Štev. 172 V Ljubljani, v torek, 28. julija 190B. Letnik XXXI. Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. /■ paitl prejemaš: ta »•lo leto naprej 26 K — h |al let« » 13 » — » S*trt » . 6 » 50 » neteč » 2 > 20 > V iprivnlitvu prejemaš: za telo leto naprej 20 K — h pel leta > 10 . — . rttrt » » 6 „ — » ■e«ec » 1»70» Rs pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naroftnlne In Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopltl se ne vraCajo, nefrankovana pisma nt vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mSkib ulicah St. 2, I„ 17 Izhaja vsak dar. ,izvzem4i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod. /Itažarske aspiracije in bodočnost/Vvstrije. Zadnjo Bredo je govoril v ogrski zbornici grel Apponyi, sedanji predsednik zbor niče. Ni običajno, da posega v politično razpravo zbornični predsednik, zato je govor grofa Appony-ja — ki je sicer znan kot iz-boren govornik — obudil precejšno pozornost. — Iz njegovega dolgega govora ste dve značilni dejstvi konstatovati, prvič, da se izraža za podporo Khuenove vlade, drugič pa, da akceptira nacijonalne zahteve Košu tove in Barabas-ove stranke glede vojske. Košutova stranka zahteva glede vojaštva madjarski poveljni jezik. Ogrski honved-polki imajo že sedaj vseskozi na zunaj in na znotraj mažarski službeni jezik in hr vatski brambovci honvedi pa hrvatski poveljni jezik. Sedaj se gre samo že za-to, da skupna armada, katera ima dosedaj vseskozi nemško poveljništvo in nemški uradni jezik, da ta skupna armada, v kolikor je po svojih nabornih okrajih spada pod Ogrsko, da ta dobi tudi mažarske poveljništvo. Ta mažarska zahteva ni samo zahteva Kosutove stranke, temveč tudi z&hteva vla-dine večine. Razlika je le v tem, da vladina stranka ne smatra sedanjega momenta za ugodnega, da bi se ta zahteva realizovati mogla. Košutova stranka pa hoče to zahtevo izsiliti od merodajnih činiteljev s parlamentarno revolucijo. Grof Apponyi in večina vladnih poslancev v srcu isto želi kar Barabas, vendar ne smatra sedanjega momenta ugodnim. Za sedaj hočejo samo, da rojeni Madjari častniki služijo na Ogrskem in da polkovne zastave dobijo ogrske znake. In zakaj vendar Barabas in vsa neodvisna stranka noče odnehati sedaj ? Ker hoče Ogrsko napraviti neodvisno in trpeti k večjemu personalno unijo z Avstrijo. To je cilj ogrske opozicije. Vendar so si svesti, da ta njihova neodvisnost ni tolika časa zagotovljena, dokler imamo skupno armado, katera stoji pod poveljstvom vladarja obeh državnih polovic. Ako razbi-jejo skupno armado, potem imajo itak od Avstrije popolnoma neodvisno Ogrsko. In tega trenotka ne morejo pričakati mažarski šovinisti. Zakaj ? Oni dobro vedo, da je mažarska vlada v Ogrski ustrojena na nebroj-nih krivicah nasproti olovakom in Svabom, Rumunom in Srbom ter Hrvatom. Ti narodi so se pričeli gibati in vzlic vsem brutalnim nasilstvom in očitnim sleparijam je pri zadnjih volitvah prodrlo razmeroma znatno število nacijonalnih poslancev. Ko bi ogrski narodi se osvobodili saj deloma hunsko-madjarskega podplata, potem bi bilo v Ogrski težje stališče za vspešno madjarsko šovini-stiško stremljenje. Sedanji čas se mažarski Sovinistiški opoziciji zdi skrajni trenotek, da si pribori popolno neodvisno mažarsko vojsko. Veliki dobrotnik Madjarov kralj Fran Josip je na krmilu, ali kdo ve, kaj bode in kako bode z sspiracijami šovinistiških Madjarov, ko zasede prestol njegov določeni naslednik? Ali bode še tista popustljivost na merodajnem mestu nasproti brezprimerni oholosti in grabežljivosti madjarstva? Taka vprašanja si stavijo Madjari. — Zato pa le brž, narodno mažarsko vojaštvo sem, z ma-Sirskimi oficirji, maiarskim poveljništvom in maiarskim duhom. Sedaj bije ogrska obstrukcija boj proti pridržanim pravicam krone glede razpola- ganja z vojaštvom. Vse suverene pravioe hoče doseči ogrski parlament za sebe, oziroma za mažarski nsrod, ki je pa ,v manjšini na Ogrskem. Ta borba ogrske opozicije je sila važna tudi za tostransko polovico, vzlasti pa še za Slovane. Razdeljena vojska ima za posledico, da izginejo še zadnji znaki skupnosti. Državni vpliv in njena veljava bi padla za polovico in naša država bi se le še upoštevala kot objekt, ki razpade v dogledni bodočnosti. In mi Slovani v Avstriji, kakor smo že večkrat naglašali, imamo največji interes na eksistenci te države. Narodna bodočnost Cehov in Slovencev je v silni nevarnosti, ako bi država razpadla. Tudi sedaj bijemo eksistenčen boj, toda trdno nado imamo, da iavoju jemo to borbo z zmago; če bi pa razpadla država, je naša eksistenca zavita v negotovo temno noč . . . Borbi Madjarske za lastno vojsko moramo tedaj v lastnem narodnem interesu in v interesu sorodnih Slovanov v Ogrski z vso odločnostjo nasprotovati. Dosedaj so se za skupno vojsko oglašali v gosposki zbornici naši avstrijski peri. Sosebno grof Schonborn je z veliko odločnostjo in patrijotičnim čuvstvom branil skupno vojsko. Ali ta odločnost se mora prenesti tudi v avstrijsko poslansko zbornico in v avstrijsko javnost. Nevarnost je tu, da merodajni krogi še popuste nenasitljivosti hunskomadjarski, saj smo videli zadnji čas pojave, ki so nas spekli globoko v dušo. &ato pa na plan z odporom! Nemške stranke v avstrijski zbornici ne bode nastopile posebno odločno proti ma-žarstvu, vzlasti one nemškonacionalne ne, ki Avstrije ne smatrajo za svojo edino domovino. Pred tremi leti nam je prišla v roke veleizdajska nemška brošura „Oasterreichs Ziusammenbruch und dessen Wiederaulbau«. Tam so položene v sistematično celoto tihe nemško-nacijonalne aspiracije. Tam se govori o razkosanju države. Habsburžane postavijo v ti brošuri v Pešto. Ogrski pri-klopijo Galicijo, drugo Cislitanijo pa razkosajo na različne »Reichslande« Hohen-zollernske nemške države. — Nemškonaoi-jonalni krogi v Avstriji računajo z razpadom države in žive v trdni nadi, da pri tem razpadu proiitira — nemštvo. Ko Madjari delajo na razpad skupne armade, opravljajo posel madjarske imperi-alistiške politike v Ogrski, v Cislitvaniji pa posel nemške irendente. Prepričanega odločnega odpora od nemško-nacijonalne strani nasproti Madjarom ni pričakovati, ln zakaj tudi? Peščica Madjarov opravlja proti alovanom v Ogrski popolnoma nemško politiko. Če bi se posrečilo po nemško-nacijonalnih namenih pri-klopiti Cislitvanijo na ta ali oni način Ho-henzollernskemu nemškemu kolosu, potem je le še vprašanje časa, kedaj bodo Madjari na vrsti, da se njihov državni ustroj napravi za nemško marko. To so veliki cilji, ki ob ugodnih razmerah nikakor niso uto-pistiški. Kakor smo rekli, se morajo Slovani v prvi vrsti ustaviti madjarskim nameram. Če se hoče Ogrom dajati konce s i j, m o r a m o i m i g I a s n o zahtevati isto, in če treba, tako glasno, da se bo slišalo zvso preciznostjo na merodajna mesta v državi. Mi ne priznavamo v dvajsetem stoletju vladajočih in robujočih plemen v eni in isti državi. Če hočejo imeti ■> Madjari v vojski svoje predpravice, potem naj pa ne zahtevajo rekrutov od Hrvatov, Slovakov in Romunov, temveč sami naj dajo moštvo in Bami naj ga plačajo. Za avstrijske-Sl,<«t^ne je bilo dualistiško državno ustrojstvo velika škoda. Da ni dua-lizma, bi bili Slovaki in Čehi en narod po skupni književnosti, Hrvatje in Slovenci pa bi bili že tudi mnogo bližje, kakor smo sedaj. Nečemo, da pade še ta tanka vez med Avstrijo in Ogrsko. Mi hočemo temveč, da se vezi utrdijo in da se nesrečna duali&tiška forma premeni tako, da ne bo materijalna Skoda po dualizmu ne na eni, ne na drugi strani. Mi hočemo celo, da ob ugodnih razmerah pade dualistiSka forma, da se ustanovi jednotna država, z različnimi avtonomnimi narodnimi skupinami. To je naš idejal bodočnosti. Tako ugodno bodočnost pripravljati pa je naloga nas vseh, osobito pa izvoljenih slovanskih narodovih reprezentatov v zbornici. Kakor že večkrat poprej, priporočamo zopet skupno slovansko postopanje v zbornici, in pa najprej demokratično stremljenje po premembi volivne pravice, da pridejo do odločilne veljave v Avstriji narodni poslanci, ne pa koterije nemških veleposestniških pe-• trefakt v zvezi z omizjem nemškonacijonal-nih profesorjev. V slovanske kroge v zbornici je prišla neka desorganizacija in pasivnost. Le tega ne! Delali se mora — pa naj si bo realno ali negativno, z obštrukcijo. Ali vedeti se mora kaj se hoče doseči ali preprečiti, za to pa treba gotovega aktualnega programa. — Na stražo tedaj proti velenemškim in impe-rijalistiškim aspiracijam! | f Leon XIII. | Božje službe. Dunaj. Včeraj predpoludne je bila povodom papeževe smrti Blovesna ž a -lovalna služba božja za dunajsko garnizijo. Službo božjo je opravil vojni škof Belopotocki. Udeležili so se vojni minister P i t r e i c h , mestni poveljnik in mnogi visoki vojaški dostojanstveniki. I š 1. V tukajšnji župni cerkvi je bila v nedeljo slovesna služba božja v zaprošenje srečne izvolitve novega papeža. Službe božje bo se udeležili cesar in več nadvojvod, oziroma nadvojvod i n j, mnogo dam in gospodov iz visoke aristokracije, uradniki, občinski zastop itd. Oporoka sv. očeta. V seji kongregacije kardinalov minulo soboto ie bila prebrana oporoka sv. očeta Leona XIII., ki se glasi doslovno: »Ker Be bližamo koncu svojega zemeljskega življenja, naznanjamo v tej lastnoročno pisani oporoki Bvojo poslednjo voljo. Pred vsem prosimo v polni ponižnosti Boga, vsedobregain neskončno usmiljenega, čegar ime bodi hvaljeno, naj Nam odpusti napake Našega življenja in naj sprejme Našo dušo v večno blaženost. To upamo po za-služenju Jezusa Kristusa, našega Odreše nika, zaupajoč v njegovo presveto Srce, ki je ognjišče gorke ljubezni in izvor blagra za človeštvo. Prosimo tudi sveto Devico Marijo, Mater božjo in našo ljubezni polno mater, kot priprošnjico ter svetnike, ki smo jih v dobi Bvojega življenja posebno častili kot Bvoje patrone. Ko razpolagamo s svojim rodbinskim premoženjem, določamo za dediča Našega nečaka grofa Ludovika Pecei. Od tega premoženja se odtegnejo one naklonitve, ki smo jih določili Našemu drugemu nečaku grofu Rihardu povodom njegove poroke, istotako vsa posestva v Carpinetu, ki so v smislu izjave v našem lastnoročnem * pismu z dne 8. februv. 1900 last svete stolice. V tej oporoki ničesar ne odrejamo v prilog Našemu nečaku Camillu in Našima nečakinjama Ani in Mariji ter sinu in hčeram Našega brata Ivana Baptista. Za te smo na primeren način poskrbeli že v življenju povodom njihovo poroke. S tem izjavljamo, da nima noben član Nase rodbine pravice do česarkoli, kar ni omenjeno v predležečem dokumentu; kajti vse drugo kakoršookoli premoženje je tekom Našega pontifikata prišlo v Našo posest, vsled česar je neomejena lastnina svete Stolice in Mi želimo na vsak način, da to tudi ostane. Natančno izvedbo teh odredeb poveru-jemo kardinalom Rampolla, Mocenni in Cre-toni. Izjavljamo, da je to naša poslednja volja. Rim, Vatikan dne 8. julija 1900. Gioacchino Pecci Leon P. P. XIII. Priprave za konklave R i m. Do včeraj zvečer je bilo navzočih v Rimu 50 kardinalov. R i m. Nekateri kardinali bo za to, da se intronizacija novega papeža vrši še-le oktobra, ker bi ss sicer glavna papežka slavnost morala vršiti vsako leto ob jako neugodnem času, namreč začetkom avgusta. R i m. Radi del v pripravo proBtorov za konklave je kardinal Rampolla zapustil svoje stanovanje in se preselil v palačo, prepuščeno mu kakor višjemu duhovniku cerkve sv. Petra. Na delih za konklave je uslužbenih 310 delavcev. Izmišljevanja in ugibanja. R i m. Izvenvatikanski listi pravijo, da se kardinalu Rampolla ni posrečilo pridobiti Francozov Richarda, Perranda in Lecota za Gottija. Richard bo, ako ne bo izvoljen papežem Rampolla, za 75 let starega Di Pietra. Dunaj. »Neue Freie Presse« pravi, da je njenemu poročevalcu povedal nek kardinal (?) da je Rampolli zagotovljeno že 2G glasov in da utegne samo z enim accessom biti izvoljen papežem. Razna poročila. Rim. K provizoričnemu počivališču Leona XIII. hodijo vsak dan številne množice. Barijer v cerkvi bv. Petra niBo odstranili in estanejo ondi do slovesnosti kronanja novega papeža. Kardinalni vikar je naznanil. da bo razdelil mej mestne reveže 50.000 lir iz zapuščine sv. očeta. R i m. Listi poročajo, da sorodniki Leona XIII. ulože ugovor proti oporoki, in pravijo, da se je isto zgodilo tudi ob smrti Pija IX. Tedaj se je neki dosegla izvensodna poravnava. Dedičem je izplačala sveta Stolica 700.000 lir. Denarne razmere papeževe. O papeževih denarnih razmerah obsega Kurschnerjev letopis za 1. 1903 sledeče podatke: Vsi dohodki v vatikanskem budgetu bo proračunjeni približno na 7'/« miljonov lir. S to svoto mora papež poravnati troške za vladanje cerkve, kateri pripada 260 milijonov duš v več nego 1000 škofijah. Dohodki prihajajo največ iz prostovoljnih doneskov katoličanov, ki s svojim Petrovim novčičem kažejo, da znajo ceniti izdatke, katere zahteva vladanje cerkve. Za privatno porabo je papežu odločenih 500.000 lir, ostanek 6'/4 milijonov Be porabi za različne kongregacije, galerije, muzeje, podpiranje ubožnih škofij, za šole in miloščino. Postavka za privatno porabo odgovorja nekako civilni listi svetnih vladarjev. Toda v tej vsoti bo obseženi nadaljni izdatki, katere mora papež pokriti osebno, n. pr. za darila raznim vladarjem i. dr. Dalje se morajo iz te svote poravnati troški za insignije onih redov, katere papež izjemoma dopošlje sam. Omenjeni znesek mora papežu tudi služiti v nakup umetnin in sa miloščine, katere papež vedno bogato deli, zlasti o priliki svojega godu, o božiču in veliki nočit kakor tudi oh večiih nesrečah. Papež more od vsote 500.000 lir le zato toliko darovati v prid ubožcem in v podporo umetnosti in snanosti, ker živi sam skrajno priprosto. Za njegove osebne potrebščine tekom enega dne se ne sme izdati več nego 5 lir! Tako omenjeni letopiB. V prvih letih Leonovega papeževanja je bil večji del vatikanskega premoženja naložen v raznih rimskih stavbinskih podjetjih. Vsled krize v letih 1885—1890 je to premoženje zadela prav občutna izguba. Na drugi Btrani pa je Leon XIII. za verske cerkvene interese izdal toliko, kolikor mu je bilo mogoče. Ustanovil in dotiral je „colle-gium Leoninianum" v Rimu in katoliški kolegij v Anagni. Mnogo denarja je bilo treba izdati za prenovljenje San Giovanni v Lateranu. Veliko je stala tudi ustanovitev katoliških zavodov v Indiji in Egiptu. Istotako je Leonov trud za zedinjenje krščanskih cerkva zlasti v orientu povzročil jako znatne troške. Petrov novčič pa je zadnje čase donašal vedno manj. sprava z republi kansko vladno obliko ni ugajala legitimi-stom, med katerimi se nahajajo najbogatejše aristokratske rodovine, in tako so izostali doneski, na katera je bilo poprej mogoče računati. Romanja k raznim jubilejem, ka tere je slavil Leon XIII, niso mogla zamašiti te vedno večje vrzeli, kajti tudi iz Avstrije in Španije so dohajali vedno manjši darovi. Dandanes ne donaša P.etrov novčič več nego G—7 milijonov frankov na leto, dočim so fiuancielne potrebščine dokaj v«čje. Ii navedenih vzrokov ni mogel Leon XIII. tekom svojega ponfikata skoro nič prihraniti, in le s težavo se mu je posrečilo, da je v prejšnji stan spravil premoženje, katero je bil Pij IX. zapustil cerkvi, in katero je med stavbinsko krizo toliko trpelo. Obresti tega premoženja in dohodki iz Petrovega nov-čiča komaj zadostujejo, da se pokrijejo izdatki. S premoženjem Pija IX. bi bil Leon XIII. lahko svobodno razpolagal, toda on zapušča vse neomejeno cerkvi, oziroma svojemu nasledniku. To premoženje — imenovano patrimonium — upravlja poseben odbor kardinalov, kateremu načeluje kardinal Mooenni, katerega je vsled tega poleg kar dinalov Rampolla in Cretoni rajni papež imenoval za izvršitelja svoje oporoke. Kako priljubljen je bil Leon XIII. po celem svetu in koliko simpatij je užival bodisi pri katoličanih kakor tudi pri drugo-vercih, to kaže jasno ogromno število raz ličnih d a r o v , ki so mu dohajali od vseh stranij. Noben papež, ki je kedaj sedel na prestolu sv. Petra, se ne more ponašati s toliko obilico dragocenih darov kakor Leon XIII. V naslednjem navajamo zlasti darove posebne vrednosti kakor so n. pr.: 28 tiar, okrašenih z dragocenimi kameni; 319 zlatih križev, posutih z dragimi kameni; 1200 zlatih in srebrnih kelihov; 81 prstanov, med katerimi se nahaja tudi oni, katerega je podaril sultan Abdul Uamid in je posebno velike vrednosti; 16 zlatih pastoral, ki so istotako posute z dragimi kameni; 884 ostenzorij iz zlata in srebra; 7 zlatih in srebrnih kipov in slednjič še okoli 1000 umetniških predmetov različnih vrst. Predsednik bivše transvalske republike, Btarček Kriiger, pa mu je daroval zelo dragocen diamant. Vse te darove je rajni papež shranil, da bodo po njegovi smrti tvorili poseben muzej, kibonosilnje-g o v o ime. Leon XIII. in Številka 3 Številka 3 ima posebno vlogo v življenju papeža Leona XIII. Ako gledamo na dolgo življenje, vidimo, da je tretji med papeži sploh. Rodil se je v tretjem mesecu, namreč meseca marcija, bil je imenovan kardinalom leta 1853 in papežem je bil izvoljen 13 dan po smrti Pija IX. in 1. 1903 je vstopil v 93 leto svoje starosti. Leon je bil ud tretjega reda in je imel 3 zdravnike. Plača dr. Lapponijeva. Dr. Lapponi ni le zdravnik, ampak tudi osebni svetovalec papežev. Kot zdravnika ga poprašujejo zelo pogostokrat časnikarji, prelatje in diplomatje. Čas, ki mu ostaja, obrača na študije in na to, da odgo varja na razna vprašanja. Mesečna njegova plača je taka, kakor jo je dobival pred 100 in 100 leti vsak papežev zdravnik, namreč 450 lir. Vkljub temu zelo povprašujejo za to mesto zdravniki, ako je prazno. Novi državni finančni minister. Naslednikom Kallayevim je torej imenovan bivši poslanik v Atenah baron Štefan Burian pl. Rajecz in bo jutri v Išlu položil prisego v cesarjeve roke. Imenovanje se je izvršilo mnogo hitreje nego se je iz-početka mislilo in tako se bo novi mož lahko že predstavil v prihodnjem delegacijskem zasedanju ter razvil svoj finančni in uprave v Bosni in Hercegovini tičoči se ekspozej. Za Burianovo imenovanje sta bila po poročilu dunajskih listov merodajna posebno dva mo- menta : mož je v prvi vrsti O g e r , kar je nekako conditio sine qua non pri Madjarih, in Ogrska dobi torej zopet svojega zastopnika v skupni vladi; dalje Burian neki dobro pozna balkanske razmere in je vešč južno-slovanskih jesikov. ker je večinoma služboval na Balkanu. Hvalili so ga doslej kot zelo sposobnega uradnika. Vprašanje je seveda, če se bo takega pokazal tudi kot upravitelj okupiranih dežel. Burian izhaja iz plemiške rodbine v šo-prnnjskem komitatu. Rojen je bil 16. jan. 1851, njegovi prvi službi sta bili pri konzulatih v Aleksandriji in Bukareštu. Leta 1875 je poBtal podkonzul ondi, tri leta pozneje je pa prišel v enaki lastnosti v Belgrad, leta 1880 pa v S.fijo. V letih od 1882 do 1886 je kot konzul vodil glavni konzulat v Moskvi. Od tu je prišel zopet v Solijo, kjer je postal kmalu izredni poslanik in pooblaščeni minister. Na tem mestu je vztrajal do novembra leta 1895, in je mej drugim prekrižal znane Kaulbarjeve načrte. Iz Scfije so ga pozvali v zunanje ministerstvo, pozneje je šel za poslanika na virtemberški dvor, v februva-riju 1897 pa v Atene, kjer je ostal do zadnjih dni. Dne 5. marca 1900 ie postal ogrski baron, dne 13 februarja 1903 pa tajni svetnik. Prevrat v Bolgariji? V Bolgariji se bržkone bližajo podob nim dogodkom, kakor so jih pred kratkim doživeli v Srbiji, lielgrajska »Stampa« je priobčila vest, da se je knez Ferdinand po nasvetu vlade moral podati v inozemlje in da se nikdar več ne povrne v Sofijo. Odkritje velike zarote proti knezu je dalo vladi povod do tega koraka. Tej vesti je seveda takoj sledil dementi dunajskega zastopnika bolgarske vlade. Uradno poročilo pravi le, da je knez reB šel v inozemlje, a le na obisk groba svojega očeta. Dejstvo je torej, da je Koburžan šel in da ni znano, kdaj se vrne. Enakih dementijev, kakor je omenjeni, je bilo pred usodnim dnem v Srbiji tudi polno v srbskem vladnem časopisju, in vendar je bilo res, kar so pisali opozicionalni časopisi. Zarota proti Koburžanu tudi ni več nova stvar. Ze ob znani Šipka-slavnoati se je pojavil javen upor častnikov, vsled česar so bile slavnosti nenadno prekinjene. In tako se je kazala nejevolja napram knezu in njegovi vladi že opetovano v častniških vrBtab. Knez Ferdinand je seveda sam največ zakrivil, da se nahaja sedaj v tako neljubem položaju. V njegovi vladi nahajamo celo vrsto brezznačajnežev; v vse, kar more zahtevati strast najbolj propalih strank, je rade volje privolil, da si utrdi svoje stališče in more vztrajati na knežjem prestolu. Kar je knez učinil ob umoru Stambulova — dne 15. julija je bilo od tega dogodka ravno osem let — je za vedno osramotilo njegovo ime. Javno sočustvovanje z morilci, prepoved uradništvu in vojaštvu, da se ne smeta udeležiti pogreba, to je bilo plačilo za zasluge, ki si jih je stekel Stambulov za Ko-buržane. Znano je še, da je Stambulova soproga kneza javno obdolžila Bokrivde pri umoru. Temu je sledila znana barantija z vero princa Borisa ter nebroj činov, s katerimi si je Ferdinand sam polagal dinamit pod knežji prestol, ki prej ali slej mora eksplodirati. Drugi viri pa trdijo, da so se razmere v Bolgariji sedaj že toliko ublažile, da knez ni definitivno odpotoval, pač pa se meni odpovedati prestolu, ako mu velesile ne dajo gotovih koncesij glede položaja v Makedoniji. Če še povemo, da je sedanja zarota delo nekdaj tako obožavane radik. stranke, da je v nekaki tesni zvezi z zadnjimi dogodki v Srbiji in da je sploh vse delo makedonskega odbora, ki hcče enkrat za vselej storiti konec ljubkovanju s sultanovo vlado, postane jasno, da vesti niso neutemeljene. O Koburžanovi zadevi priobčujejo današnji listi še naslednji dve zanimivosti: Iz Belgrada se poroča, da je položaj v Bolgariji silno resen in da so vodje u a n k o v a stranke in makedonske g a gibanja sklenili kakorkoli odstraniti kneza Ferdinanda. Da bolgarski zastopnik na Du naju o tem nič ne ve, je seveda popolno umljivo, ker so zarotniki pač toliko pametni, da njega ne bodo prvega obvestili o svojem načrtu. Obenem z odstranitvijo kneza se prično obravnave mej Srbijo, Bolgarijo inčrnogoro glede skupne akcije v makedonskem vprašanju. Tudi iz Bukarešta dohaja poročilo, da oo v Sofiji zaBledili zaroto proti Koburžanu, v katero bo zapleteni častniki makedonske narodnosti. Knez se ne povrne več v deželo. Cankov mu je neki dejal: »Ali se postavite na čelo makedonskega gibanja ali pa se dežela odvrne od vaB.« Novi nemiri v Perziji so se pojavili pri gradbi ruske ceste v Ta-brier. Prebivalstvo je nastopilo proti ruskim inženirjem. Vojaštvo je moralo braniti ruske inženirje in delavce. Dela so začasno preki- nili. V Yesdu ho bili nemiri proti perzijski verski sekti babijem, ki hočejo reformirati mohamedanizem. 9 0 oseb je bilo ubitih. V Isfahamu so bili nemiri is istega vsroka. Govori se, d a je bilo nad 100 oseb ubitih in ranjenih. Ondotni guverner proti nemirom ne upa stori'ti odločnih korakov, ker se boji za svojo osebo. Vojaštvo po ondotnih mestih je pomnoženo. Tudi v Teheranu je bil ubit neki babi. Večje število vojakov je pripravljenih, da s topničarstvom odide v pro-vincijo. Iz brzojavk. Razpor mej obema finančnima ministroma. Radi znanega sla-dornega vprašanja sta se po poročilu lista »Zeit« oba finančna ministra Bobm Bawerk in Lukacs jako sprla in izjavila, da nič več ne bota mej seboj občevala. — Češki deželni zbor se snide neki že v sep tembru, da se rešijo nekatere nujne zadeve. — Poziv rezervistov k vojaškim vajam. Ogrski domobranski minister je naročil, naj se za dobo žetve odpuste na dopust rezervisti v največjem obsegu. — Kriza v Angliji. V Angliji se bli žajo v bližnjih dneh parlamentarni in ministerski krizi. Listi poročajo, da se parlament razpusti gotovo v prihodnji pomladi. — Volitev senatorja. Pri volitvi senatorja v Gronoblu je bil izvoljen ministeri-elni kandidat Ritet s 705 glasovi, protikandidat Jay je dobil 493 glasov. — Japan se ne pripravlja na vojsko? »Times« javljajo iz Tokia, da so vznemirljiva poročila o pripravah Japana za vojsko popolno neosnovana. Japonci se sicer zgražajo nad postopanjem Rusije, toda narod in vlada ohranjujeta mirno kri. — Sultan je povabil na obisk v Carigrad grškega kralja. — Mej Francosko in Turčijo je razpor. Leta 1899 ste sklenili Angleška in Francija pogodbo o delitvi Sudana. Turčija te pogedbe ni nikdar pripoznala, in ugovarja, ko hoče sedaj Francoska zasesti državo Bilmo. Turčija grozi, da Francozi v Bilmi dobe krvav odpor. — Ogrski o b -strukcionisti spravijo dogodke pri vojaških vaiah v Bileku v parlamentu v razgovor. — Ruski car je odboru za slavnost na čast carju osvoboditelju daroval 100 topov, 5000 pušk in drugih spominov iz takratne voiske v vrednosti treh milijonov frankov. Darovane stvari bodo tvorile muzej. — Turški minister mornarice Hassan Paša je umrl. — »Der e v a n -gelischeBund« bo zboroval od dne 16. septembra do 1. oktobra v Ulmu. Poročal bo tudi pastor Mahnert iz Maren-berga. Cerkveni letopis. Dve lepi cerkveni slovesnosti. V kozjanskem okraju obhajajo v kratkem času dve lepi cerkveni slovesnosti. Jutri v Bredo obhaja priljubljeni gospod župnik Martin K r a g 1 pri sv. Miklavžu v Polju za Sotlo, kjer že čez 33 let župnikuje, svojo sekundicijo. Ves čas, odkar je župnija ustanovljena, se ni kaj enakega zgodilo, zato se farani sedaj tem bolj pripravljajo, da tem Blovesnejše to redko slovesnost obhajajo. Občini Lastnič in Sedlarjevo imenovali Bte ga častnim občanom, a duhovščina kozjanske dekanije bode mu tem povodom poklonila lepo izdelano adreso. — V nedeljo 2. avg. bo pa v Podčetrtkom nova bv. maša g. V i n k o - t a Zolgar. Že precej časa niso tam imeli primicije, zato se iste zdaj zelo veselijo, posebno mladina. Obema: ad multos annoa! Dnevne novice. V Ljubljani, 28 julija. Državnozborska dopolnilna volitev na mesto gospoda J. Vencajza. Osrednji volilni odbor katol. narodne stranke je imel včeraj sejo in sklenil, da skliče na dan 13. avgusta ob tri četrtna3popo!dan v Ljubljano shod volilcev katol. narodne stranke iz tega volivnega okraja. Osrednji volivni odbor bode na tem shodu priporočil kandidaturo g. dvornega svetnika Š u k 1 j e j a , ki se bode ob enem volilcem predstavil in razvil svoj program. Vstop na shod je dovoljen le katol. narod, volilcem, ki se izkažejo z vstopnico. Vstopnice so se že razposlale gg. zaupnikom. Gg. zaupniki, ki bi pomotoma vstopnic ne bili prejeli, ali katerim bi pošle, naj se obrnejo na naše uredništvo. Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Višnja gora, Ribnica in Velike Lašče! Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo volivnih imenikov. Kdor želi poduka za volitve, naj se obrne do našega uredništva. Pravioo vsem! »Edinost« piše, da bo v Trstu po oglih mesta veliki lepaki, izdani od škofijskega ordinarijata, v katerih se naznanjajo obredi in vabijo verniki na žalovanje po pokojnem glavarju cerkve, a slovenščino je tržaški škofijski urad na lepakih popolnoma prezrl. »Slovenec« je glasilo slovenskega naroda in mora, ako poročilo »Edinosti« odgovarja dejBtvu, to neopravičeno preziranje velikega števila slovenskih vernikov najodločnejše obžalovati, ker taka dejanja nekaterih gospodov v škofijskem'ordi-narijatu tržaškem so le voda na mlin iz-vestnih agitatorjev mej tržaškimi Slovenci. Mi odločno zahtevamo, da se napram slovenskim vernikom povsod vrši pravičnost. Sedaj nas je pa dal! „Slov. Nar." nikakor ni ugodno, da smo povedali, kako lepo ogromna večina vplivnega svetovnega časopisja piše o sv. očetu. »Narod« ve, da so Be mnogi liberalci že toliko emancipirali, da ne verjamejo več brezpogojno »Sloven. Narodu«, ampak so pričeli brati tudi — »Slovenca". Ti liberalci so Be lahko prepričali, kako nizko stoji v tem pogledu njihovo glasilo. Razume ae, da nismo mogli citirati vsega časopisja, a to lahko povemo, da bara-barski ton, kakeršnega se poslužuje »Slov. Narod« napram papeštvu, je v časopisju tafco minimalen, da uprav izgine pred sijajno manifestacijo katoliškega in nekatoliškega časopisja za Leona XIII. Celo dunajska „F r e i -sinnige Z e i t u n g", katero izdaja ž i d S i n g e r Be doBtojno izraža o papežu. Le najnizkotnejši od »Los von Rom« propagande plačani lističi so v »Narodovi« družbi. Včerajšnji „Narod" nam v svoji zadregi pravi, naj — če smo pošteni — priobčimo še, kar so o Leonu XIII. napisali Jaures, C l e-menceauinHanotaux. Za »Narod« bo torej o papežu in papeštvu merodajni le najzagrizenejši framazoni! Sodba teh tramazonov naj bi bila merodajna ia naio sodbo o papežu! To si bo treba zapomniti, kje glasilo slovenske inteligence išče za svoje izbruhe proti papežu merodajnih izrekov! Inteligenca, ki podpira .Narod«, sedaj ve, pri čem je. O »Narodovi« pisavi zadnjih dni se pa seve še pomenimo. Bil je bolj neumen, nego „Los von Rom" listi, iz katerih je prepisoval. Napad na družbo sv. Cirila in Metoda. »Edinost« piše: »Slovenski Narod« prinaša vest, da Be širi po Trstu govorica, da miBli družba sv. Cirila in Metoda odstopiti tržaški Marijini družbi družbine šolo in zemljišče pri sv. Jakobu za Marijin dom. In sicer zastonj, ali pa za prav nizko ceno. Temu nasproti konstatiramo, da tu v Trstu take govorice ni bilo in je ni. Ta »raca« spada med babje kvante, ki se jih pušča »slovenski Narod« poročati iz Trsta in po katerih se kažejo v polni luči — resnicoljubni njegovi poročevalci. Mi se navadno niti ne oziramo več na te race, ker smo sa jim že privadili. A da danes ne molčimo, je vzrok v tem, da je pred nami glavna skupščina bv. Cirila in Metoda, in je tre-notek tu, ko je dolžnost vsakomur, da navdušuje za družbo. A vsa podlost gonje »Slovenskemu Narodu« poslane vesti Be kaže v dejstvu, da družba ravno sedaj zida peti razred nn deški šoli in je tudi žerazpiBano mesto učitelja. Cesar je daroval za pogorelce v Pred-gradu, okraj Črnomelj 5000 K. Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem je imenovan ravnatelj tukajšnjega učiteljišča g. Franc Leveč. Deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik je prideljen štajerskemu dež. šolskemu svetu. Nevarno zbolel je č g. G r o s s , mestni kapelan v Kočevju. Priporoča se v molitev! Nevarno je obolel tudi č. g. K 1 e-mene, kaplan v Gorjah. Železniški minister R pl. Wittek si je včeraj popoludne ogledal dela pri železniškem predoru skozi Karavanke na Hru-šici pri Jesenicah. V njegovi družbi so bili šef generalnega štaba pl. B e c k , baron S c h \v e g e 1 ter dr. S c h a f f e r in tehnični uradniki žel. ministerstva. Popoludne se je minister odpeljal v Škofjo Loko, od tod pa skozi Železnike v Podbrdo na Primorsko, kjer si je ogledal umetno cesto mej Železniki in Podbrdom. Nemika iola na Jeienioah. Kranj, deželni šolski svet, v katerem imajo Slovenci večino, je dovolil, da kranjska industrijska družba ustanovi privatno ljudsko šolo na Savi pri Jesenicah. Znamenje razmer! Ta šola bo imela predvsem ponemčevalne namene. Ob grobu čast gosp. Aleksandra Soviča. Piše se nam: žalostno novico je veliki zvon naznanil dne 24. julija faranom, da je sv. Trojica v Halozah postala vdova. Natisnil je oči njen dolgoletni dušni pastir jubilant č. g o. Aleksander Sovič, po dolgi mučni bolezni. Preblagi gospod bil je rojen 1. 1821 kot kovaški sin v Zerovinou v Slov. ■Goricah. Šolal se je po tedanjih razmerah v Varaždinu in Zagrebu; 1. 1844 pa je stopil v red minoritov, katerih je bil zdaj starosta. Njegovi predstojniki so krepkega in močnega novomašnika poslali v dušno pastir-stvo na težavno župnijo sv. Trojice v Hi ložah 1. 1849, kjer je prebil 10 let, potem pa je pastiroval pri sv. Vidu niže Ptuja, v SPtuju. Nekaj časa bil je tudi župnik v Arneis na Spodnjem Avstrijskem. Na sedanji župniji, Kjer je tudi zatisnil svoje trudne oči k večnemu počitku, župnikoval je od 1. 1871. Redka prikazen, da je ta komaj drugi župnik, kateri bo tukaj počival. — Naj ostane v blagem spominu rajni pri vseh znancih in prijateljih. N. v m. p.! Perfidnost celjskega mestnega urada. Da je ta urad frankfurtarskega mišljenja, je znano, toda da mora to svoje mišljenje tudi v tem izražati, da zvezuje svoje akte, ki jih pošilja slovenskim občinam in slovenskemu mestnemu magistratu ljubljanskemu, s frankfurtarskimi trakovi, je že skrajno izzivanje Slovenoev. — Čudimo Be le, da dopušča to celjsko okrajno glavarstvo! — Pa kaj se hoče v današnjih dneh, ko se vse klanja frankfurtarski zastavi in celo na Kranjskem. — Proslava 25 letnice okupacije .Bosne in Hercegovine. Iz Idrije se nam piše: Dne 26. julija so nas zjutraj ob 5 budili iz spanja. Bilo se pa ni treba strašiti, ker so doneli med hišami prijetni glasovi domače godbe, igrajoče Idrijcem budnico. Udeležniki okupacije Bosne in Hercegovine so namreč slavili 25 letnico svoje zmage. Ob i/i8. so imeli v farni cerkvi sv. mašo; bilo jih je čez 40. Družbo so jim delali veterani in višji uradniki, med njimi g. rudniški nadsvetnik S c h m i d, ki so jih počastili s svojo navzočnosto. Nai-prej je bil zanje kratek nagovor. »Troje idej — tako približno jih je nagovoril g. kapelan, tudi doslužen vojak — troje idej giblje in vodi vse naše življenje. Mislim namreč katoliško, domovinsko in narodno idejo.',Narodna ideja druži tiste, katere je mati učila iBtega jezika; ta ideja nas navdušuje, da slavimo može, zaslužne za napredek in kulturo lastnega naroda, da si prizadevamo vzgojiti novih moči, ki bodo za nami zastavili svoje zmožnosti za lastni rod. Domovinska ideja nas spaja v eno celoto, ki ji pravimo avstrijsko-ogrska monarhija, ta ideja podžiga v nas ljubezen do presvitle vladarske hiše, nas navdušuje za čas in blaginjo naše ljubljene Avstrije. Katoliška ideja pa druži med seboj vse države, vse narode ter naB dela ude enega velikega kraljestva, sv. cerkve. Ta ideja se deli v idejo ljubezni in idejo pravičnosti. In prav ti dve ideji Bta peljali slavljence pred pet indvajsetimi leti v boj. Dasi je bilo več vzrokov, priklopiti Bosno in Hercegovino Avstriji, je bil vendar glavni namen okupacije: dati deželam davno pogrešani mir, urediti notranje razmere in rešiti ondotne kristjane turške nasilnosti. Po sklepu zasto-pninov in ministrov evropskih velevlasti v Berolinu je to nalogo dobila Avstrija. Vodila je torej res naše poveljnike in vas ideja ljubezni do tlačenega ljudstva in želja, pomagati jim do pravice, torej ideja pravičnosti. In reSili ota to nalogo čaBtno. Ni šlo mirnim potom, trpljenja, žrtev, krvi je bilo treba, da so se umirili ustaši. Precej vaših tovarišev je obležalo v tuji zemlji. Če se vpraša, kateri polki so se najbolj odlikovali, se vedno imenujejo slovenska imena v prvi vrsti. Ko so se 21. okt. v Livnu delile svetinje, so Kranjci dobili 48. Presvitli vladar je priznal vašo staro že priznano hrabrost in izurjenost. In še eden jo je priznal, vojskovodja vseh vojskovodij, vsemogočni Bog, ki je vašo hrabrost poplačal že nekoliko s tem, da vam je dal učakati današnje slavnosti. " — Med opravilom je pod zvonikom igrala godba, nekaj posebnega je slišati, kako posnema mašne napeve in brez besedila budi v srcih ista čutstva, kot ga sicer bude pete besede. Med godbine zvoke se jo mešalo pokanje topičev, tako da je imelo vse opravilo, dasi preprosto, na sebi nekaj ganljivega, prisrčnega. Potem so imeli slovesen obhod po mestu. Popoldan so so se-šli na vrtu g. Didiča. Z udeležniki in vete* I ranskim društvom so prišli domači, različni gostje in sploh toliko ljudstva, da so bili vrt, kegljišče in kegljiščna lopa premajhni. Vrstile bo se med neprisiljeno zabavo god- I bine in pevske točke, vmes pa so še govorniki (g. Frano Kos, vdeležnik, načelnik veteranskega društva in zato duša vse slavnosti, potem g. dekan, g. ravnatelj Novak, g. Sibec, g. Druškovič) vpletli marsikako lepo misel. Izprva sa mislili udeležniki za petindvajstletnico iti v Bosno na tiste kraje, kjer so se vojskovali; ker pa bi jim železnica znižala le od dalmatinske strani, ti so pa marširali od severa čez Savo v Bjsno, zato so se premislili. Potem so hoteli izbrati Ljubljano, nazadnje so pa rekli, zakaj bi pa naša Idrija ne smela videti enkrat take slavnosti. In videla jo je ter je bila vesela! — Ogenj. V Kranjski Gori je 21. dne t. m. ob oni po polnoči začelo goreti v sredi vasi pri čičniku y šupi. Zapazila sta dva železnična čuvaja, ki sta šla iz službe in sta šla klicat ljudi, da so pogasili. Ne varnost za celo vas je bila silno velika. Nočnega stražnika ni bilo nikjer, šele ko bo pogasili, so ga zbudili, da je prikrevsal ra mesto. Kakor kažejo okolšč ne, je moral kdo nalašč zažgati, ali je pa kak pijanec, kateri tukaj cele noči rogovilijo, ogenj za trosil. Načelnik gasilcev g ts avec jo prišel med prvimi z malo peščico gasilcev. Žali beg, da gasilno društvo peša zaradi needi nosti članov in malomarnosti občanov, in vendar je dobro izvežbano gasilno društvo nujno potrebno v Kranjski gori, ker v slu Čaju požara je vsa vas uničena brez nagle pomoči. Urediti se mora tudi mcčia straža in vpeljati strogi policijski red, da ne bo vsa vas trpela zaradi nekaterih nč »rednih žganjarjev. — Na Žalostni Gori pri Mokronogu so vrgli te dni staro streho doli. BI je že skrajen čas, ker ves les je trhljen in gnjil, čudno, da se je vse to še skupaj držalo. Polovico cerkve že nosi novo ostrešje, dal Bog le lepega vremena. Vse delo vodi domačin Btrokovnjak Jakob V o r b a j s, — S tira skočili so sinoči ob 8. uri na državni železnici v Sp. Š ški štirje tovorni vozovi. V dveh bo bila teleta, v enem pra šiči, v enem pa drugo tovorno blago. Dva vozova sta hudo poškodovana in so končne strani vozov popolnoma zdrobljene. Druga nesreča ni pripetila — Nesreča v vevški tovarni Danes po n^či je v veišu tuvann stroj prijel za roko »ieko žensko in jo nevarno ranil. — Defravdacija v cirkusu Za-vatta. V L ubnjem na Spod. Štajerskem je 24 let stari blagajnik L e m m poneveril 200 kron in pobegnil. — Tatvina P s^tniku Ivanu Perčiču v Vrbačah je 23 t m. n. znan tat ukradel veliko, amerikaiisko srebrno žepno uro, vredno 90 kron, potem pozlačeno verižico in medailon. — eolski iclet. Gojenci deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu so včeraj pod vodstvom ravnatelja g. R Dolenca in tajnika g. V. Rohrmanna ter strok, učitelja okr. višjega živ. zdrav. g. O. Skaleta priredili izlet v Postojno, Št. Vid in Slap pri Vipavi. Tu si ogledajo vinorejske naprave. — Glavna skupščina Matice Hrvatske se je vrSila predvčerajšnjim v Zagrebu. Na občnem zboru bj je sklenilo, da se prične na podlagi spremenjenih pravil mirovina bivšemu tajniku g. K o s t r e n -č i č u izplačevati od 1. avgusta tega leta. Glede zveze z »Matico Dalmatinsko« in »Slovensko Matico« je odbor predložil, da se na strošek vseh treh »Matic« izda vsako leto ena knjiga, neke vrste almanah, v katerem bi bili pri-nosi od hrvatskih, hrvatsko-dalmatinskih in slovenskih književnikov, člani vseh treh »Matic« pa bi jo dobivali brezplačno. Častnima članoma sta bila izvoljena hrvatski glasbenik g. Ivan pl. Zaje in mnogoletni odbornik »Matice« g. Gjuro Deželic. — Šolske vesti- Imenovani so bili: nadučiteljem za Mokronog učitelj g Ludv. Fettich-Frankheim v Postojni, za definitivni učiteljici in sicer za Tomise j gdčna Darinka Franke v Skocijanu, za Žužemberk pa gdčna Ema Zajec v Gri-bljab. Na dosedanjih mestih so postali definitivni g. Franc K e r ž i č v Zabnici, gdčni Ana H a r b i o h v St. Rupertu in Ana Vernik v Loškem potoku. Premeščeni bo : nadučitelj v Vel. Laščah g. Jos. P a u -č i č na I. mestno deško šolo v Ljubljano, učitelji g. Emil Adamič iz Zagorja v Kamnik, g. Jos. B e z 1 a j z mestne nem. na II. mestno deško šolo v Ljubljani, gosp. Jos. Gregorin iz Črnuč na Vič, g. Jos. Tscherne iz Gotenic v bpodnji Skrilj, dalje učiteljici gdSni Marija Praprot-n i k iz Vel. Lašč v Radeče in Pavla Z i -r e r iz Bučke v Krško. Vpokoieni so : nadučitelja gg. Ivan Gantar v Čatežu in Fr. P a p 1 e r v Borovnici ter učitelja gg. Fran G r o s s v Matenji vasi in Martin P o - t o č n i k v Sori Učitelj g. Anton Zupančič na gimnaziji v Novernmestu je postal definitiven. — Dvorazrednica v Mirni peči se razširi v trirazrednico in dobi vspo-rednico. — Dovolila se je ustanovitev zasebnega vsgojevalifiča za zanemarjeno mla-dež oo. saleziancem na Rakovnik u. — Vodovod v šiiki. Š šenski občin- I ski zastop se je v zadnji seji načelno izrekel za napravo vodovoda. Kranjski rojak v meksikanski službi. Meksikanska vlada je poverila na šr>ga rojaka profesorja Jožefa Smerdu z vodstvom novega konzulata v Trstu. Novi konzul, ki je že več let v meksikanski službi, je že odootoval v Evropo. — Tri osebe utonile v Kolpi. Pri kopanju v Kolpi so v zadnjih dneh utonile tri osebe, in sicer osemletni posestnikov sin Marka Nemanič iz Z^lebeja in ena kmetica ter ena 18letna dekle iz obmejne hrvatske vasi Bukovac. — Obesil se je posestnik S k o d 1 a r vulgo Soan i i Dvorjan pri Cerkljah. — Pogorel je na Vinici hlev posestnika Mateia Stelarja Škode 3000 kron. Ljubljanske novice. Provokacije ljubljanskih Nemcev. Piše se nam: Včbraj zvečer so bili v bližini »Mestnega trga« triie slovenski učitelji na padem od kadeta 27. pešpolka Wallanda, ki j« izzivajoče nastopal v družbi razrezanega \Vallanda star., in sina trgovca z železnino N a g y j a. Kadet je dolgo časa motril učitelje in ko je naposled eden učiteljev pogledal nazaj, mu je arogantni kadet zasolil psovko »Lausbub«, nakar je dobil odgovor: »Pogledati so vendar sme.« To je kadeta tako razsrdilo, da je skočil k učitelju in mu dal tri klofute. Pozneje je zgoraj omenjena nemška troiica pred magistratom nahrulila tudi slovenske visokošolce in metala okolu z kontrahacijami. Kadet Walland je vlekel sabljo ven, a jo takoj zopet nazaj potisnil. Kadet je vpil, da morajo vsi ž njim nemško govoriti, in kričal tudi na Slovence »Laus buben«. To sa še manjka, da bi se kak kadet vtikal v narodnostne konfl kte in pso-val mirne Slovence z »Lausbube.« Prav nič bi se ne bilo čuditi, ako bi kdo takemu kadetu ob taki priliki krepko navil ušesa in mu posvetil, da sa ima vojak dostojno obnašati! Predrzni kadet bo naznanjen na pristojno meBto, kjer, upamo, dobi primeren poduk o dostojnosti. Dezerter. Josip Trampuš, prostak pri brambovskem pešpolku št. 27 je v nedeljo popoludne dezertiral. Včeraj zvec"er pripeljali so ga orožniki nazaj v vojašnico. Iz bolnice. Josip Križaj, 22 let star, zidar iz Zagorja je včeraj pri delu padel s škarpe ob železnici in se na glavi tako po bil, da so ga morali prepeljati v bolnico. Nerodna kolesarica. Na Tržaški cesti je danes dopoludne neka kolesarica podrla na tla 7 let staro deklico Ivanko Senegačnik in jo povozila. Deklica je na desnem ušesu poškodovana. Petdesetletnice gasilskega društva praškega ki se bo vršna v Pragi dne 14., 15. in 16 , namerava se udeležiti, kakor čujemo, tudi prostovoljno gasilno društvo ljubljansko po deputaciji. Bolniško in podporno društvo pomočnih uradnikov ima zdaj 102 redna člana. Spremenjena pravila je odbor predložil kompe-tentnej oblasti v potrjenje, katero pa še ni došlo odboru. V jedni zadnjih sej je sklenil in del tudi že napraviti za avoje člane posebne izkaznice, s katerimi se bo istim izkazati tako pri zdravniku, kakor v lekarni v slučaju obolelosti. Vsak član ima ob ozdravljenji dati si od zdravnika napraviti spričevalo o bolezni in nje trajanju. Za to leto je določil odbor kot društveno lekarno Ub. pl. T r n k o c 7, y i a. Društveno premoženje znaša tačas 6900 kron. Z vilami. Ivan Flore, posestnik v Kr tini pri Kamniku, je bil pripeljan v deželno bolnico. V prepiru z nekim posestnikom jo je dobil z vilami po glavi in je bil težko ranjen. Ženi grozil s sekiro Matija Virant posestnim v Črni vasi st 20, prepiral se je že večkrat s svojo ženo Nežo Virant in jej je grozil, da je morala pobegniti od hiše in se skriti. Včeraj je zopet doma po hiši razgra jal in razbijal ter se pridušal, da mora vse poklati. Vzel je sekiro in šel nad svojo ženo ter nad svoji pastorki Marijo in Nežo Cerar, pa ženske so mu ušle k sosedu in ker si niso bile življenja sveste, so poslale po policaje v mesto, ki bo nevarnega moža areti rali in oddali v zapor. Izredna cvetlica. Na vrtu domačega mestnega vrtnarja g. A. Korsika cvete ravnokar nenavadna cvetlica. Imenuje se »Iiie. « Sesalno plinski motori 905 26—4 najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro 1 a Cas opa-5 zovanja Stanje barometra. ▼ mm. Temperatura po Celsijn VetroTl. Nebo 11 i * s * ► 25! zveč. 735 8 | 15-5 | sr. jvzh. oblačno 13 4 26i '< *jutr j2. popol. 736 6 73b,2j 13 8 24-6 sl. jjvzh. sl jzah. del. obl. Srednja včeiajšnja temperatura 18 3", normale 19 9* OBEGNIL rujav velik pes, % sliši na ime „Amor". Izroči se naj pri Josipu Jegliču v Ljubljani. 967 2-2 priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Nove suhe gobe, kakor tudi deželne pridelke, kupi Anion Kolone v Celju. Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. 914 10-6 -■»a.-—'.a Zelo lepa prilika se ponuja kakemu trgovcu, da se naseli v zelo obljudenem kraju na Dolenjskem, oziroma, da napravi ondi svojo podružnico (filialko). Iz prijaznosti pove več upravništvo „Slovenca\ 9gs 3-2 V zadruž. domu kmetske posojilnice na Dunajski cesti oddaja se 7 stanovanj po tri in štiri sobe z vsemi pritiklinami ter 2 prodajalnici za selilni termin 971 3—1 1. novembra t. I. Po dogovoru zamorejo se ista še poprej v najem oddati. Pojasnila v pisarni kmetske posojilnice med uradnimi urami. Imam večjo zalogo vozov vseh vrst. 973 6-1 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan, Ljubljana, Rimska cesta St. ll.~ Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem 24. julija 1903. moja poslovodja, namreč gospoda Oroslava m *>sPo Katarino Bernafovič odslovil ter ta dva nista več upravičena katerekoli zneske v mojem imenu in na moj račun iztirjavati in sprejemati. Velespoštovanjem j. m. NETSCHEK c. kr. dvorni dobavitelj 976 3-1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katoliške Tiskarnet v Ljubljani.