vsak narodov kot silo "vetu. On *f»iitv ftah v*nj* miru in varnosti *e je izrekel proti ■ I' "i t« /družitev obo- r,k7' VHlkke BriUnii* bi ustavile raz- > korr, Vi 1 ^nizma ter sovjetskeg 'gn^e načela krščan- 'Uhm"0n D- C.. 6 marca.— v Fultonu, '^ev v Washing-4r:' V skušal prodo-•brambo britske a!r><*a imperija-naj bi rešila-Pred razpada-k<» še nadalje iz-v kolonijah, ustvarim Huslji v dr-v»*zane t anglo-Med vnatorji. urekli proti u«**tiji, da se 'bil t K. AmerikJ An, m 1 ifr,| b » i prt, Marshall bo nasledil Byrnesa? Konflikt s predsednikom Trumanom Washington. D. C« 6. marca,— V diplomatičnih krogih se širijo govorice, da bo general George C. Marshall, ameriški poslanik na Kitajskem in bivši šef generalnega štaba, nasledil državnega tajnika Jamesa F. Byrnesa. Ker Amerika nima podpredsednika, je državni tajnik prvi naslednik predsednika, če slednji umrje. Trdi se, da je nastala hladnost med Trumanom in Byrnesom. Truman je za odločno izvajanje ameriške zunanje politike, kar naj bi utihnilo kritike doma in v tujini, ki trdijo, da Amerika sploh nima zunanje politike in da caplja za Veliko Britanijo. Truman je baje razočaran, ker je Byrnes pristal na koncesije v prilog Rusiji na konferenci zunanjih ministrov treh velesil v Moskvi v decembru preteklega leta, kakor tudi zaradi vloge, katero je Byrnes igral na konferenci Združenih narodov v Londonu. Byrnes je storil več korakov na svojo lastno iniciativo v Moskvi in Londonu, ne ds bi se posvetoval s Trumanom. Doznava se, da je Truman nameraval imenovati Marshalla za državnega tajnika, preden je slednji odpotoval na Kitajsko. Ako bo Marshsll imenovsn zs državnega tajnika, ga bo našle dil general Albert C. Wede meyer, poveljnik smeriških sil na Kitajskem, kot poslanik v Cungkingu. Marshsll ima izkušnje v diplomaciji. On se je udeleiU vseh mednarodnih konferenc od one med pokojnim predaednikom Rooaeveltom in hiviim britski m premier jem Churchillom na Atlantiku, na kateri Je bil osvojen AtlanUkl Washington, D. C.. 6. marca.— Španski diktator Franco je obvestil državni department, da se ne bo udal pritisku Amerike, Velike Britanije in Francije in se odpovedal oblasti. Uradnik državnega depart-menta je razkril, da je Franco pričakoval skupno deklaracijo treh velesil in poslal noto v Washington, v kateri je pojasnil svoje stališče, 24 ur pred objavo skupne deklaracije. Noto je v imenu Franca izročil državnemu departmentu Juan Francis co de Gardenas, španski posla nik v Washingtonu. Nota pravi med drugim, da je vprrtanje 'Vrancovega režima izključno španska notranja zadeva. Velesile nimajo pravice vmešavanja v te zadeve. Nota je v bistvu klofuta Ameriki, Ve liki Britaniji in Franciji, ki so v skupni deklaraciji pozvale špansko ljudstvo, naj strmogla-' vi Francov režim. Slični noti sta bili dostavljeni francoski in britski vladi. Madrid* Španija. 6. marca,— Tukajšnji listi so objavili odlomke iz skupne deklaracije A-merike, Velike Britanije in Francije, izpustili pa so vse odstavke, ki se tičejo Francovega režima in falangistov. Vsi so obsodili deklaracijo in naglasili, da je udarec Atlantskemu čar-terju. Španski monarhisti so izjavili, da je deklaracija prazna gests. Francov režim bo ostal na krmilu, ker je očitno, da deklaraciji ne bo sledila akcija. Produkcija ogromne qtomske bombe mogoča Washington, D. C., 6. marca. —Ameriški znanstveniki lahko producirajo atomsko bombo, katera bi eksplodirala z uničevalno silo milijon desettonskih bomb. Ta razvoj v atomski raziskavi je razkril D. Edward U. Condon, direktor biroja standardov, v svojem govoru. "Ker je razvoj dosegel to stopnjo, je potrebno, da se znanstvenike o-svobodi izpod vojaške dominacije," Je dejal. "Znanstveno življenje dežele ic ne sme podvreči vojaški oblasti." Condon je v svojem govoru priporočal zboljšanje odnošajev med Ameriko in zavezniki, zlasti pa z Rusijo. Churchillov govor je povzročil presenečenje celo med kon servativci, člani njegove stranke. Izjavili so, da je šel preda leč v obsodbi politike Sovjetske unije. Najbolj žgočo obsodbo Chur chiilovega govora je izreke Daily Worker, glaiilo britske komunistične stranke. Objavi' je uvodnik, v kate/em pravi, da se je Churchill izrekel za sklenitev novega pakta proti ko minterni ii ustanovitev britsko-ameriškega osišča proti sovjet ski Rusiji. Iz Churchiliovega govora se kaže hudpurnik zlobe, laži in blatenja. Daily Worker dalje pravi, da je skušal ChurchU*' prodati brit* ski imperij ameriškim milijonarjem, zaeno pa je napoveda' da se bo poskus izjalovil. AMERIKA NASLOVILA PROTEST SOVJETSKI VLADI Obsodba ruskih aktivnosti v Mandžuriji in Perziji KRŠENJE PROVIZIJ DOGOVOROV Waahington. D. C.. 6. marca.— Državni tajnik James F. Byrnes e razkril, da je poslal dve protestni noti sovjetski vladi zaradi ruskih aktivnosti v Mandžuriji in Perziji. Dejal je, da je Amerika zavzela stališče, da je Rusi ja kršila provizije sklenjenih dogovorov, ker še vedno drži vojaške čete v Mandžuriji in Perziji. Ena nota je bila poslana Mo* kvi potem, ko je državni depart ment dobil poročilo iz Tehera na, da je tudi perzijska' vlada poslala protest Rusiji, ker ni od-poklicala svojih čet iz Perzije do 2. marca na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1941. Britska vlada je prej zahtevala pojasni la od Moskve, ^akaj drži vojaške čete v Perziji. Druga nota izraža opozicijo ameriške vlade proti odvažanju strojev in druge opreme iz japonskih tovarn v Mandžuriji v Rusijo. Slednja smatra stroje in opremo za vojni plen, do kate rega je upravičena. Byrnes Je na sestanku s časnikarji dejal, da je ruska akcija kršenje provizij dogovorov. Byrnes Je dalje rekel, da ima Nemški ujetniki dospeli v Anglijo London. 6. marca—Nadaljnja skupina 4300 nemških vojnih u-jetnikov je dospela v Liverpool iz Amerike Ujetniki so bili poslani v taborišče na Škotskem, kjer bodo tipoaleni na farmah in pri gradnji ter popravljanju cest. čarler. dn one v Poiadamu. Nemčija. Byrnes je zanikal poročilo. da je informiral Trumana. da namerava resignirsti kot državni tajnik. Priprave za stavko železničarjev Avtna unija zavrnila formulo korporacije Cleveland. O.. 6. marca,—Voditelji bratovščin strojevodij in kurjačev ter železniških sprem-nikov so naznanili, da bo stavka oklicana prihodnji pondeljek. Bratovščini imata 215.000 članov. Člani bratovščin v Clevelan-du. Chicagu, Bostonu. Louisvil-lu. San Franciscu. Tulsi in drugih mest«h so bili opozorjeni, naj se pripravijo za stavko, ker so se pogajanja z uradniki železniških kompanij glede izravnave konflikta razbila. Bratovščini zahtevata zvišanje plače in zboljšanje delovnih pogojev. Detroit. Mich.. 6 marca —Unija združenih avtnih delavcev CIO je zavrnila formulo korporacije General Motors, da člani unije glasujejo glede vrnitve na delo. Voditelji unije so izjsvi-li, da stavka Je zdaj izprtje. Reprezentanti korporacije so prej odbil« predlog unije glede imenovanja posebnega arbitražnega odbora, ki naj bi rešil konflikt. Stavka, katero Je unija oklicala proti korporaciji, traja že 10« dni. Pogajanja med uradniki unije in korporacije na aejl, ki Je trajala dve uri, so bila pretrgana Pozneje 1e bilo naznanjeno, da ae bodo danes obnovila. ogajanja z rudarsko unijo UMWA Operatorji posvarili Lewisa Waahington. D. C« 6. marca.— Operatorji na polju mehkega premoga so naznanili, da se bodo odavali pozivu Johna L. Lew-sa, predsednika rudarske unije UMWA, glede pogajanj o sklenitvi nove pogodbe, zaeno pa so ga posvarili, da bo moralo ljudstvo prevzeti breme v obliki zvišanja cen premogu, če bo vztra-al pri zahtevi, da mora biti plača zvišana za dva dolarja na dan. Pogajanja se bodo pričela ha konferenci, ki se prične 12. marca v Washingtonu. Veljavnost sedanje pogodbe med unijo in operatorji poteče »31. marca. Lewis je zapretil z oklicem rudarske stavke, če bodo operatorji zavrnili zahtevo za zvišanje plače. Konflikt je ponovno izzvalo vprašanje organiziranja delovodij. Operatorji so se Izrekli proti organiziranju. Charles O'Neill, besednik operatorjev, Je opozoril Lewisa, da je dal zago tovilo, da ne bo pritiskal za pri znanje organizacije delovodij. Na polju mohkega premoga Je uposlenih čez 400,000 rudsrjev. Lewis je že obvestil operatorje, da bo stavka oklicana 2. aprila, Če se bodo upirali zahtevi za zvišanje plače. general Douglas MacArthur vr hovno oblast na Japonskem in vseh drugih pokrajinah, v kate rih so sovražne čete. Med tem pokrajinami je tudi Mandžurija Dejal je, da on še ne ve, ali so poročila, da Rusi pošiljajo Japon ske vojne ujetnike iz Mandžur je v Sibirijo, resnična ali ne Amerika je zavzela stališče, da morajo biti japonski ujetniki re-patriirani. Moskva, fl. marca.—Predsednik perzijske vlade Ahmed Qa-vam es Saltaneh je dejal, da je obnovil razgovore s sovjetsko vlado glede situacije v Perziji in iz tega razloga je odložil odhod iz Moskve v Teheran. Razgovori se nanašajo na odpoklic ruskih čet iz Perzije. Na vprašanje časnikarjev, ali se razgovori nanašajo tudi na oljna polja v Perziji, Je premier odgovoril, da se ta zadeva ne more rešiti, dokler ne bodo odpoklicane tuje četo iz Perzije. Saltaneh je dospel v Moskvo pred dvema tednoma. Hoover bo obiskal evroptke driave Washington, D C., 6 marca. Bivši predsednik Herbert Hoover Je sprejel po\«bilo predsednike Tf«*mene, «*j obišče evrop-akc države in študira živilsko situacijo. Zadev on naznanilo Je objavil poljedelski tajnik Anderson. Vlada skuša odvrniti stavko Warren sklical konferenco uradnikov unije New York, fl. marca.«- Federalna vlada je storila korake, da odvrne splošno stavko telefonskih delavcev, članov neodvisne unije, proti American Telephone. A Telegraph Co. Unija je zapre-" tila z oklicem stavke, ko je korn-parnja odbila zahtevo glede /višanja plače za 1H in pol centa na uro. Kompanija je ponudila zvišanje za 15 centov na uro V konflikt med unijo, ki ima 165.000 članov, in kompanijo Je posegel Kdgar L. Warren, direktor spravnega biroja federalnega delavskega departmenta, On Je sklical konferenco uradnikov unije In kompanije v Washingtonu, Henry Mayer, pravni svetovali*«' un^je, Je dejal, da zahteva zvišanje pleče za 18 In pol centa na uro ne bo umaknjena. John J. Mor an, predaednik unij«, je priznal, da ao ae pogajania a kompanijo glede rešitve konflikta rax bila. Britska nota sovjetski vladi * ■ Rusija naj pojasni navzočnost čet v Perziji London, fl. marca.—Frank Robert, opravnik poslov britskega poslaništva v Moskvi, je po navodilih iz Londona predložil noto sovjetski vladi s pozivom, naj pojasni navzočnost ruskih čet v Perziji. Naznanilo pravi, da bo britski zunanji minister Ernest Bevin storil potrebne korake, če ne bo dobil zadovoljivega pojasnila o navzočnosti ruskih Čet v Perziji iz Moskve. Možnost Je, da bo predložil zadevo članom varnostnega sveta Združenih narodov, ko se bodo sestali na konferenci v New Yorku. Moskva Je prej naznanila, da so se ruske Čete umaknile iz Ta-briza, glavnega mesta province Azet badžan, ki se Je pred nekaj meseci proglasila za avtonomno republiko. Pogodba, katero so |x>dpisale Rusija, Velika Britanija In Amerika s Perzijo I. 1941, določa odpoklic ruskih in drugih čet iz Perzije. Bevin se zanaša na pomoč Amerike v zahtevi, da morajo ruske čete zapustiti Perzijo. Unija izvojevala zviianje plače ? i New York, 6 marca.—Unija Amalgamated Clothing Workers je izvojevala zvišanje plače za svoje člane do pet dolarjev na teden. Zvišanje plače določa nova pogodba, katero je unija sklenila z organizacijo delodajalcev. Senat potrdil imenovanje Kruga Washington, D, C., fl marca,— Senat je soglasno potrdil Imenovanje Jullusa A Kruga z* notranjega tajnika. On je nasledil ilaroida L. Jckeaa. ki 1« JHUfli* ral po sporu s predsednikom Tnrmanom. K rug |e bil v čaeu vojne načelnik odbora za vojno piodukcljo. , . . „. ATTLEE ODPRL DEBATO 0 VOJAŠKI POLITIKI Predsednik delavske vlade omenil potei-koče v Indiji PODALJŠANJE POGODBE Z RUSIJO London. 6. marca.—Premier Clement Attlee je odprl debato v parlamentu o britski vojaški politiki in Izrazil upanje, da se x) svet izrekel za postopno zniževanje oboroženih sil in razorožitev. "Velika Britanija bo morala držati oboroženo silo najmanj 1,100,000 mož v tem letu," e dejal. "V situaciji, kakršna e, ne moremo prevzeti rizike." Sodi se, da bo Velika Britanija potrošila v tem letu skoro pet milijard dolarjev za vzdrževanje svojo oborožene sile na kopnem, morju ln v zraku. Attlee je priznal potežkoče v Indiji. "Atomsko oboroževanj«, britske obligacije glede vzdrževanja miru ln reda v Indiji in vzdrževanje okupacijskih sil — vse to je povezano s potežkoča-mi," je dejal. "Iz tega razloga ne more Velika Britanija osvojiti dolgotrajn« vojaške politike. Atomska bomba bo narekovala vse odločitve glede obrambe v bodočnosti. Potrebna je združitev armade, mornarice in letalsko sue pod enim poveljstvom. Upam, da bo v dogledni bodočnosti" osvojen sistem kolektivne zaščite v okviru organizacije Združenih narodov." Premier je dalje rekel, da britska oborožena sila šteje sedaj čez 4,(KM),000 mož. "Ml ne smemo znftatl okupacijske lil« pod gotovo točko," J« dejal. "Računati moramo z možnostjo nemirov ln celo prevrstnlh gibanj v Nemčiji. Ako se bodo dogodki po svetu razvijali v škodo V«!lki Britaniji, bi morala vlada priti pr«d parlament s pozivom, naj dovoli finančna sredstva za ojačanje oborožene sile." - Državni minister Philip Noel-Baker je Informiral parlament, da premier Stalin še ni odgovoril na ponudbo zunanjega ministra Ernosta Bcvina, da se ve-Ijavnost prijateljske pogodbe med Veliko Britanijo in Rusijo jHKialjša za dodatnih 30 let. Cavrilovičev komentar Churchiliovega govora New York, fl. marca. — Dr. Stoj ari Gavrilovič, Jugoslovanski zunanji podminister in bivši načelnik odbora Združenih narodov, ki je isksl prostor zs sedež organizacije Združenih narodov v Ameriki, Je komentiral govor bivšega britskega pre-mierjH Churchilla v Fultonu, Mo. Dejal je, da Je govor uda-nc Združenim narodom. "Važno |e, da ne Izgubimo zaupanja kljub zablodam," je dejal. "Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil Churchill i/gubil zaupanje 1. 1940?" Debata o posojilu Veliki Britaniji Washington, D. C , 0. marca. — Debata o ameriškemu poeoji-lu Veliki Britaniji v vsoti 13,-750,000.000 se je pričela v senatu. Odobritev posojila Je priporočal federalni zakladnik Vin-aon, ko je naatopil pred člani oriaeke ga bsnčne in denarne zadvve. Pojavila se je močna opozicija proti posojilu, toda senator Berkley je napovedal, da bo odobreno kljub opotlciji. PROSVETA ČETRTEK, 7. MARCA ia, ker se jim sanja, da bi unija .pajbrte /mugalit na vsej črti pred vsako nepristransko arbitražo. Ko pišemo to Vrstice, je avtna unije pobrala vrženo jI rokavico — zahtevo korporacije za tajlio glasovanje stavkarjev, da-li se hočejo vrniti na delo. To rokavico je korporacijl takoj vrgla na zaj in stavila dva pogoja ra tako glasovanje. Prvi pogoj se glasi da se delavci vrnejo na delo na itodlagl dosedanjih ponudb kor porscije, drugi pa. da se vrnejo na delo pod pogojem, da se vs <»stola sporna vprašanja predlo/e ra/Mtdišču. ki ga imenu je pred sodnik Truman Ako korporacija odbije tud« ta dva pogoja glede tajnega glaso-vanjs stavkat jev, bo s tem jasno demonstrirala, da ji gre pred vsem za razbitje avtne unije, ki je izmed vseh unij v tem boju pokazala najboljše razumevanje socialnih problemov. V tem primeru mora postati borba delavcev prt General Motors borbah vsega ameriškega delavstva, predvsem |>a organiziranega Kakor so šli delavci prt tej korporaetji v bo) sa vse delavce, ne samo zase, tsko jim mora zdaj prlakočitl na pomoč tudi vse ostalo delavstvo, kajti zdrobitev unije pri General Motors bi pomenilo oslabitev in prej ali slej tudi zdrobitev avtne unije CIO tudi pn drugih kor por act) ah Zgodilo bi se nekaj sličnega kot se Je z rudarsko unijo l'MW po generalni stavki 1022. In xdrobltev največje, najbolj mllitantne in najbolj progresivne unije bi bil signal sa zdrobitev vseh ostalih unij. Zato je dolžnost vsakega delavca, sleherne unije, vsake delav-skd organi racije, da tTiflOO stavkarjem pit General Motors nudi vso moralno in malortalno pomoč, Njih porss bi bil porsz vsega delavstva V prihodnjih dneh bo razvidno, da-li jih je Wall street določil za dsritveno jagnje, kateremu naj slede vse ostale unij« RAZMOTRIVANJE O TEM IN ONEM Detroit, Mick. — Naše slovensko napredno in kulturno gibanje v Detroitu je popolnoma v zastoju. Edino aktivna je naša mladina, mlajša generacija, namreč na atletičnem polju, posebno je živahno v zimski sezoni na kegljiičih. Sedaj je vojne konec in domov prihajajo naši krepki fantje. Detroitska naselbina je dala približno 70 »lovenskih vojakov za borbo proti nacifašizmu. Moram priznati, da so vsi veliko prešteli, veliko videli in imajo sedaj veliko izkušenj in zaslug. Izguba naših fantov je bila pro-porcialno jako majhna. Informiran sem bil, da smo izgubili štiri. Seveda, tudi ta izguba je prevelika, pooebno za žalostne starše. Kot sem že omenil, naše kulturno življenje je čisto v zastoju. Temu se ni Čuditi, kajti med starejšimi rojaki ni več tiste nekdanje energije in navdušenosti, ker smo že vsi dosegli starost 50 let ali več. Gotova majhna skupina je vedno vzdr zevala kulturno in napredno gibanje v naselbini, tako pri nas kot po drugih slovenskih našel binah. Sedaj smo vsi zaskrbljeni ra di naše mladine: ali se bo vedno udejstvovala samo v športu in atletiki, ali se bo resno zavzela tudi za različne naše kulturne, podporne in gospodarske usta nove? Čas prihaja, ko bodo čisto sami od sebe odvisni, med tem pa nas bo narava pobrala s tega sveta. Lahko se še marsikateri spominja dogodkov iz leta 1930 do 1937, ko je razsajala v deželi velika gospodarska kriza Večina naših družin se je stisnilo skupno pod eno streho in s tem so olajšali drug drugemti mizerno življenje, preprečili la koto in zmrzovanje. Ako danes samo malo okrog sebe pogledamo in prerešetamo današnje razmere, se lahko prepričamo, da se nam ničesar dobrega ne obeta, namreč vsem onim, ki smo odvisni od dela svojih rok. Ameriko je zajel ogromen nepokoj. Na dnevnem redu imamo stavko za stavko, medtem pa naša demokratična vlada v Washingtonu ne gane niti z mezincem in cirica sedaj na eno stran, sedaj na drugo. Vse kaže, da bo velikim korpo-racijam najprvo zvišan profit, šele potem bomo dobili delavci nekaj drobtin. Vse cene potrebščinam bodo zvišane, dočim bo povlšek mezd le neznaten. Vse to yodl nikamor drugam kot v >r opati, v težko gospodarsko krizo. Neka i podobnega je bilo v dobi me* 1924 do 1930. Val smo bili na konju in dirjali nepričakovano v propad, potem pa smo bili skoro vsi gospodarsko uničeni. Upam, da naša mladina še nI tega pozabila. Iz pretekle krize in sedanje vojne se je lahko marsikaj naučila ln naj bi se zavedala, da se bo treba oprijeti dela, da bo mogoče preprečiti krizo in mi/erljo. Za današnjo generacijo so boljši pogoji in lepAe prilike za spoznanje in razumevanje današnjega sistema, Jako bi bil ponosen na našo mladino, ako bi se poglobila v današnje razmere in dobro pre-rehtsls in rešetala trezno sistem kot je, ter nam starim povedala, da si nismo znali urediti položaja, začno | »n naj pove, kje smo bili na napačni poti, kje smo zgrešili. Mogoče, da pride vse to še na dnevni red ln s tem bomo zopet oživeli aktivnosti po naših tiaacl lunah. Danes imamo na razpolago narodne domove, katere bi tudi Ishko izboljšali in moder nuirali, da bi odgovarjsli današnjemu času. Mi vsi se moramo zavzeti in korakati naprej, da preprečimo gospodarsko krizo In vojne ter pomagamo uato-ličttl ljudske vlade, katere bodo odgovorne ljudstvu, ne pa msjh ni skupini, ki samo izkorišča na rod. Nas vseh čaka ogromno delo. katerega bomo lahko izvršili, ako ae bomo resno poglobili in zavzeli. Moj namen ni koga ta- liti, ampak želim le, da bi vsi bolje spoznali današnje razmere in delovali za boljši socialni in gospodarski obstoj nas vseh. Med nami je še mnogo takih, ki vedno sede na vrhu plota in veter jih odnaša enkrat na eno stran, drugič na drugo. Ne brigajo se za nikogar kot samo za sebe. Ti bi morali vedeti, dokler je bil človek osamljen, je bil vedno velik revež in brez moči. Učimo se od kapitalistov! Oni vedno skupaj drže, zato so tako uspešni. Ljudstvo pa je razkosano, razdeljeno, zato mora garati za bogataše, samo pa dobiva le nekaj borih drobtin. Kakšno moč ima združenje, smo lahko videli v tej vojni. Mali slovenski narod se je združil in se uprl do zob oboroženemu morilcu nacifašizmu ter gs premagal in se osvobodil. Vsi smo lahko ponosni na ta junaški narod, ki se je tako izkazal v vojni, sedaj pa z istim pogumom in energijo obnavlja svojo porušeno domovino. Iz pisem, ki prihajajo iz stare domovine, lahko vidimo položaj, v katerem se danes nahaja slovenski narod, vzlic temu pa ne obupuje, temveč se veseli svobode in & po domače Malnarjev Ton Bečaj pa je z Grahovega. C ti dve vasi sta na Notranjske Pred kratkim sem prejel p mo od brata, ki piše, da sta b dva njegova sinova pri parlu nih. Edcii se je zdrav vrnil c mov, drugi je padel na Bloki za tretjega pa ne ve kje je. je pri letalcih in od leta 1942 je večkrat pisal iz Afrike; tem je odšel na Angleško, ni pa v Egipt, kjer je težko de od zore do mraka. Jaz sem pisal, naj si na kakšen način naga in leta 1943 je vstopil' angleško armado. Potem se boril v*Italiji. Njegovo pisr datirano 17. dec. 1945 v Nea lju, se glasi:. Dragi stric! — Potekla sta dva meseca, odkar sem V zadnjič pisal, ali odgovora nisem dobil. Danes, ko sem stal po pismih, sem naletel Vaše pismo, v katerem ste pisali, naj bom dober juj>os vanski vojak. Šest let sem v jugoslovanski armad:, ves brez vsakega prestopku a!i It ni; boril sem se proti tistfci sovražniku kot vsi drugi zemlji. Kolikokrat sem de od petih zjutraj do enr,jsiih zi čer. In kaj imam od tega? • Bil sem podnarednik ali žent, sedaj pa sem zopet na^l den vojak in moram biti v sti hu pred onim, ki se je doi materinega krila držal takr ko sem se jaz po Libiji pekel požiral pustinjski prah, pa p tujčevo peto. To boli, dr stric. Rajši bi doma samo kr< pir jedel kot tukaj živel, ti če bi bil hlapec svojemu člo ku, a ne tujcu. Saj je dne oktobra minilo že šest dolj let, odkar sem vojak, a kdaj konec, tega še ne vem. . Domov sem pisal že vec sem, odgovora pa še nisem bil nobenega. Cc v kratkem dobim odgovora, bom kar iz armade in bom šel naravi* v mojo domovino, pa tudi me stane glavo. Na vsak naq moram zvedeti, kje so moji mači in kaj je z njimi. Drugače se imam še kar bro, le kadar nimam cigareti sem orecej nervozen, ker so živci omagali. Drugega nimam kaj pisati. Sedaj vsem skupaj želim vesele žične praznike in srečno no leto; moji ne morejo biti srečni niti veseli. Zbogom' Urbas Toni. Tako mi piše nečak. | let je pač dolga doba. Najsi še pa je to, da mora po tej gi vojni dobi sedaj živeti v gotovosti v tujini. Anion Urbas. 243 SREČNA NASELRINA: PISMO IZ NEAPLJA Vala Summit. Md. — Naselbina Vale Summit je sicer majhna, lahko pa se prišteva k najbolj srečnim. Pri vojakih smo namreč imeli 36 fantov :n zgubili nismo nobenega. Eden je bil težko ranjen in bali f,mo se. da bo ob roko, sedaj se mu pa zdravje vrača. Po činu je stotnik pri padalcih. Do sedaj se je vrnilo že 30 fantov od vojakov, šest pa Jih je še v armadi. Moja dva sinova sta se tudi že vrnila, tretji pa |e še pri vojakih. Prank in Bili sta služila v Pattonovi tretji armadi, John pa v peti. On je bil 34 mesecev tam Kar milo se ml krivi je storilo, ko sta mi povedala, da sta bila 14 dni v Trstu. Takrat so se morali partizani u- PISMO IZ LOKVE NA PRIMORSKEM Cleveland, O. — Prejela pismo od moje sestre Karoi Škabrar iz Lokve pri Sei na Krasu, namreč iz moje roji ne vasi. Pismo se glasi Draga sestra! — V zatft moje pisave te lepo p"' jalci so povedali, da je ta oni pri pirttesnih, nakar Nemci pobrali -dekleta in jih odgnali nem internacijo. Domov vsi izčrpani in zmučenl. nm pa jih je tam ostalo in sene do nikdar več vrnili smo veliko strahu ubili enega Nemca 10 talcev. Tega domači TBttftt čaka račun. ■ 4 Pr* Če so fini * bih <* -tu- sa lavuii. Naša hčerka je dosti p m (Dalje as 9- iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije delamo za državo. tovarnarja Z fr klilne tovarne li>Kd v xvia i. ' Lli po delovnih prosto--^role. Toda dve pa- .Knika, inž. Savmka, 'J zagledal, menda prav ^ razburili. Zlasti sta ga "naroli: "Dol z izkorišce-razreda" in"Mi 0 M državo, ne za tovariš Ti dve je dal takoj od- ' ti. Njegovi sorodniki so opravili to delo. Naša ZSM hdikat pa sta paroli takoj ^ razobesila na njih stara r ter ju okrasila s smrec-jn zastavicami. Ali se mor- -rivatni podJetniki ne sr" "s [em< da delavstvo naglasa danes dela za svojo držaja gospodarsko obnovo, ne 0 kapitalista, ki je delavce, Sr je mogel, nesramno izko- Naš lastnik je večkraten *--ar in so mu to bogastvo ile le delavske i»oke, zate -emo. da so ga ti napisi ' v oči. vsakem koraku inž. V. ik kaže, da se ni spremenil, njegov odnos do delavstva vsega novega, kar danes ?jamo, odnos človeka, ki ne gre v račun. Edi-ing, ki smo ga priredili de- * v tovarni, je napadel z be-rni: "Sramota, da prirejate -ni zabave." S tem je poda še vedno smatra delav-le k garača in da je po nje-mnenju zabava samo za jo. delavcem gre danes za da čim bolj dvignemo pro-jo v tovarni. Inž. Savnik namenoma zavira dobavo la in surovin na ta na-da ne preskrbi pravočasno ic. Čeprav danes tekstil-rovin ne primanjkuje, ;oje in je nekaj delavcev že dalj časa brez dela. ti bi hoteli še to, da smo em času po osvoboditvi je bil inž. Savnik še v Nem- * dvpli delavci produkcijo predvojno stopnjo. Odkar pa je on vrnil, je padla produk-" na 60 odstotkov, prav zato, primanjkuje materiala, toni in podobnimi dejanji, »naperjeni proti delavstvu ki predstavljajo obenem na-jio zaviranje naših naporov obnovo, se razkrin kujejo sodniki ljudstva. Postavljamo too, da dobimo v tovarno 3!*ta, ki bo delal v interesu Lvstva in države. ' delavci dobro vemo, da se a morali v nekaterih privat-podjetjih še boriti proti iz-, ianju kapitalistov. Vemo Mi, da smo si osnove že pri- 1 s tem, da imamo danes možnosti se enotno in trdno mziranje v naših sindikatih, trn v peti vsom tistim to-, rjem, ki še vedno računa-t« bodo lahko delavce izko-Kot v Stari Jugoslaviji. N Podružnica Iska. Kranj ova v dobovi okolici Mivalci naših krajev so bi-■ Preteklih mesecih zelo za-. '> Hjskimi deli. Njiho-težko delo je letošnje £ ^k^alo še pomanjka-li1? f z'vine, protitankov-v r 1 kl s" razrili polja in £*w»Jim bil, velika ovira, ^iii. da bodo po Jesenskih del na po-^ P«,prijeli /.a delo in so popravili ,v kili strug na 1 jih razde-,v<'" Lastniki prevažali hlo-tesarska in T »ko sta bila že "•na dva naj-^ protitankov-w like cement-r,J'h pa nasuli 1 '*'» ho bili naj-fki m je i ' a kraja že ' " no ho pre pa bodo za- ' pr« ko njiho- hiše po anr pr<- 'jni. 'flak dtt ln«-h > pr, en vaščan v skupnem delu pomagal pri čiščenju ceste. Letos namreč zaradi priman j kovanja dovoznih sredstev ne moremo cest posipati in jih popraviti. Ceste so bile vsa štiri leta silno zanemarjene in so vse razrite, s tem pa, da smo jih ostrgali in očistili, sedaj mnogo lažje vozimo po njih in je tudi naša vas dobila precej prijaznejše lice. K«Šman Anton. ANGLEŠKE ZASEDBENE OBLASTI NA KOROŠKEM ' PREPOVEDALE SLOVENSKO STRANKO Ko so bile razpisane volitve v državni in deželni zbor za 25. novembra, so se tudi koroški Slovenci potegovali za lastno stranko. Zaprosili so dovoljenje za ustanovitev lastne stranke pod imenom "Osvobodilna fronta za slovensko Koroško." Za-seclbene oblasti so ustanovitev stranke prvotno dovolile. Takoj po dovolitvi so bila mnogoštevilna zborovanja Slovencev v Dobrli vasi, v Borovljah, v Šmi-helu, v Klopinju, v Železni ka-pli, v Galiciji, v Št. Jakobu, v Št. Ilju, na Brdu v Ziljski dolini in še drugod. Udeležba na teh zborovanjih je bila zelo velika. Tako se je zborovanje v Dobrli vasi udeležilo okoli 1700 ljudi, zborovanja v Borovljah o-koli 600 ljudi. Volkspartei je na svojem zborovanju v Dobrli vasi po tritedenski propagandi imelh samo 150 udeležencev, socialistična stranka pa komaj 35. V Št. Ilju je bilo na zborovanju Osvobodilne fronte za Koroško nad 200'ljudi, istega dne pa je zborovala v St. Ilju tudi socialistična stranka in se je zborovanja udeležilo komaj 25 ljudi. Na zborovanjih v Št. Vidu v Podjuni, v Hodišah in v Kot-amri vasi se je zbralo po 150 odn. 200 udeležencev. Povsod so Slovenci nastopali složno in združeni, tako kmetje in delavci, duhovniki in posvetna inteligenca. Na teh zborovanjih je vladala največja disciplina in red. Ta zborovanja so bila trn v peti nemškim strankam Volkspartei in social-demokratski stranki. Pri obeh teh atrankah vlada še danes glede vprašanja koroških Slovencev nemški imperialistični in šovinistični duh. Zbali so se koroških Slovencev, ki so tako enotni in v velikem številu na svojih zborovanjih manifestirali proti nacifašizmu in terjali svoje najosnovnejše pravice. Deželni glavar Plesch pa je smatral za umestno, da je v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel po radiu in katerega je tednik "Koroška Kronika" z dne 3. novembra v celoti objavila, silno ostro in v tonu, kakršnega so bili koroški Slovenci vajeni samo, ko je vladal na Koroškem Mayer-Kaibitsch in zloglasni Heimatdienst, napadel koroške Slovence, Jugoslavijo, koroške borce in jugoslovansko armado. Med drugim je dobesedno dejal: "Ali naše stališče ostane trdno; jugovzhodna meja Koroške ne more biti nobena druga kakor sedanja. Toda naša dolžnost je, da rečemo Korošcem na jugovzhodu dežele: verrjo sicer, da vas strašijo inozemski agitatorji, vemo, da vam pravijo: če ne glasujete za Jugoslavijo, vas bodo potem, ko bodo čete z juga vzele deželo in posest, pregnali s posestva, ali pa vas bodo vrgli v ječo ... Nekoliko ur pred vko-rakanjem Angležev so prišle v deželo z juga čete maršala Tita in zahtevale domovino kot del Jugoslavije. Nismo se mogli braniti, ker smo bili brez orožja ... K epizodam teh dni, ki vzbujajo skrbi, pa šteje tudi poizkus skupine, da osnuje demonstrativno tako zvan osvobodilni odbor za Koroško in da pod krinko demokracije uzakoni ta odbor potom tako zvanih volitev na zboru v Celovcu. Poizkus, da se koroška tla izročijo, je ja lov . . Kadarkoli so koroški Slovenci zahtevali svoje pravice, so razni Maver-Kaibitschi. dr. Wutte tt1n drmrt jrntottt v svet. da to le akcila tuiih agitatorjev iz ven Koroške Te laži ae Je stal no posluževal ves aparat nem- ških strank, združen v Heimat-dienstvu in Heimatbundu. Iste metode se poslužuje danes deželni glavar Piesch, ki ni Korošec, ampak sudetski Nemec. Deželni glavar je šel celo tako daleč, da je rekel, da bi se bili nemški Korošci z orožjem borili zoper čet* maršala Tita, ki da so vdrle v maju 1945 na Koroško, vedoma pa je zamolčal, da so se od leta 4942 v koroških odredih borili slovenski koroški partizani, združeni s slovenskimi partizani na Svinji planini, na Korici, na Gosposvetskem polju, na ozemlju med Vrbskim in Osojskim jezerom, na ozemlju med Vrbskim jezerom in Dravo, nazvanim Gure, na vsem teritoriju južno od Drave in v Karavankah, v okolici Beljaka in v Ziljski dolini. Kratko po tem napadu deželnega glavarja Piescha na radiu so britanske zasedbenc oblasti na Koroškem sporočile politič* nemu vodstvu koroških Slovencev, da se njihova politična stranka "Osvobodilna fronta za slovensko Koroško" prepoveduje. Istočasno pa so brez vednosti postavili voditelja koroških Slovence dr. Josipa Tišlerja za kandidata na listi Volkspartei. Ker je Osvobodilna fronta za slovensko Koroško od angleške zased-bene oblasti prepovedana in Slovenci nimajo svojega lista, so Nemci s to postavitvijo dr. Tišlerja kot svojega kandidata hoteli spraviti med Slovence zmešnjavo in povzročiti razdor, ker je dr. Tišlerju vsled prepovedi zborovanj onemogočeno javno zoper te spletke Nemcev na Koroškem protestirati. Takih metod se koroški Nemci stalno poslužujejo. Zunanjemu svetu pa se predstavljajo kot demokratje in borci proti fašizmu. Toda na Koroškem s to igro ne bodo u-speli. Dr. Tišler je vložil protest proti takemu podlemu početju. Koroški Slovenci se kljub prepovedi političnega delovanja in ljub spletkam avstrijskih laži-demokratov nikoli ne bodo odrekli svoji najosnovnejši pravici: da se združijo s svojim ma-ternim narodov in z Jugoslavijo. Dr. Falaher JullJ. VELIK PRAZNIK V ZALEM LOGU Še nikdar nisi opazil med našimi ljudmi toliko veselja kakor ob prvih svodobnih volitvah. Ves teden smo krasili vas. Možje so postavljali mlaje, žene in mladenke so pletle vence, pionirji so donašali zelenje, nalep-Ijali volivna gesla in pripravljali les za kres. V soboto zvečer se je že ob 6. uri zbirala mladina, zadoneli so prvi vzkliki na čast Titu in svobodni domovini. Ob pol 7. ur je bila zbrana že vsa vas. Pričel se je sprevod z godbo in petjem. Mladina je nesla lam-pijončke, Narodna milica je prižigala rakete—bil je res lep večer. Čul si stare može in ženice govoriti: "fesa takega pa naša vas še ni doživela." V nedeljo zjutraj je bila bud-nica. Godba je šla skozi vas. Narodna milica pa je izstrelila nekaj rafalov, da je predramila še poslednje zaspance. Ko se je ob 7. odprlo volišče, je prva prikorakala mladina z zastavo in godbo. Navdušeno vzklikajoča je opravila volitve. Takoj po cerkvenem opravilu so zgledu mladine sledile nič manj navdušene žene. Ko so te opravile svojo častno dolžnost, se je od daleč čulo petje, godba in vzkli-kanje. To pot so se pripeljali na lepo okrašenih vozovih volivci in volivke iz vasi Ravne. Sledili so jim volilci z vasi Farji potok, Zala, Osojnik in Spodnja Davča. Presetnetljivo lepi so bili prizori takega sprevoda z godbo, petjem in vzklikanjem, možje in žene ter maldina vsi kakor ena družin«. Če bi bil to gledal nedomačin. bi si pač mislil. da se mora tem ljudem kaj dobro goditi. Ne bi verjel, da ima vas Ravne toliko sirot in vdov, katerim je okupator s pomočjo domačih izdajalcev pomoril očete in može.—-ne bi verjel, da so vasi Farii potok, Osojnik in Davča požgane in uničene po domobrancih in okupator-id. Toda ta izmučeni narod se je dobro zavedal, da Je prišel nrarnik zmagoslavja, zato so bile volitve stoodstotne. Da je bilo med vsem volivci le nekaj r trikih, kl so zavrgli čast svoje v*jri se ne ewdimo. zato pa tudi Janlejo prezir vasi in okolice Temu nasnrotl na I navedemo prelepi prizor, ko sta sin in hči Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani) la zaradi domačih izdajalcev, ker ni hotela povedati kje je njen mož.- Rekla je, da je v Trstu; pa je bil pri partizanih. Ho'tell so jo ustreliti, potem pa so ji grozili, da jo bodo obesili, končno pa je zbežala s 4-meseč-nim otrokom v Dane. Bila je slabo oblečena in otrok se je prehladil ter umrl. Nemci so bili strah in groza. Trije so rajši skočili v vodnjak, kakor da bi šli z njimi. Ti so bili Ma-lendarjev, Pepi Polšev in Tončka Kraševa, F*epi Cvetnikov pa se je v skednju obesil. Takih novic ne manjka. O-kupator je pobral tudi živino, nas pa priganjal na delo. Dne 1. maja 1945 je bilo strašno. Vršila se je ljuta bitka, da je bilo groza, ker je trajala 24 ur. Mrtvih je bilo mnogo, še hujše je bilo na Opčinah. Vse kraške jame so polne Nemcev. Na Ra-diku so Nemci obesili osem mož, uboge žene in ptroci pa so morali gledati. Trem dekletom so odrezali glave. Tako se je godilo marsikje po vsej Slovenjii. Sledeči fantje so dali življenje za svobodo: Krašev, Jur-čkov, Garčev, Merlev, Zajčev, Mehlinov, Muhov, Petračev, Tonkov, Žvenkov, Kavkov, Re-šetarjev, Cvetnikov, Škrljev, Katenov, Ruščev, Ulčarjev, Me-vlov, Frankčov, Šuštarjev, Mav-čev in dva Vršančeva. Anton Novak pa je bil pri beli gardi in je bil ubit." Toneta Brajdnt-ka so ubili pred njegovo hišo. Naša vas je darovala 30 lepih fantov in mož, imeli pa smo tu- ---4—----- ustava in ločitev cerkve od drŽave Spisal DR. METOD MIKUŽ. duhovnik (Nadaljevanje in konec) 3. Ločiiav držav« od carkv«. Že beseda "ločitev" sama pove, da gre tu za ločitev nečesa, kar je bilo včasih združeno. To je tudi bistvo ločitve cerkve od države. Da, zakaj in kako je prišlo do zveze med državo in cerkvijo, včasih bolj, včasih manj trdne in tesne, nas uči zgodovina. Že v najstarejših časih je bil državni glavar obenem tudi najvišji du- hovnik, kar je skoro brez izjem prešlo v antiko in preko njenih zadnjih nosilcev, predvsem rimske države, tudi v srednji vek, ki je in ostane osrednji temelj evropske kulture. Ker je cerkev v gotovih dobah srednjega veka s svojo disciplino, moralnim naukom, šolo in prosveto bila naprednejša od komaj nastajajočih ali na pol že propadajočih držav, je razumljivo, da so države, zlasti pa državljani prehajali pod njen vpliv, šlo je včasih tako daleč, da je cerkev di druge žrtve, a ni mogoče vsega opisati, Rudolf, sin brata Franceta, je tudi bil ubit, drugega sina pa so belogardisti u-bili na Dolenjskem. Njegovo truplo leži v Žužemberku. France ima še sedem otrok in vsi vas prosijo, da jim pošljete kaj obleke in obuvala. Naj dodam še to, da smo sedaj pod zavezniško (angleško) okupacijo, ker meja še ni določena, zato je pri nas slabo. Bog daj, da bi kmalu prišli pod Jugoslavijo! Živio Tito! Svoboda narodu, smrt fašizmu! — Tvoja sestra Karolina Škabrar. Franca« Siolfa, 137. Rusijo Bevin si želi sporazum z Napisal Donald Bell Možje, ki sede v Kremlju, so preživeli nekaj zanimivih dni. Ve sti, ki so prihajale iz najrazličnejših koncev in krajev sveta, so si v mnogem nasprotovale, Podkomisar Višinski se je vrnil iz Londona in je poročal o svojih spopadih z Bevinom. Pripovedoval je 9 tem, kako je varnostni svet organizacije zedinjenih narodov glasoval proti Sovjetski uniji v zadevah Perzije in Grčije, Indo» nezije in Sirije tear Lebanona. Te vesti niso bile ravno najboljše vrste. Toda prihajale so tudi drugačne novice. Perzijski minister, kj je bil vložil pritožbo proti Rusije, je moral odstopiti in njegov naslednik je prišel v Moskvo na pogajanja. Grški zunanji minister je tudi odstopil. Z zadevi Indonezije je poraz ukrajinskega predloga pomenil, da je Rusija razvila prapor svobode za kolonijalne narode—pogajanja med Indonezij-ci in Nizozemci so dobila čisto drugačno lice. Na najrazličnejših krajih britanskega imperija je začelo treskati in pokati. Upor v vrstah Indijskih mornarjev njegovega veličanstva kralja. Izgredi v ulicah Bom-baya in Calcutte., Borbe v Palestini in krvavi izgredi v Egiptu. Britanski kabinet, je poslal troje svojih članov v Indijo. Naleteli bodo tam na položaj, ki bo zapleten in zmršan. Indijci bodo stavili svoje zahteve z zavestjo, da niso več tako osamljeni kot prej. Njih zahteve se bodo krile z zahtevami narodov Indonezije in Srednjega vzhoda. Britanska oblast se je krhala istočasno pod diplomatlčnfmi udarci in pod notranjimi nemiri. Položaj s« je kpreminjal od ure do ure in dozoreval. Kmalu bo Britancem težko, vsekakor pa njihovi delavski vladi skrajno neprijetno, odločiti se za nasilne korake, ki bodo potrebni za obvladanje situacije . . . V britanskem parlamentu se je bila zadnje dni debata o zunanjih zadevah in konservativec MacMillan je svaril vlado, da utegne privesti napetost na Srednjem vzhodu do vojne z Rusijo. Ko Je potem govoril Bevin, je sicer res zagovarjal angleško carstvo v b< «edah, katerih se sam Churchill ne bi sramoval, toda storil je to šele prav na koncu svojega govora. In govoril je 80 minuti Naglašal Je, da si ne more ml- pripeljala na volišče svojo 89-letno mamico: kako veselega obraza se Je po«lužila pridobljene pravice ob za vast I, da Je tudi ona doprinesla svoj delež k naši zmagi. Urika. sliti, da bi izbruhnila vojna med Britanijo in Rusijo. Tudi pred sednlk Truman je tako govoril, toda to je bilo še meseca novembra.' Položaj je bil drugačen, in rusko-ameriški interesi ae nikjei ne križajo. Ameriško-ruskl konflikt je mogoč le, akd bi bili mi pripravljeni, da z orožjem podpiramo angleško politiko proti Rusiji. Bevln je govoril o svojih spopadih z Višinskim. Njegove bc^ aede so bile namenjene Kremli-rtu ravno toliko kot angleški delavski stranki. "Oni, ki so pi vaki Sovjetske unije," je razlagal, "so člani proletariata. Ja/ sam pa sem tudi proletarec. Vajeni smo trdih udarcev, todu našega prijateljstva to ne kali." Neodvisnost Perzije mu je bila. mnogo manj pri arcu, Va« perzijska zadeva je le del starega boja za petrolej—in povabil je Rusijo, naj se pridruži Anglo-Amerikancem, ter naj tako razreši ta spor za petrolej, ki ogroža enotnost treh velosil . . . Možje v Kremlju so najbržr zaključili, da to nikakor ne pomeni, da bo zdaj končan anglo-ruski antagonizem. Jasno jim bo, da je Bevin spoznal, da se je bil zaletel in da je njegova poli* tika trde roke napram Rusiji brezuspešna in brez izhoda. Kajti ta politika ne more in ne bo rešila nobenega notranjih pro-bemov angleškega imperija in v Angliji sami le cepi vrste angleške delavske stranke. To je razlog, da je Bevin govoril tako —in da je svoje besede naslovil obenem svojim delavskim poslancem v angleškem parlamentu in širokemu svetu. Zato je tako poudarjal, da ne misli nu tretjo svetovno vojno. Bevin brani vsak košček angleškega imperija. Spoznal pi< je, da je šel nekoliko preda leč In da je treh« ubrati drugo smer in drugačne strune. Pripravljen je plačati ceno - revizijo pogodbe iz Montreuxa glede Dardanel in sporazum glede petrolejskih zakladov Srednjega vzhoda, Pokazal Je z vso jasnostjo, da si želi nanovo pridobiti prijateljstvo Rusije In tako končati napetost, ki bi bila za angleško carstvo skrajno neugodna, ako bi trajala dalje časa.—ONA. predvsem prevladala tudi zunu-nje državno življenje, gn kristi-janizirala in postala sama vodil-! na in velika svetovno-duhovna sila. Ne more nas n. pr. čuditi, da je bil nemški cesar, ker ni hotel iti na križarsko vojno, izobčen, ali da so papeži samostojno vodili z lastno armado vojne, uli da je vladar, ki je zgradil most, bolnišnico ali daroval cerkvi zemljišče, prejel toliko in tolike sto tisoč let odpustkov. Za rud tesne medsebojne zveze in splošnega prevladovanja krščanske miselnosti je bilo to takrat nekaj povsem jasnega, Z rastoči močjo države, s porastom izobrazbe in kulture pa je cerkve na nadoblast sprva V javnen življenju začela polagoma naza dovati, ni pa še povsem propadla, kajti obe družbi, država ir cerkev, sta se dobro zavedali, da jima je takrat edino možno živ IJenje nemogoče, če ostaneta združeni. Šele ko jc začela prodirat moč vstajajočega in razgibanej-šega človeškega razuma, ko se je človek začel zavedati svoje osebnosti, ko je človeški razun začel samostojno in sam iz sebe iskati odgovore na velika živ-ijenska in prirodna vprašunjr izven sv. pisma in cerkvenih dogem v starih grških in rimskih modrijanih (doba humaniniz-ma), pa tudi v naravi sami (doba renesanse), ko se je začel zavedati, da more in sme samostojno dajati odgovore tudi na verske resnice in cerkvene na uke (doba reformacije), se je tesna zveza med državo In cerkvijo omajala prvič. Drugič, a dokončno šele za časa francoskih prosvetljencev in revolucije, kl je prva dokazala, da mora ilvati država brez srednjeveške povezanosti s cerkvijo in obratno. Skozi celo 19. stoletje opažamo nato zunimivo in neizprosno .borbo. Cerkev se krčevito drži svojih srednjeveških nuzorov in takrat pridobljenih pravic in hoče obdržati svoj gospodujoči vpliv nad javnim in zasebnim življenjem, država pa se ji izmika vedno bolj, dokler na začetku našega stoletja ne pride do prvih ločitev (Francija, Belgija, Nemčija Itd.). A cerkev ne odneha, pa tudi države niso do-vledne in sklepajo s cerkvijo konkordate, s katerimi bolj uit manj zajamčljo ali celo vrnejo cerkvi izgubljene politične pravice. Ločitev cerkve od države torej ni nobeno zlo, nevera uli preganjanje cerkve. j« le prelom srednjeveško preteklostjo, neizogiben napredek, vreden svojega velikega času. Kuj cerkev h tem izgubi? Ntčesur, nasprotno, veliko pridobi. Predvsem postane in oitane svobodna. Svobodna družba, z vso svobodo izvrševanja svojegu iioslunstva, obredov, zakrumentov in Jo kot svobodno In v svojem področju popolnoma neodvisno ne bo mogel nihče več zlorublti ne v fašistične in katerekoli druge, svobodi in človeštvu sovražne cilje. Ustava torej pruvi: Cerkev, ločena od države, Je svobodna. Naj opravlja in vrši, kur spada v njeno področje, n«» država, ne kdo drug sr v njene zadeve ne bo vtikal. Seveda pa le tako dolgo ne, dokler bodisi po svojih služabnikih nil vernikih te svoje svobode ne bo zlorabila. To Je Jasno. 4. Civilni sakon. Ker uči cerkev, da Je zakon zakrament, država pa gleda v njem nad vse važno socialno ustanovo, vstaja neko navidezno, zgolj srednjeveško nesoglasje. Prav zato, ker cerkev pravilno vztraja na svojem nauku, da spada zakon radi svoje zakrament« lno«tl brezpogojno v njeno področje, Je potrebno, da zlorabljanje tega cerkvenega zakona reši ustava sama. Zato pravi: Pred državo velja samo civilni zakon, državljani ao itumi*'/' Uhko tudi brez vere, verni ljudje pa morejo poleg tega skleniti še cerkveni zakon. Stvar cerkve pa Je potem, DaanBBsmsBMBBEe J kako se bodo njeni verniki držali ali ne držali tako sklenjenega zakona. Enkrat za vselej je torej odpravljena zloraba zakramentalnega zakona, katerega bi, če bi bil veljaven jamo cerkveni, morali sklepati tudi ljudje brez vere. Tudi ne bi bilo pravilno, da bi ustava dajala državno veljavnost samo cerkvenemu zakonu. V spornih zadevah bi potem /.a&li v labirinte nemogočih pravd, po drugi strani pa bi ustava prav s tem kršila edino pravilno ločitev cerkve od države. 5. Šola ločena od c«rkv«. Iz zgodovine vemorflda je bila zaradi tesne povezanosti cerkve t državo tudi šola izključna in nt« ločljiva preti pravica cerkve. To še tem bolj, ker so globoko v srednji vek znalt brati in pisati le duhovniki, ker se je zlasti v lumostanih gojila znanost In u-metnost. S prebujenjem in preporodom pa je šola vedno bolj prehajala v roke laikov in tako poznamo v zgodovini dvoje vr-ite šol: verake (konfesionalne), d cerkve, to se pravi, da da šoli moderno, ne srednjeveško podlago—Živimo pač v dobi svobode, kjer razum nikakor že v ,nuprej ne more biti In ne sm* biti vezan na določene verske nauke — Je naravnost ustavna dnlžnost, » n Vsaka Šola v modernem času ln to od ljudske do univerze im* samo dve nalogi: da vzgaja mladi rod v poltane, državljana in da Jim posreduj? ln tolmači vrednost ln znanost, .Znanoat jc plod človekovega naravnega razuma in pridnosti, neodvisna torej in nevezana na aoločlla ln zapovedi vere in prav tako Ja državljanska vzgoja v prvi vrsti vsota naravnlh-nravnih postav, ne nadnaravnih, verskih. Prav zaradi uspešnejše vsestranska vzgoje, zaradi dopolnjevanja naravne etike pa po uatavl tudi verouk v šolah nI zabranjen, bo pa vsekakor neobvezen. Ne šo-iu ne cerkev namreč ne moreta In ne smeta uailjevatl verouk človeku, kl mu hI do nJega. Tudi z ločitvijo kole od.cerkve torej ni storjeno nobeno sovražno dejanje ne proti cerkvi na proti veri, Svobodna je znanoat, svobodna vera, svoboden J« ln ostane človek. Vidimo torej, da ni prav nobenega vzroka poslušati tudi v vprašanju ločitve cerkve od države glasove sovražnih ljudi. Tem gotovo, da to nI všeč, kar Jim sploh ni ničesar všeč, kar smo si priborili in ustvarili • tolikimi žrtvami. Tisti ljudje ao to, ki bi si želeli vse drugačno ustavo, tuko — kot pravi tov. Kardelj — "ki bi ne ustrezala sedanji stvarnosti v naši državi, temveč stari bivši stvarnosti, kl so jo nsše ljudske množice rac-bilo s svojo zavestno voljo In slin,"—sans. Razni mali oglui CABINFTMAKF.K8 Woodworking marhlne handa H C RVAN« If CO, IMS W Adama St. men and women PLEASANT LIGHT FACTORY WORK IN MKN's finf cixmma plant Stanford Williams Co. 223 N. BANK DRIVE (Merchandise Mart, Room 1281) NAROČNIKOM Dahmt v oklepaju na (Mareh 31, ll4f). poleg vi Imena na našim p—ICSl, 4« vam Ja a t«m datumom petokU naročnina. Ponevlt« )o prave-Časno, da a« vam lftaC m ustavi. PROSVETA KAZAKI KAVKASKA POVEST Iz ružčine prevel JOSIP KNAFUČ __ . . __________ * (Nadaljevanje) Na pravem džigitu je vedno vse preširoko, raztrgano, nemarno; samo orožje je dragoceno. — A to raztrgano obleko in to orožje zna natakniti, opasati ln primeriti na prav poseben način, ki ni dan vsakemu in ki kazaka ali gorjanca takoj bode v oči. Lukaška je imel to zunanjost džigita. Roki položeni na sabljo in mežgetaje z očmi je gledal venomer v daljni aul. Posamič njegove poteze niso bile lepe, a kdor bi pogledal naenkrat njegovo brhko postavo in pametni obraz s črnimi obrvmi, bi rekel nehote vsak: "Imeniten dečko!" "Kdliko se je vsulo bab iz aulaP* je dejal glasno, leno raztegnivši krasne bele zobe, ln ne da bi se obrnil posebej na koga. Nazarka, ki je ležal spodaj, je takoj vzdignil glavo in opomnil: "Gotovo gredo po vodo." "S puško bi jih bilo treba ustrašiti," je dejal Lukaška in se smejal. "To bi plesale!" "Ne nese tako daleč." "Bosa. Moja nese do tje. Le počakaj še malo, pa bo pri njih praznik in pojdem h Girej-kanu v goste buzo (tatarsko pivo iz pšena) pit," je dejal Lukaška ln jezno odganjal od sebe nadležne komarje. Sum v goščavi je obrnil nase pozornost kaza-kov. Lisast jerebičar, polutan, ki je nekaj sledil in živahno mlgsl z repom, je pritekel h kordonu. 'Lukaška je spoznal psa soseda lovca, strica JeroŠke.Mn zagledal takoj za njim v goščavi lovca samega. Stric Jeroška je bil kazsk orjaške postave z dolgo, ko led sivo brado in tako širokimi ple-čami ln prsi, da se v gozdu, kjer ga z nikomur nI bilo mogoče primerjati, ni ftdcl velik: tako sorazmerni so bili vsi njegovi silni udje. Na sebi je imel raztrgan, podpasan zipun (ruska kmečka jopa), na nogah, z vrvicami povezane poršni (obuvalo iz neustrojene kože, ki ga treba preje namočiti) iz jelenove kože in na glavi razdrapano Čepico. Na hrbtu je nosil čez eno ramo kobilko (plstnen ščit z naslikano živaljo, za katerim skrit zalezuje lovec fazane) ln vrečo s piščancem ln skobcem za vabljei\je jastreba; čez drugo ramo je Imel na jermenu ubitega divjega mačka; zadaj za pasom je visel mešiček s kroglami, smodnikom in kruhom, konjski rep za odganjanje komarjev, dolg kindžal (bodalo, lovski nož) v slabi nožnici, pokriti s staro krvjo, in dva ustreljena fazana. Ko je zagledal kordon, se je ustavil. "Hej, Ljam!" je zaklical psu s tako polnim basom, ds se je daleč v gozdu odzval jek; nakar je vrgel na ramo ogromno platonsko puško, ki ji pravijo kazaki "flinta", in privzdignil čepico. "Dober dan imeli, ljudje božji, hej?" se je obrnil h kazakom z Istim močnim ln veselim glasom, brez vsakega napora, toda tako gromko, kakor bi klical koga na drugi strani reke. • "Dober, stric, dober!" so se veselo odzvsli z raznih strani mladostni glasovi kazakov. "Kaj sle videli? Povejte!" je vpil stric Jeroška in si z rokavom čerkeske otiral pot z rdečega, širokega obraza. "Slišiš, stric? Kakšen jastreb gnezdi na plata-ni tukaj! Kadar je večer, kroži," Je rekel Nazarka pa pomcžikavul z očesom in migal z rumom ln nogo. Dokončna likvidacija zemljiške gospode jj7. člen z razlastitvijo veleposestnikov 1. Kmetijska zemljišča, ki I in tistih lastnikov zemljiških po-* pada jo* pod odredbo zakona o "No, ti!" je nezaupno dejal starec. "Res, stric, daj ga počakati!" je smeje potrdil Nazarka. Kazaki so se zasmejali. Šaljlvec ni bil videl nobenega jastreba; s pri fantih kazakih v kordonu Je bila že davno navada, dražiti ln nalagati strica Jeroško vsaki-krat, kadar je prišel k njim. "Oh, ti bedak, ti znaš samo lagati!" je dejal Lukaška s stolpa dol Nazarkl. Nazarka je takoj umolknil. "Tedaj ga treba počakati. Bom ga," se je odzval starec na veliko zadovoljnost vseh kazakov. "Pa svinj ste videli kaj?" "Kaj pa še! Svinje videti!" je dejal narednik, ves vesel prilike, da se Je mogel malce raztrestl, se prevaliti in z obema rokama praskal svoj dolgi hrbet. "Tukaj velja Abreke loviti, ne pa svinje. Ali.niso nič slišal, stric, a?" je dostavil, pa brez vzroka mežgetal in kazal svoje goste bele zobe. "Abreki?" je odvrnil stari. "Ne, nič nisem slišal. A kako je, imate kaj vina? Daj mi piti, ljubček. Čisto sem se strudil, res. Prinesem ti divjačine, le počakaj malo, res, prinesem ti. Daj," je dostavil. "Ti češ torej iti čakat?" je vprašal narednik, kakor da ni prav slišal, kar je rekel oni. "Eno noč sem hotel iti," je odvrnil stric Jeroška. "Morda, če Je božja volja, ustrelim kaj za praznik; potem dam tudi tebi, res!" "Stric, uj, stric!" je zavpil na glas Luka zgoraj in vsi kazaki so se ozrli vanj. "Pojdi h gornji strugi, tam hodi močna tolpa. Ne lažem! Res ne! Oni dan je bil eden na$i streljal enega. Govorim resnico," je dostavil, popravljajoč puško na hrbtu, in s takim glasom, da je bilo jasno, da se ni šalil. "Aj, Lukaška, popadač je tukaj!" je rekel stari in pogledal gor. "Na katerem kraju je streljal?" "In ti niti videl nisi nobenega! Še si premajhen, kakor je videti," Je dejal Lukaška. "Prav pri jarku, stric," je dostavil resno in stresel glavo. "Sli smo tako ob jarku, ko je prasnil mimo; a Imel sem puško v toku. Iljaska je počil. Jaz ti pokažem, stric, kje je bilo—nI daleč. Le malo še počakaj. Jaz, prijatelj, poznam vsa njih pota. Stric Mosev," je opomnil odločno in skoro ukazujoče naredniku, "čas je menjati!" In vzel Je puško in ne da bi čakal povelja, je stopal dol. "Pojdi dol!" je rekel dočfttno narednik ln se ogledoval okoli sebe. "Zdaj je vrsta na tebi, ne res, Gurka? Pojdi! — Brlhten fant je postal tvoj Lukaška," je nadaljeval narednik, obrnjen k starcu. "Zmeraj je na nogah kakor ti, doma ne strpi; zadnjič je ubil merjasca." VII. Solnce se je bilo že skrilo, in nočne sence so se jadrno pomikale od gozda sem. Kazaki so bili končali svoja opravila okoli kordona ln se zbrali k večerji v hiši. Samo starec, ki je še vedno čakal jastreba ln cukal za nogo privezanega skobca, Je bil ostal pod platano. Jastreb je sedel na drevesu, a nI se spustil na piščanca. Lukaška je v globoki goščavi trnja in robi-dovja nustavljal zanjke fazanom; nič se ni na-glll ln pel si je eno pesmico za drugo. Čeprav je bil visoke rasti ln je Imel veliko roke, je šlo vendar očtvldno vsako delo, grobo ali fino, Lukaškl dobro,od rok. (Dalje prihodnjič.) Ljudska oblast uresničila Staro pravdo Na podlagi 29 člena zveznegu zakona o agrarni reformi ln kolo-1 --- nizaciji od 23. uvgusta 1943, Uradni list DFJ št. «05 64, ln na pod- bi po 28. avgustu 1945 prodali ingi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda j ali na kak drug način odsvojili č) upravitelji zemljiških po sestev iz 10. členu ne glede nt> površino zemljiških |x»scstev; d) lastniki nekmečkih posestev iz 11. člene, ki imsjo vet kakor 3 he zemlje ali več kot & ha i*°zda v gozdnih predelih, kjet ni obdelovalne zemlje; e) lastniki kmečkih posestev ki imsjo po 4 točki 12. člene vet koi 20 ha obdelovalne zemlje in Več kot 10 hs gozds. KAZENSKE DOLOČBE 35. člen 1. lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki. ki ne podajo prijsve po 34. členu, sli v prijavi namenoma ne navedejo pravilnih podatkov se kaznujejo i denarno kaznijo .od MO do 20.000 din ali s pri silnim delom brez odvzems pro. stosti od 10 dni do 2 let. v težjih dne 3. oktobra 1943 v Kočevju, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ZAKON o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji (Nadaljevanje in konec.) primerih pa tudi * odvzemom prostosti. V posebno težkih primerih se Ishko izreče tudi ka-zen delne ali celotne zaplembe zemljiškega posestva. 2. Enako se kaznujejo tudi agrarni interesenti, ki bi v prošnjah za dodelitev zemlje zlonamerno navedli nepravilne ali netočne podatke zlasti glede zemljiške lsstnine. 3. Kazni izrekajo pristojno o-krajna sodišča. 4 Zoper sodne okrsjnih sodišč je dopustns pritožba ns o-krožno sodišče v 15 dneh. 3t. član L Lastniki zemljiških posestev iz točk s), b) in c) A člena oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, ki bi po 10. juliju 1945 prodali ali na kak drug nsčin odsvojili zemljo, zgradbe In nsprsvc oziroms, ki živi ali mrtvi kmetijski ali gozdni Inventar, ki po določbah tega zakona spada pod razlustitev, se kaznujejo po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodar skl sabotaži. 2. Enako se ksznujejo lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zsstopniki velepose-stev. ki bi prodali ali na kak drug način odsvojili obstoječe zaloge pridelkov ali lesa. agrarni reformi in kolonizaciji, mora lastnik, dokler jih ne prevzame pristojno oblastyo, posejati in obdelati prav tako, kakor je to delal do izdaje tega zakona. 2. Ako zemljišča, ki spadajo pod odredbo tega zakona, lastnik doslej sam ni obdeloval aH ga Iz opravičenih razlogov v gospodarskem letu 1945-46 ne more sam obdelati, poskrbi krajevni ljudski odbor, da se tako zemljišče obdela in ob pravem času pose je. 3. Ako lastnik ne obdela zemljišča, ki ga je doslej' obdeloval, a zato nima upravičenih razlogov, se kaznuje po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži. > 38. člen L Zemlja, ki se zapleni po 35. členu, ' preide v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije. 2. Denarne kazni se stekajo v poseben fond za izvajanje agrarne reforme, ki se ustanovi pri ministrstvu za kmetijstvo. Predpise za upravljanje in uporabo tega fonda Izda minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom. PREHODE DOLOČBE 39. člen Vse odločbe in vsi ukrepi okupatorja in domačih oblastev v o-kupatorjevi službi, izdane med okupacijo zaradi spremembe zemljiške posesti ali zaradi spremembe razmerja med lastniki in zakupniki v korist lastnikov, se smatrajo za nične in neobstoječe. 40. člen Vse samovoljne naselitve na zapuščena, državna ali sekve-strirana zemljišda, izvršene med vojno ali po osvoboditvi, ne glede na to, aH so izvršene na pod lagi odločbe ali po odobritvi krajevnih organov oblasti, se proglašajo za neveljavne. 41. člen T 1. V dveh letih, po uveljav Ijenju zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji se morajo rešiti vsa vprašanja glede samolastnih prisvojitev državnega zemljiiča, prisvojenih ledin ter nepriznanih delitev kmečkega in vsakega drugega zemljišča. Prisvojene in razdeljene površine se praviloma priznajo kot last posestnikov in vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime. Pjfi tem pa je treba paziti, da ta zemljišča ne ležijo v sredi državnega ali vaškega zemljišča, da niso na poti komunikacijam, da ne presegajo krajevno običajnih površin in da niso prisvojena na način, ki ni v navodi v onem kraju. Pravna oseba, katere last je bila zemlja pred prisvojitvijo, lahko v dveh letih pri pristojnem sodišču zahteva razveljavljenje takih prisvojitev. 2. Organi in postopek za reševanje teh vprašanj in sporov se bodo uredili s posebno uredbo. 42. člen Minister za kmetijstvo se po-oblasti, da avtentično tolmači posamezne določbe tega zakona, kolikor niso vsebovane v zveznem zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, in da izda posebne uredbe in pravilnike za njegovo izvajanje. 43. člen Ta zakon velja od dneva objave v "Uradnem listu." Ljubljana, 17. decembra 1945. Predsedstvo Slovenskega na-rodno-osvobodilnega sveta: Josip Vidmar, s. r., preds., France Lubej, s. r., tajnik, e Da se agrarna reforma izvede v celoti v duhu zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, katerega namen je, da se sestev, ki se ne bavijo z obdelovanjem zemlje, dokončno ukine-vsi še obstoječi fevdalni in jo njim podobni odnosi, ki so v nasprotju s pridobitvami narodno osvobodilne borbe, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno o-svobodilnega sveta. ZAKON o razlastitvi posestev, ki Jih obdalujajo koloni ln vinlčarji 1. član 1. Razlastijo se v celoti zemljiška posestva nekmetov, ki izkoriščajo zemljo potom kolonov ali viničarjev. 2. Zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi inventar posestev iz prvega odstavka, ki je potreben za redno obratovanje, se razlastijo brez odškodnine. |3. Pravico za odčkodnino i-majo le manjši posestniki, ki so si posest pridobili s prihranki, izvirajočimi iz produktivnega dela. 4. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da preko okrožnih in okrajnih komisij za agrarno reformo določi posestva, navedena v 3. odstavku. 2. člen K inventarji^, ki se razlasti v smislu 1. člena, se štejejo tudi vinske kleti in druge slične naprave, ki so potrebne za izkoriščanje razlaščenih posestev 3. člen Razlaščena zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi inven tar preidejo v zemljiški sklad predviden v 14. členu zakona agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji in se dodeljujejo a grarnim interesentom v smislu določil imenovanega zakona. 4. člen Izvajanje tega zakona se vrši po določilih 28., 29., 30. in 31 člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. 5. člen Glede taks veljajo določbe 33 člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. S. člen Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ki se razla stijo po 1. členu tega zakona, so dolžni v roku 15 dni po objav zakona oddati okrajni komisiji za agrarno reformo tistega okra jo, v katerem leži posestvo, pi smeno prijavo na obrazcih, ki jih prejmejo pri predstojnih krojnih komisijah za agrarno reformo. 7. član Lastniki zemljiških posestev ki se razlastijo v smislu tega za kona ln ki imajo svoje stalno bivališče izven območja ljudske republike Slovenije, so dolžn podati prijavo ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani in okrajni komisiji za agrarno reformo, katere območju leži posestvo, sami oziroma njih upravitelji. 8. član 1. Lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, ki ne bi podali prijave v določenem roku, ali bi podali nepravilno prijavo, se kaznujejo z denarno kaznijo od 500-r 20,000 dinarjev aU s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 10 dni do 2 let, v težjih primerih pa tudi z odvzemom prostosti. 2. Kazni izrekajo pristojna ljudska sodišča. 9. člen Ta zakon velja od dneva objave v "Uradnem listu." Ljubljana, 17. decembra 1945. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: Josip Vidmar, s. r., preds. France Lubej, s. r., tajnik. • —Po Ljudski pravici. Razni mali oglati ČETRTEK, 7. MARCA , Razni mali ogl^ EMBROIDEKY~~ MACHINE OPERATORS WAN Experienced Highest wagt s MARGIT HOCHSINGER 672 Rush st. - Sup, 0841 MOVING OUT OF TOWl Have desperate need for a g car AT ONCE! Willing t0 a good price. KEDZIE 2868 JAN1TRESSES Top Scale Wages See Mr. Jansen MADISON TERMINAL BLI 9 So. Clinton St. Razni mali oglasi GIRLS LIGHT FACTORY WORK Good pay - Experience not necessary . Apply DR. SACHS LABORATORIES 5810 So. Perry TAILOR—BUSHELMAN Steady job,' Good pay CELANO 53 W. Jackson Blvd. GIRLS For coil and transformer assembly work; good pay. Humboldt 3803. BRUNO BARTUCCI, AMERICAN COIL, 1271 N. Hermitage (near Milwaukee ave.) PRODAJTE VAŠO KARO SEDAJ, dokler so cene visoke. Mi plačamo najvišjo ceno za vašo karo, brez izjeme v kakšnem stanju je. Pridemo na vaš dom. Pokličite SAGINAW 4884 STENOGRAPHER Experienced Salary $35.00 - 30 hour week Apply 1148 W. CHICAGO AVE. COUPLE housekeeper and Handyman, who want a good home in pleasant surroundings. Good wages,, experience necessary. Your own private quar ters. Small North- Shore family. Phone—RANdolph 0077—Mr. Fine EXPERIENCED BODY TRUCK PAINTER $1.20 per hour WESTERN UNITED DAIRY CO. 1417 W. Taylor Street LIGHT FACTORY WORK No experience necessary / Apply 1148 W. CHICAGO AVE. MEN — 18 to 55 73c per hour—Ac additional for night work. Time Vi over 40 hours. 54 hour week. Attractive Bonus Plsn. Steady work under excellent conditions. THOMAS Moulding Floor Mfg. Co. ARCHER fc KOLMAR SLOVENE GIRLS Si WOMEN Get a steady job with a future at EDWIN L GUTHMAN & CO. INC. YOU CAN EARN 85c AN HOUR ON PIECE WORK Minimum guarantee after 90 days 71c an hour. Wide variety of Light Bench Work on small Radio parts. HOURS 8 to 4:30 Apply today 15 South Throop Street GIRLS — WOMEN Full or part time; light usserri work; small factory; good star salary; we'll teach you. DRAKE MFG. CO. 1713 W. Hubbard St. 1 block south of Grand & PORTERS BLACKSMITH HELPERS KLING BROS. Engineering 1300 No. Kostner ALTERATIONS! DRAPERS FINISHE Experienced Ladies' better dresses POWELL 700 No. Michigan JANITORS j an1tress DAY OR NIGHT SHIFTS Excellent working conditio! Modern Equipment.—Rest Pt Well established program of ployee Benefits, including 2 vacatiop. after 1 year's se Group insurance.—Pension.—I tal plan.—^Employees . Cafetei Good starting rate, with pre for night work. Good tran tion. Street car - El - Bus & PLANTS LOCATED Vicinity Halsted & Jackioi TEL. AND 5246 Vicinity Lake & Sacramen TEL. SAC 2628 V Prosveil so dnevne na in delavske veatl All čttata vsak dan? High Wagea Good RADIO LIGHT ASSEMBLY • Automatic Raise* • Steady Employment PAID VACATIONS Opportunities for Young Energetic Women MOTOROLA 4545 Augusta Blvd. NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči ns list Prosvsto prižieje eden. dre, tri, itiri sli pet članov is ene druiine k eni nsroi-nini. List Proevets stene ss vse ensko. sa člane sli nečlane S6.00 eno letno naročnino. Ker pe členi ie plačejo pri asesmentu S l .20 tednik, se Jim to priiteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. rt«, da Je list predreg sa člane SNPJ. L|st Prosvete Je vaia lestnins fotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čitel list vsek dsn. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl*« SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj I*1 tednik, bode moral tisti član iz dotlčne druiine. ki Je tako skupne naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lists, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegu ne stori, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto naročniku, j Cene listu Prosveta Jet Ze Zdrui. drieve in Kenedo $6.00 1 tednik in ................r..... 4J0 2 tednike in .................... 3 SO 3 tednike ln...................... 2.40 4 tednike in ................... 1.30 3 tednikov in ............... nič Za Chicago in okolico Jt 1 tednik in .............- 2 tednike ln --------- 3 tednike in ........ 4 tednike in ........... 5 tednikov in ....... I7.SA 6.U ill a.* m iii Ze Evropo Je............... ........Jf.00 I*polnile spodnji kupon, priložite potrebno ▼»olo d*Mr|,i,*lj Money Order v pismu in si naročite Prosveto. liat. ki Je vaia Ustnin* PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lewndele Ave. Chicago 23. I1L Priloženo poiiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto I Ime ..... Naslov Ustavite tednik in členov moje druiine: l ............................ k i Mesto Nov naročnik Q ....................... ČL druživa it. ' ..________,.r______ pripišite k moji naročnini od ____________ČL družtva * ............ ČL drvitve i! ......_ ČL družtva it- ............C ČL druživa ži. ........... Drže v« □ sledshk