr. dvorni dobavitelj |
- - TEST-Barkovije. ===== Ol
Za slabokrvne in nrebolele
je zdravniško priporočano---—
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) fi-anko Ii 4>— BR. NOVHKOVIC, Ljubljana.
. - . * k-, i. }	i a.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. oktobra.
Pšenica za oktober 1910 ....	10 57
Rž za oktober 1910......7 86
Oves za oktober 1910.....5 47
Koruza za oktober 1910 ....	5 65
Čedna, inteligentnejša
deklica
14 let stara, želi priti kot
v boljšo tryovino na deželo. Dopisi poštni predalček štev. 38, Ljubljana. 3182
okolu 300 glav se dobe vsak dan do 10. ure
English lessons.
Dalmatinova ulica 7, Il.nadstr.
Zahvala.
3167
Ker nam je nemogoče, zahvaliti se osebno vsakemu posebej, izrekava tem potom za neštevilne dokaze dobrodejnega sočutja povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naSega ljubega, dobrega očeta in tasta, gospoda
HeNmuth Mannchen
posebno pa vsem, ki so izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku ob mrtvaškem odru in pri pogrebu, svojo najtoplejšo zahvalo.
Kranjska je postala dragemu pokojniku druga domovina po izredni ljubezni do soliudij; prosiva torej, da se niu ohrani časten spomin.
Vevče, dne 26. oktobra 1910.
Herman Diehler in soproga Ana roj. Mannchen

«a
Maroîajte „Slovenca
■ ■


Mefeorobgicno poročilo.
Višina n. moriem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Stalne op*V baro-lovanjAJ melra
1 v mm
I empe-raiura
po CeUliu
Vetrovi
Nebo
ms
5 ï g
> 3 £
a _ C
27 9 zveč. 7. zjutr
28
I
2. pop
741 2 I 80 I si. sever 740 0 5 9 I «L jzah. 739-2 9 8 i brezvetr.
oblačno
del. ob!7
dež
00
Srednja včera|šn|a temp. 8 0' norm. 8 31-
v poljubni množini od 50 kg in višje vedno v zalogi v najboljši kakovosti. 3169
Cena K 1'20 za 50 kilogramov pri večjem naročilu K 1*10.
Helena Strupi. Žablak 11.
♦ v
ISO
se da v nalem ali proda v Mengšu
št. 144 z 4 sobami, 2 kuhinjama, 1 kletjo, vodnjakom hlevom in skednjem. Lep vrtič in 1 oral zemljišča pri hiši. Ceno pove prodajalec Josip Prusnik v Kamniku. 3160
	IRIITTMI	F 1? urar.prva naiveqa domača , rr^,« II ■'<§>'
IKPJiF ) & j - Brilj'ônfi jbo nitki ■ četi i. . •	exportnatvrdka ur,zlatnine ..i l\l . ¿mm ■jabljana Mestni trg in srebrnine baštna fovarna Ur V Švici. Ji '^¡p	
Telefon Sten. 100.
Prevoz pohištva vsake vrste
za november termin obavija točno in ceno
spedici jska MM „
Dunajska cesta 33 (L ljubil, javno skladišče).

Kurzi efektov in menjic.
dne 27. oktobra 1910.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar
—julij...........
Skupna 4-2°,<0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 3 Va°/o • Ogrska zlata renta 4°/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/o . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista ........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rubiji...........
9280
9280
9040
9640 11525 9280 8245 11110 9145 8075 1865 66450 2475 11757'/2 2351 1910 9480 254'/4
Joni SMET'
vabi slav. občinstvo na izbornc krvave, riževe in mesene
KLOBHSE
ki se bodo dobile od sobote naprej. — Ob enem priporoča najboljši ljutomerski mošt.
Sc priporočata velespoštovanjem
Union fn Ivana Gone.
sprejme fakoj v frjjevino z mešanim blagom pod j.ko ugodnim pobojem Ivan Vidmar, Crnivrh nad Sdrijo. 3144
St. 33.191.
3152
Pri mestnem magistratu podeliti je za tekoče leto dvajset povodom praznovanja 60 letnice vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva osnovanih ustanov po 100-- kron.
Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli obrtniki ljubljanski.
Prošnje za podelitev teh ustanov vlagati je tuuradno
do 24. novembra letos.
Mestni magistrat.ljubljanski,
dne 22. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
SaEiaaBacanDDDDaaaaaDDDDDaaaDaaDaDODDcsDaDoaDaDDaaaaDaaaaaaDaaaaDDDa
S a a	....................□
D D
a
I
s
o
D □
□
a
a □
n □
□ □ □ □ □
a a
a □
□ □
D □
a □
a
a □
l
Za gostilno s hotelom u Celovcu se i££e zaneslfiu
najemnik
Pismene oglase pod naslonom „Celovec" sprejema uprauniStno lista
3145
apopoaaDoaoDoappnoanaaaaoaoaaaaaaaaaaanaaDoaaaopggogaoaaaaaooaaana
X
II X
X
H X
m
XSX@XHXHXdX@XSX@XHXHXfflX@XlXdX@X@X
Modni salon
g Ivane Schiller, Sv. Petra cesta. štev. 31. g
® priporoča (kot bivša mnogoletna uslužbenka klobučnega oddelka Henrika Kenda) ® g lepo in ceno izbiro, damskih, dekliških, otroških klobukov, finih modelov in čepic, jjgj
gg :	Žalni klobuki vedno v zalogi.	: ^
X J	Popravila sc izvršujejo točno in ceno.	: X
Hi 2726 8	g]
XHX@XSX[SX@X[lX@X@XHXHX@X@X[i]XHX!»XHX
!F
H. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija
•M
J
za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. H iS*— MEMIglMsasagsagllgljBfeaaaasg^nJi
Štev. 774I V. u.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1911 nastopno razglaša:
1.	Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1888., 1889. in 1890. rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj sc je zglasiti b zabeležbi
tekom meseca novembra 1910
pri vojaškem uradu mestnega magistrata, v „Mestnem domu" 1. nadstropje
2.	Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3.	Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi in pooblaščenci.
4.	OninC ki hočejo eno ali drugo v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarija ali februvarija 1911 pri omenjenem mestnem uradu, najkasneje; pa na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji.
5.	Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo, pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6.	Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zglasiti.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičiti z izgovorom da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in sc kaznujejo z globo 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. oktobra 1910.
Namestnik za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljenega c. kr. deželne vlade svetnika:
3127 3
Voncma 1. r.

Krasne damske klobuke
kakor tudi za deklice in otroke najnovejše mode v največji izbiri po zelo ugodnih cenah priporoča
modni salon P. Magdi č,
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3012
ctKiwamift!«
Št. 33.041.
3123
Ustanove za mestne
Pri mestnem magistratu podeliti je cesar Franc Jožefove jubilejske ustanove in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K. Te ustanove namenjene so onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev teh ustanov, katere je izplačevati dne 2. decembra, vlagati je tuuradno
do 20. novembra letos.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik:
Laschan.
■
Za žene in dekleta
je lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 40 let obstoječi gvantni trgovini. R. !Hik!aiac, Ljubljana Stritarjeva ulica št. 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto.
Zeleznato vino
0
h
8
iekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
Z novim letom 1911 se odda v najem jako dobro vpeljana
blizu tovarne, v kraju, kjer je veleindustrija. Natančnejše v od-vet. pisarni dr. V. Schweitzerja v Ljubljani.	3078 3
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in porabo vrta v 11. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam.	2910
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini K.KfliklaHC.
Ljužiijapa, Stritarjeva ulica S
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
f
c
-1)
Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662
IF
sivo in rdeče
HE
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
Brezharono, rumeno in mjaoo za parkete ali polikane tla priporoča o Skafijafa po en, pol in četrt kg ali prosto
= hdolf HHUPTmHnn =
prva kranjska tovarna olinatih barv, Krnela, laka in stek. klela
Najvažnejše fvpflD .	popolno čisto in
je, da se kupi JJ^l yč> in p Lili brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
w
Anton Sare v Ljubljani
Selenburgova ul. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti glavne pošte) po sledečih cenah: K 168 Puh siv i2 kg po
Perje 1/2 kg po .
2-50 335 4-20 585
bel
K
5'25 625 6-75 835 10 —
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2554 1
Od 28. oktobra do 28. novembra t.l.
sledeče:
špeh, slanino I. vrste kilogram po K 1-84 II. i»	11 1? 11
1-72
i» »i
meso
»»
salo
I. L II.
i»
Ii Ii Ii ti
„ i, 1-84 „ ,,l-92 „ „WO
Prodajalna i» Šolskem drevoredu Jakob Jesih, mesar v Ljubljani.
lini mlin v Domžalah
ončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon Interurb. St. 120.	Telefon interurb. St. 129.
Priporoča pšenioio moko izurstne kakovosti, otrobe fin druge mleoske izdelke.
			
	'. '■'.■;'V'';•.: !:',>.;,V;-'"t i-'.'. ^V-'■•:'	•' '.• '•/«•'•* ' . c/"':'--.; ¿».V'.-.	IÉWS^^V* ■MBBWML S^^MlW ifflsSM
. ■ Mß ■ ■ ■ :	1 , • I-4'•
zastopstvo in zaloga v Gorici:	: Feier Gruden & Komp.. Sioini ira S. ¡j
	
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
,Narodni dom" CELJE 0raSka CBsta 22.
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na višj'h dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sad|e s\eže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zfgotavljarn točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, droben po 1*40 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
J_1_t
Suhe vence in trakove **
se dobi v največji izberi in najcenejc pri novi tvrdki
0. JEZbRŠEK
(prej K. Recknagel)
Mestni trg 24.
Velika zaloga perila in modnega blaga.
f
:
3103
se sprejme pri občini Zagorje ob Savi Začetna plača 800 K, službena obleka in prosto stanovanje. Prednost Imajo bivši orožniki in oni, ki so že bili v taki službi. — Prošnje naj se vpošljejo do 15. listopada 1910.
Županstvo Zagorje ob Savi.
Franc Weinberger
3136
ž pan.
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942	ulica Št. 6.	1
. ..................umi
Takoj se oddajo v najem
prostori
za
«šarilo, gostilno in trgovino * Sp. šil
Na jako ugodnem prostoru v sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji iz proste roke. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca*. 3111