Afl-A A rl-Sifl i J	J, A
LETO XVI. ŠTEV. £32
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
Pred oslabitvijo konjunkture v Evropi?
SREDA, 12. DECEMBRA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je zdaj prvič objavila posebno poročilo o konjunkturi, ki je bilo sestavljeno na podlagi obširnega povpraševanja pri velikih podjetjih raznih strok v državah članicah EGS. Komisija je namreč razposlala kar 13.000 podjetjem v teh državah povpraševalne pole, ki naj bi jih podjetja izpolnila. Odzvala so se podjetja iz vseh držav, razen holandskih, ki imajo proti podobnim anketam določene pomisleke. Na podlagi odgovorov teh podjetij je komisija sestavila izredno zanimivo poročilo o gospodarski konjunkturi v državah Evropske gospodarske skupnosti.
Povprečno je poročilo srednje ugodno. Industrijska proizvodnja bo še vedno naraščala, vendar bolj zmerno v prihodnjih mesecih. V tem pogledu ni sedanji položaj posebno ugoden. Naročila industriji popuščajo. Teh je še precej, vendar v zadnjih mesecih pojemajo, ker prihaja manj naročil iz tujine.
Industrije, ki proizvajajo reprodukcijsko blago, so še vedno deležne ugodne konjunkture. Zaloge dokončnih izdelkov se večajo, za te ni konjunktura ugodna. Industrija, ki izdeluje potrošno blago, še vedno trpi zaradi mrtvila v prejšnjih časih, vendar so znamenja, ki kažejo, da se bo položaj razvil u-godne j e. V prihodnjih mesecih se bodo cene industrijskih proizvodov še vedno dvigale, vendar se to dviganje cen ne bo tako občutilo pri reprodukcijskem blagu, bolj bodo prizadeti izdelki za potrošnjo.
Poročilo navaja podatke po posameznih postavkah. Glede naročil je okoli 60 odstotkov podjetij, ki so sodelovala pri anketi, mnenja, da bodo pritekala normalno, ostala podjetja so bolj optimistična ali pa pesimistična. Naročila iz tujine bodo pritekala več ali manj normalno, vendar računajo, da so danes posebno v Zahodni Nemčiji in Italiji v upadanju. Okoli 70 odstotkov podjetij je mnenja, da so zaloge blaga o-
OECD pod ameriškim vplivom
Najvažnejše orodje za načrtovanje zahodnega gospodarstva
Letošnje zasedanje Organizacij 3 za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu, na katerem so imeli vodilno besedo finančni ministri, je zbudilo večjo mednarodno pozornost kakor v prejšnjih letih. (Zasedanju je letos prisostvoval tudi predstavnik Jugoslavije dr. Stane Pavlič, čeprav ni Jugoslavija redna članica OE CD).
di priporočilo ameriški vladi, naj zniža davke v letu 1963, čeprav bo primorana še ostati pri neuravnovešenem proračunu. Ta sklep naj bi olajšal položaj Kennedyjeve vlade pred Kongresom, ki zahteva večje varčevanje.
Na zasedanju ni prišel glede gospodarskega razvoja v Evropi do izraza poseben optimizem; to je povsem v skladu z
Kakor je znano, je prišlo do j mnenjem Evropske gospodarske ustanovitve OECD na podlagi j komisije v Bruslju, ki je sicer preosnove OEEC, v kateri so j zanikala, da bi bila napovedala bile samo evropske države, med- j za prihodnje leto pravi prav-tem ko sta v OECD tudi Ame-i cati gospodarski zastoj. George rika in Kanada. OEEC je bila i Bali je napadel gospodarsko po-pod močnim vplivom Velike litiko Evropske gospodarske
Britanije, čeprav je bila prvotno ustanovljena z namenom, da deli in da nadzira uporabo a-
skupnosti na kmetijskem področju. Ne gre, da bi države u-metno vzdrževale visoke cene
meriške gospodarske pomoči v j kmetijskim pridelkom. Franco-Evropi. V novi organizaciji, h ski zunanji minister je nagla-
1	, _ •	___7/Im.
kateri so pristopile tudi Združene ameriške države in Kanada predvsem z namenom, da bi si zagotovile vpliv na gospodarski razvoj v Evropi in s tem ohranile odprta vrata tudi svojemu izvozu, je zavladal — tako sodi dopisnik angleškega strokovnega časopisa The Statist — ameriški vpliv. Po njegovem mnenju ni kazala nova organizacija v prvih dveh letih posebnega življenja, zato pa je bilo leto 1962 toliko bolj živahno. Povečanje ameriškega vpliva draži občutljivost evropskih držav, v prvi vrsti Francije. Vodilno vlogo pri OECD igra «komite za gospodarsko politiko«, ki se utegne razviti v najvažnejše orodje za gospodarsko načrtovanje V zahodnem svetu.
V duhu navodil, ki so jih prejeli ameriški odposlanci od svoje vlade — zasedanju sta prisostvovala tudi minister za kmetijstvo in George Bali — je bilo na zasedanju sprejeto tu-
Zakaj upada obmejna trgovina
Vse kaže, da letošnja obmejna trgovina na Tržaškem ne bo dosegla ravni lanskega leta. Lav
ni smo pravzaprav dosegli vrhunec v razvoju, to je malo manj kakor 7 milijard uvoza in izvoza (6.830,945.000 In). Letos bomo, sodeč po razvoju v prvih 11 mesecih, prekoračili prav za malo 5 milijard Ur.
Po tržaškem sporazumu smo letos v prvih 11 mesecih uvozili iz Jugoslavije za 2 milijardi 550 milijonov lir blaga izvozili pa za 2 milijardi 327 milijonov lir. Trenutno so Ju-goslovani dosegli prebitek, m sicer za okoli 200 milijonov lir; sicer velja za obmejno trgovino načelo, da se mora ob koncu leta uravnovesiti.
Vpadanje obmejne trgovine ima več vzrokov: negativno je gotovo vplivala zapora uvoza mesa iz Jugoslavije, ki je ovirala razvoj obmejne trgovine prve štiri mesece tega leta; z druge strani postaja od leta do leta vedno bolj pereče vprašanje pravilnega določanja kontingentov po vrstah blaga. Tudi za prihodnje leto bo potrebna nova revizija kontingentov, da bi se trgovina laže prilagodila dejanskim potrebam na obeh straneh. Jugosla-vija se čedalje bolj industrializira in temu razvoju se mora prilagoditi njena zunanja trgovina. To velja seveda tudi za obmejno trgovino. Želja jugoslovanskih podjetij, da bi Italija omogočila čim večji u-voz jugoslovanskih končnih izdelkov, je spričo tega povsem razumljiva.
Sporazumi o obmejni trgovini zapadejo 16. januarja, a se navadno podaljšajo za nekaj mesecev, da bi se tako ustvarile možnosti za nova pogajanja, do katerih pride med razgovori o splošni trgovini med obema državama.
sil, da so tudi evropske vlade za to, da se cene postavijo na nižjo raven, toda cen kmetijskih pridelkov ne morejo prepustiti svobodni igri, pač pa je treba cene določiti. Te se lahko določajo v svetovnem merilu. Na zasedanju je prišel jasno do izraza tudi namen, da bi se članice OECD tajcoj zopet posvetovale, kakor hitro bi morda nastopil na gospodarskem področju kritičen položaj iz katerega koli vzroka.
PROIZVODNJA
V DRŽAVAH OECD
Proizvodnja v petih velikih državah, ki so članice OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), in sicer Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Anglije in ZDA, doseže 82 odstotkov proizvodnje ostalih držav, ki so včlanjene v tej organizaciji. Vodstvo OECD je sestavilo načrt, po katerem naj bi se večala povprečna letna proizvodnja teh držav v razdobju 1960-70. Tako je bila sestavljena naslednja razpredelnica, ki se nanaša na večanje zaposlenosti in proizvodnje (v odstotkih).
Država
Francija
Z. Nemčija
Italija
Anglija
ZDA
V vseh državah
Zaposl. Proizv.
0,8
0,3
0,9
0,5
0,7
1,1
4,1
3.7
4.1
2.8
2,7
3.2
V letih 1960-62 cenijo napredek na 3,8. V desetih letih (od leta 1960 do 1970) bi se proizvodnja, ako bi naraščala po predvidenih načrtih, dvignila za 50 odstotkov.
bičajne. Okoli 20 odstotkov podjetij pričakuje povišanje proizvodnje. Okoli 70 odstotkov meni, da bo položaj v tem pogledu stanoviten, samo 10 odstotkov je mnenja, da bo nastopilo nazadovanje. Bolj optimistični so odgovori francoskih podjetij kakor zahodnonemških. Okoli 70 odstotkov podjetij pričakuje, da bodo cene stanovitne, 20 do 25 odstotkov pa, da se bodo dvignile. V Italiji in Franciji računa več podjetij z večjim povišanjem cen kakor v Zahodni Nemčiji in Belgiji.
Takšna poročila o konjunkturi namerava komisija pri EGS izdajati od meseca do meseca.
ANGLEŠKI LABURISTI
V	VSAKEM PRIMERU
PROTI EGS
Vodja angleške opozicije je
nedavno med obiskom v anglo-ameriškem časnikarskem klubu v Parizu ponovno nastopil proti pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Izjavil je, da Anglija ne more pristopiti h skupnosti niti v primeru, ko bi ta priznala tudi najbolj ugodne pogoje. Evropska gospodarska skupnost ima namreč politične namene, in sicer v prvi vrsti tega, da ustvari evropsko federacijo. Laburistična stranka je v tem trenutku proti pristopu Velike Britanije k takšni federaciji, ki bi pomenila konec Commonweal-tha (Britanske skupnosti). H. Gaitskell bi bil za takšno rešitev, toda samo v primeru, ko bi evropska federacija lahko dovedla do ustanovitve svetovne vlade, ki bi zajamčila mir. Danes je težko reči, kakšno zunanjo politiko bi vodila evropska federacija; prej bi se dalo razpravljati o ustanovitvi A-tlantske federacije, Gaitskell je dodal, da britanska javnost ne vidi nikakšnega, ne ‘ gospodarskega ne političnega razloga za pristop Velike Britanije k EGS.
VEČJA PROIZVODNJA
JEKLA V AMERIKI
V	tednu do 1. decembra so v ZDA zabeležili nepričakovano povečanje proizvodnje jekla. V Ameriki se v jeklarnah izkorišča samo 60 odst. zmogljivosti, v prejšnjih mesecih je bilo izkoriščanje še nižje. V tednu do 1. decembra je proizvodnja jekla dosegla 1.844.000 ton. To povečanje pripisujejo v glavnem povpraševanju s strani avtomobilske industrije.
Sprostitev tovornega prometa v EGS
Italijansko ministrstvo za pro-1 ske gospodarske skupnosti pomet je te dni izdalo posebno o-! skušali v doglednem času uve-krožnico, v kateri opozarja za-! sti izenačene tarife za prevoz
Dvoboj z močno razširjenim tednikom «Der Spiegel», ki je blizu krogov zahodnonemške liberalne stranke (FDP), je stal glavo ministra za narodno obrambo Franza Jožefa Straussa. Preiskava proti listu se sicer nadaljuje in prišlo je tudi do novih aretacij, toda minister Strauss, ki ga je kritiziral «Der Spiegel*, je moral odstopiti na zahtevo liberalne stranke. Kancler Adenauer že delj časa rešuje krizo, ki je zadobila globlji značaj. V vrstah samih krščanskih demokratov, nad katerimi je imel doslej dr. Adenauer popolno oblast, zahtevajo, naj stari kancler določi svojega naslednika, na kar naj se umakne v zaslužen pokoj. Dr. Adenauer je najprej potipal pri socialnih demokratih, pod kakšnimi pogoji bi sodelovali v vladi — in v tem primeru bi bila liberalna stranka stisnjena ob zid — a se je nazadnje zopet odločil za začasno sodelovanje z liberalci, z njimi namerava sestaviti začasno vlado, ki naj bi ostala na krmilu države kakih 10 mesecev; nato bi se dr. Adenauer umaknil in prepustil vajeti menda prof. Erhardu, slovitemu gospodarstveniku, ki je tudi pristaš krščansko demokratske stranke (unije). Prof. Er-hard je nasproten sodelovanju s socialisti, ki naj bi po njegovem mnenju ostali v opoziciji. Prehod oblasti od Adenauerja na prof. Erharda bo imel tudi zananjepolitične posledice. Po Erhardovi zamisli naj bi se Zahodna Nemčija bolj naslonila na Anglosaksonce (Angleže in Američane), medtem ko kancler Adenauer sodeluje predvsem s Francijo in se prav nič ne navdušuje za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Erhard je prvotno celo nasprotoval ustanovitvi Evropskega skupnega trga, ker je zagovornik svobodnejše zunanje trgovine in svobodnejšega gospodarstva sploh; prav zaradi tega svojega prepričanja je prišel pogosto v spor z dr. Adenauerjem. Naj se politična križu v Zahodni Nemčiji razplete kakor koli, bivši minister Strauss ni bil nikakor zavedno politično likvidiran, ker je predsednik bavarske krščansko-demokratske stranke in sl je na zadnjih volitvah še bolj utrdil svoj položaj doma.
interesirana podjetja, da se bodo s 1. januarjem prihodnjega leta začeli izvajati sklepi, ki so jih sprejeli julija meseca predstavniki držav članic Evropskega skupnega trga. Gre za vrsto pravil, ki zadevajo mednarodni prevoz blaga s tovornjaki in ki pomenijo dejansko liberalizacijo prevozništva v o-kviru Evropskega skupnega trga. Tako na primer bo odslej svobodno prevozništvo vsakršne oblike v pasu, ki se razteza 25 kilometrov od meje na eni in 25 kilometrov na drugi strani.
Med državami članicami bo po vsem tem tekel 50-kilometrski pas, v katerem se bo prevoz blaga po cesti razvijal docela nemoteno. Nemoteno se bo odvijal tudi prevoz prtljage, pošte, pokvarjenih vozil, odpadkov, zaklanih živali, čebel in ribjega zaroda. Svobodno bo tudi prevozništvo v zvezi s pogrebi.
Tovornjaki, ki bodo prevažali blago iz notranjosti neke države članice Evropskega skupnega trga in namenjeno v 25-
kilometrski pas sosedne države,	n™,-
bodo lahko prekoračili mejo ^«°hodo	^
brez formalnosti, če njihov to- Lle2a_b°_d°	sanje mo
vor ne bo presegal 6 ton. Ne
potnikov in blaga po železnici.
Dr. Caidassi je nato v spremstvu glavnega tajnika tržaške trgovinske zbornice dr. Stefana Addobbatija potoval v Bruselj, kjer se je sestal z glavnim ravnateljem za promet pri EGS dr. Minolettijem in njegovimi sodelavci. Dr. Caidassi je ob tej priložnosti predočil zbranim strokovnjakom položaj Trsta v blagovnem prometu EGS, zlasti kar zadeva prevozne tarife in konkurenco z drugimi pristanišči.
Tovorni promet z Jugoslavijo olajšan
Promet s tovornjaki med Italijo in Jugoslavijo bo od 1. januarja 1963. leta dalje znatno olajšan. Posebna mešana komisija, v kateri so italijanski :h jugoslovanski strokovnjaki, je namreč na svoji zadnji seji sklenila, da bodo oblasti pode lile 200 tovornjakom posebno dovoljenje, s katerim bodo lahko nemoteno krožili po vsem
Zakaj je angleško pomorstvo v zatonu
V angleških pomorskih kro- rami in s tem, da jim dajejo
gih je zbudila veliko pozornost knjiga strokovnjaka dr. S. G. Sturmeya (»British Shipping and World Competition» — Athlone Press. University of London. 50s), ki razpravlja o vzrokih, zakaj angleško pomorstvo ni moglo vzdržati konkurence tujih trgovinskih mornaric. Pisec namreč ne krivi za to toliko nastopa novih okoliščin v svetovni konjunkturi, kolikor pomanjkanje primerne pobude, prizadevnosti in borbenosti s strani angleških brodarjev.
Angleška trgovinska mornarica je leta 1900 predstavljala še 45 odstotkov svetovne trgovinske tonaže, danes je padla izpod 16 odstotkov. Plovna podjetja so nekdaj zaslužila mnogo denarja, danes pa družbe, kakor Penisular and Oriental CUnard, Union Castle in Royal Mail tožilo, da imaio izgubo. Med okolnostmi, ki kvarijo konjunkturo za angleško trgovinsko mornarico, omenja pisec, prebujenje «gospodarskega nacionalizma» v tujini, ki je dovedel do ustanavljanja trgovinskih mornaric iz prestižnih razlogov; vlade vzdržujejo te mornarice umetno s podpo-
pri prevozu prednost pred drugimi.
Toda vse to niso glavni vzroki nazadovanja angleške trgovinske mornarice. Pravi vzroki so pravzaprav notranje narave. Povišanje plač angleškim mornarjem pravzaprav ni bilo večje kakor so ga bili deležni pomorščaki drugih evropskih Britaniji. Angleška pomorska služba se je preveč nalepila na stare tradicije, bila je prepočasna ter se ni specializirala, uporabljala je nespecializirane tramperje. Dane so bile možnosti tudi za angleško mornarico za razmah. Od leta 1950 do 1960 je angleško ladjevje napredovalo za 31 odstotkov, toda tonaža trgovinskih mornaric Nizozemske, švedske in Norveške, to je držav, ki imajo približno iste težave zaradi konkurence — se je dvignila za 70 odstotkov na Nizozemskem, 77 odstotkov na švedskem in 116 odstotkov na Norveškem.
Obdavčenje angleške trgovinske mornarice ni večje kakor v drugih evropskih državah, tudi kapitala je dovolj na razpolago; niti vojna ni posebno prizadela angleške trgovinske mornarice. Toda angleški bro-
darji kažejo premalo iniciativnosti. Tako niso angleška plovna podjetja niti poskrbela za proučevanje in analizo konjunkture, kakor tudi ne stroškov in dobičkov. Podrobnih a-nalitičnih študij o teh vprašanjih ni.
Po mnenju pisca niso pokazala angleška podjetja dovolj prizadevnosti in iznajdljivosti. Dr. Sturmey navaja še posebno nekatere pomanjkljivosti, ki so dovedle angleško trgovinsko mornarico do sedanjega mrtvila:
1.	Angleški brodarji so stopili na trg s tankerji šele leta 1956.
2.	V zgodovini so bili Angleži tisti, ki so drugim mornaricam pokazali pot od jadra do pare, toda to ne velja glede prehoda od pare do Dies-lovega motorja, kajti Angleži so v tem pogledu samo sledili drugim.
3.	Angleška podjetja niso hotela priznati brzini pravega pomena kot činitelja, ki spodbija konkurenco in zmanjšuje stroške.
glede na težo tovora pa bodo lahko nemoteno vozili na ozemlje sosedne države (članice Evropske gospodarske skupnosti), tovornjaki naloženi s posebnimi vrstami blaga, kakor na primer z umetniškimi izdelki, namenjenimi na kakšno razstavo, ali z izdelki in pridelki, namenjenimi na razstave ali sejme; prav tako bo oproščen vsake formalnosti prevoz reklamnih in informacijskih rekvizitov, prevoz osebne imovine v primeru zasebnih izselitev itd. Za blago, ki ga tovornjaki pripeljejo na mejo iz pasu, ki sega 25 km v notranjost države, ni potreben nikakšen dokument; za blago pa, ki ga pripeljejo globlje iz notranjosti, morajo prevozniki ob prehodu meje pokazati ustrezno dovoljenje.
Trst in ureditev tovornih prevozov v EGS
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi se je 28. in 29. novembra udeležil seje Stalne konference trgovinskih zbornic iz držav Evropske gospodarske skupnosti v Haagu. Dr. Caidassi je predlagal nekaj sprememb k besedilu o ureditvi skupne prevozne politike v okviru Evropske gospodarske skupnosti, in sicer zlasti kar zadeva področje prevozov med Evropo in afriškimi deželami. Komisija za prevoze, katere član je tudi dr. Caidassi v svojstvu predsednika tržaške trgovinske zbornice, je poudarila, da je nujno izvesti sprostitev tranzitnih prevozov med članicami EGS; prav tako je treba čimprej povečati bilateralne kontingente za prevoze s tovornjaki. Kar zadeva obdavčenje goriva, so člani komisije ugotovili, da je leto 1970, ko naj bi se po prvotnih namerah izenačila cena goriva v vseh članicah, predaleč, in da bo po vsej verjetnosti do tega izenačenja prišlo že mnogo prej. Prav tako bodo v šestih članicah Evrop-
rajo zainteresirane! vložiti u-strežno prošnjo na kolkovanem papirju (200 lir), in sicer na ustanovo EAM. Poleg stalnih dovoljenj bodo oblasti izdale še 500 «belih)> dovoljenj, to je dovoljenj za eno samo vožnjo čez mejo. Na tej edini vožnji pa bodo smeli tovornjaki krožiti po vsem jugoslovanskem ozemlju.
Za krajevni promet, to je za prevoz blaga na področju, ki spada v okvir videmskega sporazuma o obmejnem prometu, pa bodo izdali 12.000 »krajevnih« dovoljenj, to je takih, katerih veljavnost ni raztegnjena na celotno jugoslovansko ozemlje, temveč samo na obmejni pas. Ta dovoljenja imenujejo po navadi zaradi njihove barve «roza dovoljenja«. Za dovoljenje lahko zaprosijo ne le prevozniki, ki imajo svoja podjetja na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, temveč tudi avtoprevozniki iz notranjosti Italije. Dovoljenje bo izdajal prosilcem minister za promet.
Grki vračajo stare dolgove
Grška vlada se je z Združenimi državami pogodila glede načina vračanja predvojnih dolgov. Na drugi strani je naj novejši poskus, da bi se Grki sporazumeli v tem pogledu tudi z Angleži, propadel. Pogajanja je vodil v Londonu pravni refe rent Grške narodne banke Gha-zis. Pogajanja so bila prekinjena, ker niso hoteli Angleži sprejeti enakih pogojev kakor Ame ričani. V smislu ameriško - grškega dogovora ne bodo ame riški imetniki grških obveznic prejeli nikakršnih obresti za pretekli čas. Obrestna mera za bodoči čas 'pa se bo dvigala postopoma ter bo dosegla ke maj polovico obresti, ki so bile dogovorjene v prvotnih spe razumih. Poleg tega bodo me rali upniki odpisati pol odstotka kapitala.
Položaj v italijanskih ladjedelnicah
Poživitev z državno podporo 24 milijard
Neugodna konjunktura za ladjedelstvo ne kaže posebnih znakov popuščanja. V italijanskih ladjedelnicah vlada še vedno skrb, kako se bo rešilo vprašanje vskladitve ladjedel-.	ske proizvodnje v šestih drža-
4. Prepočasi so prišla do spo-. vaji članicah Evropskega skup-lanja, kakšne vrednosti je nega trga. Pred kratkim pa je
-----------------------------zakladno ministrstvo nakazalo
(Nadaljevanje na 2. strani) I vsoto 24 milijard lir, ki naj v
Zasedanje centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke, na katerem je imel predsednik Hruščov peturni govor, pomeni važen preokret v gospodarskem razvoju Sovjetske zveze. Primerno ozračje za kongres zasedanja, zlasti kolikor je zadevalo gospodarska vprašanja ,je že prej pripravil sovjetski tisk s svojo odprto kritiko gospodarskega razvoja in nepravilnosti, ki jih vnaša vanj vsakdanje življenje. Kritiziral je počasnost sovjetske birokracije, pomanjkljivosti v organizaciji podjetij, pomanjkanje prizadevnosti, slabo kakovost izdelanih proizvodov, pa tudi zapravljanje in odtujevanje javnega premoženja.
Okoli 2800 velikih podjetij ni letos doseglo plana.
Gospodarska koncentracija
Kakor smo že zadnjič omenili, je Hruščov težišče nadzorstva nad gospodarskim razvojem prenesel na stranko, ki se je ustrezno z novimi nalogami tudi reorganizirala. Odslej bo močneje posegala v gospodarski razvoj. Pod okriljem glavnega tajništva stranke so tudi ustanovili urad za nadzorstvo v državi, ki ga bo vodil Aleksander Šeljepin, nekdanji predsednik mladinske organiza-
Hruščev išče nova pota v gospodarstvu
cije Komsomola. Poročila iz Moskve pravijo, da je Hruščov s tem odvzel mnogo oblasti krajevnim gospodarskim svetom, katerih ustanovitev je pomenila decentralizacijo gospodarskega vodstva v državi. Takrat je bila pristojnost oblasti in republik v gospodarskih zadevah ojačena.
Vprašanje načela donosnosti
Glede samih načelnih gibal, ki nai dovedejo do novih pobud in splošne gospodarske poživitve se zdi ,da zadnje zasedanje centralnega komiteja ni prineslo tako odločnih sprememb, kakor so jih prvotno napovedovala poročila iz Moskve. Tedaj so zbudili veliko pozornost pogledi profesorja politične ekonomije v Harkovu Li-bermana, ki jih je objavila »Pravda«. Ta je predlagal radikalno preosnovo sedanjega sistema načrtovanja (v rokah Gosplana), ki ne dopušča dovolj možnosti za iniciativnost ravnateljev podjetij, temveč gre predaleč v podrobnosti. Po njegovem mnenju naj bi se načrtovanje od zgoraj omejilo na količino, določevanje vrste bla-
ga in rokov za izročitev. No- [ sto mesto v govoru predsedni-tranja organizacija in razpore- ka Hruščova, kjer je rečeno, ditev dela naj bi bila prepu- da se na primeru ameriške ščena samim podjetjem. Liber [ avtomobilske industrije vidi, man je bil tudi mnenja, naj kako velike koristi prinaša koncentracija podjetij; kar je dobrega pri koncernu General Motors, se lahko koristno uporabi tudi v Sovjetski zvezi. Čemu ne bi v Sovjetski zvezi izkoristili, kar je racionalno in ekonomsko upravičeno, čeprav prihaja to od kapitalističnega sistema?
Ta poteza predsednika Hruščova ni pravzaprav nič novega; saj je že Lenin priporočal podjetjem v Sovjetski zvezi, naj na primer uporabljajo znani Taylorjev (ameriški) sistem pri organizaciji dela. Ta pomeni velik napredek znanosti ter odpira pota k velikanskemu zvečanju proizvodnosti človeškega dela, je pisal Lenin. Delovne množice so ga sicer odklanjale, ker je bil združen z nebrzdanim kapitalističnim izkoriščanjem, toda to še ne pomeni, da je treba sam sistem zavreči. Vprašanje je samo, v kakšne namene ga upo-
bi za dejavnost podjetij bilo odločujoče načelo donosnosti (rentabilnosti); podjetjem naj bi pustili del dobička, da bi si lahko ustvarila lastne sklade, iz katerih bi tudi dajala nagrade podjetnejšim delavcem. Uvajanje načela donosnosti, to je dobička, je naletelo pri mnogih na odpor verjetno tudi zaradi tega, ker je spričo današnjih neekonomskih cen izredno težko izvedljivo. Cene se namreč postavljajo po drugih načelih, torej ne po gospodarskih. Tako je na primer cena premoga za 19 odstotkov nižja, kakor bi morala biti po proizvodnih stroških. Sam Li-berman je pozneje precej omilil svoje predloge in izrazil mnenje, da bi ne bilo nujno, da se načelo donosnosti obvezno uvede v vse industrijske panoge.
Dobro ostane dobro
Dopisniki zahodnih listov so nenavadno močno podčrtali ti
za uporabo sistema v Sovjetski zvezi, ker donaša zvečanje produktivnosti dela in omogoča skrajšanje delovnega časa. (Gl. «Nov Leninov dokument«, »Razgledi« 24. novembra.)
Osebne spremembe
Z zadnjim zasedanjem CK v Moskvi so združene tudi razne osebne spremembe. Tako je namesto Mihajla Suslova, ki se je bavil z ideološkimi vprašanji, prišel časnikar Leonid Iljičev, ki so ga pogosto videli že v Ženevi in New Yorku. Gospodarski načrtovalec Kosigin se je umaknil in na njegovo mesto sta prišla Vasilij Poljakov ter Aleksander Rudakov, ki sta pravzaprav novi osebnosti in sta prevzela vodstvo kmetijstva oziroma industrije. Vodja Sveta za gospodarstvo, ki je bil ustanovljen na novo, je postal Dimšič. Po nekaterih poročilih iz Moskve naj bi bil Aleksander šeljepin določen za bodočega naslednika Hruščova, medtem ko so do sedaj v javnost to mesto prepuščali Ko-zlovu.
Dopisniki zahodnih listov ne vidijo v potezah Hruščova znamenj slabosti, pač mu priznavajo izreden pogum, s katerim išče nova pota za pospešitev
raoljamo. Lenin se je zavzel' sovjetskega gospodarstva.
prihodnjih štirih letih pomaga ladjedelnicam iz finančne stiske. Ladjedelnice so sprejele novico z zadovoljstvom, saj čaka na finančno pomoč s strani države okoli 80 naročil, za skupnih 700.000 brt ladjevja. Novi zakon o podeljevanju posojil iz omenjenega sklada 24 milijard lir ni nič drugega kot ponovno potrdilo zakona št. 301 z dne 31. marca 1961 o državni pomoči ladjedelnicam, ki ga do sedaj ni bilo možno izvajati zaradi pomanjkanja sredstev.
V prvi polovici letošnjega leta so v italijanskih ladjedelnicah dokončali gradnjo 170.900 ton ladjevja; v istem času so splavili za 92.000 ton novih la dij in so začele z gradnjo 195 tisoč ton novih plovil. V tein času so se naročila domačih brodarjev nekoliko povečala, medtem ko so naročila tujih plovnih družb nazadovala. Konec junija letos so imele ladjedelnice v gradnji za tuje družbe za okoli 70.000 ton ladjevja. Naročila domačih brodarjev pa so znašala okoli 580.000 ton.
Londonski Lloyd’s Register je v svojem zadnjem poročilu za tretje tromesečje 1962 ugotovil, da je bila glede naročil na prvem mestu Velika Britanija, nato so sledile po vrsti Japonska, Zahodna Nemčija, švedska, Italija itd.
Glede razdiranja starih ladij pa velja omeniti, da je nedavno znižanje, ki so jih doživele cene starega železa na mednarodnih tržiščih, povzročilo zastoj na tem področju. Italijanske železarne so poleg tega v zadnjem času močno omejile svoje nakupe starega železa, tako da se je cena za odkup starih ladij še potlačila.
Letošnji turistični promet v Jugoslaviji
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Jugoslaviji zabeleženih 4.370.784 turistov in ustvarjenih 20 milijonov 883.814 nočitev. Med tujimi turisti so bili najštevilnejši Avstrijci (286.906), zahodni Nemci (244.552), Italijani (109 tisoč 324), Francozi (105.106) itd. Največ deviznih sredstev, pri čemer pa ni vštet promet, so dali zahodni Nemci (1 milijardo 684.972.000 deviznih dinarjev), Avstrijci (1 milijardo 371.666.000), Američani (999 milijonov 661.000), Norvežani (6 milijonov 552.000 deviznih dinarjev) itd. V teh devetih mesecih je prešlo jugoslovansko mejo 679.135 motornih vozil z 1.679.135 turisti. Med temi je bilo 517.341 potniških avtomobilov, 10.142 avtobusov in 84 tisoč 683 motociklov. Letošnje in prihodnjeletne investicije v nove turistične zmogljivosti bodo znašale okoli 40 milijard dinarjev, gre pa pretežno za tujim turistom namenjene obrate.
■eenae
i
TT
Zgled rašelike
Dan na našem Krasu po tčrni» burji, ki je divjala pri 5 stopinjah mraza čez 100 kilometrov na uro in je doli v mestu treščila ob tla mojega starega znanca brez kruha in strehe morda zato, da bi bil čez zimo na toplem v bolnišnici. Topel in miren dan, ko se lahko oddahneš, pa se ti vendar zdi, da ti manjka sape, kakor bi življenje po srečno prestanem boju z burjo, ki draži in spodbuja k odporu zaspane sile, ne imelo več smisla. Ali ima življenje brez boja sploh kaj smisla?
Dan kakor nalašč pripraven za pogrebe, sem mislil, ko sem neodločno stopal s krampom in sekiro proti stari ra-šeliki. Ven mora zaradi mlade hruške, ki ji dela senco, da ne rodi. Pa kdo ve, da bo hruška potem rodila, in če bo, bo treba njen sad že v zametku in morda celo prej zastrupiti z arzenati in drugimi kemičnimi izvlečki, da bi ga črvi ne zglodali. Ali bo hruška potem rodila ali ne, ra-šelika mora ven, ker kvari linijo ... Danes mora biti vse v Uniji, v vseh smereh, na levo in desno, vse zravnano, uglajeno in polišpano, kakor svetla jeklena palica, brez znamenja raskavosii in zgrbanče-nosti; prožna jeklena vzmet je morda še boljši simbol današnje dobe. V Liniji mora biti človek in seveda tudi drevo na vrtu, kjer so lahko samo pravokotniki in kvadrati, niti trikotnika ne dopušča moda.
Prav malo sem rabil kramp. Nisem pričakoval, da se bo tako hitro vdala rašelika, ki je kljubovala najhujšim viharjem poleti in pozimi, tudi za časa cesarjev, kraljev in fašistične sekire; še včeraj se je v «čmi» burji komaj malo zazibala v svojih vejah. Ko sem presekal postranske korenine tik pod zemljo, sem mislil, da me čaka najhujše, to je srednja glavna korenina in poklical sem še zeta na pomoč. Pravo čudo! Komaj se je obesil na eno izmed debelih vej in sva rašeliko malo zamajala, že se je zrušila in potegnila za seboj tudi mlado češnjo nedaleč od hruške. Kako naglo je to šlo! Ni bilo ne trganja ne pokanja v koreninah, vse tako mrtvaško preprosto. Kjer sem pričakoval glavno korenino, glavni steber nosilec, tam sem opazil šop drobnih korenin, ki so se kakor polip zagrizle okoli... kamna. Ali ni to čudež? Pravi čudež ni, ker je čudež nekaj, kar se zgodi proti naravnim zakonom. Od kod je rašelika črpala moči, kako se je v tako viharnih časih, ki jih je srečno preživela, ohranila pokonci? S postranskimi koreninami ni mogla v globino, z glavno tudi ne, pač pa sem videl, kako so bile postranske korenine razpredene daleč naokrog tik pod travo, globlje ni zemlje. Rašelika se je morala takoj v zgodnji mladosti «znajti» in «orientirati». (Ne vem, ali je bilo treba v tistih časih poznati vse te sodobne izraze.) Zadovoljila se je e tem, kar je našla in se povsem naravno, železno logično in skladno s svojim okoljem usmerila.
Kaj pa mi? Mi sadimo vse nc. mehko in kopljemo sadikam velike luknje, ki jih napolnimo z zemljo, tudi na Krasu, tudi v teh težkih naših razmerah... Zato tudi že prvi piš polomi premnogo mladik na našem narodnem telesu.
* * *
Zame ni bistveno zmagovati, temveč boriti se; kajti človek je živ, dokler se bori za dobro. (E. Kos)
* * *
Kdor sedi na sredi, mora vedno škiliti gor in dol in ni kdar ne more igrati — ali so to res mnogi delali — z odkritimi kartami. (W. Bauer)
WT1/
FANE1ANIJEVA VLADA V NEVARNOSTI? Desno krilo krščansko demokratske stranke bi rado izzvalo krizo v Fanfani-jevi vladi, ki jo sestavljajo pristaši levega centra (krščanski demokrati, socialni demokrati in republikanci s podporo socialistov). Nova kriza naj bi pomenila likvidacijo Fanfanija še pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile aprila ali maja prihodnjega leta. Vodja socialnih demokratov Saragat je proti krizi; o Nen-niju pa širijo glasove, da bi njegova stranka (socialistična) ne bila rada vezana s krščanskimi demokrati pred volitvami. Pri predsedniku republike, ki je sprejel Fanfanija, je bilo že več posvetovanj o političnem položaju.
RAZPOKE V JUŽNOTIROL SKI STRANKI. Na zadnjem kongresu južnotirolske stranke v Bocnu so se proti koncu zborovanja pokazale precejšnje razpoke. Predstavnika zmernejše struje v stranki poslanca Ebner in Riz sta namreč kritizirala vodstvo, češ da kaže premalo smisla za sodelovanje obeh narodnosti (nemške in italijanske) v širšem evropskem smislu. Poslanec Riz je posebno kritiziral nedemokratično stališče stranke nasproti pristašem gibanja »Obnova« (Aufbau), ki so sicer člani stranke. Večina udeležencev kongresa ni odobravala te kritike. Vodstvo stranke je kritiziral tudi predstavnik Ladineev dr. Senoner. Za predsednika o-srednjega odbora je bil zopet izvoljen Silvius Maniago, ostali so prav tako namestniki dr. Volg-ger, dr. Dieti in dr. Benedikter, a na mesto senatorja Tinzla, ki se namerava umakniti iz političnega življenja iz zdravstvenih razlogov, je bil izvoljen inž. Pupp, pristaš «Obnove», ki pobija iredentizem. Letos so kongresu lahko prisostvovali tudi predstavniki italijanskih strank, razen komunistične in neofašistične. Svoje zahteve so Tirolci postavili v dveh resolucijah. Treba je čimprej obnoviti italijansko-avstrijska pogajanja zaradi Južnega Tirola; kongres je obsodil uporabo nasilja, in sicer iz etičnih, verskih in demokratičnih načel. V ječah je danes 60 južnih Tirolcev, med temi tudi bivši glavni tajnik stranke Stanek, ki je po mnenju predsednika nedolžen. Zato je treba pospešiti s procesi. Ustanovi naj se parlamentarna komisija, ki naj prouči razmere v južnotirolskih ječah. Kongres poziva italijansko javnost, naj se ne da zapeljati od lažne propagande. Južni Tirolci zahtevajo priznanje avtonomije, kar bi dovedlo do mirnega sožitja obeh narodnosti..
POMEN TITOIIEGA OBISKA
V	SOVJETSKI ZVEZI. Potovanju jugoslovanskega predsednika Tita po Sovjetski zvezi sledi zahodni tisk z nenavadno pozornostjo; to velja tudi glede italijanskega tiska. Ob prihodu so v Sovjetski zvezi priredili Titu prisrčen sprejem.
V	Volgogradu (nekdanjem Stalingradu) je predsednik Tito izrazil svoje zadovoljstvo, da se odnosi med obema državama v zadnjem času tako ugodno razvijajo. Naglasil je, da veže narode ZSSR in Jugoslavije skupni smoter, to je borba za mir. Londonski «Times» piše o namenih Titovega potovanja in prihaja do zaključka, da predsednik Tito ne bo žrtvoval neodvisnosti Jugoslavije in da bo ohranil kljub zboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo svoje zveze tudi z Zahodom.
PODPREDSEDNIK E. KARDELJ V INDONEZIJI. Na poti v Indijo je podpredsednik Edvard Kardelj najprej obiskal Indonezijo. Ob prihodu v Džakarto je izjavil, da ga veseli, da se lahko zopet sreča s svojimi starimi prijatelji, s katerimi ga vežejo skupna prizadevanja za ohranitev miru po svetu. Predsednik Sukamo si je prav s svojim prizadevanjem za ohranitev miru in z borbo za neodvisnost Indonezije priboril globoko spoštovanje jugoslovanskih narodov. Potovanje podpredsednika Kardelja po Južni Aziji pridobiva toliko bolj na pomenu zaradi indij sko-kitajskega spora in zaradi posredovanja nevtralnih držav, da bi prišlo med obema državama do sprave. Kardelj obišče tudi Irak.
NAPETO OZRAČJE MED JUGOSLAVIJO IN Z. NEMČIJO. Napad ustaške organizacije «Ze-dinjeni Hrvati» na zgradbo službe za zaščito jugoslovanskih koristi v Zahodni Nemčiji, pri katerem je bil hišnik Mom-čilo Popovič hudo ranjen, neki drugi Jugoslovan pa laže, je imel za posledico poslabšanje zunanjepolitičnih odnosov med obema državama. Popovič, ki je dobil več strelov, je še vedno v smrtni nevarnosti. Nemška policija je sicer aretirala 17 beguncev in nemška vlada je obljubila, da bo poravnala škodo na stavbi, toda Jugoslavija se ne zadovoljuje s temi ukrepi in še v drugi noti zahteva, da morajo zahodnonemške o-blasti odločno nastopiti in podobne napade, kakor je bil zadnji ob proslavi »Dneva republike« 29. novembra, preprečiti. Kakor poročajo švicarski listi, je vsa zadeva zelo neljuba za-hodnonemški vladi.
KITAJCI NA KONGRESU KOMUNISTIČNE STRANKE. Kongresa Italijanske komunistične stranke v Rimu so se med predstavniki komunističnih strank po svetu udeležili tudi Kitajci. Kitajski odposlanec je ostro napadel tudi politiko italijanske komunistične stranke, češ da je odvisna od
MEDNARODNA TRGOVINA
Razstava zajcev in perutnine v Padovi
Letošnja razstava izbranih zajcev in perutnine na padovan-skem sejmišču je pokazala, da je bila zamisel o uvedbi takih prireditev povsem zdrava in na mestu. Visoko število strokovnjakov in perutninarjev iz Italije in tujine, ki so obiskali to prvo razstavo, je potrdilo zanimanje, ki vlada danes za perutninarstvo v Evropi. Uprava potiovanskega sejma je sklenila — spričo velikega uspeha prve prireditve — da bo odslej organizirala podovio prireditev vsako leto.
Prva razstava perutnine in zajcev, ki je nosila ime «Mav 62», je bila od 6. do 9. decembra v dveh paviljonih obsežnega padovanskega sejmišča, tako da je razstava obsegala skupno 4000 kv. metrov; razstavljenih je bilo okoli 2000 izbranih primerov zajcev in perutnine (kokoši, pur in puranov, pegatk, gosi, rac in golobov). Med drugimi izbranimi primerki so obiskovalci občudovali tudi tipične ameriške purane, ki jih je razstavil ameriški zavod za industrijsko perutninarstvo (Institute of American Poultry Industries) in ki dosegajo pogosto težo 15 kg. Razstavišče je bilo zakurjeno. V oba paviljona so namreč organizatorji napeljali močno o-grevalno napravo z zmogljivostjo do 1,5 milijona kalorijskin ur. Dne 8. decembra je bil v Padovi «Dan perutninarstva«, ki so ga organizirali predstavniki Pokrajinskega združenja nep> srednih obdelovalcev, združenja živinorejcev in pokrajinske zveze kmetov.
Krediti za povečanje jugoslovanskega izvoza
Povečanju deviznega pritoka iz izvoza in turizma posvečajo v Jugoslaviji letos največjo pažnjo. Mogoče je trditi, da je vsa investicijska politika bazirana prav na tem prizadevanju. Tako prejemajo obratne in investicijske kredite najprej in v naj večji meri tista podjetja, ki izvažajo in žele izvoz še povečati, in tista, ki so pripravljena proizvajati blaga za izvoz.
Nedavno smo poročali, da i-ma tudi koprski okraj velike izvozne obveznosti, izpolnjevanje plana pa so deloma ovirale potrebe po izboljšavi o-bratov. Ker je bilo to vezano na del uvoza nove opreme, so zaprosila za devizne kredite, katere so nekatera tudi že prejela. Še več pa jih išče kredite za 'povečanje proizvodnje za izvoz v prihodnjem letu. Delamaris v Izoli namerava s kreditom povečati izvoz za nad 800.000 dolarjev, Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici za 215 tisoč dolarjev, Kokošja farma v Pivki za 2.660.000 dolarjev, Javor na Pivki za 231 tisoč dolarjev, Lesonit v Ilir
volje komunistov v Sovjetski zvezi. Kitajcem je odločno odgovoril poslanec Pajetta in poudaril, da so italijanski komunisti na strani Hraščova, ker si Sovjetska zveza prizadeva, da bi svetu ohranila mir. Pajetta je tudi Kitajcu Čao Ji Mingu povedal, da so si italijanski komunisti sami ogledali jugoslovanske tovarne, kjer niso nikjer našli sledu po kapitalizmu, o katerem govorijo Kitajci. Tudi Togliatti je v svojem zaključnem govoru odbil očitek Kitajcev, da bi v Jugoslaviji obnovili kapitalizem. Iz zaključne resolucije so v Rimu opustili vsak namig na politiko Kitajske komunistične stranke, da ne bi z njo popolnoma pretrgali zadnjih vezi. Kongresu je prisostvovalo tudi odposlanstvo Zveze jugoslovanskih komunistov.
ZAKLJUČEK PRVEGA ZASEDANJA CERKVENEGA ZBORA. Papež Janez XXIII je v soboto svečano zaključil prvo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora Vatikan II, ki se je začelo 11. oktobra. To sicer predstavlja samo nekakšen u-vod v glavno delo. Papež je omenil, da je povsem naravno, da so se na tako obširnem zborovanju pojavili različni pogledi na verska in cerkvena vprašanja. Cerkev je s tem pokazala pred vsem svetu, kakšna svoboda vlada v njej. Papež je povabil v skupno občestvo tudi vernike drugih krščanskih cerkva. Naglasil je pomen miru za ves svet.
NOVO FRANCOSKO VLADO JE ZOPET SESTAVIL POMPI-DOU. Vlada se bo predstavila parlamentu jutri. Ob tej priložnosti bo de Gaulle naslovil na nove poslance posebno poslanico. V Parizu je zelo neprijetno odjeknila vest, da so v Alžiru ubili pet francoskih vojakov.
ski Bistrici za 260 tisoč dolarjev, Topol v Ilirski Bistrici za 66 tisoč dolarjev, Krasoprema v Dutovljah za 200 tisoč dolarjev, Mehanotehnika v Izoli za 500 tisoč dolarjev, Lama v Dekanih za 60.000 dolarjev in Piranska ladjedelnica za milijon dolarjev. Tako bi se povečal izvoz za skoraj 6 milijonov dolarjev ali 4 milijarde 700 milijonov deviznih dinarjev.
R. G.
»DELAMARIS« PROIZVAJA ŽIVILA V PRAHU. Znana tovarna »Delamaris« v Izoli je pričela proizvajati živila v prahu; letna proizvodnja teh živil bo dosegla 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Prvi proizvod, to je kava v prahu, je že na trgu, še letos pa bodo dali v prodajo osem drugih vrst živil v prahu' med drugimi tudi živila za otroke. Za novi obrat, ki omogoča proizvodnjo živil v prahu, je podjetje vložilo 482 milijonov dinarjev. Računajo, da bo vrednost vse proizvodnje v komor natu letos dosegla 7 milijard dinarjev; izvoz naj bi znaša, 3 milijarde 200 milijonov dinarjev.
Proizvodnja sladkorja v Evropi
Iz nekega angleškega vira posredujemo zanimive podatke o proizvodnji sladkorja v posameznih evropskih državah v zadnjih dveh sezonah. Podatki so izraženi v tisočih ton:
Večje povpraševanje po agrumih
Zah. Nemčija
Vzh. Nemčija
Avstrija
češkoslovaška
Madžarska
Francija
Belgija
Nizozemska
Danska
švedska
Poljska
Italija
Španija
Jugoslavija
Romunija
Bolgarija
Vel. Britanija
Irska
Turčija
Sov. Zveza
1960-61
2.002
300 213 979 487
2.788
518
725
342
358
1.534
1.018
497
301 459 240
1.002
133
715
7.100
196T62
1.471
620
213
910
380
1.742
454
598
217
299
1.665
1.091
571
250
4n!)
8v(j 126 469 6.800
Vsega skupaj je Zahodna in Vzhodna Evropa s Sovjetsko zvezo in z nekaterimi državami (kakor Finsko, Grčijo, Švico itd.), kjer pridelujejo le malo sladkorne pese in jih zato v naši preglednici nismo u-poštevali, pridelala v lanski sezoni 22.514.000 ton sladkorja, v letošnji pa nekaj manj, to je okoli 19.446.000 ton. Proizvodnja je narastla v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, v Italiji in v Španiji, povsod drugod je več ali manj nazadovala.
V primerjavi s proizvodnjo v sezoni 1938-39 je opaziti, da je proizvodnja na Danskem in na švedskem ostala do danes-skoraj neizpremenjena; proizvodnja v Švici se je sicer potrojila, toda še vedno ne presega 35-36 milijonov kg. Povsod drugod pa je napredovala, in sicer za več kot 100 odstotkov (na Češkoslovaškem, na Madžarskem, v Franciji, na Belgijskem itd.), ali se je celo potrojila, kakor na Poljskem, v Italiji, v Romuniji itd. Jugoslovanska proizvodnja sladkorja je v teh povojnih letih narastla v primerjavi z letom 1938-39 od 85.000 ton na 250 tisoč ton. Največji razvoj so v povojnih letih dosegle bolgarske plantaže sladkorne pese, saj se je proizvodnja sladkorja dvignila od 22 na 190 milijonov kg.
Novoletni sejem na gospodarskem razstavišču
Vodstvo Gospodarskega razstavišča si prizadeva, da bi lepi sejemski prostori tudi izven »sezone« ne ostali neizkoriščeni in s tem nedonosni. Zdaj je na programu novoletni sejem, ki ga priredi od 15. do 30. decembra Gospodarska zbornica za ljubljanski okraj, katerega se bodo udeležila najrazličnejša podjetja; na njem bodo občinstvu prodajala vsakovrstno blago. V glavni dvorani bodo gostinci poskrbeli za zabavni program.
KAKAO VEDNO BOLJ PRILJUBLJEN
Statistični odbor pri študijski skupini Organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) je mnenja, da bo svetovna potrošnja kakava dosegla v letu 1963 milijon 148.000 ton, medtem ko je znašala v letošnjem letu (za november in december veljajo predvidene količine) 1.103.000 ton. Odbor ceni pridelek kakava v sezoni 1962-63 na 1.139.000 ton, medtem ko je znašal pridelek v sezoni 1961-62 1,126.000 ton.
Zahodna Evropa je poleg Združenih ameriških držav največji potrošnik svežega sadja in v zadnjih časih tudi sadnih sokov. Agrumi prihajajo iz Španije, Alžira, Izraela, Brazilije, Južne Afrike, a največ iz ZDA. Na države Evropske gospodar ske skupnosti odpade nad polovico celotnega svetovnega u-voza agrumov, to je približno dva milijona ton oranž, mandarinov, limon in pompelmov na leto. Anglija uvozi vsako leto okrog 500.000 ton, socialistične dežele Vzhodne Evrope pa 325.000 ton. Vse bolj naglo narašča v državah EGS potrošnja agrumov in ponekod dosega že 20 kg letno na osebo; vendar je to še komaj polovico potrošnje povprečnega A-meričana.
V korak s potrošnjo narašča tudi pridelovanje tega sadja. V času po zadnji vojni je na-rastel svetovni pridelek agrumov od 10 milijonov ton v letu 1946 na 15 milijonov ton v letu 1950. ter je lani presegel 20 milijonov ton. 1970. bo letna svetovna proizvodnja pomaranč in mandarinov, ki predstavljajo 80 odst. vseh agrumov, dosegla že 19 milijonov ton. Temu primerno bo nara ščal tudi uvoz v Evropo, toda ne toliko v svežem stanju kot pa v obliki sadnih sokov, ki se tudi v Evropi bolj uveljavljajo. Tako je izvoz pompel-movega soka iz Floride nara-stel za 20 odstotkov, oražnega pa za 5 odstotkov. Izrael je leta 1958 izvozil 8.300 ton sadnih sokov, 1960. pa že 22.000 ton; podobno velja tudi za druge države. Med najbolj navdušene pivce teh zdravih pijač je šteti Angleže, ki so leta 1953 popili komaj 2,3 milijona litrov sadnih sokov, 1957. leta 3,7 milijoa in predlanskim že 7,5 milijona litrov. In kon-sum še vedno narašča.
POLJSKA VRAČA DOLGOVE PREDČASNO. Poljska vlada je plačala zadnji obrok posojila v znesku 6 milijonov funtov šter-lingov, ki ga je prejela od Velike Britanije. To pomeni, da je Poljska vrnila posojilo 5 let, preden je zapadel rok. Zadnji obrok je znašal 937.308 funtov šterlin-gov. Poljaki so lahko predčasno vrnili svoj dolg, ker se je polj-
sko-britanska trgovinska menjava izredno ugodno razvila v zadnjih letih. Dogovor o posojilu je bil sklenjen leta 1954 v Varšavi in dolg bi Poljska morala vrniti do leta 1967.
Trg z bakrom
Kljub vrnitvi čilskih rudarjev na delo po daljši stavki, se cene bakra na mednarodnih tržiščih niso bistveno spremenile. Tudi v Rodeziji so se sindikalne borbe polegle. Sovjetska zveza je v zadnjem času nakupila v Čilu 1000 ton, tako da so sovjetski nakupi dosegli skupno 4000 ton bakra. V prvih 10 mesecih letošnjega leta so v Veliki Britaniji porabili 539.350 ton bakra; to predstavlja nazadovanje 5 odstotkov v primerjavi s potrošnjo v ustreznem razdobju lanskega leta. Konec oktobra so znašale angleške zaloge bakra 135.405 ton, medtem ko so znašale konec septembra 147.256 ton.
DJE7VA#?
OBRESTNA MERA V KANADI. V naši predzadnji številki se je v stolpec, v katerem smo objavili višino obrestne mere v raznih državah na svetu, vrinila pomota. V Kanadi namreč ne velja obrestna mera 5,50 odst., temveč 4 odst.
Socialni
s- UTRINKI
OBVEZNA ZAPOSLITEV INVALIDOV. Delodajalci, ki imajo v podjetju več kakor 50 delavcev in uslužbencev, morajo sprejeti v službo po enega civilnega invalida na vsakih 50 ljudi. V poštev pridejo invalidi izpod 55 let starosti, in ki so zaradi svoje invalidnosti nezmožni opravljati redno svoje delo, toda takšni, ki niso zaradi tega zgubili več kot eno tretjino običajne delovne zmožnosti. Izbira invalidov, ki naj jih podjetja zaposlijo, je prosta v primeru nameščencev m uradnikov; ko gre za zaposlitev invalida - delavca, imajo prednost delavci vpisani na posebnem seznamu pri Uradu za delo. Invalidu pripada na vsak način polna mezda ali plača. Do 27. novembra 1965 morajo vsa podjetja urediti razmerje med zdravimi delavci in invalidi v podjetju na 5:1, tudi v primeru, da bi ne nameravala zaposliti novih delavcev.
Zakaj je angleško pomorstvo v zatonu
(Nadaljevanje s 1. strani)
»standardizirano ladjevje«.
5.	Angleška plovna podjetja podpirajo angleške ladjedelnice, čeprav bi lahko nove ladje naročila po ugodnejših cenah v tujih ladjedelnicah.
6.	Angleškim plovnim podjetjem primanjkuje samokritike.
Zanimive so tudi še nekatere druge pripombe dr. Sturmeya o vzrokih popuščanja pri angleških brodarjih. Do začetka tega stoletja so medsebojno tekmovala zmanjša plovna podjetja, pozneje pa je razvoj v pomorstvu dovedel do velikih podjetij, ki so prišla v roke posameznih družin. Konkurenca med njimi je popustila, hkrati pa tudi trgovinska obveščevalna služba. Od zgodovinske borbenosti in odpornosti je razvoj dovedel do »nepotizma«.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABID FILZI ŠT. 10
telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKREO
NAŠIM NAROČNIKOM
Vsem naročnikom je uprava lista poslala položnice, da bi z njimi poravnali naročnino. Tudi letos pobiramo naročnino šele za tekoče leto 1962; le nekateri naročniki so na lastno pobudo plačali že naročnino za prihodnje leto, za kar jim gre naše javno priznanje. Naročnina na «Gospodarstvo* je res nizka (samo 850 lir letno); kljub občutnemu povišanju tiskarskih stroškov je za to leto nismo povišali. Mnogim bralcem že delj časa pošiljamo list na ogled, pa jih prosimo, naj se čimprej odločijo.
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Proga Jadransko morje — Vzhodna Indija — Vzhodni Pakistan: Romanija 12.12. Proga Jadransko morje — Ožine — Indonezija — Japonska: Primorje 15.12.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: Učka 20.12. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: Matko Lagi-nja 20.12.
Napovedani prihodi:
Nikola Tesla 15.12.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je 4. decembra priplula v Trst, od tod pa je nadaljevala pot v Split in na Reko; motorna ladja »Bohinj« je 4. decembra priplu.a v Buenos Aires; ladja »Bovec« je 6. decembra priplula v Lome, od tod pa je nadaljevala v Temo, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires.
ZVIŠANJE LUŠKIH TARIF V GENOVI
V Genovi so že v veljavi nove luške tarife, ki pomenijo 9.7-od-stotno povišanje. Do tega povišanja je prišlo iz raznih vzrokov, predvsem zaradi novega delovnega urnika ob sobotah in praznikih — ta sprememba je povzročila 3-odstotno povišanje tarif — poleg tega je povišanje luške tarife nastopilo v razmerju 6.7 odsto zaradi zvišanja socialnih dajatev. Ta zboljšanja so pristaniški delavci dosegli s stavkovnim gibanjem, ki je večkrat močno prizadelo promet v luki. Do pristaniških stavk prihaja pogosto tudi v Savoni.
Preskrba koprskega okraja z vodo
Letna potrošnja vode iz rižanskega vodovoda je v šestnajstih letih (od leta 1946 do 1961) narastla od 595.000 na 2 milijona 239.000 kubičnih metrov. Maksimalna dnevna poraba, ki se pojavlja v dneh največje poletne vročine, je pa v zadnjih treh letih naraščala tako: leta 1960 je znašala še 7.841 kubičnih metrov na dan, leta 1961 že 10.386 kubičnih metrov, leta 1962 pa kar 12.100 kubičnih metrov, kar pomeni, da je izčrpala letos vso zmogljivost vodovoda.
V celotni potrošnji leta 1961 so bila udeležena gospodinjstva, komunalna podjetja in zdravstvo z 49,6 odstotka, gospodarstvo brez gostinstva z 41,1 odstotka, gostinstvo samo pa z 9,3 odstotka.
K tem številkam je potreben naslednji komentar, že leta 1956 so občinski ljudski odbori v obalnih občinah zaradi naraščanja potrošnje bili prisiljeni uveljaviti posebne ukrepe za o-mejevanje porabe vode, ukrepe, ki so tudi sedaj še vedno v veljavi in obsegajo zlasti prepoved uporabe vode iz vodovoda za kmetijstvo in vrtnarstvo ter za javne nasade in parke, in pa količinske omejitve s sankcijami za potrošnjo v gospodinjstvih, šolah ter v komunalnih in gospodarskih organizacijah. Sankcije predvidevajo trikratno povečanje cene za prekomerno potrošnjo. Tako je npr. za porabo v gospodinjstvih do mesečnih 3 kubičnih metrov na vsako osebo iz števila prisotnega stalnega prebivalstva določena cena 30 dinarjev od
kubičnega metra, čez 3 kubične metre na mesec pa 90 dinarjev.
Treba iskati nove vire
Nadaljnje omejitve bi ogrožale gospodarski, socialni in kulturni razvoj področja. Zato se je uprava vodovoda morala začeti baviti z drugačnimi možnostmi rešitve problema zadostne preskrbe s pitno vodo in je že izvršila in še pripravlja študije in raziskave raznih vod’ nih virov, ki bi prihajali v poštev za nova zajetja in za povečanje zmogljivosti sedanjega vodovodnega sistema.
Predvsem prihaja v poštev možnost pridobivanja zdrave pitne vode z neke točke na področju Sečovelj. Raziskovanja so dognala, da bi tu bilo mogoče zajeti iz globine kakih 7 metrov nad 8000 kubičnih metrov vode dnevno. To zajetje sicer še ne bi predstavljalo trajno zadovoljive rešitve problema, toda v pričakovani stiski bi nudilo vsaj začasno možnost izdatnega povečanja zmogljivosti vodovoda in bi omogočilo tako priprave za trajneiše rešitve. Objekte za sečoveljsko zajetje že gradijo in pripravlja se tudi idejni načrt za gradnjo vodovoda, ki naj bi povezal novo zajetje s sedanjim omrežjem. s tem zajetjem bi se zmogljivost rižanskega vodovoda povečala za 20.000 kubičnih metrov na dan, a to bi po objektivnih predvidevanjih za silo zadoščalo nekako za pet ali šest let.
(Konec prihodnjič)
Dr. O
PROIZVAJAMO
PRODAJAMO
IZVAŽAMO


Moped Colibri T-03 Moped Colibri T-11 Moped Colibri T-12 Moped Colibri T-13
izvenkrmni ladijski motor Lamo -06 K Univerzalni stabilni motor Urno ■ 06 Motorno črpalko MP 250-20
lom motornih vozil tok, Koper Jopisiamia
gr KEMIJA-IMPEK
import LJUBLJANA - Titova ul. 25 export
Telex: 03-177 Kemimpex Ljub. Telegram: KEMIMPEX, Ljubljana
Poštni predal: 418-VIII Telefon: 33-266 (avt. hiš. c. 8 linij)
IZVOZ: Kemikalije (kalcijev karbid, tekoči klor, vodikov peroksid, živosrebrni oksid, natrium sulfat, barium sulfid, natrium hipoklorit, natrium hidrosulfit, žveplena kislina, cink sulfat, cinkoksid, etc), umetna gnojila (cianamid), eterična olja, tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, detergenti in mila, papir, kartoni, lepenke, sulfitna celuloza, steklena embalaža, porcelan in keramika, ricinusovo olje
UVOZ:	razne kemikalije, kavčuk, tehnična olja in maščobe fotoma-
terial, anilinske barve, tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, rotopapir, surovine za plastične mase, azbest, porcelan, specialni papirji, etc.
PREDSTAVNIŠTVA ZA FLRJ:
Beograd, Dragoslava Jovanoviča 9, tel. 31-966, 31-995
Zagreb, Pod zidom 3, tel. 35-824
Bijeka, D. Obradoviča 1, tel. 22-809, 22-015
J
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
A ZDRU2ENJA1
Cene v hotelih na Tržaškem
Pokrajinski odbor za cene (Comitato provinciale prezzi) je na svojem zadnjem zasedanju določil tarife za hotele in penzione veljavne na Tržaškem v letu 1963. Pokrajinski odbor
je potrdil tudi za prihodnje leto tarife, ki so bile v veljavi do sedaj. Te tarife ne bodo smele presegati minimalne in maksimalne cene ustrezne kategorije. Cene veljajo za sobo z 1 posteljo, oziroma z dvema (brez kopalnice in s kopalnico), izven sezone in med sezono ter za II., III. in IV. kategorijo.
tl.
Kategorija
1	postelja . . , (s kopalnico)
2	postelji . . . (s. kopalnico)
Kategorija
1	postelja . . . (s kopalnico)
2	postelji . . . (s kopalnico)
Kategorija
1	postelja . . . (s kopalnico)
2	postelji .' . . (s kopalnico)
Prenočišča (locande)
1	postelja . . .
2	postelji . . .
1.1.-30.4.
1.7.-15.9.
IV.
650— 950 1050—1100 1200—1800 1900—2600
750—1100
1200—1600
1400—2100
2100—2800
600— 900 1000—1400 1100—1700 1800—2300
■ 900—1000 1100—1500 1200—2000 1800—2500
500— 750 900—1150 900—1500 1500—2100
500— 800 900—1200 1000—1600 1600—2200
400— 600 700—1200
400— 650 750—1250
Navedene cene ne vsebujejo postrežnine (15 odstotkov), Ige (1 odstotek), ne davka na bi-
vanje (imposta di soggiorno), Pa tudi ne dodatka za kurjavo.
Prijava Zavodu za zavarovanje proti nezgodam na delu (INAIL)
Zavarovalna ustanova proti nezgodam na delu (INAIL) že razpošilja, kot vsako leto, o-brazce, na katerih je treba prijaviti vsa izplačila, ki so bila izvršena uslužbencem v letu 1962. Izpolnjene obrazce morajo delodajalci vrniti gornjemu uradu najkasneje do 31. januarja 1963. Glede na to, da izpolnjevanje obrazcev zahteva precej časa, vabimo člane, naj o-brazce takoj po prejemu dostavijo tajništvu združenja za pravočasno izpolnitev. Obrazcu je priložena tudi položnica, na kateri je že označena vsota, ki jo je treba plačati uradu INAIL za leto 1963, in sicer najkasneje do 10. januarja 1963.
Obvestilo trgovske bolniške blagajne Pokrajinska bolniška blagajna trgovcev, ki ima sedež na Ul. Fabio Filzi št. 17, obvešča, da so uradi blagajne (začenši s 1. decembrom 1962) ves zimski čas odprti za javnost vsak delovni dan od 9. 12. ure in ob ponedeljkih in petkih popoldne od 15. do 16. ure.
Na političnem
obzorju
ZA LASTNO POLITIČNO ZASTOPSTVO. ((Katoliški glas», glasilo Slovenske katoliške skupnosti, piše, da je bilo po razpustu Neodvisne socialistične zveze ustvarjeno precej čvrsto jedro, ki je omogočilo povezavo vseh slovenskih narodno, krščansko, socialno in demokratično čutečih sil na Tržaškem. Tukajšnja slovenska manjšina mora i-meti lastno politično zastopstvo sicer bo utonila v italijanskih strankah; s skupno Slovensko listo za tržaške občinske volitve je bilo za zdaj ustvarjeno takšno politično zastopstvo. Slovenska katoliška skupnost bo vedro pripravljena na sodelovanje, ako bo naletela pri ostalih skupinah na takšno dobro voljo, kot so jo pokazali pri nedavnih volitvah. Sodelovanje lahko dobi še temnejšo obliko. Slovenski katoličani imajo v sedanjem materialističnem in versko brezbrižnem svetu važne naloge. Slovenska katoliška skupnost upošteva posebni manjšinski položaj Slovencev; odklanja ekskluzivizem ali klerikalizem ter je odprta za skunno delo z vsemi demokratičnimi in netotalitarnimi slovenskimi strujami na vseh področjih, kjer je skupnost potrebna. Edini pogoj je, da slovenski katoličani v tej skupnosti ohranijo svojo individualnost ter o-pravljajo svoje posebno poslanstvo. List je za ustvaritev trajnejše skupnosti, ki ne bi imela samo volilnega značaja; zametek te skupnosti je v svetu Skupne slovenske liste.
ZASEDANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEGA MEŠANEGA ODBORA V RIMU. V Rimu je bilo te dni 9. zasedanje mešanega odbora, ki naj v smislu londonskega sporazuma proučuje položaj manjšine na Tržaškem in Koprskem ter stavi ustrezne predloge prizadetim vladam. Jugoslovansko odposlanstvo je vodil poslanik M, Vošnjak, bivši jugoslovanski generalni konzul v Trstu. O zasedanju je bilo izdano kratko poročilo. Po poročilih italijanskih listov je jugoslovansko odposlanstvo zopet načelo vprašanje uvedbe dvojezičnosti, medtem ko so italijanski predstavniki obravnavali v prvi vrsti položaj i-talijanskih šol na Koprskem. Kot dokaz, kakšne pravice uživa slovenska manjšina na Tržaškem, navaja «Vita Nuova» dejstvo, «da sta bila s čisto italijansko večino pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu izvoljena dva slovenska kandidata«. List, ki se sicer v istem članku bavi z vprašanjem uvedbe dvojezičnosti in jo med vrsticami odklanja, ne omenja, v kakšni zvezi je okol-
ost, da sta bila dva Slovenca ; vol j ena na italijanski listi (za
:atera so očitno glasovali Slo-renci) z vprašanjem priznanja nanjšinskih pravic Slovencem n uvedbo dvojezičnosti.
LEVI CENTER V TRŽAŠKI BCINI. «11 Popolo Giuliano«, asilo Krščanske demokracije Trstu, prinaša zdaj več podobnosti o zasedanju pokrajin-:ega odbora krščansko-demo-•atske stranke. Iz tega poročila jasno vidi, da so krščanski imokrati za sodelovanje s so-alno demokratsko stranko in republikanci pri občinski u-■avi. V svojem poročilu je taj-k Krščanske demokracije dr. Dtteri obsodil volilno agitaci-liberalne stranke, ki je vse oje sile naperila proti krščan-im demokratom. Enako je li-sralna stranka nastopila tudi ■ugod v Italiji, kakor v Raven-
SAMO DVA SENATORJA ZA TRST. Senatorjem so te dni razdelili poročilo notranjega ministra Tavianija o izvolitvi tržaških senatorjev. Medtem ko je bilo prvotno določeno, da bodo v Rimu predstavljali naše mesto trije senatorji, je poslanska zbornica sprejela zakon o izvolitvi samo dveh. Tržaško področje bo razdeljeno na dve volilni okrožji. Prvemu bo pripadal v glavnem srednji del mesta, drugemu pa okolica in druge občine.
PODRAŽITEV MESTNEGA PLINA. Pokrajinski odbor za cene je te dni sprejel sklep o povišanju cene mestnemu plinu v Trstu, vendar bo dražji plin tudi kakovostno boljši, saj se bo njegova kalorična vrednost dvignila od sedanjih 3800 na 4200 kalorij. Cena enega kubičnega metra plina se je dvignila od 33 na 36.33 lire.
400 MILIJONOV LIR ZA JAVNA DELA V OKVIRU SELAD. Proračun stroškov za javna de-
la, ki jih bo izvedla v prihodnjem letu organizacija za zaposlovanje odvečne in nekvalificirane delovne sile SELAD, znaša
Slovensko gledališče je prejelo iz Skopi j a od vodstva tamkajšnjega gledališča pretresljiv poziv, naj po svojih močeh pomaga poplavljencem.
TRŽAŠKA OBČINA POTREBUJE STROJEPISKE. Tržaška občina je odprla natečaj za sprejem v službo 7 novih strojepisk. Kandidatkin j e morajo imeti spričevalo o izvršeni nižji srednji šoli ter -morajo biti stare od 18 do 30 let.
skupno 400 milijonov lir. Za preureditev stare šole pri Orehu bodo potrošili 4 milijone lir; za dokončno ureditev tržaškega sejmišča 7.5 milijona; za razna dela v miramarskem parku 4 milijone; za preureditev Giustijeve ulice v Rojanu 15 ilijonov; za gradnjo nove ceste proti Lovcu 26 milijonov; za tlakovanje ulice Scala Santa v Rojanu 8.6 milijona; ostalo pojde za razna javna dela v okoliških vaseh tržaške in drugih občin.
DAVEK TUDI NA POKOJNINE? Poslanska zbornica je pred kratkim sprejela zakonski osnutek, po katerem bi pokojnine postale z davčnega stališča «osebni dohodek« in bi torej. - postale-predmet obdavčitve ' kakor vsak' drug dohodek. O tem osnutku se bo moral zdaj izreči še senat, po vsej verjetnosti pa bo proti njegovi končni odobritvi nastopilo več predstavnikov upokojencev. Z druge strani pa poročajo, da bodo kmalu dokončno izglasovali zakon o povišanju dnevne odškodnine za delavce, ki.se ponesrečijo na delu, in pokojnine za civilne invalide.
KULTURNA PRIREDITEV
ZA MAKEDONCE
Slovensko gledališče v Trstu je igralo v nedeljo na stadionu 1. maja dve Pirandellovi deli («čepica s kraguljčki« in »Patent«) za poplavi j ence v Skoplju. škodo, ki jo je prizadela povodenj v Skoplju cenijo na 15 milijard dinarjev.
PORODNIŠNICO SO OBNOVILI. V tržaški glavni bolnišnici so te dni dokončali novo porodnišnico. Gre za obnovljen del stare bolnišnice. Dela, ki so jih izvedli s sredstvi iz bilance glavne bolnišnice, so stala 6 milijonov lir.
Ugodna turistična sezona v Sloveniji
Tajnik za trgovino in turizem Jožef Tramšek je na tiskovni konferenci, katere šta se udeležila tudi predsednik Sveta za turizem LRS Niko Belopovlov-čič in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. D. Dou-gan, navedel podatke' o razvoju letošnje turistične sezone v Sloveniji. Jugoslovansko mejo v Sloveniji je prestopilo 645 tisoč turistov (27 odstotkov več kakor lani); ti so se pripeljali v Jugoslavijo v 641.000 o-sebnih avtomobilih (32 odst. več kot lani). Od inozemcev so v Sloveniji odkupili za 2,7 milijarde deviznih dinarjev tujih valut in čekov (94 odstotkov več kot lani). Nazadovanje domačega turizma je pripisati delno povišanju cen, pa tudi slabemu vremenu in naporom za povečanje proizvodnie. Poleg tega se je močno okrepil izletniški turizem, ki ga za zdaj še ne beležijo v statističnih podatkih. V gostinske turistične obrate sc v S’o /eniji letos vložili 4,2 milijarde dinarjev (35 odstotkov več kot lani); samo na obalnem področju so za prihodnje leto že odobrili 1,4 milijarde novih investicij, s katerimi bodo pripravili do začetka sezone 590 novih ležišč in 1.230 sedežev v gostinskih obratih.
IZVOLITEV NOVEGA TRI-BUNIATA. Univerzitetni študenti so te dni izvolili svoj najvišji organ, v predsedstvo so bili izvoljeni: za predsednika Abbamondi (AGI), za podpredsednika pa Pascolini (Intesa) in Kosmina (UGI).
Za tribuna je bil izvoljen Li-vio Cova (Intesa), za namestnika tribuna pa Ghersi (UGI).
V proglasu, ki ga je tribu-nat naslovil na univerzitetne študente je rečeno, da se bo predstavništvo univerzitetnih študerftdV držalo demokratičnih idealov, ki imajo svoj izvor v izkušnjah odporniškega gibanja in se bo borilo za dejansko šolsko reformo.
DO 15. JANUARJA NOBENEGA SODNEGA IZGONA. Na željo generalnega vladnega komisarja bodo na Tržaškem počakali z morebitnimi sodnimi izgoni do 15. januarja.
NASE SOŽALJE
V Trstu so umrli 86-letni Jožef Zobec, 88-letni Stefano Pau-lič (Paoli), ki je bil soustanovitelj Delavskih zadrug, Angela Vodopivec vd. Gombač, mati prof. Eme Vrabčeve, ki poučuje
na Glasbeni Matici, 73-letna Ma-
rija Piščanc roj. Cjak in 74-letna Katarina Kofol; na Opčinah 53-letni Feliks Ostrouška, v Križu pri prometni nesreči 49-letni I-van Švab, v Lonjerju Antonija Kjuder in Josipina Čok vd. Zoo chi, v Velikem Repnu 92-letna Katarina Škabar, na Vrhu 79-letni Franc Gril, v Saležu Anton Milič, v Gorici Edvina Kosovel in 84-letni Franc Drufovka iz Dornberka, bivši oskrbnik na posestvu grofa Coroninija v Šempetru pri Gorici. V Rimu je težki operaciji podlegel prof. Nico-la Tridente, predsednik «Levant-skega sejma» v Bariju in predsednik sekcije «Centro-Sud» Ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu.
Deset let uspešnega dela podjetja «Jadran»
Iz Sežane nam poročajo, da slavi znano izvozno ih uvozno podjetje »Jadran« desetletnico svojega poslovanja. Podjetje «Jadran« posega s svojim delom močno tudi v naše tržaško gospodarstvo in posredno prispeva k njegovemu razvoju; saj se je specializiralo v trgovini med obmejnimi področji, ki poživlja trgovinske stike med obmejnima področjema ter tako prinaša velike koristi gospodarstvu Tržaškega o-zemlja in Goriške. Iz teh razlogov je vredno, da se ob tej priložnosti nekoliko pomudimo pri delovanju sežanskega podjetja in navedemo vsaj bežno nekaj podatkov.
Tržaška obmejna trgovina, ki se razvija v smislu videmskega sporazuma — njeni početki segajo pravzaprav še v čase zavezniške vojaške uprave v Trstu — je lani dosegla vrednost skoraj 7 milijard lir (6 milijard 830.945.000), in sicer je

KNJIGE ((KOMPASS-ITALIA« Kakor poroča «11 Mondo econo-mico«, je v založništvu družbe ((Societš ETAS KOMPASS« (Milan, via Mantegna 6) izšel katalog proizvajalcev in izvoznikov v Italiji, in sicer s sodelovanjem ministrstva za zunanjo trgovino, ministrstva za industrijo in trgovino in Vsedržavnega inštituta za zunanjo trgovino (ICE) ter Splošno zvezo italijanskih industrij cev. Omenjene ustanove so na sestavi kataloga delale dve leti. Takšen katalog je zdaj prvič izšel v Italiji. V tujini, kakor v Švici, Belgiji, na švedskem, Danskem in Španskem, so že izšle podobne izdaje KOM-PASSA; v drugih državah izhajajo katalogi industrij cev in izvoznikov 'pod- drugimi imeni. I-talijanska izdaja je bila objavljena v petih jezikih (italijanskem, francoskem, angleškem, i nemškem in španskem).
uvoz iz Jugoslavije znašal 3 milijarde 42.554.000 lir, izvoz pa 3 milijarde 788.391.000 lir. Izmed jugoslovanskih podjetij, ki se bavi j o z obmejno trgovino, pripada na tej trgovini največ ji delež «Jadranu«, ki je lani izvozil na Tržaško za 810 milijonov 50.000 lir blaga, uvozil pa za 1 milijardo 6.975.000 lir blaga. Lani je obmejna trgovina dosegla višek; vendar je bil delež «Jadrana« tudi v prejšnjih letih zelo visok. Leta 1960 je na primer njegov delež na izvozu z jugoslovanskega obmejnega področja dosegel 26,8 odst. celotnega izvoza (737.083.000 od celotnega izvoza 2 milijardi 746.189.000 lir) in 33,26 odst. (1 milijardo
6.541.000	lir od celotnega izvoza 3 milijard 29.038.000 lir).
če sežemo še nekoliko nazaj, se nam pomen in razvoj obmejne trgovine pokažeta še bolj v jasni luči. Leta 1957 so izvozili z jugoslovanskega področja na Tržaško za 1 milijardo 63.395.000 lir blaga, leta 1958 za 1 milijardo 498.157.000 lir in leta 1959 za 1 milijardo 851.326.090 lir); uvoz iz Italije je znašal leta 1957 1 milijardo 93.968.000 lir, leta 1958
1.430.967.000	lir in leta 1959 1 milijardo 852.550.000 lir. Stopnjevanje prometa je seveda zahtevalo od podjetij, ki se bavi-jo z obmejno trgovino, večje napore.
Podjetje «Jadran« sodeluje tudi prj obmejni trgovini po goriškem sporazumu, ki se je prav tako ugodno razvijala kakor tržaška, ter je lani dosegla
1.497.031.000	pri izvozu iz Jugoslavije in 1.500.532.000 lir pri uvozu iz Italije.
Notranja gospodarska utrditev je podjetju omogočila, da je prevzelo, sodobneje uredilo in razširilo tudi znano kobilarno v Lipici, kamor radi zahajajo na nedeljske izlete tudi Tržačani. Obrat Lipica zajema danes kobilarno z jahalno šolo in pitališče goveje živine za izvoz.
STRAŠILA POSEBNE VRSTE Na poljih v Zahodni Nemčiji uporabljajo strašila nove vrste. Gre za «akustična« strašila, ki so sestavljena iz majhnih mož-nar jev na acetilen. S posebno napravo je mogoče naravnati strašilo tako, da poka v rednih presledkih. V možnarju je namreč karbid, na katerega kaplja voda. Gorilni plin se vžge od časa do časa s pomočjo kresila. Ni še znano, ali so se nova strašila dobro odrezala.
.GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. CENA; posamezna številka lir 30, za Jueo-slavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek račun «Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 37I, tek. rač št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno CENE OGLASOV; za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
Hotel POSTA
Trg Oberdan l (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
VISTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST • UL. MURER1 3T. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog, ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno
TRST
Sfceiže I
• Piazza S. Giovanni 1
KULTURA IN ŽIVLJENJE
Gospodarska fakulteta na tržaški univerzi
Na tržaški univerzi se danes lahko izšolajo inženirji, kemiki, pravniki, fiziki, matematiki, ekonomisti, pedagogi in kmalu se bodo lahko tudi zdravniki; steber univerze pa je vsekakor gospodarska fakulteta, naj starejša in najpopolnejša med fakultetami tržaške univerze. Izšolane ekonomiste s tržaške u-niverze cenijo ne samo po vsej Italiji, temveč tudi v zunanjem svetu. V Trstu dosežen doktorat iz ekonomije — pa tudi iz drugih znanstvenih panog — več velja kakor marsikateri drugi doktorat, to pa zaradi tega, ker so se v dolgih letih industrija, trgovina, bančništvo itd. lahko prepričali, da je priprava na življenjski poklic na tržaški univerzi resna in temeljita.
Na tej je bila v začetku samo fakulteta gospodarskih ved in je nastala iz Višje trgovinske šole «Revoltella»; to je u-stanovil leta 1877 baron Revol-tella. Leta 1920, to je takoj po prvi svetovni vojni ,je italijanska vlada , preimenovala višjo trgovinsko šolo v Višji zavod e-konomskih in trgovinskih ved. štiri leta pozneje pa v univerzo ekonomskih in trgovinskih ved.
začela takoj z delom .čeprav je uradno priznanje s strani italijanske vlade in Zavezniške vojaške uprave prišlo šele leta 1945. V začetku akademskega leta 1946/47 se je univerza obogatila z »znanstveno« fakulteto ter z matematiko in fiziko, dve leti pozneje pa še z dvoletnim pripravljalnim tečajem za kemijo. Pozneje je univerza razširila svoje delovanje tudi na druga področja .tako na področje farmacevtike, lingvistike, pedagogike in na nove veje tehnične inženirske specializacije in danes se pripravlja na novo fakulteto — medicino. Vprašanje medicinske fakultete bo morda rešeno v doglednem času ; saj ima Krščanska demokracija na svojem volilnem programu tudi odprtje te fakultete. Tako se bliža trenutek, ko bo tržaška univerza obsegala vse fakultete.
Vse do leta 1938 je bila na tržaški univerzi ena sama fakulteta, to je prav gospodarska fakulteta. Tega leta pa so ji pridružili še pravno fakulteto, novi naziv obeh fakultet skupaj pa je postal »študijska univerza«. Leta 1942 je univerza dobila še tehnično fakulteto, ki pa je začela s poukom šele v akademskem letu 1944/45; medtem je leta 1943 akademski svet na lastno pest ustanovil leposlovno in filozofsko fakulteto, ki je
Studijsko obdobje na tej fakulteti traja v teoriji 4 akademska leta, pravimo v teoriji, kajti na nobeni drugi fakulteti ni toliko »starih bajt« kakor prav na ekonomski. Starejši slušatelji niso na tej fakulteti nič izrednega, tudi taki ne, ki jim glave počasi že sive. Gospodarska fakulteta je namreč edina med zahtevnejšimi fakultetami, ki jo lahko študiraš, ne da bi hodil na vsa predavanja in praktične vaje. Zaradi tega prihaja polagat izpite zelo visoko število »nerednih« študentov, ki so sicer zaposleni v bankah, pri raznih družbah, na občini in v pokrajinskih u-radih itd.. Tako je znan primer nekega študenta, ki prihaja po enkrat na leto na »redde rationem« iz dalj nje Perzije, kjer je v službi pri ENI in kjer
vrta za petrolejem. Neki drugi »študent«, ki je že večkrat ded in ki uživa lepo pokojnino ACEGAT, ; e pred dvema letoma napravil zadnji izpit in sedaj pripravlja diplomsko dalo.
Gospodarska fakulteta je najbolj obiskana fakulteta na univerzi. Tu je vpisanih tudi največ slovenskih študentov; toda medtem ko število študentov v posameznih letnikih na drugih fakultetah ne doživlja posebnih sprememb, je na gospodarski fakulteti prav narobe Vsako leto se vanjo vpiše veliko število no\dh študentov, toda neverjetno visoko je število tistih, ki opustijo študij v naslednjih letnikih, ženske se po navadi izločijo zaradi poroke, moški pa zaradi zaslužka. Zlasti tržaške banke pridno posegajo v vrste študentov, ki so na tem, da zaključijo tretji letnik ekonomije. Do takrat so si namreč nabrali potrebno znanje za ustrezno mesto v banki, niso pa še postali doktorji in ne morejo zahtevati napredovanja v službi, človek bi dejal, da ti mladi bančniki potem še nadaljujejo študij do
konca, v resnici pa je praksa pokazala, da jih banke popolnoma prevzamejo, čeprav so ob sobotah in nedel;ah prosti.
Glede tega so slovenski študentje »imuni«, saj jih italijanske banke ne vabijo za svoje pulte. Zato jih pa vabijo
druge panoge, kljub temu pa je število takih, ki delajo, a se hkrati pripravljajo na izpite, precej veliko. Koliko pa je vseh slovenskih študentov na tržaški univerzi in še posebej na gospodarski fakulteti? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti s točnimi podatki, ker jih na prinaša nobena statistika, pa tudi sicer njihovo število še ni bilo ugotovljeno Skoda, da se doslej slovenske akademske organizacije niso lotile zbiranja zadevnih podatkov Poizvedovale naj bi, koliko Slovencev je doslej doktoriralo, koliko jih je vpisanih v posamezne letnike in kam so tw zaključenih študijah odšli na delo
Na tržaški univerzi ie bilo konec leta 1960 2.924 študentov; od tega števila je bilo vpisanih na pravno' fakulteto 523 študentov (338 na »pravo«, 185 na politične vede), 781 na gospodarsko. 277 na leposlovno in filozofsko. 328 na pedagogiko, 144 na farmacevtiko. 402 na znanstveno in 469 na tehniko.
(Nadaljevanje sledi)
TniHsmlriii
S>. P. A.
IMPORT.EXPORT
TRST — Ul. Cicerone 8JI — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa • eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje m druge artikle za lesno industrijo
RIJEKA - Jugoslavija
Nove ta udobne ladje «Jadroltmje» (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l aOrebiča in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik a Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst #i direktno na Jadrolimjo-Rljeka


1
O U G o
I KI I U A
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don i Hull
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) Iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Ant werpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za r.if??,'!011, ^uH’ Hamburg, Rotterdam ; Antwerpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Vorka Philadelphie , Baltimora
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEVANI (svakih 7 dana) a Jadrana do Lattakije. Beiruta 1 Alexandrije.
«* **?P.T5ana) 12 Jadrana do Khorramshahra
INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana
do Ranguna.
DALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 36 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama piovi 40 brzih 1 modernih brodova, goji imadu preko 280.000 tona nosivosti, ras hladni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBI) BRPDOVIMA eJUGOI.INI.IK,
SPLOŠNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE 'L MODERNIMI IO VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA L K-HODNA AFRIKA
(Rljeka . Split . Neapelj • Genova • Marseille-Casablanca Dakar • Conakry - Tacoradi Tema, Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, lndone zijo. Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor nimi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24. telegrami: Plovba Pi ran, telexn 035-22. 035-23, telefoni /2-170 do 72-177 m na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
export-import • sežana • tel. 4,62,66,109,110 • telex 03122
ti
s
u
ns
88
DELOVNI KOLEKTIV IZVOZNO - UVOZNEGA PODJETJA »JADRAN* V SEŽANI SLAVI SVOJ JUBILEJ. PODJETJE JE BILO USTANOVLJENO PRED DESETIMI LETI, KMALU PO PODPISU TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA SPORAZUMA O BLAGOVNI IZMENJAVI MED OBMEJNIMI PODROČJI NA PRIMORSKEM
KOLEKTIV SE TOPLO ZAHVALJUJE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM V TRSTU, GORICI, VIDMU IN DRUGOD V ITALIJI TER JUGOSLAVIJI ZA USPEŠNO DOSEDANJE SODELOVANJE IN JIH VABI,
DA PODJETJU TUDI V PRIHODNJE OHRANIJO
naši obrati: v lipid, kjer deluje pitališče goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo, ter obrat «marmor»
SVOJO NAKLONJENOST.
OPRAVLJAMO VSE ZUNANJETRGOVINSKE POSLE
PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU O BLAGOVNI
IZMENJAVI MED OBMEJNIMI PODROČJI
TER TUDI KUPČIJE, KI IZVIRAJO IZ MEDDRŽAVNIH
SPORAZUMOV O TRGOVINSKI IZMENJAVI
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni trg je dobro založen, kupčije so v primerjavi s prejšnjim tednom živahnejše. V tem letnem času se največ prodajajo pomaranče, jabolka, cvetača, krompir in špinača. Kupčije z žitaricami so dobre, vendar pa brez sprememb pri ceni; kupci se zaman trudijo, da bi dosegli od prodajalcev, da bi znižali cene pšenici in moki. Cene koruzi so se nekoliko dvignile, medtem ko je na trgu z rižem prava zmeda. Cene so enkrat visoke, drugič spet nizke. Na trgu z maslom je stanje ugodno, prekupčevalci bi radi popolnoma in dokončno ustalili cene. Trg z živino se je poživil, največ gredo od rok goveja živina za zakol in prašiči, manj pa živina za rejo. Krave mlekarice se dobro prodajajo in to z dobrimi cenami. Povpraševanje po vinu je zmerno, brez sprememb pri ceni. Na trgu z oljem se čuti pomanjkanje ponudbe oljčnega olja. Razpoložljive količine ne zadoščajo potrebi povpraševalcev; cene so se znatno dvignile.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 96-97, taroki I. 120-155, navaden kostanj 60-80, ma-roni 140 180, kaki 30-55, mandarine extra 140-155, I. 90-110, jabolka delicious I. 60-75, extra 80-100, renette 35-50, jabolka različnih vrst 35-45, hruške ex-tra 112-122, I. 100-105, hruške Kaiser extra 120 126, grozdje 150-180, suh česen (neto) 350-430, domača pesa 30-38, zelje 30 50, cikorija katalonja 60-80, korenje krajevnega pridelka 38-43, domača čebula 30-45, olupljene čebulice 120-140, karčofi 40-55 lir kos, cvetača 70-100, rdeča pesa 50-80, dišeča zelišča (neto) 250-300, domača cikorija 40-60, solata 60-80, endivja 80-100, solata Trokadero 120-175, radič 120-180, rdeč radič 250-260, krompir Bintje uvožen (neto) 54-56, paradižniki 130-1)50, peteršilj 140-160, zelena 90-100, špinača 100-130 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. — Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, trošarina, prometni davek in embalaža ne-vračunana. Mehka domača pšenica 7100-7300, dobra merkan-tile 6800-6900, merkantile 6600, 6650, trda domača pšenica dobra merkantile 9000-9500, Ma-nitoba 9000-9100, pšenična moka tipa «00» 9600-11.000, tipa «0» 9000-9300, tipa «1» 8600 do 8700, moka za testenine 9100-6300, fina domača rumena koruza 5700-5750, navadna 4150-4200, koruzna moka 6800-7000, uvožen ječmen 4150-4800, domač oves 3800-5400, uvožen o-ves 4700-4900, uvoženo proso 4100-4200; neoluščen riž Arbo-rio 7600-8600. Vialone 8500-8800, Carnaroli 9000-9600, Vercelli od 7600 do 8000, RS. 7600-7800, Rizzotto 7400-7600, P. Rossi od 7500 do 7700, Maratelli 7400-7600, Stirpe 136 6900-7000, Ar-dizzone 6700-6800, Balillone od 6600 do 6800; oluščen riž Ar-borio 14.200-14.700, Vialone od
15.500	do	16.000,	Carnaroli	od
18.000 do 19.000, Vercelli 13.600-13.900, T.B. 12.400-12.700, Rizzotto 12.400-12.600, P. Rossi od 12.400	do	12.600,	Maratelli	od
12.200 do 12.500, Stirpe 136 od 10.800	do	11.000,	Ardizzone	od
10.600	do	10.800,	Balillone	od
10.500	do 10.700 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. — Cene veljajo za kg, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 905, lombardsko maslo 895, maslo iz centrifuge 925; sir grana proizv. 1960 780-840, proizv. 1961 720-770, proizv. 1962 660-720, grana domače proizvodnje svež 440-460, uležan 460-480, sbrinz svež 470-490, u-ležan 550-570, emmenthal svež 560-580, uležan 660-680, provo-lone svež 550-560, uležan 585-615, gorgonzola svež 360-370, uležan 590-600, italico svež 440-470, uležan 520-550, taleggio svež 400-420, uležan 530-560, cre-scenza svež 350-380, uležan 440-470 lir za kg.
OLJE
MILAN. — Oljčno olje extra z do največ 1 odstotek oljčne kisline 750-760 lir za kg, olje z največ 1,5 odstotka kisline 720-740, oljčno olje z največ 3 odst. oljčne kisline 680-700, s 4 odst. kisline 640-650, reti-ficirano oljčno olje z 0,5 odstotka kisline 660-670 lir kg.
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100)
VALUTE V MILANU
28.11.6210.12.62 619,80 620,25 573,25 574.— 154,75 155,05 126,20 126,50 143,70 143,80
24.00	24,00 1738,75 1738,75
6150.00	6100,00
5800.00	5600,00 707,00 707,00
60.00	60,00 BANKOVCI V CURIHU
10. decembra 1962 ZDA (1 dolar)	4,31'/4
Anglija (1 funt št.) 12,00 Francija (100n.fr.)	86,75
Italija (100 lir)	0,685
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100DM)	106,75
Belgija (100b.fr.)	8.55
Švedska (100 kr.)	82,50
Nizozemska (100 gold.) 118,75 Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov) 2,30 Egipt (1 eg. funt)	5,90
Jugoslavija (100 din) 0,47 Avstralija (1 av. funt) 9,50
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-185 lir za kg, v škatlah po y2 kg 200-220, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180-200, v škatlah po y2 kg 220-230, v tubah po 200 g 55-65 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, po 500 g 60-70, po 300 g 38-42; svež grah v škatlah po 1 kg 145-160, v škatlah po Vz kg 155-165, droben fižol v škatlah po 1 kg in y2 kg 220-240, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2650-2900, čebulice v kisu 270-290, kumarice 320-310, rumena in rdeča paprika 200-220, marmelada finejše vrste v škatlah po 5 kg 210-230, breskve v sirupu 230-250, marelice v sirupu 280-310 lir kg; tuna v oljčnem olju 1050-1200, tunina 610-650, sardine 480-520 lir škatla 780 g težka, slana polenovka tipa A 240-250, tipa B 220-230.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. — Živi domači piščanci I izbire 730-750, navadni piščanci 370-380, zaklani domači piščanci izbrani 950-1000, zaklani domači piščanci 900-910, zaklani piščanci I. izbire 420-480, II. 340-400, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 630-650, žive uvožene kokoši 390-450, zaklane domače kokoši 850-900, uvožene zmrznjene kokoši 450-500, živi kapuni 900-950, zaklani 1000-1150, žive pegatke 800-900, zaklane pegatke 950-1050, zaklani golobi I. 1200T300, žive pure 650-720, zaklane 900-1000, uvožene pure iz Jugoslavije od 600 do 850, živi purani 550-620, zaklani 700-750, uvoženi zmrznjeni purani iz Jugoslavije od 500 do 600, žive gosi 500530, zaklane gosi 500-650, žive race 480-530, zaklane race 500-600, živi zajci 500 580 lir za kg. Sveža domača jajca I. 32.50-35,50 lire jajce, navadna domača jajca 29,50-31, uvožena ožigosana jajca I. 27,50-28,50, II. 24 26 lir jajce.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. — Cene veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co hlev. Voli za zakol I. 370-430, II. 330-370, III. 260-335, debele krave za zakol I. 315-340, II. 230-315, III. 160-220, biki I. od 380 do 460, II. 330-375, III. 285-340, junci in junice za zakol I. 370-415, II. 330-365, III. 300-335, neodstavljena teleta za zakol I. 520-575, II. 490-525, III. 425-495, voli za vprego 330.000 do 375.000 lir glava, junci do 1 leta stari 60-80.000 lir, krave mlekarice 105-155.000, krave pr-vesnice 145-185.000, telice za
rejo 30-85.000, biki 135-250.000 lir glava; konji za zakol I. 225-260 lir kg, II. 150-180, žrebeta za zakol do 6 mesecev stara 405-460, konji za vprego 155 do 185 tisoč lir glava, kobile 150 do 200 tisoč lir, žrebeta čez 1 leto stara 110T20.000, odstavljena žrebeta 40-80,000 lir glava; neodstavljeni prašiči 15 kg težki 700-750 lir kg, 16-25 kg težki 630-690, suhi prašiči 26-35 kg težki 560-620, 36-50 kg težki 490-540, 50-80 kg težki 450-510, 80-100 kg 410-420, debeli prašiči 130-150 kg 385-387, 150-180 kg 386-388, čez 180 kg težki 385-388 lir za kg.
VINO
MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 645-665 lir za stop/stot, 11-12 stop. 665-715, Barbera superior 13-14 stopinj 725-775, Oltrepo pavese 10-11 stop. 640-660, mantovan-sko rdeče 10-11 stop. 510-570, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630 690, Soave belo 11 stopinj 580-730, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690-740, Reggiano 10-11 stop. 530-570, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 7700-8500 lir stot, moden-sko vino 10-11 stop. 530-610 lir stop/stot, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 495-545, rdeče 10-11 stop. 495-545, bel mošt 10-11 stop. 440 460, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 510-570, rdeče 10,5-11,5 stop. 510-570, Barlettano extra 14-15 stop. 570-600, navadno 13-14 stop. 555-575, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 550-590, rdeča filtrirana vina iz Brindisi j a 10.300-10.600 lir stot, iz Barlette 8700-9000, bel mošt «Babo» 20 stop. 300 do 310 lir stop/stot, belo vino iz Sardinije 125-13,5 stop. 560-570, rdeče 13,5-14,5 stop. 560-580 lir stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. — Navaden satini-ran tiskarski papir 16.500-18.000 lir stot, srednje vrste 19.500 do 21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste
20.500-	22.000, finejši 25.500 do 27.500, trikrat klej en papir od
27.000	do 29.500, papir za registre 21.500-23.500, pisemski papir srednje vrste 25-27.000, finejši 29.500-31.500, velina za kopije 42.500-44.500, risarski papir 49.500-53.000, papir «solex»
28.500-	30.500, navaden beli per-gamin 40 g in več 24-25.500, extra 29-30.500, srebrn papir 35-37.000, velina za zavijanje srednje vrste 20-22 g 25.500 do 27.000, beli ali barvan navaden kartončin 20.500-22.500, finejši 30.500-33.000, tipa Bristol 35-40.000, siva navadna lepenka 6000-6500, triplex bela navadna 1J.-13.000, finejša 17.500-
19.000	lir za stot.
MEDNARODNA TRZISCA			
CHICAGO	19.11.6228.11.6210.12.62		
Pšenica (stot. dol. za bušel) . .	206.—	205 V,	208,—
Koruza (stot. dol. za bušel) ....	106 V,	106 V,	110.—
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		31.—	31.—	31.—
Cin (stot. dol. za funt) 			112.—	110,62	109,50
Svinec (stot. dol. za funt)		9.80	10,—	10,—
Cink (stot. dol. za funt)		11,50	11,50	11,50
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	24,—	24,—	22,50
Nikelj (stot. dol. za funt)		79,—	79,—	79.—
Bombaž (stot. dol. za funt) ....	34,75	34,75	34,80
živo srebro (dol. za steklenico) . .	192,—	190,—	193,—
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .	33,50	34,—	33 */2
LONDON			
Baker (funt šter. za d. tono) . . .	234 V,	234 V,	234 'A
Cin (funt šter. za d. tono) ....	889,—	867.—	857 ‘A
Cink (funt šter. za d. tono) ....	69 V,	683/,	67‘A
Svinec (funt šter. za d. tono) . . .	54 V,	56 V,	55 */,
SANTOS			
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)	1224,—	1228,—	1228.—
Na mednarodnem trgu s surovinami je baker ohranil nespremenjene cene, medtem ko je cin nekoliko nazadoval. Kavčuk se je nekoliko popravil. Prav tako se dvigajo cene volne. Položaj bombaža je razmeroma čvrst. Sladkor je v Londonu napredoval.
ŽITARICE
V Chikagu je cena pšenici v tednu do 7. decembra napredovala od 206 na 208 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; koruza je tudi napredovala, in sicer od 107 3/4 na 109 1/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Torku napredovala od 3,90 na 4,10 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. To je najvišja cena, ki jo je sladkor dosegel po juliju 1958. Neko zasebno podjetje ceni letošnji pridelek sladkorja na 55 milijonov ton, medtem ko je znašal lanski pridelek 54,2 milijona ton. Zaloge sladkorja pri trgovcih zadoščajo v Združenih državah povprečno za štiri tedne. Zaradi najavljene stavke pristaniških delavcev pa so trgovci te dni hiteli z nakupi sladkorja, da bi dvignili zaloge na količino, ki ustreza šest-tedenski potrošnji. Kava je v pogodbi «B» napredovala od 33,36 na 33,71 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Kakao pa je nazadoval od 20,61 na 20,08 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru.
VLAKNA
Bombaž je v New Torku v tednu do 7. decembra ohranil nespremenjeno kotacijo 34,80 stotinke dolarja za funt. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo sodi, da bo letošnji pridelek presegel potrošnjo v sezoni , 1962-63. Zaradi toga se bodo
svetovne zaloge povečale za o-koli 1,25 milijona bal. Od leta 1956 dalje so zaloge vsako sezono upadale. Volna vrste Suint je ohranila nespremenjeno kotacijo 131,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vrsta 64’sB je v Londonu napredovala od 100 3/4 na 1013/4 penija za funt. V Roubaixu (Francija) je cena narastla od 13,50 na 13,70 franka za kilogram. Juta First marks je v Londonu napredovala od 109 na 115-121 funtov šterlingov za tono.
KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS napredovala od 23 9/16— 23 5/8 na 23 11/16—23 13/16 penija za funt; v New Torku je cena tudi napredovala, in sicer od 29,65 na 29,90 stotinke dolarja za funt. Ameriška potrošnja naravnega kavčuka je dosegla v oktobru 163.622 ton (v septembru 136.117). Na Malaji so v oktobru proizvedli 63.500 ton kavčuka, to je znatno manj kakor v prejšnjem mesecu. Sovjetska zveza je o-mejila svoje nakupe na 10.000 ton.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 7. decembra zabeležili naslednje kotacije: baker 234,5 funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 863 1/2 (prejšnji teden 869), svinec 54 5/8 (561/4), cink 67 3/8 (prejšnji teden 68 7/8); v New Torku pa so bile cene naslednje: baker 28,43 (prejšnji teden 28,71), svinec N. T. 13 (neizpremenjeno), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.) stotink dolarja za funt, antimon Lare-do 28—28,50 dolarja za tono, lito železo 63,43, Buffalo 63,50, staro železo povprečen tečaj 25,50 (prejšnji teden 23,83), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192—195 (190—193) dolarjev jeklenke;
tmk KMEČKE ZVEZE
Kdaj in kako obrezuješ trte
Kakor nešteto drugih odkritij je tudi potreba po rezanju trt nastala čisto slučajno. Neki kmet, ki je v davni preteklosti gojil okrog svoje hiše tudi vinske trte je opazil, da so koze nekaj teh objele. In glej čudo; trte, ki so jih koze objele, so rodile lepše in večje grozde kakor druge, ki jih koze niso mogle doseči. Zato je tisti sam začel obrezovati trte.
Trte režemo iz dveh namenov: da jim damo obliko in da uravnovesimo njihovo rodnost. Trto začnemo oblikovati že v prvem letu njenega razvoja. V ta namen uporabljamo obrezovalne škarje, zato se čim bolj širi tudi izraz «striženje trt» namesto «rezanj e».
Pri trtah ne dosežemo kar naenkrat popolne rodnosti, temveč postopoma iz leta v leto. Že v drugem ali tretjem letu nam začne trta vsaj v mali količini roditi.
Ko smo trti dali zaželeno obliko, takšno namreč, ki ustreza našemu podnebju in zemlji — v vlažnih krajih pridejo v poštev predvsem visoke oblike, v sušnih pa tudi nižje — preidemo k rednemu vsakoletnemu, predvsem zimskemu rezanju trt in to z namenom, da dosežemo čim boljšo rodnost.
Govorili bomo v prvi vrsti o suhi ali zimski rezi, ki je najpotrebnejša, in bomo pustili poletno rez za drugo priložnost.
Na Primorskem lahko opravljamo striženje in vezanje trt od rane jeseni, ko začne odpadati listje pa tja do spomladi, ko začnejo trte brsteti. Zgodnja jesenska in zimska rez povzroči, da trte spomladi prej poganjajo, prej cvetejo, so bolj bujne, imajo več časa za vegetacijo in zato prej dozorijo in nam dajo boljši pridelek. Toda take trte so tudi podvržene zgodnjim pomladanskim vremenskim spremembam, kar lahko neugodno vpliva na letino. Pozna pomladanska rez, ko gornja očesca na mladikah že brstijo, zadržuje razvoj spodnjih očesc. S tem se izognemo pomladanskim pozebam.
Taka rez povzroči, da grozdje pozneje cvete, iz očesc požene večje število grozdov in s tem se znatno poveča pridelek grozdja. Rast ni bujna, kar pa lahko popravimo s primernimi umetnimi gnojili. Tudi grozdje zori pozneje, zato ga moramo pozneje trgati. Iz tega pridemo do praktičnega zaključka, da je taka rez primerna za tiste naše dolinske predele v katerih nastopa večkrat spomladanska ozeba, in za tiste vinograde, ki jih mislimo opustiti, da tako izkoristimo čim več rodne zaloge v trtah.
Večina naših vinogradov se ne ozira na ta pravila nego režejo svoje trte takrat, kadar jim vreme in čas dopuščata. To je tudi prav, kajti teorija ne pozna zaprek, a izvedba teorije se večkrat sreča s predvidenimi in nepredvidenimi zaprekami.
Kako izvršimo vsakoletno rez? Vinogradnik ali rezač mora pri svojem delu imeti nenehoma pred očmi osnovne pojme o razvoju in življenju trt. če teh ne pozna je nevarno, da bo ves njegov trud zaman. Trte bodo sicer rastle, toda grozdja bo zelo malo ali skoro nič. Oglejmo si osnovna pravila:
a)	Rodne mladike so le tiste, ki so z rastle iz lesa, ki je samo leto starejši. Te mladike (rozge) obrežemo na toliko o-či, kolikor smatramo za potrebno. Zapomniti si pa moramo, da prva 3 očesca, od spodaj navzgor, navadno niso rodna,
b)	Mladike, ki so pognale iz starega lesa (čez 2 leti star), navadno niso rodne, zato ta-
ke mladike uporabljamo kot čepe (na eno ali dve očesi), iz katerih vzgojimo potrebni rodni les za prihodnje leto in tudi za pomladitev zastarelih ali preveč zbezljanih vej, posebno na latnikih.
Mlade trte, ki še ne rodijo, režemo navadno v jeseni ali pa ob koncu zime, da imajo poganjki čim daljšo vegetacij sko dobo. Od teh trt ne pričakujemo pridelka, temveč želimo, da bi se mladi rod čim-prej razvil in okrepil.
Glede število šparonov in njihovo dolžino ter število rez-nikov (ako kdo uporablja tak kombiniran način) moramo pač biti oprezni ter upoštevati razne okoliščine, ki vplivajo na rast in rodnost trt, kakor na površino, katero lahko izkorišča poedina trta, rodnost tal, vrsto trt in podlago, na katero je trta cepljena.
Razne poskusne rezi na vinarskih šolah in v zasebnih vinogradih so pokazale, da je pri daljši rezi gospodarski učinek mnogo ugodnejši kot pri kratki; sicer pa moramo upoštevati vedno in povsod v prvi vrsti rastno moč trsja. šibkejše trte zahtevajo, da jih manj obremenimo s šparoni, bujne trte pa bolj. če bi bujnim trtam pustili le redke šparone, bi take trte imele obilo močnih poganjkov, a premalo grozdja.
še nekaj o obliki. Na Primorskem so precej razširjene razne vrste latnikov, a manj brajdske ali kordonske oblike. Na latnikih se izkoristijo vse razpoložljive rodne sile za čim večji pridelek grozdja, kar na brajdah ni mogoče. Kadar pri obdelovanju uporabljamo stroje, pa ni mogoče gojiti trt na latnikih. Zato vidimo lat-nike na Primorskem le pri zasebnih kmetih, Id še vedno obdelujejo na intenzivni način, medtem ko v socialističnem sektorju ni več latnikov, ampak le kordoni.
Za višje cene mleka
Pred kratkim je bil v Bazovici sestanek živinorejcev iz Bazovice, Padrič, Gropade in Gročane; sestanek je sklicala Zavarovalnica za govejo živino. Udeležila sta se ga tudi predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Rustja-Traine in tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko. Zbrani živinorejci, ki jih je bilo o-krog 150, so pooblastili predsednika zavarovalnice Zora Grgiča, da sestavi resolucijo z zahtevami živinorejcev, ki naj se pošlje pristojnim oblastem, živinorejci zahtevajo predvsem povišanje odkupne cene za mleko. Podobne sestanke so imeli te dni tudi živinorejci iz Doline in drugih vasi dolinske občine, v Zgoniku in Repentabru. Odposlanstvo živinorejcev iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine je zaprosilo za sprejem pri generalnem vladnem komisarju dr. Mazzi ter je predlagalo, da bi dvignili ceno mleka vsaj na 70 lir za liter.
Pokrajinska komisija za cene je na svoji zadnji seji sklenila, da vsaj delno sprejme zahteve trgovcev z mlekom po povišanju cene. Grosisti so namreč zahtevali zvišanje cene za liter mleka na 90 lir, češ da morajo plačevati živinorejcem mleko draže kakor pred zadnjo sušo, ki je uničila dober del krmnega pridelka. Zanimivo je pri tem, da odborniki niso razpravljali toliko o naših živinorejcih, temveč o živinorejcih, ki dobavljajo grosistom večji del vsakdanje količine mleka, to je živinorejcih iz videmske pokrajine, pa tudi iz še bolj oddaljenih krajev. Nove cene so za 4—5 lir višje od prejšnjih. Tako stane danes liter vstekle-
ničenega mleka 87 lir (prej 82), pol litra v pollitrski steklenici 45 (prej 41), liter pasteriziranega mleka (neustekleničene-ga) pa 76 (prej 72) lir.
Pomoč kmetom iz javnih sredstev
Generalni vladni komisariat je te dni nakazal za pomoč po suši prizadetim kmetom 7 milijonov 900 tisoč lir. S tem se je celotni prispevek dvignil na 15 milijonov lir, ker se je znesek komisariata pridružil zneskom, ki so jih v ta namen dale na razpolago pokrajinska uprava (2.000.000), tržaška občina (1.000.000), Tržaška hranilnica (3.000.000) ; trgovinska zbornica (500 tisoč) in Kmetijski konzorcij (600.000). Vsota 15 milijonov lir je zdaj na razpolago Koordinacijskemu odboru; kmetom bodo prodajali krmo po polovični ceni in druga tehnična sredstva. Kmetovalci se lahko poleg tega poslužijo tudi posebnega posojila pri Kmetijskem konzorciju v Trstu. To posojilo bodo morali kmetovalci vrniti jeseni 1963. Posebna posojila živinorejcem podeljuje tudi Tržaška hranil niča, in sicer za nakup krme do največ 25.000 lir za vsako glavo živine. Kmetijsko nad zorništvo deli formularje, ki jih morajo kmetovalci izpolniti in vročiti do 15. decembra.
Pokrajinska uprava je določila znesek 2 milijona lir za pomoč kmetom, ki sta jih prizadela suša in toča. Poleg tega je sklenila odpisati kmetom dodatni kmetijski davek, kar pomeni odpis 6 milijonov lir.
V izvedbo določbe odbora za proučevanje vprašanj nanašajočih se na letošnjo sušo sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo - Trst, Ulica Ghe-ga št. 6-1. (tel 38-673 in 23-927) prošnje, ki jih bodo predložili kmetovalci oškodovani zaradi letošnje suše, za prejem prispevka za nakup močnih krmil, sena in drugih tehničnih sredstev. Prošnje morajo biti izpolnjene na posebnih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko prejmejo pri svojih strokovnih organizacijah, kakor tudi pri pokrajinskem kmetijskem nadzor-ništvu; temu jih je treba predložiti do 15. decembra (do 12. ure).
VIŠJE CENE
KMETIJSKIH PRIDELKOV
V	ŠVICI
Letos je švicarska vlada odredila povišanje cen raznim kmetijskim pridelkom. Tako je bila povišana -cena pšenice pri kmetu za 2 franka pri stotu v primeri z lanskim letom, krompir se je podražil za 1 do 2 franka, cena repice je bila povišana za 10 stotink, cena sladkorne pese za 20 stotink pri stotu, cena mleka pa za 2 stotinki, in sicer od 1. novembra tega leta. (En švicarski frank velja okoli 145 lir).
STROJNE SKUPNOSTI
V	NEMČIJI IN ŠVICI
Tudi v švicarskem kmetij-stu se čuti pomanjkanje delovne sile. Letos je bilo v kmetijstvu zaposlenih manj Italijanov kakor lani, in sicer letos 22.000, lani 25.000. švicarski kmetje so pričeli še bolj uporabljati kmetijske stroje. Ustanovili so tudi «strojne skupnosti*, kakor jih imajo v Zahodni Nemčiji. Kmetje si skupno nabavljajo stroje za obdelovanje zemlje.
JitblMUAj&fta tč&fieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-51Z
5?
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
F IL I AL E:
Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka. Maribor,
Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
adriaimpex
S. p. A.
TRST,
Via della Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomesti nih delov FIAT, O M, Rt V v Jugoslavija
TRANS- TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 • Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacumo J, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okra-j skov za vse prilike
(Ex R/Sagazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P della Borsa) - Tel. 29-043
Rogala izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
Izumilo lin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAUR1ZIO, 2
MOBILI	MADALOSSO
TRST.TRIESTE, ul.	XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35-740
	Pohištva dnevno sobe oprema za urade - vozički - posteljice
penil a 11 c a	Razstave: Ul. Valdirivo. 29 Ul. F. Filzi, 7
	
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
izvoz
TRST • Riva Grumula 6-1 • Tel. 37-004, 55-689
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7 tel. 423160
Rim: Via L di Montreale 16 tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem ln goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago UL del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-; lmpexport - Trieste
U VAJŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu