Posamezna šte^cilKet starte 1 Din, Leto IV., štev. 139. V Celfu, čefrtek due 7. decetnbra 11922. Poštnlna plB&ana 9 gofsvim. I^E ^^B ^^^1^ ?/? velikeiuv; preseiieeenju, ki ga je povzrocil nenn- den padcc dinurja, v zagrcbšklh gosoo diirskih krogm. Ce se razgovarjajo v Bcogradu z velikiini privr^dniki, ki pri'hajajo iz Zagreba, ali tudi z drugimi inaiiJšiTiii, so presentee r.i nad vclikün raziockom mcd ra;:po!ožen;i' v Zfigrebu Ln v Beogradu. V Zagrubn vlada naj- skrajneiši pesimizc:n in v vseh pugovn- rih se čnti nekako nerazpoloženie. da edo nevolja — v Beogrnuii pa veselo ruzpoloženje in zaupanjo v naso valuto in v ZTTiožnosti cxseb (zlasti »fmanenesn 1 ra^natelja«), ki so poklicaui, da vodijo j finaneno politiko naše državc in skrbijo, j da sc nase gospodarstvo čini u^od^K.'jsc ¦ razvija. ; Dva laka iliicv. . . .i/.^ovonii iu / ; željo, dobiti točno in |)ravo infor.maci.io, : prcživeti v Re.offradu, uplivata osvcžu- jočc na omcKa, ki! ni /c ab ovo naklonjen ZÄgrebskicmu pcshnizmii in ki sc nc vda i nevarni resignaeiji. Večkrat sino 2c po- j vdarjali, da vpliva nezaiipanis v dinar, j ki vlada v Za&robu skoro sp'osno, na ! naše skupiio icospodarstvo ovirajoče in j da je najvažncjsi predpogoj. za okrcpi- j tev nasc valntc, da iniarno ncoincjcnn ( zaupanjc do te valutc. Lc ponuiiukaiijc1 I zaupanja je povzročilo, da so xaga dejstva ni v Bcogradu pra^- ;ui beseda, kar kaže dejstvo, da se je ta.Tiiošnja Industrija in trgovina tako ?»- w»-i.,. ix.ikor bi bilo 10 zbolišanje m j dviganje nrieakovati ze v najkrajseni 1 časn. mora nova d'jvizna naredba kolikor mo- j L(>če iiiiro izdati, da se ne bode na vc- selo razp'ölozenje nad \ rcdjiostjo nase valute neugodno vplivaio. Tudi tarn so innen ja, da je trenotno ex-lex-stanje 1 nevzdržljivo in nmogi so ninenja, da je to stanje delorna povzrocüo zadnji kurz 1 dinarja- Na kompetentnorn mestu se j nam je zagotovilo1, da stoni nova narea-: ] ba v najkrajšem času v veliavo. Nndila se nam je priloznost. da >tno . zvedeli nekaj 0 tei novi naredbi. Kolikor j vdnio, se namerava, ia se devizni pro- 1 met v; državi1 pros to razvija od batike do | banke in od trgovine do trgovine, pro- 1 | met deviz in dinarja v inozemst'.0 pa j bode, kar tudi pri dana.sn.iiii razmerak 1 drugače ni moicočc, še nacUiljc r.abra- j njen, vendar se bo dovolüa neka olaj- 1 sava. Kakor vse kažc, se bode sedrmjr I sistcTii državnc.^a devizne.^a rnonopola ] nckoliko olajšal. Tudi sistern deviznlli dovoljenj se bode spr^monil, vse po- stopanje bo ¦.'cduost:ivnejSü iii !iitrejSe. Da se iztdjiiči vsaka /loraba, .se name- i rava razpustiti deviznc odbore Nurodne ¦ banke in na njiliovo mesto postavld j mešanc komisije, ki bodo scstav-ljeneiz zastopnikov bank, trsjovskih zbornlc. | ; b(yrz, izvoz-iiičariev, Navodac bar.l z r.. : i jiajvišjili krajeviiih apravnih oblasti. Cc ; se bodo sestavile take uio:-¦¦'•* ^-fwisr- je. je sicer še vp7'ašanJL\ Da .se padec dinarja zabraui ne samo s paimetno devizno in iiiiančno poliliko, ampak tudf pospeš) z iispesnimi gospo- darskimi naredbaml *.ijog;i dvig, se bo iistavi'l vsak uvoz gotovih vrst blaga, katcrega imanio v naši državi nc samo dovolj, amipak" kakor n. pr. v tekstilni branži. celo prevec. Ta uvozna prepo- ved bode vel'jala za vse inozemsko bla- so, ki ni bilo n-aroeeno prod: 10. novem- brom in do 1. januarja 1923 ni prekora- eilo našc državne meje. Druga listn bo- ue 'Obsezala blago, za katerega bo uvoz le delorna prepovedan ali' pa prost. !Vn- sprotno se bo pa povspeševal naš izvoz z vsemi sredstvi, kar jih Ima država na razpolaso, da euva ta-ko dinar in posta- ne naŠa trgovska bilanca ugoüpejsa. Vse trojne liste bo izvršrla posobna intenrv („Nl.U.U.I.i :v..,'-.>..rogIasiJa, da ostanc zvesra V'iclovdanski ustavi in da odklanja so- debvanje z vsako stranko, ki bi zalitc- vala revizijo lustave. Cuje se, da sc ne- kateri pristaši stranke pogajujo z bio- kaši, taka politika kolcbanja mora pre- r.ehatf. Klub naj se odloči na eno-ali1 clm- go st ran. Za mhiistrom Pribieevičem 3c pov^e! besedo Davidovič. V svojervi {Covoru je povdarjal, da se je strogo c>r- «w»«ag» mann........mmniMiiin.»........¦'¦ - ¦' ] zal prcdpi-M,, ^^.v,^,,,, ouij.,.\i /- Mc j 12. oktobra. Razgovarjal se je sicer z i odposJanci huvatskega bloka. a pogalal se z njimi 11 i. Tudi radikale! so sc rar- govarja'Ii in Pašič je pozval k sebi dr. Korošca. Njegovi poskusi so' bili v stv«- ri delo za očuvanje in ojačenie dosetTa- nje koalieije. Govoruik je naglasü. oa on in demokratska stranka ne morura sodelovati pri nobeni akeiji, katere cttj bi bila revizija ustave. Njegov namen je bii iaciti in nc nišiti pozicijo onih, ki na] cüvajo sedanje ustavno stanje. Mins'cr notranjih zadev Timotijevii: je povdar- jal, da nihče v stranki , nc dvomi o ?o- ialnosti predsedmika.* ter je stavil prea- log: Klub sklcni, da se prekfnejo vsi razgovori'.s hrvatskim blokom. Pri r>ij- poldanski $$\ je prisostovalo 84 članov. i Prvi je govoril Života Lazarcvie. ki' te nastopil proti razgovorom s lirvatskmi biokoni. V istem smislu je govoril m!nj~ stcr Svetozar Pribioevic, Za njini sta ! govorila poslaiica Pešič in Angjclinovic. Zadnji je stavil predlog: Klub prcpuSca svoiemii' predsedniku iJroste roke sa nadaljevanje razgovoruv s hrvatskrm blokom. Seja sc danes nadaljuje. Vlada demisijoiiirala. Onte 4. tin. je predložil ministrski predsednik Pašič kralju demisijo ceüokupncgja kkbineta. Takoj po eni uri je bil poklican na dvor predsednik narodne skupščiric dr. LuKv uič. Kakor sc doznava, ni predložil iio- bene osebnosti, katcri naj bi sc povcrtla sestavn nove,c,:i kabineta. Naža vladna fcriza in odnošaji z Ita- Iijk>- Ministrska kriza je vzbudila v J?i- inu razočaTanjc. ])oseb;io zato. ker ic slo za sestanck Miissolkiiia z NinčiCcm. Italijctni so si obctali od sestanka, da feo pristal Ninčič prott koncesiiam v so- limskeni vprašanju na italiii ugodno re- vizijo' rapaHske pogodbe glede Reke m Zadra. V^ splošnem je italijanska }av- nost popolnoma neoriientirnua glcde be- ograjskci krize. Alacedanska vstaja v Bolgari.ü. Oe- nerai iProtoperov je zavzcl \ družbl s Todorom Aicksandrovim in 15 tisoJ maced'onskimi emigranti: Custendil -ni vse čustendiisko okrožje. Uporniki so izvrstno olwrozeni, strojnice in topove so doibili' od Kemal-pašc. Zvcze1 s Sof!>o so prekmjene, nad tnestom je proglaSc- 110 obsedno stanje. Jules Lemaitre: Eralji. (Daljci »Da, cc pornislitc nato, se morate saniega sebci prcstrašiti. Zakaj, zato. ker vaša volja in vaša sodba nima z;j- naj nobene -oporc. Kraüjcva siužba je tako tcžavna in odgovoma. da jo nc moretc dobro opravljati. čc n ima tu r;iz- svetljeaija od zgoraj.« «Pravicoljubnost, .>postovanjc osc- bc kot eloveka in ljubuzcn človeškega rodu so ml zadostne luci'. Pri tej luči bodein vidcl in tudi lahko dcla!.« »Kaj höcctci toraj storiti?* »Vstvariti hočcm sociialno slanjc. ¦ ki bo oinililo trpljenje posameznika, za- to treba zmanjsati neenakost pravic.« »AH mislite, da se trpljenje lajša z zakoni in naredbami? Ne zmanjša ga iiiti okolisčina, če ima Olovck vsega v i'/obilju, vedno se pokaže nova vrsta trpljenja. Pravi način vladania je vodrti liud'stvo po volji božji, ki vzdržujc red, ik> katcrem vsak na svojem mesti; ubn- jra in dela prostovoljno zi svojo večno : blažemost.« ! »Jaz mislini na- življonje delavca- | rudarja, ki preživi dvanajst ur pod zem- j iio in zasluzi ravno toliko, da ne pusti umretr lakote ženc in otrok. Mislim se na dmge bcdiiejSc... Prvikrat v živ- ljenju sem varn od-ni v;-.-,-w,> p'^ljenjc. Vam1 nc ugaja?« »Mi'dva nc govoriva ustegu jezika, siiiiko mo.i. Lahko bi .sc razgovarjala dolgo na ta način, ne da bi se razumu- la ... To je nekaj čudncga. Bili ste do- ber sin, živeli ste resno v mladosti, nik- dar nisem imel vzroka, da bi' vas ka-rai. Sedaj pa je nekaj mcd nama, kar naju loci. Jaz nisem kriv. Vaša vzgoja mi ie delala velike skrbi. Stremil sem z vso silo, da bi vzgojil v vas. bodisi z beri- lorn, bodisi z vzgledom, kraljevsko du- so. Dali ste se voditi, niste bili nepo- slusni; toda. vsaki .dan sein bol.i until, da se oddaljujute od rnene ...« Starček ic utflmil. V motnih oech 1 nii je zablestcla solza. prcmajhna, tra bi tekla po lieih. Hcrmana je omehčala, Postal je zinedeii, odgovoril je očetu: »Dragi oče, bojim sc, da v ten? po- govoru uisem izrazil pravilno svojih inisli. Vidite. kako sem zmeden. Vi im«a- te prav, delovanje pospesuje yera, u- I pam doseči mir. kakor ga obl.tublja e- ! vangelij ljudem dobre volje.« j Pokleknil je pred očeta in prosiJ: »Oce, blagoslovite me ...« Ko se je Hei man vrnil v svojo so- bo, je bil sam s seboj nezadovoljen. Kaj ga je napotilo, dii je očetu pripovedoval stvari', katcrilj ne mara slisati? Ka'kSna slabost ga je nagnila. da ie zopet za- nikal, kiiT je ravnokar izpovedal? »Skilbo sc ZTiam premagovati«, je jezno godrnjal. Oči so inn obstale» na stari slilki, obešeni nad njegovo pisamo tnizo. Biij je por-tret enega njegovlti prednikov, Hcrmana II., ki je umorfl svojega brata, katerega se ie hotel iz- nobitj, /'Sstrirpi! svojo prvo žcno, da bi sklenil zatkon koristnejši: za državo in povzrpčil krvavo klanje med sestrada- n:imi podaniki. Vcljal je za veli'kcffr. kralja. Z:če bi jaz imel cnergijo tega okrutneža, da bi hotel nasprotno, kar je on hotel.« Herman je gledal slika, bila um ie opomin za vse, česar sc je hotel ogPbatr: prevzetnosti, surovosti. krvoločnosti. Se bo-lip mogel on, zadnji potoniec tega rodu, razlikovati v tej toCki ne samo po okusu in izobrazbi, ampak tudi p^o svo- jem. nwsljenju od nasilnih orednikov? Vidi'l je svoje preteklo življenje v posaimeznih slikah. Nlegova mladost brez Ijubczni, lc stroga vzgoia. Kako je .iokal, star oseni let, ko so ga oblekli v imiformo gardnega jastnika! Videl je. kako ga ie udarvla težkri nika nčetova ta dan. Sta ga li i.;iibua ;.ice in :naii/ Mo- goče. Sarn ni' vedel. Zdelo se um je, da ga je ljubil samo eden. staii protesor niarburške univerze, dober, prijazen. boječ, ki je trepetal kakor listie na die- vju, kadar se je, prikazal krali med po- ukoni. Učil ga je grško in rimsko zgo- dovino, katero je poslušal kakor prav- Ijice. Herman sc je spominial. da je jo- kal vsled navdušenja nad Harmodijcm in Aristogitonom, nad Orafchi. Sparta- kom, ghijcn je bil nad legcndo Viljema Tela. Zakaj so mu od pouka starega profesorja po tridesetih lcti'h ostala v sponimu ravno ta Prnena? Domislil se je. da je nckega dne izmaknil i/ profesor- jeve knjižnice knjigo, ki ie oopfsovaTa čudovtto deželo, brcz revežev in boga- trnov. vsi prebivatei so bili pastirji mt Straa 2. »NOVA DQBA« ^-v. 139 Rusija proti svobodi niorskih ožiu. Komisija za morske ožine ie imela pr\ro -ejo 4. hu., katcrr sta prisostvovali tu- d'i bolgarska in ruska delegaeija. Čičerin ie v svoji izjavi pokazal veliko nesprav- Ijivost. Povdarjal je, da bi Rusija oli- zalovaia, «ko ne bi ničcsar fpripomogfa k temu, da se vsa sporna vprašamja re- šijo. Kaže sc pa vse, je nadaljevLil Ci- eerin, da se bo morala Rusiia zadovo- l.iiti s tern, da doseže uastopnc smcrnl- ee: Ravnopravnost in vpoštcvanje Ru- sije in njonih zaveznikov glede stališen in pravic ostalih držav, ohranitev infrii ter variKxst ruskega ozemlja. in zavez- niškili republfk Rusije. rešitev vpraša- nia gospodarskili odnošajev do drugih držav. Glede vprašanja morskili ožin pa zahtcva ureditev normalnih prometnih razmer, v Bosporu. Marmarskcm niorjn in v Dardanelah. Za ohranitev mini na daljncm Vzhodu in varnost Carigrada rnorajo biti Dardanele in Bospor v rnir- nem času in v času vo.iskc absolutno zaprti za vo.ine in oborožene Iadie ter za vojaška letala, izvzemši one Tureije. Oba preliva sta last turskega naroda in turška vlada bo mogia morske ožinc m Marmarsko morje braniti le tcdaj uspc- šno, ako sc ji izrecno da pravica, era sme utrdi'tl to obal z vscmi sredstvi moderne vojne tehnikt1. Ceijske navim»« XL SEJE CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA due 4. decembra 1922. .- Seja jc bila napovedaua na pol 6. uro, a je niogel župan dr. Hrašovec konstatirati sklepčnost šele ob d/>7. uri- Svojo od'Sotnost so opravieiÜ samo štir- ie obč. odborniiki, uočim so drugi zoipct pokazali, kako malo jim je do stvarnega dela. Zapisnika zadnje seje se odobrita brez debate. V imenu pravno perzcnaluega od- seka poroeata obč. odbornika Mravljak in dr. Kalan: Prošnje /n enkratni r?a- bavTii prispevek vseh mestnih 'iislužben- cev se -bode* resile skupno s firianinim odsekom, ker obremenijo, ako se jim u- godi, mestno občino za najmanj 300.000 K. znesek, ki v proraeunu ni predviden. Dovolijo se nekateri poviški honorarjev nekaterih mestnih uslužbencev. V domov'm. zvezo se sprejmejo: stre- žajka Ana Lubcj, trffovski potnik Hugo Riipschl, medicar Rihard Kranpner in Marija ter Ana Kanczucki. Domovinslta zveza se zagotovi proti predpisanr tak- si Josipu Pollandtu, uradniku Hrvatske - štedionice. Prizivu kavarnarke Helene Krušič radi naloženc denarne globe 500 Din, ker ni pobirala nočnega davka kc na podlagi naknadne ugotovitve dejan- skega po'lozaja ugodi ter tozadevni otf-' lok mestnega magistrata razveljavl. Poročilo odseka za občiiiska pod- jetia. Poročcvalca obč. odbornika Re- be k in Qobec: Bilanca mestne plinarne za leto 1921 izkazuje 387.840 K defrcita. Celokupni ipri-manjkljaj tega podjetja pa znaša do konca leta 1921 813. 844 K. — Novi dvoplinski sistem dobro deluje- Celokupni stroški preureditve plinarne dobru To da stari ueitelj, ta blaga in dobrosrčna duša, ki ga ie tolrkrat pe- stoval med ponkom na kolenih, je ne- kega due odšel. Herman ni znal zakaj. Spomnil se k> na vstajo, katero je gledal skozi okno ... Grdi raztrgani mo- žjd so nosili erno zastavo .. NaenkTat so počile puškc in možje so oopadali z velikimi odprtimi usti, nekai žer. je bilo ranjeni'h, druge so krieajc zbcžale. Kra- Jjevi otro'k ie začel jokati in ie vprašal: «Zaikaj so ii'h strel.iali?« Njegov vzgojitelj pa ga ie potegnil dtoč od ok- na. iPozncje je odšel v Heidelberg, kjer je štikliral filozofijo. Odtod se je podal v Pariz, kjer je živel inkognito, da bi bolj spoznal življenje. Princ ne more živeti, kakor prmc med vrvenjem Ijud- stva. Spoznal bi ljudi samo na pol. Lju- bil je Pariz, to veselo ironično mesto. Poroci'l sc ie s princezinio, s kate- ro jc sklenil zakon iz naciionalnih in di- iiastičnMi nagibov. Vilhelmina ie bila le- pa, izobražena, krepostna, v en dar se je zdelo, da nc ljubi svojega sonroga res- nično. Med njenimi znacaii so vladale p rev el ike razlikc. Naslonjen na mizo, glavo podprto z Tokami, je šepetal: »Frida! Mala Frida, kai bi bilo z menoj, če bi tebe ne imel?« znašajo 1,318.781 K. Tozadevni racuni se odobrijo. Odseku sc naroči, da ?n- ventarizira ves v obratu sc nahajaioci materijal ter stavi \- prihodnji seji prec-- log, kaj se more kot nepotrebno prodatt. Sklep radi žigosanja clcktričnui žarnic sc kot neizvedljiv Tazveiljavi. Pivovarni »Union« sc dovoli prenos clcktričnejra to-ka v novc prostore. Onini dclavcem dektrarne, ki izmenjavajo sainpinjojie na nevarnih mestih. se dovoli stopro- centno povisanjc mezde za čas tega dela, kt se pa sme vršili samo takrar. ako obratovanje počiva. Na Cilavnem trgu se xnontira na (Jollitschevi hiši šc ena električna žarnica. Putnik-Putniku- vicu &Li dovoli prenos clektričncga toka v novo podjetje za sltičai, da obrtno nadzorovalna oblast nc dovoli več elek- tričnega obratovania v OlcdališJd ulici-. V klavnici se uredijo nekateie perzonal- nc za-devc in lionorirani^ nudurnega dela. Stavbeni odsek. Poroccvaiec pod- zupan Za'bkar. Usnjarju Jcllencu se od- kloni: prošnja za skladiscc surovih kož v bližini njegove trgovinet Preizidava prostorov na Ljublianskt cesti v trgov- ske lokale se Fr. Kostomaju naknadno odobri. Podjetniku Kiirbiscim se naroči. da svojc barake ob Benjamin Ipavčcvi lilici v smislu sklepa svojecasnega nem- škega die. odbora ta'ko.i odstrani, dast- vavno obč. odbornik Ogrrzek njegove lesenc kolibc pray toplo zagovarja. — Sklene se premakniti projektirano cesto mimo industrijski'h podjetij ])ri Sp. La- no vžu. V imenu rinaneno gospodarskega odseka poroča podžirpan Žabkar: Koln jugoslovaiiskih sester sc dovoli enkrat- na podpora 1000 K za obdarovanje rev- nili otrok naMiklavžev večer. FalsKl eiektrarni se dovoli napeljava električ- negu voda preko Žimjakovega posestva proti. igotovi najemnini in reverzu, da prestavi elektrieno napeljavo na lastre stroške v slučaju, da rabi mestna obeina zemljiščci za razširjcnje nicstnega poko- paiisča aü pa v stavbene svrhe. Za iz- važanjc fekaüj od strani mestne obeine sc povi'sa tarifa od 40 na 50 K. Dovolijo sc se nujno potrebne adaptaeije v prej- storvh drž. policiie. JJo rešitvi nckaterih mani važnih zadev zakijuči župaii ob #10. uri obe. sejo. Tekoin 14 dni sc skličc1 proracun- ska seja. Pogreb pokojiiega okr. sodnika dr. Franjo Lipša je pokazal. koliko Ijnbcz- ni in spoštovanja je užival pokojnik v vseh narodnih krogih celjskih. Prüc* hiso žalosti mu je zapel združeni pevski zbor »Vigred se povrnc«. Pogreba so sc lideležili vsi zastppniki državnih iM*ado\- in raznih korporacij celjskih. na čelu jim g. predsednik okr. sodišča dvorni svetnik dr. Kotnik in vla^dni svetnik g. dr. Zužek. Pred vozom s krsto so ko- rakali bratje Sokoli, v ogronincm Ste- vilu so bili navzoči pokojnikovi Sta- novski tovariši iz Cel.ja in iz sos'i'dujih • krajev. Pogreba se je iideležilo tu#i več pokojni'kovih gimnazijskih tovari§ev. V lepih, pretresljivih besedah se je posto- vil o'b odprtcm grobn od pokoinega. to- variša podstarosta Celjskega SokoU br. dr. Milko Hrasovec in poko.inikov rojak in tovariS iz gimnazijskih let g. kapia-n Saigaj. Pevci so mu zapeli zadnjo zalo- stm'ko — in legcl je k vcCnemu poiitku mož svitlega značaja, ki ni poznal nik- dar omahovanja, ki je sredi trde?a živ- Ijenja. ki ga je spremljalo od z'-bei! do groba, ostal zvest sebi in ide^tom, ?a koje je v mladih svojih letili jrorcl in živel. Ohranimo mu vsi, ki smo ga po- znali in ljubili, oni Tcpi snorn"n, ki je vreden njega, ki smo ga sredi clela pre- rano izgubili. Nai bo spostnypni narod- ni rodbini, ki ie z njegovo izgnho težko prizadeta, v tolažbo zavest <^ nam vsem ostane snomin na njeuovo ideaV no delo in njegov solnčno c'st- znaCfai — večen. Počivaj mirno zlata du^a! Mali priročni žepni koleö,?rrek in veliki stenski koledar, ki pr'"?^ oglase celjskih narodnih tv-rdk, iz;^^ v zalozbi Zvezne tiskarne v Celju. Onoz^rjamo na to našc narodno občin^tvn ;*i vsa narodna podjetja, da se ne jv-en-glijo 7. nnkupotn drugih sliCnih j/c'o'Vr.v Naro- cila za kotedarček sprejema 7v/»ma ti- sVarna v Celju — kamor 1>- A-i-1: -^rigla- siti inserate. Ponovno opozarjamo wa rOspo- (Jarske kroge na predavftnic o :v:-;naCc- nju davkov, ki se vrši v JetrtcV dnc ?. tm. ob 8. uri zvečer v ninli dvomni Na- | rodncga doma. Predava g. daveni nati- ii'Pravkelj Zagar iz Ljubliane. Na prec-- metu predavanja so interesirani ta?co trgovci, obrtniki, vsi hrsni poscstnikl in I finančniki, kakor sploh davkoplačeva*- j ci obče ter je vse v lastnem intercom I vsakega, da se tega predavnnja udele?-i. Stranke, ki šc ' niso poravnalc na- jcinninskcga vinarja in vodarinc za leto 1922, se opozarjaio, da isto store naj- kasneje d»o 10. tm. Celjsko pevsko društvo naznanja vsem svojim clanicam in člaiiom, da oct- padejo od danes naprcj vsc pevske vä- ]e, ker so aijcgovi člani večiidel vsled raznih piireditev in pa poklicnih poslov zadržani na rednem obisku vaj, na dn?- gi strani pa ravno v sedajnem času p»- dajo razni prazniki na dneve. ko hi se imele vrsiti pevske vie. Prihodnja pev- ska vaja se bo objavila v Novi Dobl. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedelio dne 10. dec. cb 3. uri popoldne v gostilui pri mostn Jia Brcgu v posebni sobi (Afrika) svoj redni obeni zbor. Po običajncm spore- du se vrši pre-davanje o tiajboljsi ce- belni pasmi. Prcdaval bode g. Josip Ko- si. K o'bi'lni udcležbi vabi odbor. O prepovedi prodaie tobacniJi izdel- kov po gostilnah in kavarna'ii sc cuje mnogo iipravičenili pritožb, zlasti iz dc- žele. Nekdaj jc bila navada, da ie bila trafika v gJavni gostiini ob državni cc- sti, gostilne pa, ki niso imele javnc tra- fike, so imele vsaj takozvano domačo hišno trafiko za svoje goste. Vse to je sedai bistveno drugačc. Zunaj po va- seh imamo nešteto potrebnih ali Jfe bolj nepotrebrrrh gostiln, so manjšc vas>, kjer je po pet gostiln, povsod sc toes vino, nikjer pa sc ne dobi jedila, za to ni časa ne volje pri gostilničarjih. Tisti pa, kl t)i se peicali s tern, pa se ne niorejo, ker je gostiln preveč in ne more obsto- jati nobena dobra gostiina vec, kakor so nam samo šc v spominu ocl nekdaj. Isto tako ni v gostilnah navadno več trafik, te so bog zna kje v stranskih hišah. K vscmu temu pa jc prišla sedaj šc pre- poved, da gostilne nc smejo prodajati toba'ka. Zeleti bi bilo, da pristojnu okr. glavarstva. malo bolj strogo prcštejejo ^T^zrtc nepotrebne RostilniŠkc konccsije ter se pusti le take, ki so res potrebne in kaj vrediie. da se nc bomo v samm nesnažnih špclunkah zastrupljali. Oo- stilnc bi se naj v vsakem oziru strogo nadzorovale glede snagc in jedil in p«- jače, gostilnam ki odgovar;ia.io picdi)*- som, naj bi sc pustila tudi razproda?a toba!ka- Za celjskega Sokola je nabrala go- spa Ana' Ro'bek med prijatcl.ü Sokola v gostihii Tc-paj. Vitanje S20 K, in za Ju- goslovans'ko Matico 820 K, dalje -/e'sela drnžba jc nabrala za Celjskega Sokola v gostiini Branibor, kuhinjska miza 250 K, vesela družba (deviški klub) \- go- stiini Bozi'c na škarpi je nabrala istota- ko za celj. Sokola 407 K. Posnemajte! Hvala! Tržne cene v Celju due 1. dec. 1922. Oovedina v rnesnicah I. vrste 52, II. 48 K. na trgu I. 48, II. 36 K, 1 kg vampov 24, pljuč 24, jeter 48, ledic 48, loja 44 do 52 K. Teletiria: I. 64, II. 56 K/pljuča 34 K. Svinjina: I. 85, IF. 74 K, pljuč 26, jc- tei 60, slanina I. 124—128, II. 120. na debelo 120 K, mast amerikanska 104, doma-Ca 128 K, 1 kg šunke 110, prekaje- nega mesa I. 110. II. 100, prekajenih par- kljev 30, prckajene glavc 50. jezika 110 K. Klobase: 1 kg krakovskih 100 K, de- braunšviške 50 K, hrcnovk 100 K. sa»a- lad 80 K, posebnih 80 K, tlačenk 50 K, šunkovc 110 K, suhih kranjskih 120 ^, salami fine 340 K. Perutnina: majhen pIScanec 40 K, večji 50 K, kokoš 80 — 100 K, petelin 100 K, raca 120 K, gos pitana 325 K, domač zaiec maniši 35 K, vecji 60 K. Divjacina: divji zajec 150 K, I kg srne 70 K. 11 mleka 12 K. 1 kg su- rovega masla 160 K, čajnega 240 K. masla 152 K, bohinjskega sira 136 K, poil ementnlski sir 220 K, sirčka 40 K, 1 jajee 8 K. 1 .1 kisle smetane 48 K. Kruh: 1 kg bclega 28 K. črnega 26 K. žemljc 5 do 5V5 dkg 2 K. Sadje: 1 kg jabolk 10 do 16 K, hru.sk 24 K. orchov 24 K, 1 liter li^čenili orchov 38 K, 1 kg suhih češpelj 26—28 K. Špeeerijsko blago: 1 kg ^VQ Portoriko 220 K, Santos 144 K. "Rin 120 K, pražene I. 240 K. II. 176 K, III. 152 K. kristaflm slndkor 68 K, sladkor v koc- kah 74 K, 1 kg knvne pri-mesi 6H—80 K, 1 kg riža I. 40 K, II. 24 K, 1 1 namiznega olia 88 do 100 K, bwcnega 128 K, vinske- ga /klsa 16 K. navadnega kisa 12 K, 1 1 j petroleia 24 K, spirita denal. 48 K, 1 kg ! soii 14 K, celega popra 112—120 K, 1 kg j mletcga popra 128—136 K, paprika 200 I K, skidke paprikc 360 K, riževega škro- I ba 88 K, pšcniCncga škroba 56 K, teste- nin I. 64 K, II. 48—56 K, 1 kg mila 56— 6!) K, karbida 20 K. Mlevski izdelkh i kg moke St. 00 26.40 K. 0 25.80 K, 2 24.80 K, 4 23.20 K. 6 20.40 K, kaSe 27 K, je- sprenja 2! K, otrobov 8.80 K, koruzae moke 16.60 K, koruznega zdroba 20 K. Fšeničnega zdroba 27 K, ajdovc moke I. 30 K. na drobno 40 v pri kg več. 2ito: q pšenice 1700 do 1800 K, rži 1600 K. icčmeiia 1300—1400 K, ovsa 1300 K, pro- sa 1500 K, koruzc 1400 K, fižola ribni- eana 1600 K. prcpclicarja 1800 do 2000 K, graha 4800 l<. lcčc 5200 K. Kurivo: q erinqga premoga 152 K, rujavega 80 K, kub. m trdih drv 500 K, 100 kg 150 K. nichkih 400 K, 100 kg 100 K. Krma: q slad'kcgu sena 900 K, pol sladkcga 800 K. kislega 700 K, slame 500 K. Zelenja- * va: 1 kom. endivije 2—3 K, kisk) zelje 20 K. 1 kg ecbulc 20 K, čcsna 40 K, krom- pirja 5—6 K, 1 komad repe 1 K, 1 krož- nik. 'kisle repe 4 K. 1 kg suhih gob 60 K. Kino Gaberjie. Danes v sredo 6., ju- tri v cetrtek 7. in v petek 8. tm. krasna drama v 6. dejanjih »Ncsrečna smrt«. V glavni \1ogr Lili Dagover. Prosveta. Komqrni večer »Češkoslovaškega kvarteta« (»Zika«) sc vrši v Celju \ Ccl'ju v sredo, 13. decembra ob ix>l 21. uri v niali dvorani hotela «Union«. V dovzetnosti za komorno glasbo smemo piištevati naše mesto med Prva mcista v Sloveniji; zato ie pričakovati, da bo tudi ta umetniški vcčer Ceiianom toli pri'ljuibljcnih »Zikovcev». zopet napolnil dvorano do zadnjega kotička. Opozar- jamo na ta komorni ve'jer posebno š« za to, ker se nam bodo »Zi'kovci« P<5- tcni za dolgo do-bo odtegnili. Njfliov zmagoviti uspch pri muzikalnm tekma'h v Donaueschingcn-ii je segcl preko mei našega kontinenta. Nc samo francoslvi in anglcški časopisi so poročali o slavo- spevih. o triumtalncm pohodu »Zikwr- ccv« po Ncnvčiji, tu-di new.iorskl listi s voidil načelnik smuškotehti. odseka JZSS g. R. Badiura. Prijave sprejema in daje brczplačno (znamke za odgovor priložiti!) vsa tozadevna pojasnila ».Tu- goslov. zimskosportski Savez«. Ljub- ljana, Narodni dom, Sportna soba. TPR, © ^ p 5 *& 'L Ljubečna. V nedeljo 3. deceiBbra je imel pripravljalni odibor za ustaniovitev gasilnega drustva svojo 2. sejo, katero je S'klical predsednik odbora g. Ivan Svetec. Predsednik g. Wan Svetec je o- iVriv. 139. »NOVA DOB A* Srran 3. tvi/ril scjo kot sklicatelj no/dravil nav- zučc tcr podal besedo župnemu odbor- ;;?kK in zastopnrku 2up~ v Žalcu L. Ju- li.in Kovaeič, županii v Vojniku, Miteri jc }x>zdravil zveznega odbornika .lu- &i>s). gasil. zveze g. 1- Vcnsiist _ na- e-etrti'kc tfiisilnrh društcv Vojni'k in Škof- jav;*s i. dr. tovarise. (1. Veniai.st Je v kr«tkih in jedernatili bescdah omenil pomen R'asilstva in njcsa or^auizacije, liavduševal domačinc za ustanovitev gasftnetfa društva in pozival na s'kupno dek). O. župni odbornik Jill. Kovačič jc potuil navzoeim še ncKatcre infonuaei- jc. 0111en.il v pojasnilo neka.i črtic ix svo- jeg^ življcnja tcr zaključii v ploSno ?a- dxvvoljstvo za našo vas velepornenYbno sejo. Uspeh je bii lop. Prijavilo se jc okrc& 30 izvršujočili in nckaj pudpornih čfanov. •daruvale so sc !epc svoticc in razuntejca sc jc prijavilo prebivalslvo, da Iwce brezplaeno podariti opeko, les i. dr. Tenielj za dru&tvo Pa je brcz- dvoinnu postavil g. Tnri.i NagUc, katen1 k ;brczplačiH) podaril prostor. na katc- ¦rtni se naj postavi gasilski dom »Pro- stijvoljn. isjv. tl. uprizoriio jc «'Oramatičnu dru- šlvo» v (jrižah. igrokaz »Veleja« pod spretm) režijo g. učitjija Rszpotnika- •— Isra sania po sebi je lepa. polna vsebine in tragi'kc, prava slika živijciiia na kme- tih, kier še jnocno gospodari demon-a!- kohor hi njega zlc posicdicc. Vlogc so bile v prav dobrill rokali, vsi igralci po- pu»noina na mcstu. .lako tezko vlogo je r;>e!a Veleja, ki pa. jo je kijub temu ie- siJa pray mojstcrsko. Cast gdč. Angeli PikJnovi. Zclo je ugajala njena niati — g'.nspQ Riizpotnikova — ki ic vzbujaw sahe smelia s svojo dobro igro. Bogatin - s. Srečko Rijav-ec ¦— jc kot pravi lg- ruk-e rojen za oder. Tudi oba starca Daves in Siba sta. prav dobro pogodiTa .svoji ylogi tako v maskah, kot v igri — krctnjah itd. Ubogi Velei —¦ bolan ;n zauiicevan od svojc rnladc. življenja- i^otoe ženke — je igral s pravim umc- vanjem in čustvovanjem svojo nelahKo v!o&o. Cnako všec nani je nil Lenta, YA obeta postati sc dobra igralsku moc. In ka| bi rekli o Petru — najmiajšemu? Za \Tdcjo je bil najslajsi, a tudi jc prav (Jo- iViiJei .v svoji naivnosti hi rropoikvarjeni /aliubljenosti. — Le tako naprej po za- Crtani ]>oti. V piačilo naj Vam bo za- vest, da stc pripravili natlačeno poini dvoram obilo zabave in pouka, kljub a- sltaci'jii od nasprotnc strani. Hvala Vam ¦-krcTia! Polzela. Dramatrčiio drnštvo na Polzeii je priredilo due 3. dec. v dvo- nmi g. Cirnpeniiana. vese.loigro »2enska w>ina« v trch dcj. in šaljivo burko »So- vražnik žensk« y enem dej., v prid voj- nhn invalidoni. Kot navzoči gledalec ten prizorov sc nc morcni strpeti. da sode- iovnemu osobjn nc izrečem iskrenc za- hvale. ker so bile vloge tako imenitno razdeljene. Kot povzročitcLjica Žetiske vojne. gdč. Anica Mežnar-jeva je na- siK>i>ila s svojo vlogo in isto rcšila z Ja- ko zadovoljnim uspehoni. Jožko KaC, kateremu je bila podcljcna cast izvrsil- »cga sodmika, je žrtvoval svoje živce, ten- rešil točno svojc napornc aktc Ma- tJja Terglav. jc s svojim napornim dc- Jovanjem kot obcinski policaj sitnlm ženskain imenitno zavezal jezike. Tvan .lelen, katcri je imel nositi cast žandarja, ;c svojo vlogo na šele h koncu pojas- nen naein žcnskam prečudno lepo rcšil. Srčna polivala gospej županovi (gdčni. Lei LoparnFkovi) in gospej soprogi ooli- caja (gduvi. Anici Cimpermanovi), katc- ri ste s svojo ljubosumnostio popolnoma ;azkaceni' od povzročiteliice ženske voinc. le vendar dobile moč Ijiibcizm nied dckleti in fanti, ter jhn na ta način ivodelile karakter ncljubosumnosti. Med dckleti in fanti sta napravila iako dofoer wtis Sdčna. Gelči Ka^e in njen ženin Ste- fan Terglav. Nadalje srčna pohvala ^So- vražniku žensk« (g. Janku Prijateljn, kot povabljenemu go.stu iz Celja) katen k s svojo trmo do žemskega spola le končno se podal ženski usodi. Najlcpsa ?K)hvala gdčni. Pavelci Cinipcrsckovi, V-atera je s svojo zvito koketerijo in bi- i strimi pogledi vzbudila sovražnika ' žensk, ter na ta način sv-ojega, komaj M dni poročenega moža (g. Karla Ter- %kiv) dovcdla v zadrego in ljubostmi- nost. Prcdvsem pa najiskrenejša po- kvala g. Lojzetn Kronovseku predsed- aiku dramati'cnega društva na Pol/eli, icateri se je potrndil z vso rnočjo, da :e pri vsch dejanji'h rceisiral in na ia način j najlepšc v popolno zadovoljnost nav- • zočini igrc izpeljal. Upa se, da sc v tjo- ) dote še bo'lj potrudi in s svojo režijo še 1 oilpravi nekatcre pomanikljivosti, ter j sc prcdvsem pri'poroca več točnosti. ] Navzoči gledalec. ! Dmewiiia io*osftika. i Prihodnja številka »Nove Dobe« j i/.ide radi praznlka v pondcljek II. dec. i v povečanem obsegu. j Minister za soclialno politiko dr. j /crjav sc jc 4. tin. zopet vni»l v Reo- | grad. Dar za sirotno deco. Minister dr. j Zcrjav je nakazal iz darila M. MHia- j noviča 10.000 dinarjev za revno deco j v Ljubljani. ! Velikanska eksplozija v Mariboru. Yr Maribonipv Slovenski ulici st. 18 je nastala v de'lavnici puškarja Franca Čii- t\t'd eksplozija, ki jc zaiDustiia za sabo same razval'ine. Izpod razvalin so po- tcgnili tczko ranjenega Cntica. V so- sednjem stanovanjn pa so našli mrtvo ll-letno detc in poles postclje mrtvo žcno Antona Skrbinca, delavca pri (jötzu. Kako je nastala eksplozija, se ni pojasnjcno. Najbržc jc Cutič preizkušai vtiliotapljeni snwdmik, ki ga je prejšnjo noč dobil iz Avstrijc. pri ecmur jc nasta- la eksplozija. Z britvijo si ie prerezal vrat. 56lct- ni poscstiiik Stefan Žižck iz 7Azko\ v Prekmurju je že dalj časa kazal znake zmedenosti in je zanemar.iai delo. Te cini si jc prerezal z britvijo vrat. a so ga skičajno domači pravoeasno našli ter ga spravili v bolnišnico v Murski Soboti. V Veleniu je na večer ob osmih od pondcljka na torek zgorcj kozolec s. Skaza. Zgorelo je ninogo sena in sta- iitl'v cela lesena stavba jc pogorela ao tal. Požarna bramba je mogla resiti }c sosednje objekte tcr prcprcčiti še večjo ncvarnost, ki je grozila hrajn, ako bt požar nc bil lokaliziran. Cloveških žr- tev ni bilo. Kako jc požar nastal, se nc ve. Ustrelil se je v Ljubljani v svojem staTiovanju v Cerkveni ulici poslovodja tvrdkc Seunig, Alojzij King. Vzrok sa- inomora. je bil ncozdravljiva bolezen, Ženo ustrcül. Na postaji' Ladimircv- ci jc tamošnji postajenačclnik ustrelil z vojaško puško svojo ženo znradi l;jubo- sunmosti. Proslava dvajsetletrtesa delovanja. V Ptiijii se je vršila 25. novembra pro- siava dvajsetletnega delovanja prof. dr. Komljanca. Dr. Josip Komljanec je pri- šel v Ptuj leta 1902. Tcdaj je bila ptüj- ska gimnazija dcželna. odstranlli so iz nje vse slovenskc učitcljc do katehcra in profesorja slovcnsciixp. Ko je prišcl na to nemčursko gimnazijo. ni bilo v knjižnicr nitr enc slovcnske knjigc. Dr. Komljanec pa se jc zavzel za knjfönico in imel je vclik uspch. Leta 1905 je sto- pil dr. Komljanec v odbor diiaške kuhl- nje ter jci bil pozneje nje blagajnik. Pa ne samo v soli se jc izkazal narodnkVka, am'pak tudi izven nje. Leta 1907 jc urc- d'tl čitalniško knjižnico, ki ie mnogo pri- pomogla k ljudski izobrazbi. Kot b?a- gajnik Ciril-Metodove družbe je bil profesor dr. Komljanec; zclo požrtvo- valen. Daljšo dobo je bil tudi urednik lokalncga lista. Ptujcani so mn iz hva- ležnosti priredili častcn večcr. da mu s tern pokažejo svoje simpatije in spo- štovanje. ' Poročlla se je gospodična Anica Cernc iz znane slovenske družlne Me- znarjeve na Sveti Qori pri Oorici z g1. Avgustom Ravniko-n, gostilničarjem v SoLkanu. Triurni štrajjk v Narotlni tiskarni. Narodna tiskarna je v ncdeiio zvečcr natisnila nekaj sto !etakov. s katerimi je »Slov. Narod« razglasil izid občin- skih voilitev. Ker je nedeljsko delo v ti- skarnah po tarifni pogodbi sirogo rn- branjeno in je tiskarna povrh še dala letake natisniti od neoprax ičcnih liudi, je tartfna komisija tipogra^ov odredila, da imajo vsi stavci tisknrnc s'opiti v stavko. Štrajk sc je pruel ob .\ uri j popoldnc. Tiskarna jc takoi siopila v po- | gajanja. .izdala one, ki so vrs'li protipo- godbeno delo ter sc podvrgla kazni, ki ji Jo jc naložil tarifni oi'bor. Nato je o- sobje zvcčer zopet nastcjpllo delo. Po- sebna preiskava se vodi vri»t: tiskarni, kakor čujemo tudi od si rani oblasti. Ti- skarna je namreC tiskala znanc rcsram- nc letake proti demokratani I-' ', na- vedbe firme, kar ie po zakon ' >trogo No site z&endl nj thovibvelikili ore d n o s i i J%L attc ukipol~ prepovedano. V ncdeljo je polieija v ti- skarni zasegla cele kupc falzifikatov. ki ]M)zivajo demokrate v imenu «načel- stva JDS«, naj volijo zajcdničarjc. Nevesta se umorila. V Trsteniku pri Kruševcu se je prošli teden poročil bo- gat seljak Dragotin Kovič z revno dc- klico. Svatba je trajala do drugega due. Ko jc ženin sprcmil goste skozi vas, je šla nevesta v svojo sobo. si pognala kroglo iz revolverja v glavo in kmalu nato izdihnila. Degeiieracija neinske dece. Poro- cilo mestnega zdravnika v SDcyerju o zdravstveiiem stanju šolskih početni- kov, ki so bili rojeni od 1015 do 1916, iz- kazujc vcliko telesno zaostalost in o- slabelost neinške mkideži. 30% šolske mladine je bilo slabo hranienih, 25% tu- berkirloznih. J Umrl je v Varšavi po celi Kvropi 1 ziuvni [intropolog Krazem Maiewski. S Pasteurjcv zavod v Veliki (jorici jc ] imel v problem mesecu 110 novih slu- i čajev ugrizenili od sickliii psov. Pri- | šlo Jill je iz Hrvat^kc 47, iz Rosue 44, i Dalmacije 6 in Sloveniie 13. Ugrizenih j je bilo od psov 103, od mack 5, od osla j in svinje 1. Kr. konzulat Vel. Britanije naznanja, da se bo vršil od 31. avgusta do 22. sep- tembra 1923 v Londonu velesejm za »Pomorskl promet za tehnlčno in me- haniCno industrijo«. Dasi ni ta velesejm državua prireditev, je vendar od'en naj- \:ažnejših sejnioy .v Londonu. ter pri- vabi ninogo Ijudi, ki se zanrmajo za ; bvodarstvo, ladjedelstvo m tehniOno industrijo iz vseh dclov sveta. ProspeK- ti velesejma so strankam na vpogled v pisarni trgovske in obrtniškc zbornice v .Ljubljani. Grški prhic Andrei obsoien. Orški princ Andrej, ki je obdolžen sokrivJe maloazrjskega poraza, ker se ni hotel kot poveljnifc neke skupinc Dokoravatl odredbam višjih komandantov, je bil od vojnega sodišča obsojen na smrt. Smrr- ua kazen pa sc je vsled papezevena posredovanja spremeniia v degrad'acijo in izgon iz Qrcije. Rumunski in Grski zastopnik sta se zglasila pri MussoliiiT- ju in ga prosi'la, naj dobi priiu AndreJ v Italiji primer no stanovanje. Gospodinjski tečaji do de/eli. Od- dclek za kmetijstvo jc priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospo- uinjskih tečajev no deželi s skupnim številom md'clezenik 525. L. 1920-21 se jc vršilo 15 tečajev s 274 udclcžcnkaini in J. 1921-22 pa 14 tečajev s 251 udelc- ženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranj- sko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Stajerci bolj potcguieio za te tečaje kakor Kranjci. Letošmo jesen se je otvorilo 6 takih tečajev in sicer v Ra- dovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Ootovljah pri Žalcu, v Konjicah, v St. Janžu na Dravskern polju in v Beltinclfi v Prekmurju. Prihodnji tečaii se prično z mesecem januarjem. Ti tecali trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet, ki obiskujejo te tečaje, znaša za en tc- čaj 18. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v CeHu. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Suho in prekajenc» svinjsko mesa vrsto po želji, 5 kg po 120 dinarjev, 5 kg salame 110 Din, franko pošta, razpošilja po 'povzetju Joref Du- ¦ ^hač, Pakr^Cg Slavoaij ZÄHVÄLÄ. Za obile dokaxe sočutja, kakor za darovane vence povodom smrti naše [ ', hčerke ozir. sestrične '< Cirile Zupančič naša najsrčnejša zahvala. Zahvaljujemo se posebno šc go- ] spodu prirnariju dr. Steinfelserju za požrtvovalno skrb za Časa bolezni, g. lcapelanu Lasbacherju za tolažilne , besede ter zadnje sprcmstvo, celjskim Sokolicam in sokolskemu naraščaju : za njih Ijubezen ter spremstvo, kakor za. darovani vencc. Rodbina ZupančiČ. \mU Mti zbor NabavljaCke zadruge drž. nameš- čcnccv in vpokojencev v Cclju, se vr^i v sredo 3. jan. 1923 ob 8. uri zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma«. Ako ta občni zbor ob tej uri ne bi bil sklepčen, se pol ure pozneje vrSi drug občni zbor ob vsaki udelezbi s sledečim devnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. i Nabavljačka zadruga drž. nameščancev in vpokojencov v Celju, dne 5. dec. 1922. Načelstvo in nadzorstvo. ! Preskrbite se nemudoma s prvovrstno 98—90°/o modro galico katero ima v sodih v zalogi in prodaji Obrtiuü nakupovalna in prodajiia zadruga v Celju po aiajBtlžjili cenali* Naročbe pismene in ustmene je naslo- viti na Iwan Rebfek, C^Oje all na Valentin Jurmtnn, Celje, Bre^ 25. Trije mlodi n\l\\ psi in triletna psica volčje pasme se ppedajo Za kresijo št. 12, Celje. 2 preprogi ur*o in ogledafo, ae ]pr>ocla. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 1411 Trgovski pomočnih prvovrstna moč, »e lakoj sprejjme I pri J. Kudiš, manufakturna trgovina, j Gaberje-Celje. 1405 3—1 ! Gostilna | v trgu blijtu Celja, brez ali z zemljiščem, I se da v najem. hio t Ponudbe na A. Juvanc, Zavodna pri Celju. i Kupim po visoki ceni vsako ' množino jansH<9a lcsa i plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- : vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošcc Dragotin, lesna trgovina, Braslovčc. Stran 4. »NOVA D OB A « Štev. 139. Tužnimsrcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša draga, nepozabna so- proga, mati, sestra, teta, svakinja, tašča in stara mati, gospa Josipina Uršič roj. Weber po kratkl in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 51. letu svoje starosti, dne 5. decembra ob 1. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, dne 7. tm. ob 9. uri dopoldne. Sv. maša zadušnica se bere dne 7. tm. ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi v Št. Jurju ob j. 1. Št. Jurij ob j. ž.-Celje, dne 5. decembra 1922. Anton Uršič, Marija Kresnik roj. Uršič, Marija Weber, nadveterinar, Jožek, Tonček, Slavko, sestra. soprog. Jožlca, Rudi Uršič, otroci. Adalbert Weber, Anton Kresnik, zet. Vlad. Kresnik, vnuk. brat- SodorshB pomočnihe Sprejltie v trajno delo pri prosti hrani, stanovanjuin perilu z dobro plačo Pranc Repič, sodar, 1408 Ljubljana (Trnovo). 1-2 Spreimetn več mizarsfi wmm proti plačilu. Za hrano in stanovanje skrbi vsak sam. Cenjene ponudbe na Franjo Vehovar, tovarna pohištva, Celje, Boris Ipavčeva ulica. 10—4 BF» Za mesec december 20% popusta. Najlepša božična darila so A. ČERNE oljnaie siske. Povečava po vsaki sliki. Slika vsaki dan. Dobro kurjen atelje. lstotam se sprejme en potnik za SHS, ki je zmožen v najboljSih hišah občevati, z visoko provizijo za slikarstvo po foto- grafiji in restavriranje slik, eventualno kot postranski zaslužek. A. ČRNE, umetni slikar in fotograf Celje, Ljubljanska cesta 10. 3-2 Hupim 106 pruourstna P. HigBPspBpgBP, orehova ilo Celje, Gregorčičeva u. 3 Hiša z vrtom 10 imnut od Celja, ob državni cesti, se proda. Pnnudbe na upravn. 2—2 Išče se nrcblovona soba za solidnega uradnika v Celju. Event. se zamenja stanovanje v sredini Mari- bora, obstoječe iz treh sob, kuhinje itd. z enakim v Celju. Dopisi na upravo 1407 lista, pod »Takoj«. 2—1 Knpira Krajaitje več vagonov 1 — 4 m dolge smreke, jelke, suhe in brez kože. - Ponudbe z navedbo cene od teže na vagon nalo- ženenanaslov: Vilko Tome, lesna trgovina, Dunajska cesta 31, Ljubljana. Pozop! 3-3 : ZAHVALA. Povodom smrti naše nepozabne soproge, mamice in tašče, gospe Frančiške Pertot izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. primarjema dr. Rajšpu in dr. Steinfelserju za njihovo požrtvovalnost v njeni dolgotrajni bolezni, osobju kamnoseške družbe, depu- taciji Celjskega pevskega društva, darovalcem vencev ter vsem prijateljem Primorcem in Celjanom, ki so blago po- kojnico spremili k večnemu počitku. CeJje dne 6. derembra 1922 Ljubljana Rodbinl Pertot - Umek. najboljši uspeh imajo oglasi frioue Dobe4 29-17 Fristno slivovlio, konjah, rum, li\% hauo, co'ioläds in use špEcerljsko in ftolonijalnD blago se dobi po njzkih dnBvnih cenah pri tvpdki Lndovlk Peiek •* Celje . ^- Canfcarjeva cesta it. 4, -^^ ICupujem vse deželne pridelke^^ Juni, si«, im, preii, 1, in mi, sisi! in druge deželne pridelke RUPUJe in prodaj» J Oset Andrej, Blaribor ! Alekaandrova ceata 57 81869-49 Tele Ion as I C<1 dobi, kdor mi odstopi ali pre- skrbi v mestw 2 mebliranl ali praztai sobi s kühlnio. Naslov v t&pravsiištvii „Nove Dobe**. Pozop ! Naznanilo olvorilve. Cast nam je tern potom vsem cenjenim gg. trgovcem in obrtnikom kakor tudi naši slavni industriji javiti, da sva otvorila v Celju, Presernova ulica st. 8 podruznico'Hnh it lHUDfT rieroäeiinleifome JUHuH Kot mnogolctna sotrudnika v tej stroki sva si tckom Lasa Fid»StfiSSM™Ä moglavsemnašimčast.odjemalcemvvsakoranemoziruustreei z vsem po onginalmh tovarmsran Vzdrževala bova vedno veliko zaloflo naifinejSega amrikamkega in ^^"'jJSjflf'"/JSlSS Äanskim str.jnim^em vsih vrst, kakor tudi I- :™<^^^tLJP»lL Hauke vBakovratna šneciialna olia amenkanske provenience kakor: olje za vrtena i&pinael), Olje za vaijKe (zvSr) za pregreto in mokro ali sito paro tar za Dieselmotors IU|1liw|ia oije za avtomobile dinarao kompriso? in transformatorolje plinsko ali surovo olje za pogo«, oljeiproti prahu, modelno o!"e vu'lkan olje! premogovni ter (Katran) I» karbolinej, parafin, cereä.n, mast za jerraena .td. M. Potrudi« se hoLeva, vsem „a5im ™^«?^X^^^ ^ * ""^™'™ Dragolin Herzog in Franjo PečKo POiiOP i I aozod 3—1