5 PO VZGLEDU SLOVENCEV V TIMMINSU na j bi društva in posamezniki stopili v pismene sti¬ ke s slovenskimi prostovoljci v Španiji. Spomnite se, kako vam je ogrelo srce vsako pismo, ki ste ga pre¬ jeli v streljskih jarkih med svetovno vojno! Pišite našim prostovoljcem, pošljite jim zavojček cigaret, v (lokaz vaše solidarnosti. APR TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTIČNIH DELAVCEV V AMERIKI IN KANADI. ŠTEV. — N0 - 37 - A? te I e « As Second ~ Class Mater September 17, 1936, At The Post Office At Pittsburgh, Pennsylvania, Under Zbližanje, združevanje in enotno nastopanje je treba vstrajno pripravljati. S tem, da povdarjamo in podčrtavamo vse ono, kar nas spaja in druži, da ne silimo v ospredje onih abstraktnih vprašanj, ki nas ločijo, da ne zaostrujemo medsebojnih odnoša- jev radi nadnaravnih, posmrtnih reči, služimo vstrajanju raz¬ položenja za zbližanje. Sporazumevajmo se o vprašanjih današ¬ njega časa, kako zagotoviti delavnemu ljudstvu s skupnim na¬ stopanjem obstanka in svobodo. LETO YEAR II. RANE MED A.D.F. IN C.1.0. SE C ELIJO Močan pritisk delavcev je prisilil voditelje ADF, da so za¬ vzeli pomirljivejše stališče napram industrijalnim unijam. Drugi sestanek za poravni- vo spora med ADF in CIO, Ji se je vršil v Washingtonu, p pokazal precejšno sprememb v stališča voditeljev ADF nj- pram industrijalnemu unionij- mu, katerega zastopa CIO. ♦- ba sestanka odbora sta se bi- vila skoraj izključno z vpraši- njem, kako urediti industj- jalne unije, da ne bi škodo^- ]e poklicnim in katere inc»- strije so najbolj primerne sa to formo unij. Voditelji ADF so pri vaji ustanoviti posebni departmfit za nekatere CIO unije, z iz¬ datkom, da oni določijo, kate¬ re bodo te unije. Eksekutini odbor ADF vstraja pri tem, la morajo vse izključene urje stopiti pod jurisdikcijo AlJF. Razmotrivali so tudi o nadjlj- nem organiziranju indusnij, ki bi imele spadati v induari- jalni oddelek, ako pride do sporazuma. Do tega pomirljivejšega ta¬ lišča ADF je največ pripono- glo delavstvo samo, ki j| s svojimi zahtevami pokahlo svojo odločno voljo za zdnže- nje in končno likvidacijo lol- gega spora. Na stotine zajtev je prišlo od obojih lokalo^ od centralnih unij in posaincni- kov, ki so se izrazili v nabolj ugodnem trenutku za m[ in za združenje. Drugi važen faktor ji bil ta, da se pojavlja nova dpre- sija, ki bo imela hude poledi¬ ce za delavstvo, če se ne dru¬ ži predno bo prepozno. lodi- telji obeh strank se tega nen- da zavedajo, zato so biljbolj tolerantni pri pogajanjih Voditelja odborov, mrri- son in Murray, sta se izrfeila, da je bila konferenca zel do¬ bro razpoložena in da se p že odstranilo nekatere zaj-eke združenja. Toda ker je pra- šanje industrijalnega unjniz- ma zelo zamotano, bo vz^> že dosti časa, predno se dfeeže popolen sporazum. Obe sran- ki sta obljubili, da ne bodo te¬ kom razprav jemale ena dru¬ gi članstva, kar bi povzročilo nadaljno nevoljo. Zdi se, da bo vendar prišlo do bolj obširne¬ ga odbora, kakor ga je prvot¬ no predlagal CIO in da bo sprejeto več načelnih točk po predlogih CIO. Najvažnejše točke razprave so se vile okrog vprašanja In¬ ternational Brotherhood of E- lectrical Workers in United Electrical, Radio and Machine VVorkers unijah, ter nekaterih metalnih poklicov, ki imajo tesne zveze z Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers in SWOC. Philip Murray, načelnik CIO odbora, je ponovno zagotovil, da ne bo CIO pod nobenim po¬ gojem dopustil, da bi se nove unije razdelilo po kraftnih od¬ delkih, ker se bi to lahko sma¬ tralo za izdajo novih unij in delavcev. Najbolj optimističen je Char¬ les P. Howard, preds. tiskar¬ ske unije in tajnik CIO. Po njegovem mnenju glavni vodi¬ telji ADF obžalujejo napako, da so suspendirali CIO unije. Howard je dalje mnenja, da so \fpdje ADF skoraj pripravlje¬ ni popraviti svojo napako, kar daje večje izglede za spora¬ zum. Ostali voditelji CIO so bolj previdni. Največja ovira sporazumu so William Hutcheson, John Frey in Wharton, hudi naspro¬ tniki industrijalnega unioniz- ma. Pa tudi William Green se vedno daje izjave, katere se smatrajo, da se boji za svo¬ jo pozicijo. Nanj je priletelo več trpkih besed od Joseph Currana in Philipa Murraya. Konferenca se zopet obnovi ta teden. Vsak nadaljni kom¬ promis bo odvisen od pritiska rank and file, ki je že povzro¬ čil s svojim pritiskom, da veje milejši veter nad konferenco in zastopnikih ADF. C.1.0. ZA GRADITE DELAVSKIH STANOVANJ CIO unije podprle idejo, ^ se prične z delom, ki bo dalo pri¬ liko dodela in zaslužka Pittsburgh, Pa. — “Fundarr^tal- n i legislativni program za pr^ e di- tev industrije, ki bo dala vs( emu delavcu priliko do dela, ‘je eob - hodno potreba naroda”. Tako važno je smatral Philip^ur- ray > načelnik SWOC in pod. eds . United Mine Workers, akcijo, hero so P r 'čele unije, da se zausta; p0 _ bledice grozeče depresije v An r iki, n trdi, da je potreben “ z južen Pl0gra m”, sestavljen na podlaj spo _ razuma med delavci, farm^ sr ednjimi sloji. On svetuje velik gradbeni pr0 _ |ram na bazi amendmenta VV^gj-. lagali hišnega načrta. Z %stn0 a Propriacijo za PWA fond, a b0 Vs ak delavec preskrbljen z d^ m j n z aslužkom. Gradbeni program bi odpi po t a 0 sre dstev za milijone delav )v k j S0 na Podpori, ker bi bili zoj t ’ za _ Poslenj v eni ali drugi industljj Q - s a i brezposelni delavci bi P 'L* \ j ‘V-.,, V. IZKAZ PRISPEVKOV ZA AMBULANCO. Nadaljne poročilo prispevkov od društev in posameznikov, ki so da¬ rovali v svrho nabave ambulance; katero se bo poslalo v Španijo pro¬ stovoljcem iz Jugoslavije v borbi proti fašizmu. — Darovali so: Društva Slovenske Narodne Podpor¬ ne Jednote: $10 Ljubljana 49. —. Po $5.00: Slovenski Sinovi J12, Si¬ novi Slave 168, Vodnikov Venec 147) Slovenske Sokolice 442, štev 110, Pr¬ vi Majnik 427, 1 Zavedni štajerc 289 in štev. 39. $3.25 štev. 219,. —Po $3.00 Triglav 82, Slovenski Dom 86, Sokol 20, Leo Tolstoj 205 in štev. 569. Po $2.50: Gorenjec 120 in Sloboda FRANK NOVAK ARETIRAN Novak in njegov pomočnik pridržana za preiskavo Policija je obdolžila Frank Novaka, predsednika ADF u- nije pri H. J. Heinz Co. v Pittsburghu, in njegovega po¬ močnika Joseph Tylenda, da sta vrgla bombo med plesalce na zabavi kompanijske unije dne 29. oktobra, pri kateri je bila lahko poškodovana ena žena in en otrok. Policijski ko¬ misar je oba pridržal pod var¬ ščino za nadaljno preiskavo. Dotična veselica je bila piketi- rana po članih ADF unije, ki je tekom poletja zmagala v volitvah za kolektivno pred¬ stavnico. Kljub temu pa kom- panija še vedno vsiljuje svojo unijo, ter se poslužuje razno¬ vrstnih metod pri intimidaciji delavcev obojega spola. Unija je že vložila pritožbo pri N. L. R. Boardu proti družbi; raz¬ prava se bo pričela ta teden. Frank Novak je Slovenec in prvi predsednik unije, katero je skoraj sam organiziral. Je zelo popularen med delavci in zelo spoštevan voditelj. Zato je družba napela vse moči, da ga s pomočjo omrežja in tero¬ rja užene v kozji rog. Mi smo uverjeni, da se ji to ne posreči, kajti Frank je korajžen in po¬ šten dečko, ki dobro ve, zakaj se je družba lotila njega in njegovega prijatelja. 629. Po $2.00: Domovina 29, štev. 125, štev. 176, štev. 356, Združitev 333 in Friendly City 684. $7.00 nabrano pri društvu št. 427. Barberton fed. SNPJ $5.00, West- morelahd fed. $5.00. Društva Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze: Po $5.00: štev. 189 in'Delavec 59. Po $2.50: Lunder A- damič 20. Po. $2.00: Skala 63, štev. 176, štev. 123, štev. 216, štev. 35, štev, . 80, štev. 70, Klub 222 JSZ $10.00. Društvo Euclid 29 SDZ $2.00. Po $1.50: John Shukle sin, Frank Tesack. Po $1.00: Društvo štev. 206 S. N. P. J., štev. 17 SNPJ, di-. Vipava 123 SNPJ. Vincent Jerelcic, Joe Sudar, Jos. Planton, John Gorše, Louis Tau- cher, J. Slobodnik, Geo. Kvaternik, Carl Gerlovich, Fr. Česen, L. Lemut, Fr. Jančar, Mr. in Mrs. Joseph L. Culkar, J. Bogatay, J. Jančar. Po 50c: A. Slobodnik, J. Marjul, Alf. Salattin, M. Težak, J. Judnich, J. Petrovich, W. Stariha, N. Perko, M. Sharon, M. Slabodnik, J. Shaffer, A. Obed, M. Medvešek, J. Lazar, L. Medvešek, J. Slapnik, J. Žele Son’s, S. Gaebr, A. Budič, J. G. Anzich, A. Judnich, P. E. Kurnick, F. Kash, V. R. Loharnar, J. Benedict, J. Barich, J. Krufich, F. Skubic, J. Franko- vich, L. Skutnik, L. Katz, L. Bregar, J. Jankovič, J. Valentič, M. Klarich, F. Zajc, K. Ahčin, W. Guester, J. Trkay, M. Kolenz, M. Smole, D. Badaj, P. Jarmek, F. Rabuse, K. Petrich, J. Juratovich, J. žagar, B. Žagar, J. Tomažin, V. Kriss, Z. Kva¬ ternik, F. Chelesnik, F. Modic, M. Artel, J. Bohinc, J. Deklava, M. Zrinski, -E. Cebulski, W. Cheslack, Myer’s, J. Stambul, J. Stepan, F. Simsich, J. Devcich, M. Kovačič, J. Peterlin, J. Stepan, E. Hoffman. L. Volk 40c, A. Ribich 35c. Po 30c: H. Garcia, M. Gudec, S. Begovich, L. Rudlich. Po 25c: J. Cetin, F. Shine, C. Mar- kovich, M. Panian, J. Willaty, L. Perko, E. Benchich, J. Kolar, F. Tomske, A. Vidrich, J. Sustarsich, M. Krofina, F. Chuchek, F. Brkopec, J. Janesh, A. Keržišnik, M. Romich, F. Kern, J. Tushar, A. Kostelec, I. Shobar, F. Teropšič, A. Bergant, A. Zaveli, J. Kolossa, J. F. Pušnik, F. Dollar, J. Morsi, A. Valenčič, J. Hellman, B. Odar, M. Močnik, M. Klarič, J. Pokler, A. Jančič, J. Gre- gorich, P. Verderbar, J. Kraly, P. Kocjan,, J. Krasovic, L. Bushay, J. Vehar, A. Lenic.h, J. Grze, B. Krall, A- Zakrajšek, Mr. in Mrs. Radose- (Dalje na 4. strani) New York. — Združeno de¬ lavstvo v največjem mestu Združenih Držav je odgovori¬ lo starim politikom. Pokazalo je, da bo šlo naprej z duhom časa, da ne verjame nobeni propagandi, ker pozna njene trike. Huda kampanja se je J končala in zmaga delavcev se | lahko pripiše skupnemu nasto¬ pu za ponovno izvolitev župa¬ na LaGuardija. Važno vlogo je igrala American Labor Parti¬ ja, ki je bila uspešna v tem, da je mobilizirala vse progresiv¬ ne sile za svoje kandidate. Tu¬ di unije so storile svojo dol¬ žnost v polni meri, CIO in ADF. V prošlem letu je American Labor Party narasla in podvo¬ jila svoje moči. Lansko leto je dobila 239,000 glasov za Roo¬ sevelta, pri zadnjih volitvah pa je dala LaGuardiji 482,000 glasov, ki jih je potreboval za zmago. Značilno je, da je v New Yorku popolnoma pogorela Anti-Kommunist Party, katero so organizirali demokratski re¬ akcionarji v nadi, da očrnijo LaGuardijo kot komunista in tujerodca. Ta fašistična in na¬ cistična stranka je dobila le 6,486 glasov. Delavske zmage v pennsyl- vaniji Kljub veliki zmedi in še ob¬ stoječem nesporazumu v de- delavskih vrstah, je bilo izvo¬ ljenih več delavskih mož v 0 - krajne urade. V Pittsburghu je bil izvoljen župan Scully, katerega je podpiralo organi¬ zirano delavstvo, ker ima pre¬ cej dober rekord glede posto¬ panja policije v stavkah. Do¬ bil je 30,000 večine. Z njim so bili izvoljeni skoraj vsi o- stali demokrati. V Duquesne, Pa. je bil iz¬ voljen Elmer Maloy, voditelj jeklarske unije, dobil je 2,959 glasov, njegov rep. nasprot¬ nik pa 2,614. Duquesne je ve¬ liko jeklarsko mesto blizu Pittsburgha, kjer so bili de¬ lavci do pred kratkim pod u- plivom jeklarske družbe. V Ambridge, Pa. je bil po¬ novno izvoljen Burges P. J. UREDNIŠTVU “NAPREJA”: Pošiljamo vam prepise po¬ zdravnih pisem in resolucij, ki so bile sprejete na zboru slovenskih prostovoljcev na a- ragonski fronti in vas prosimo da jih objavite v vašem listu. “Naprej” je pri nas najbolj či- tan list, ker prihaja v vse naše edinice in iz njega zvemo mno¬ go novic iz tujine in iz doma¬ čih krajev. “Naprej” je tako- rekoč naše “društveno” glasi¬ lo. Več o tem našem eestanku vam bo poročal s Matešič. Janez Radečan, S. R. I. 12. N. Antitank Albacete, Spain. Poziv vsem slovenskim prostovolj¬ cem v Španiji! Na našem večjem skupnem se¬ stanku slovenskih prostovoljcev v Španiji, smo sklenili sledeče: 1) da čim preje osnujemo sloven¬ sko “Cankarjevo četo” v Španiji; 2) da pogostejše dopisujemo vsem slovenskim časopisom v domovini in tujini; 3) da izdajamo propagandne bro¬ šure za vse Slovence izven Španije, v katerih bi opisali doživljaje, borbe, uspehe in žrtve vseh še živečih in že padlih posameznih slovenskih prostovoljcev; Caul s podporo CIO. Dobil je I, 915 glasov, njegov nasprot¬ nik pa 1,243. Caul je veliko pripomogel k organiziranju delavcev pri American Bridge Co. Aliquippa, Pa. Največja zmaga delavcev se beleži v tem mestu, kjer so bili izvo¬ ljeni vsi kandidati CIO unij. Za Burgesa je bil izvoljen Ge¬ orge Keifer, v koncil pa Paul Normile in Peter P. Haubrer, oba člana SWOC. V Aliquippi je vladal teror Jones & Laugh- lin Steel Korp. odkar je me¬ sto stalo, toda ko je začel SWOC svojo kampanjo, so se delavci takoj lotili unije in po¬ litične akcije, ki je strmogla¬ vila nazadnjaško trdnjavo. V Clairtonu, Pa. je bil iz¬ voljen John J. Mullen, energi¬ čen organizator in voditelj je¬ klarjev, ki je igral veliko vlo¬ go pri razkrinkanju kompa¬ nijske unije pri Carnegie-Illi- nois. Zraven se nahaja drugo jeklarsko mesto Port Vue, kjer sta bila izvoljena v urad dva jeklarska delavca, Steve Kiki in George Kushner. V Homesteadu je bil pora¬ žen stari reakcionar Cavana- ugh. Porazil ga je mladi John J. McLean, katerega smatrajo za progresivnega. Tukaj je padla najhujša protidelavska trdnjava. McKeesport, Pa. je ostal še nadalje v rokah reakcionar¬ nega župana Lysleja. Za nje¬ govo zmago TeTodgovoren ka¬ pital, ki je podkupoval volilce tik pred volitvami s premo¬ gom. Zmagal je s 2,400 glaso¬ vi, kar je zelo malo za tako mesto. Unija CIO je imela veliko težkoč pri organiziranju sred¬ njih slojev, kar je največ kri¬ vo, da ni zmagal v več mestih. To so glavna mesta, kjer so delavci pokazali svojo odloč¬ nost. So pa še druga, ki še ni¬ so vsa znana. Organizirano de¬ lavstvo se je naučilo veliko. Posebno so bile aktivne CIO unije, ki so s svojim trudom storile veliko za delavski u- gled in napredek. Tudi ADF je bila v teh krajih složna, vsaj delavci so nastopali z CIO. 4) da pri teh prošurah sodeluje¬ mo vsi in da jih tudi sami financi¬ ramo; 5) izvoljen je bil uredniški od¬ bor iz sodrugov: Gustinčič, Radečan, Matešič in Breskvar. Čemu vse to? Naša borba za špan¬ sko svobodo je istočasno tudi del borbe za svobodo vseh Slovencev! Za čim hitrejši končni uspeh te bor¬ be moramo povezati oba dela in ju dopolnjevati drugega z drugim. Za¬ to ni dovolj, če se hrabro borimo le v Španiji, nego moramo s propagan¬ do pritegniti k sodelovanju ne samo nekaj Slovencev, temveč vse. Vse je treba prepričati o povezanosti te borbe in vse je treba povesti v e- notno borbo proti fašizmu doma, kar bo istočasno v korist tudi špan¬ skemu ljudstvu. In še eno! Treba jim je dokazati, da vsa moralna in inaterijalna pomoč, ki jo dajejo španski borbi neposredno, je isto¬ časno tudi v korist slovenski borbi. Čim večja bo ta pomoč, tem večjo korist bo imelo slovensko ljudstvo. Čemu brošure? Poleg “Cankar¬ jeve čete” in rednega dopisovanja vsem slovenskim časopisom, je glavna propagandna naloga odreje¬ na pač njim. Sicer te brošure ne bo¬ do pisane v obliki razprav in uče¬ nih člankov, nego le kot zbirka pre¬ prosto pisanih doživljajev vseh po¬ sameznih prostovoljcev. Z dejstvi, z lastnim doživetjem in lastnim pri- (Dalje na 4. strani) POZIV SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM V ŠPANIJI IN SLOVENSKIM PROTIFAŠISTOM V AMERIKI 2 NAPREJ, NOV. 10, 1937. NAPREJ SLOVENIAN WEEKLY ANTI-FASCIST LABOR PAPER IN U. S. A. AND CANADA Published Weekly by NAPREJ PUBLISHING COMPANV SLOVENIAN AUDITORIUM, 57th & BUTLER STREET Naročnina: Za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 4 Vi mesece $1.00; za 2 meseca 50c. Dopisi brez podpisa se ne priobčujejo Vso korespodenco, denar za naročnino in oglase, pošiljajte na: P. O. BOX 1866 NAPREJ PITTSBURGH, PA. 562 IZZA KULIS AFERE SIMPSON-EDWARD Te dni se po omeriškem časopisju in med Amerikanci to¬ liko govori in piše o bivšem angleškem kralju in njegovi ljubi¬ ci, kot da bi od teh dveh oseb zaviselo celo človeštvo. Bruselska konferenca devetih velesil, ki razpravlja o ja¬ ponskemu vdiranju na Kitajsko, razvoj španske tragedije, po¬ slabšanje na delovnem trgu v Ameriki, volitve od 2. novem¬ bra in vse res velike skrbi, so potisnjene v ozadnje. Prva stran časopisa se bavi s vprašanjem “Prideta ali ne prideta” in tudi v delavskih stanovanjih, kjer se kupičijo neplačani računi za¬ padlih obrokov, je na dnevnem redu vprašanje Edwarda in Simpsonove. ... Kakor mačka okoli vrele kaše se obnaša velik tisk, čigar naloga je, z veliko besed malo povedati in pri tem prikriti naj- glavnejše. Vzbujajoč zanimanje za postranske okolščine, se pri celi aferi zamolčuje in maskira politično ozadje brez kate¬ rega bi ostala na stvari samo zato zanimiva zgodbica med mo¬ lzem in žensko, ker je ena oseba bila angleški kral, druga pa večkrat razporočena ženska, Amerikanka. Pri vsej konservativnosti angleški toriji niso tako omejeni, da bi si na ljubo okostenelih tradicij rajše nakopali na glavo hudo krizd, kot pa dopustili ženo neplemiškega rodu kot ženo svojega kralja. Če so prisilili Edwarda na odstop, so imeli zato močne argumente in te je Baldvvinu predložila angleška taj¬ na služba. Intelligence Service je Baldwinu na podlagi doku¬ mentov, ukradenih v Berlinu, dokazala, da stoji Simpsonova v zelo ozkih stikih z nemškimi nacisti, ki bi jo radi imeli ob strani Edvvarda, kjer bi mogla bolje služiti, kot je služila žena — Nemka — ruskega carja Nikolaja. Ni bilo težko pokazati Baldvvinu, odkod izvira pri Edvvardu samem vedno močnejše razpoloženje, da mora angleški kralj ne samo kraljevati, nego v resnici vladati. Ta stran zadeve je dovedla angleški kabi¬ net da sklepa, da je treba Edvvarda prisiliti na odstop in to se je pred dvemi leti tudi zgodilo. Na zunaj je cela zadeva izgle- dala, kot da je Edvvard princ iz pravljice, ki zapušča kraljev¬ ski prestol radi lepe vile. Oni za kulisami pa so vedeli, da so prepovedali povratek na angleško ozemlje osebi, ki se je vjela v mreže velikonemških načrtov za nadvlado v svetu. Simpsonova in njeni nacistični prijatelji se po tem porazu nisu odrekli svojih načrtov. Izkoriščajo kjerkoli morejo naiven ljudski sentiment da je Edvvard “žrtev” nazadnjaškega kon- servatizma in vzbujajo simpatije za zaljubljenega kralja, ki da se najtoplejše zanima za delavska vprašanja. Vlačijo ga posvetu in delajo z njegovim imenom reklamo za gibanje, ki ga pripravljajo v Angliji, za njegov povratek na prestol Veli¬ ke Britanije. Bil je par tednov v Nemčiji, ne pri delavcih katerim je na zunaj veljal njegov obisk, nego pri Hitlerju in njegovih po¬ magačih. “Stanovanjsko vprašanje”, katerega sedaj proučuje za zunanji svet, bi ga moral dovesti tudi v Ameriko. V Center Avenue v Pittsburghu, v rudarskih kolonijah v Pennsylvaniji itd. bi za svoje študije našel mnogo materijala. . . Izgleda pa, da so Simpsonovi zmešali štreno tisti, ki jo po¬ znajo še iz časa, ko ni bila žena sedanjega vojvode Windsor- skega. Povedali so, da ne bodo backi za stafažo, če prideta najavljena gosta in da se delavci v Ameriki ne mislijo vpre¬ či v reklamni voz reakcionarnih načrtov pod idiolično masko. To je Simpsonovo tako razburilo, da je “zagrozila”, da sploh ne prideta in cela Amerika se je zamajala, kot da ni važnejšega kot vprašanje. V Ameriki je že toliko fašističnih agentov in agentur, da nova firma Windsor-Simpson ne bo pravzaprav nič novega. Prideta, ne prideta, to je njihova stvar. Naša pa je, da se ne damo pomešati med one brezpametneže, ki bodo šli na lepo poslikane limanice, nepoznavajoč črnega ozadja afere Edvvard- Simpson. ■ : , L '#* Resnična podoba fašistične Nemčije MUSSOLINIJEV ANGEL VARUH Ob Času Mussolinijevega bi¬ vanja v Nemčiji so bili pokre- njeni najširši varnostni ukrepi. Nemška tajna policija (Ge- stapo) je bila dan in noč na nogah in njen šef Himmler ni zatisnil očesa vse noči, ko sta dva diktatorja na nemških tleh oznanjala svetu moč fa¬ šizma. Vendar pa je bilo delo nemški policiji olajšano, ker je za Mussolinijevo varnost so¬ časno skrbel tudi šef italijan¬ ske policije Arturo Boccini. Boccini je bil za časa Nittija med organizatorji kraljeve garde. Ko pa je prišel na o- blast Mussolini, se je zavedel položaja in je z vso energijo ubil moč kraljeve garde. Zato mu je Mussolini iz hvaležno¬ sti podelil odgovorno mesto. Danes mu Mussolini slepo ve¬ ruje in podpiše vse, kar mu predloži, ker ; ga smatra za svojega angela varuha. Bocci- nijevo čuvanje diktatorja pa stane državo na leto milijardo lir. Toda Mussolini je prever¬ jen, da je njegovo življenje za Italijo večje vrednosti. Šef italijanske policije Boc- cini je družaben človek in j izobražen. Govori sedem e- vropskih jezikov in je dober poznavalec politične kriminal¬ nosti v svetu. Vodi seznam vseh atentatov in atentatorjev in ima v evidenci vse teroristi¬ čne organizacije. Povsod, kjer se pojavi je obkoljen s poli¬ cijskimi agenti, ki morajo ču¬ vati prav tako skrbno njegovo, kakor Mussolinijevo glavo. Boccini pa je tudi ustvari- telj posebne italijanske držav¬ ljanske svobode, ki jo imenu¬ jejo strokovnjaki “ius mur- mendi”, pravico mrmranja. Pravijo, da se je Mussolini iz srca smejal, ko mu je Boccini predložil ta predlog, če pride tujec v Italijo bo iznenaden o- pazil, kako Italijani “mrmra¬ je” kritizirajo Mussolinijev re¬ žim. če bi bila vsaka kritika prepovedana, bi Boccinijevi a- genti ničesar ne izvedeli. Ta¬ ko pa izve Boccini vse. Mr¬ mrati pa smejo Italijani samo v dvoje, če mrmrata dva, se njima nič ne zgodi, če mrmra¬ jo trije, jih že opozori agent, naj se razidejo. Če pa mrmra¬ jo štirje, skupaj, je to že kaz- njivo. (Ceps.) V angleškem zborniku “The fortnightly” je N. Macdonald napi¬ sal daljši sestavek o razmerah v Nemčiji, ki jih je videl z lastnimi očmi, ko je pred kratkim obiskal to evropsko državo, ki s svojo osvoje- valno politiko ogroža svetovni mir. Zanimalo bo prav gotovo tudi naše čitatelje, kaj piše o Nemčiji ugledni angleški državnik. Narodno-socijalistična stranka je razdeljena na politične skupine, na¬ padalne oddelke, črno gardo in mo¬ torizirane edinice. Politične skupine štejejo 2,800,000 članov, napadalni oddelki 2,000,000 črna garda 17,000, motorizirane edinice 600 tisoč čla¬ nov. Različno pa je navdušenje na¬ cističnih pristašev. Posebnost sedanjega režima v Nemčiji je, da je na vodilnih in od¬ govornih mestih postavljenih ogrom¬ no število ljudi, ki nimajo politič¬ ne izobrazbe, niti nimajo političnih izkušenj. Mladi ludje, ki so na nižjih mestih v stranki se vozijo v luksuznih avtomobilih Mercedes, kar zlasti draži berlinske šoferje, ki so uglednemu Angležu izjavili, da v Berlinu še ni bilo nikoli toliko vladnih avtomobilov, kot jih je da¬ nes. Pravijo, da podpira vlada na ta način nemško domačo avtomobil¬ sko industrijo. Uradniki stranke so po mestih boljše plačani in razme- tuje stranka ogromen denar za “po¬ sebne izdatke”, dočim so uradniki stranke na deželi slabše plačani in je zato tudi navdušenje za nacizem manjše. Po nemških mestih kar mrgoli tajnih policistov, ki nadzorujejo de¬ lo članov stranke. Za prestopke jih kaznujejo posebna sodišča, in sicer z opominom, z globo in z izključitvi¬ jo iz stranke, ki pomeni koncentra¬ cijsko taborišče in smrt. Izključene člane čuvajo pred pobegom nabiti revolveri. Geslo je, da je smrt naj- častnejša rešitev. “Ubit pri poizkusu pobega”, tako se glase navadno u- radna poročila. Posebno skrb posveča Nemčija mladini. Zadnje čase je osnovala na vsem ozemlju politične šole, kjer vtepajo mladim v glave na vse mo¬ goče načine nacistično življensko modrost. Neki učenec je uglenemu engleškemu državniku pri obisku ta¬ ke šole izjavil, da so te šole sestav¬ ni del nacistične modrosti, po, ka¬ teri je ( treba dati narodu najprej i- deale in šele nato kruha. Toda prav nacistična politika “najprej ideali, potem kruh” povzroča nezadovolj¬ stvo v nemškem narodu. Nezado¬ voljstvo se širi zlasti v nemški ar¬ madi, v cerkvi in med delovnimi slo¬ ji, ki so bili nekoč središče socijalne demokracije in komunizma. Najmanj nacistična je nemška' armada, ki je zlasti proti stalnemu naglašanju, da mora novo Nemčijo voditi mladina. Vojaški krogi trde, da je potrebno upoštevati tudi iz¬ kustva starejših .' Zato jih funkcio¬ narji stranke obsojajo za reakcionar¬ je. Častniki nemške armade pozna¬ jo svet in so zato bolj kozmopoliti kakor nacisti. Armada se tudi ne navdušuje za nacistične nazore. V berlinskem vojnem ministrstvu se ne poslužujejo nacističnega pozdrava. Katoliška in protestantovska cer¬ kev sta proti nacistom radi pogoste¬ ga menjanja verskih obredov. Du¬ hovnike obeh cerkva zapirajo v množicah z izgovorom — “nemora¬ le”. Angleški državnik Macdonald je te nesrečnike obiskal v neki je¬ či v Porenju, kjer so med 300 kaz¬ njenci tvorili večino. Neki mlad na¬ cist mu je ob tej priliki izjavil, da nacisti ne verujejo v • vsemogočne¬ ga Boga. Pristavil je: “Mi Nemci i- mamo svojega, vi Angleži pa vaše¬ ga Boga”. Drugi nacist mu je izra¬ zil svojd nezadovoljstvo nad prote- stantovsko cerkvijo rekoč: “Pravijo, da je Kristus njihov vodja. Toda mi vidimo svojega vodjo in Boga sa¬ mo v Hitlerju”. O katoliški cerkvi REZULTAT KAN¬ TONALNIH VOLI¬ TEV V FRANCIJI Razmerje moči med posameznimi strankami, ki tvorijo ljudsko fronto v Franciji se je pokazalo pri prvem volilnem dnevu, ko je vsaka stranka samostojno nastopila. Dobili so: Socialistična stranka 1,657.088 glasov Komunistična stran. 1,088,502 ” Radikalna stranka 1,608,793 ” Desničarski blok je dobil 1,793,125 glasov, odkrito fašistične grupacije (De la Roque, Doriot in slični) 760,- 000 glasov. Končni rezultat kantonalnih voli¬ tev je ta, da so stranke ljudske fronte zavzele 864 mandatov, desni¬ čarji in fašisti so jih mogli zadržati še 661. Ker ni vpeljan proporcionalni vo¬ lilni sistem in ker so pri drugem tu¬ ru glasovali vsi zavezniki ljudske fronte za kandidata one stranke, ki je pi-i prvem turu dobil največ gla¬ sov, imajo radikali v kantonalnih zbornicah 528 sedežev, socialisti 234, komunisti 41, in manjše lokalne gru¬ pe ljudske fonte 61. pa se je neki navdušen funkcijonar nacistične stranke izjavil: “Katoli¬ čani pozabljajo, da so že davno mi¬ nili časi svete rimske cerkve”. Nem¬ ci prezirajo katoličane tudi iz raz¬ loga, kef je katoliška Avstrija po¬ litično ločena od Nemčije. Najmočnejši del opozicije, ki na¬ glo rase, pa tvorijo srednji in nižji sloji. Nemški delovni sloji očitajo nacistom nadvlado v državi. Očita¬ jo jim, da so interesi njihove stran¬ ke nad interesi nemškega naroda, še na lanskem kongresu v Nuernbergu je Goebbels izjavil, da o boljševizmu v Nemčiji ni sledu. Toda neki u- gledni nacistični funkcijonar je an¬ gleškemu visokemu državniku tol¬ mačil, da je v Nemčiji nad milijon znanih komunistov. Hamburg je ves komunističen in tudi nekatera druga mesta. V Kruppovih tvornicah je Macdonald opazil na zidu sveže na¬ pisano geslo: “Uns gehoert die Zukunft” (Bodočnost je naša) s sr¬ pom in kladivom. Mnogo komuni¬ stov je v nemški armadi, kjer je znano, da je nemška armada za zbli¬ žan j e v Rusijo, mnogo pa jih je tudi v Hitlerjevih napadalnih oddelkih. Nemški delovni sloji kritizirajo še druge strani nacizma in diktatorske¬ ga režima, kakor na primer skrajno brezobzirno gonjo proti Židom in stališče režima do velekapitala ki je v velikem nasprotju s prvotnim nacističnim programom. Zelo osov¬ raženo je v Nemčiji tudi pusm^ delo. Nemci protestirajo, ker moia jo prisilno delati za stranko, a ne za narod. Delavska fronta, ki je bi¬ la organizirana namesto sindikalnih organizacij ne izda nakaznice za delo nobenemu, dokler ne izjavi, ie pristaš nacistične ideologije* olimpijadi v Berlinu je delavstvo dobilo zvišane plače, da bi tu Ki odnesli “pogrešnih vtisov 'iz em čije. O nezadovoljstvu pa se ne mor prepričati vsakdo, ki spregovon Nemcem. Proti Hitlerju nikdo ne S vori, toda njegovi sodelavci so de¬ ležni ostre in nemilostne kritike, koncentracijskem taborišču v Dac u je po nedolžnem zaprtih 1800 dus. Poleg tega pa je v Nemčiji še e naj st drugih koncentracijskih ta o rišč. Sedež stranke v Monakovem čuvajo člani napadalnih oddelkov z bajoneti na puškah. Mnogo se po mestih govori o novem streljanju in nekateri visoki funkcijonerji naci¬ stične stranke se omenjajo kot ži- tve. Bojijo se, da se bodo že v kratkem povrnile junijske grozote iz leta 1934. Beležke o tem in on^ ko je Burton zopet če še dan J’ ev k eIa n ds kega župana izvoljen za Cjeve ^ tem> kak0 nadaljujemo dlsk Vf * d v tem slu- bi morali voliti ^ da na tem čaju, to zategBde J,, K ^ po kazati, konkretnem pnmei bojko t, ka- da abstinenca ozrnoma b ^ nd a iz¬ vršnega je predlagal n m ker kl so V temu, zelo pojte no. ^ ob a Pravilno piavi Mc williams) kandidata ( Burt °n n '^^vilno kapitalistična ****** tega v> je v I.”"”’' ““““radi tef napraviti zaključek, da je 1 vseeno, če zmaga kandidat Hoover _ jeve ali Rooseveltove baiv e , vo ; v Ameriki bil ze tako daleč, s z volilnimi listki odločuje o d n ii nai bo občina upravljana tem, ali naj kapitalističnih po socijahs lem Barbiča bi- načetih, tedaj b. t* m ^ ne 10 pravilno. Tega P volitva h 2. trdi, da se je visi P listi6nimi novembra boj med p ypra- “ prav takole: ali naj bo župan zastopm one skupine kapitalistov, k. stiem za uvedbo fašizma ali z nih kapitalistov, ki so za demoki tičnejši način vladanje in upravlja¬ nja. Delavstvo, ki je načelno cijalističnega kandidata, 0(j , „ ga je pričakovati večjih sv 0 b S v političnem oziru in večje s uvidevnosti. To ni oportunize^N več zaključek, do katerega ’ Ki de po marksistični analizi D , N Da si bomo še bolj na ° °H proti Burtonu je bilo treba J*** ti, ne zato, ker ima repufcjvN plašč, ker iz izkušenj vemo, T"*! mnogokrat izza demokratične 8 karske maske skriva še hujši ^ cionar. Burtona je bilo treb a ^ žiti, kot odgovor na pr ov 3- proti štrajkarjem, proti kateri " pošiljal oboroženo silo, v »J? S vanju da bo McWilliams še postopal. * * * Tistim, ki začudeno vpr% zakaj na “pomije”, ki j^ Ivan Molek v “Prosveti” od 22 ^ nismo bolj zasoljeno odgovorili ] di rečeno tole: ” "7 našlo;,; Na naslov Moleka smo |v dostojnih besedah tele stvam fitke in opazke; 1) da je med ju taka razlil^ k! (ned Slovenci in n. pr. Mac «doncij. _ __ ►er je odgovoril “it doesn’t ®a3 ali" zastopnik o- jmuch difference”, smo rekli, da ^ potem lahko govorimo 0 Molekuf Ji kot o Macedoncu, ker je SVOBODA FERDO KOZAK Kadarkoli premišljujem o zade¬ vah sveta, se spomnim svojih mla¬ dih let. Ko sem bil še šolar, sem vsako jutro strmel iz svoje klopi v dremavo obličje cesarja Franca Jo¬ žefa na steni. M n os o sem lepega bral in čui o njem, pri neštetih ma¬ šah sem bil, ki so se brale za Nje¬ govo apostolsko Veličanstvo, nič ko¬ liko pridig sem poslušal o očetovski dobroti cesarske hiše, ki da obsipa svoje podložne narode z njo, in ven¬ dar ni bilo v mojem srcu nekaj v redu. Kadar smo peli cesorsko him¬ no, sem vedno po nepotrebnem pov¬ zdignil svoj glas, da sem bil potem zaprt, češ da sem se nespodobno drl. In često sem se doma, kadar sem bil sam v sobi, udajal pregrešnemu premišljevanju, kdaj se bo tam na cesarskem dvoru kaj spremenilo in bo prišlo nekaj čisto drugega. Pa tudi pozneje, ko sem bil že v gim¬ naziji, je bilo vse, kar me je sive¬ ga, praznega, omejenega in mrkega obdajalo, v ,neki čudni zvezi s tem dremavim, v nobenem pogledu za¬ nimivim cesarskim obrazom. To sem ostro občutil, kamorkoli sem stopil, v gimnazijo, na pošto ali če sem na davkariji kaj opravil za očeta — povsod isti zoprni zaprašeni cesar¬ sko kraljevi dolgčas, povsod ista ce¬ sarsko kraljeva praznota duha. Ta¬ ko se zavedam, kakor daleč mi se¬ že spomin, in vem, da je bilo takih otrok, kot sem bii jaz, še več. Ko se je Cankar nagajivo zarežal vsej častitljivi Avstriji v obraz, je v me¬ ni logično zavrisnilo v do dna ob¬ seženem spoznanju: “Svoboda!” Ob tem spominu se vedno vpra¬ šujem, ali niso vsi politiki tistih časov prav nič vedeli, da je bilo ta¬ kih otrok, kot sem bil jaz, še več, da, da so cele plasti ljudstva živele daleč proč od tega, kar so oni uči¬ li, brez njihovega povelieavanega cesarja? In ali niso politiki včasih sploh malo čudni, kaj malo razum¬ ljivi ljudje? Skoraj se mi zde po¬ dobni bitjem, ki za steklenimi ste¬ nami uganjajo različne stvari, ma¬ hajo z rokami, odpirajo usta in so videti od razburjenja zaripli v o- braze — toda tja med množice ni čuti njih glasu? Vsa njihova fizična in razumska telovadba se tolikokrat odigrava daleč stran od gledalcev v nekem popolnoma svojstvenem svetu, odrezanem od živih obzut- kov in želja. Te misli se nikakor ne mor otresti zlasti zadnjih deset let ko najmanj polovice sodobne Evrope z velikim truščem pokopuje svobo do. Pri tem se mnogo govori o p re rojenju narodov in o slavni domovi¬ ni, Cezarjev je najti za vsakim o glom, ob bučnih paradah teptajo njih škornji srca in duše kot ničvreden pesek na poti do veličastja vsemo gocne samovolje. Bog ve, ali se ti atletski grobarji zavedajo, da žive poleg njih, pod istim soncem, mili Joni ljudi, ki so jim njih besede pra zen zvok in katerim gori, mo rda čj sto nezavedno, v prsih neki drugi njim mnogo bližji, mnogo dražji n ’ braz sveta? Vsa zgodovina modernega Evro pejca je borba za svobodno izpoved resnice in za osvobojenje vsako¬ kratnih nosilcev razvoja. Z drugo be¬ sedo, to je njegov neumrljivi akti- Ijegovem mnenju vsfeeno; 2) reliko vestnostjo ponatiskuje ~ ilohotne vesti iz Hitlerjeve kuhi* (roti Sovjetski Zvezi, da jih ^ ^ tebi večkrat ponavlja, če mune^ iavljajo dovolj svežih izmišljotin c oa odklanja vsako vest ali po^. a resničnem stanju in razvoju So> ttske Zveze; 3) da je v svoj J janku od 6. 8., ki se bavi z obit.! lom kardinala Pacelija v Francit itrazil skoraj dobesedno isto $ Sjenje, kot so ga sfabricirali v Bet. lbu in v dokaz smo navedli p f rtimerov iz nemških listov; 4 ) da j; Rdgrintovčkega v “Proletarcu” bre W*ke podlage obdolžil nečedneg dbanja; 5) da se v listu, ki ga urd I jie širijo trockistične tendenciozno, st kot n. pr. trditev, da za špansko' tijgcdijo “niso krive le fašistične? diele” nego tudi demokratične; ti dJ tako pisanje ni v skladu s sklep irj resolucijami konvencij, katerii! j se mora držati vsak član in tudi u-j rejnik. la te stvarne in v dostojnih be- setih izražene opazke je Molek zlij j on) “pomije” kakor pravi J. K, oj I Clt age, za katere je ško,da “Pro- svie”. Niti ene stvarne ali resnit-j J ne besede ni v tem produktu srd! | in lolčne zlobe. “Naprej” se ne bc; | nillar spuščal na nivo Molekovilj “pcjiij” z dne 22. oktobra, posebni kadar se hoče s psovkami! tom spraviti iz sveta neprijetni žal stvarna vprašanja, na ka¬ teri bo treba prej ali slej le stvari no Ugovor iti. Odbovoriti v interesi 1 stvii same, pa tudi v interesu S#: PJ.ugledu katere Molkovo psovatjii sani škoduje. * * * angleškega parlamenta, M boilt Rhys J. Davies, ki je prepoj tovj balkanske dežele, je prišel Ani-iko. Človek hoče koristiti m eijiL-oti diktaturam na Balkanu®: hod po shodih med Hrvate. Na W pojinjen način je imel priporo® za L-vaške fašiste Paveličeve sorkj in | da j govori na njihovih shodih Daisu bi bilo treba povedati kd* je »šen. 1“'-***J pa he, 1 in latorr na lli žal PODPRITE ŽRTVE POLITIČNE REAKCIJE 1 JUGCSLATIJI! Da olajša težko stanje poli- kMih .' ietnikov v Jugoslaviji, J h Je na tlsoce Po številnih Strmci SinC ° d radi rjoT Je 2aSt0ja ’ in ki Prav sr stna potrdit CJCa ^ Clla sama stra- nad ^lektiko njegove ^asti^e eno samo sonce: svobod, p"' vzora se ne da pokopati R - S& rade 80 le posmrtnice nad "ni njegove časne, i 2 drugačnih v življenje obni B , Pogojev »■««ZlZ Md " b '- g ladja, je po vojni se i~ ’ D I ° lgo desetlet- na mestu, aH zdai °’ (!a stojimo vem °’ da zopet mar ^ Plaz ‘ Zd aj svoboda, svobod- ]q S t lramo - Stara Va ’ k «r je mrtev ( ' etja jc ™t- Svoboda bodočih tua ' njen čas. Z,VI zanjo. Kdo. P 2ivi ’ kcr suje po njeni v se bi n ? da ” CS Vpra ' ze zamudil. Kaiti č i ’ J ° skoro VpU Po svobodi, ne nik,| ar v d no duše presunit Sa hkraU ,n °^i smisei S 1 " JCn časovni vedno tudi že doživi i®" SV ° bodi je »e napetosti ob ? m °e tvor- caka io svoje ure d 3nih Sil ' M pre, ‘j° v dejanja, v raV 6 § S,astjo za brih in ječah v JugoJ a ' iu ia daje najpotrebnejšo P j m °t otrokom, ženam in s 3 šen teh nedolžnih žrtev ci -it je bil pred leti osno' P°!b'oviteljski odbor za A® r i^. ki je v teku svojega l°inja zbral in odposlal 118 v te svrhe, kakor i | J ra %idno iz poročanja g! aS te & gibanja “Protiv Glav«- 1 t ki izhaja v hrvaške® j slo %nskem jeziku v Paii zU j Itronati (pokrovitelji 80 fevenstrankarska u ^ an °„ } ^'4ni Patronatski Odbo' t "^^riko je sestavljen i z ^ de ^i oseb: Vinko Vuk° d J \ je predsednik, J° si f.„ J nov ii od “Slobodne Red 1)od l>redsednik, Matt 1 ( ,j upi Vnik “Napreja” ta j nl t ’ e ij: °H U so nadalje še P® ; Lou «i Adamič in P- ^ J *%:or je iz naslednje^ j l0ci ^ razvidno, smo s 0 ^ - Ud j)ri tem givanju ! en Cakor pri mnogih d NAPREJ, NOV. 10, 1937, MISLI OPAZOVALCA položaj na industrijalni fronti je zopet pod ničlo. Različna industrijal- „„ nodjetja neprestano odpuščajo delavce. Vprašanje nastaja, kaj je temu vzrok? Nekateri trdijo to, dru¬ gi zopet drugo. Ampak pribito dej¬ stvo je to, da ameriško delovno ljud¬ stvo poseduje skoro polovico sve¬ tovne delavne kapacitete. Da pa b0 slika bo, j J asna . mora- m0 t o v drugih besedah povedati: sto-dvajset miljonski narod v Ame¬ riki je v stanju producirati približ¬ no toliko, kolikor vsi drugi narodi na svetu skupaj. Na drugi strani pa imamo okrog petnajst milijonov ljudi, vštevši žene in otroke delavcev, ki so zaposleni pri WPA. Teh 15 milijonov ameriških pre¬ bivalcev nima, za ameriški življen- ski standard zadostne kupovne sile. Sredstva, ki jih ti delavci dobivajo, še daleč ne odgovarjajo, da bi se mogli pošteno in dostojno preživeti. Armada delavcev in njihove druži¬ ne trpijo danes pomanjkanje v de¬ želi, ki ima vsega, v izobilju. Vidimo pa mnoge delavce, ki so zaposleni v različnih strokah v in¬ dustrijah, da so popolnoma brez¬ brižni napram položaju WPA de¬ lavcev. Da je temu tako, mislim, da ne bo noben oporekal. Ameriška vlada in kapitalizem sta vedno skrbela, . da je bilo dovolj brezposelnih pred tovarnami. Dotič- ni, ki so bili zaposleni so bili pri¬ siljeni k večji produkciji, takozvani “speed up system”. Rezultat tega je vedimo: odpuščanje delavcev po vseh industrijah. Delovodja je v več slučajih pove¬ dal delavcem: Ako nočeš ti — bo pa kdo drugi, saj jih je na tisoče, ki čakajo na delo. — To se je vršilo vsepovsod tam, kjer ni organizacije in tam, kjer je organizacija šibka. Posameznik teh razmer ne more predrugačiti. Vsanju pa jih je iz¬ boljšati močno organizirano delav¬ stvo. General Motors Co. je zadnji me¬ sec razpisala najvišje dividende izza leta 1929. Na tisoče delavcev, ki so bili vpo- sleni pri tej korporaciji brusi da¬ nes čevlje (tisti, ki jih imajo) ob cementnem tlaku iz tovarne v to¬ varno brez uspeha. Izgleda, da ve¬ čina teh delavcev ne bo več vpo- slena pri tej družbi. Kje je danes tista druhal, ki je v času avtomobilske in jeklarske stavke kričala, da ima vsak pravico da dela? Takrat je kapitalistično ča¬ sopisje pretakalo krokodilove sol¬ ze, koliko tisočakov so delavci izgu¬ bili v stavkah. Danes pa, ko jih kor¬ poracije same odstavljajo se ti ka¬ pitalistični demagogi ne ganejo. Dolžnost organizacije je, da se bori za skrajšanje delavnih ur. Skrajni čas je že, da vržejo od sebe to razdrapano individualnost in se v združenih vrstah borimo za bolj¬ še delavske pogoje. Le v organizaciji je moč! T. R„ Cleveland. MNENJA ČITATELJEV 0 “NAPREJU” iv. Svetoval bi uredništvu, da se tru¬ di kolikor mogoče skrajševati član¬ ke in po potrebi tudi dopise, ker je treba nekako dobiti prostor za razne stvari, ki jih doslej v listu še ni. Po mojem mišljenju bi moral biti v “Napreju” vsak teden kratek pregled najvažnejših dogodkov med tednom, tako v zunanjepolitičnem kakor v amerikanskem pogledu. Če¬ prav menda vsi čitatelji lista črpajo dnevne informacije iz raznih dnev¬ nikov, bodo gotovo hvaležni, če jim bo “Naprej” dajal tak kratek pre¬ gled tedna, ki bi moral biti nekak barometer za oceno svetovnega in domačega položaja. Dopisniki “Napreja” zaslužijo ve¬ liko pohvalo. Večkrat sem se že vpraševal, zakaj drugi slovenski li¬ sti z izjemo “Proletarca” objavljajo dolge klobase, v katerih se tisočim čitateljem pripoveduje o kakem či¬ sto osebnem dogodku, kot n. pr. da je X. Y. napravil izlet k prijateljem A. B., da je bilo lepo ali slabo vreme pri tem potovanju, da so ga dobro, slabo, ali izvrstno sprejeli in po¬ stregli, da se niso videli že 15 ali 30 let in slične zanimivosti. Ker smo Slovenci v Ameriki nekak otrok za sebe v tej velikanski Ameriki, naj bi se taki obiski sicer objavljali, to¬ da to se lahko zgodi v par vrstah, kot se registrirajo n. pr. obiski v glavnem uradu SNPJ. “Naprejevi” dopisniki pišejo o zadevah, ki niso cisto osebnega značaja, o položaju v katerem živijo, o stanju unijskega gibanja, o političnih akcijah, o de¬ lovanju v društvih itd. Pri tem naj ostane. Iz takih dopisov o razme¬ rah v drugem kraju, sem dobil že večkrat koristne sugestije in posku¬ sa! dobre vzglede posnemati. Večkrat se zgodi, da nastane v naselbinah kaka diskusija; eden tr¬ di tako, drugi drugače in navadno ni instance, ki bi mogla stvarno od¬ govoriti: v spornem vprašanju je resnica tako in tako. Priporočati bi bilo, če bi v listu uvedli kotiček z vprašanji in odgovori. Pri nas si ni¬ smo povsem na jasnem, kako je s strankami v Jugoslaviji. V “Napre¬ ju” sem čital, da so dovoljena samo vladna stranka in tri fašistične stranke, večkrat se pa sliši o Mače- kovi stranki, o socijalistični stranki in sporazum so podpisale razne de¬ mokratične stranke. Prepiramo se tudi o tem, ali bodo v Sovjetski Zve¬ zi kandidirali samo komunisti ali tu¬ di nekomunisti in kdo ima volilno pravico, že leta se prepiramo o tem ali so republikanci ali demokrati v Ameriki bolj reakcijonarni in še mnogo takih stvari je, o katerih bi z velikim zanimanje čitali mnenje “Napreja”. Ne smete biti hudi, če vam povem tudi to, da eni trdijo, da je “Naprej” komunističen list in drugi zopet, da ni. Če bi imeli od ča¬ sa priliko staviti vprašanja, bi se prihranilo mnogo časa uredništvu, ki sedaj na taka vprašanja pismeno odgovarja, če prav bi odgovori ko¬ ristili vsem mislečim čitateljem. Končno še nekaj, kar ni nevažno Med ženami imate precej vnetih či- tateljic. Ne pozabite na nje in pišite tudi o ženskih vprašanjih. še marsikaj bi rad napisal pa mi ne gre. Uvedli so lopate številka 4 in 5 in če veste kaj se to pravi, bo¬ dete razumeli. Vse “Naprejeve” čitatelje in so¬ delavce pozdravljam z delavskim pozdravom. Anton Koritnik. MIŠLJENJE 0 “NAPREJU” ze precej časa se nisem oglasila v listu “Naprej”. Prav veseli me da imamo tak list kot je sedaj naš Na¬ prej, saj smo ga potrebovali kot Ze jen popotnik hladne vode. želim samo, da bi čimpreje prišel v vse kote slovenskih naselbin po širni A- meriki. Vprašujete nas kako želimo i- me ti urejevan “Naprej”, kakšen list nam ugaja? Meni se dopade tak kot le sedaj. Sem pa tam kaka podučlji- va povestica iz resničnega življenja, ak znanstven članek ali podatke iz ekonomije. Naj bo list urejen tako, da bo v resnici služil borbi za ob- sto i rn boljši red človeške družbe, da bo vzgajal ljudstvo in učil, kajti 2 nano je, da ima časopisje velik u- na ljudsko mišljenje. Veleme- scansko časopisje ali časopisje sploš-: do piše tako, kakor hočejo imeti astniki. Blufajo na vse mogoče na- cm e, potem pa hočejo imeti same angelje. “Nezavedna masa, nezaved¬ na masa“ ge vedno sliši. Ko bi ča¬ sopisje samo en teden pisalo takole: ~~ Delavci, mi smo vas dosedaj blu- ali in pisali smo laž; vi ste upravi¬ čeni do vseh dobrot, ki jih ustvarja- e > zemlja je last nas vseh, solnce s *je za nas vse enako; vsa Zemelj¬ ca obla je naša domovina, dobro ejanje naj bo naša vera. Čemu sol- ze in bolečine, čemu želja po ljud- s ki krvi, zakaj tolik pohlep po bo¬ gastvu na račun svojega bližnjega, .iti kolikor imam jaz preveč imaš ^ Premalo; čemu so bogatinovi psi negovani po človeški roki na račun tvojih gladnih obrok, zakaj upogiba¬ te svoje hrbte v ponižnosti, čemu obračate oči nad oblake v trenutku nesreč, tam ni rešitve, pač pa je v vaši moči in volje itd. — Na 25—30 straneh lista to bi bilo že nekaj čti¬ va. Ljudstvo da bi se več naučilo v enem tednu kot poprej v dveh stoletjih. Danes pa časopisje, šole in sedaj radio uče ljudi kakršne ho¬ čejo imeti, učijo jih za svoje sužnje. Zato nam je naše pravo delavsko časopisje potrebno, da odkriva ti¬ ste resnice, ki so nam bile vedno za- branjene. Naša dolžnost pa je, da tako časopisje podpiramo in raz¬ širjamo. Čitatelji “Napreja ’ polagam vam na srce naj bo vsak agitator za list, vsak naj pridobi še enega naročnika, zaveda naj se, da je list samo naš in da ga ne lastuje nobe¬ na družba za profit ali bussines. Na¬ prej” je naše orodje, ki se ga lahko poslužimo proti vsemu, kar stoji na poti k našim ciljem. Mary Prezelj, Cleveland. Otok Manuela spremenjen v kon¬ centracijsko taborišče. Dosedaj v jugoslaviji ni bilo koncentracijskih taborišč, vlada se je zadovoljila s konfinacijo in interniranjem posa¬ meznih političnih nasprotnikov. Se¬ daj pa pripravlja vlada Stojadinovi- ča v naj večji tajnosti mali otok Mamuela ki leži ob vhodu v prista¬ nišče Kotar za koncentracijsko ta¬ borišče, kamor namerava poslati vse one političke protivnike, proti kate¬ rim ne more uporaibti zakona o za¬ ščiti države. 3 Iz slov enskih naselbin v Ameriki PITTSBURŠKE VESTI 13. novembra v Slovenskem Domu: NASTOP SLOVENSKE MLADINE Pittsburgh seveda ne do¬ sega Clevelanda z mladinski¬ mi nastopi, čekrav imamo pre¬ cej mladine. Zato smo posneli Mohamedanca, ki je šel na go¬ ro, ker ni hotela gora k njemu in pozvali Vadnalov kvartet iz Clevelanda, da nam da vzgled in odpre pot k večjemu mla¬ dinskemu gibanju v naši na¬ selbini, da navduši našo mla¬ dino da bo v godbi, plesu in igranju zabavala in kratkoča¬ sila sebe in starejši rod. To je poseben dogodek za našo naselbino. Vsi vemo, ka¬ ko izvrstno znajo zabavati od¬ rasli clevelandčani, Plut, Bele in drugi, slišali smo tudi česa je sposobna clevelandska mla¬ dina, ki se pridno vadi pod spretnim vodstvom učiteljev. Ali to vedo samo oni, ki pose- čajo clevelandske zabave, ti sa pa redki. V soboto pa imate priliko videti clevelandčane v Slovenskem Domu v Pittsbur¬ ghu, kjer bo nastopila prvič tudi naša mladina v večji sku¬ pini. Poleg pevskega društva “Prešerna” bo to izključno mladinski nastop, kar bo po¬ sebni užitek za stariše in vse ostale, kajti mladina je mla¬ dina, a veliko nas je že z eno nogo v grobu, kjer ne bo zaba¬ ve temveč — škripanje — vsaj za grešnike. Da bo več časa za ples in ostalo zabavo po programu, lepo prosimo posetnike, da pri¬ dejo pravočasno. Ker bo pre¬ cej udeležbe iz okolice na ka¬ tero se moramo ozirati, radi njihovega povratka domov, bo začetek res točno ob 8 uri, na kar opozarjamo. Nikar ne zamudite tega ve¬ čera in zato: Na svidenje. Odbor. —: PROGRAM 1) Otvoritev, preds. odbora “Naprej” ANTON HORVAT 2) “Potrkali na okno” in “Svoboda”, pev. društvo “Pre¬ šeren”, pod vodstvom JOSEPHINE BUKALIČ MAY 3) “Song of India”, violin duet, GERALDINE & ED- WARD SAMBOL, spremlja na klavir ELSIE KLUN 4) “Rasti rožmarin” in “Jaz sem sirota”, FRANK & ED- WARD BAHOR s kitaro 5) “Venček narodnih”, VADNALOV KVARTET IZ CLEVELANDA 6) Govor odbornika “Napreja” ANTON RUPNIKA IZ CLEVELANDA 7) Tamburica orkester “PLAMEN” IZ NORTH SIDE 8) “Slovenske melodije, acordion duet, W. SKERLONG & L. STANISHA 9) “Ciganski prizor” VADNALOV KVARTET 10) Za ples bodo igrali “Plamen in Louis Skerlong & ANDY ZUPANČIČ Rediteljica programa MARY SKERLONG. Po 10 uri ples in vse drugo ! ! ! OBISKOVALCI RAZSTAVE UMETNIŠKIH SLIK V nedeljo dne 31. oktobra je obiskalo Carnegie-jevo raz¬ stavo umetniških slik več sto clevelandskih učencev in u- metnikov, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, da si ogle¬ dajo veliko moderno razstavo. Med posetniki sta bila tudi dva Slovenca in sicer umetnik Perušek in dr. Kern. Oba sta vneta ljubitelja umetnosti. Največ užitka je imel seveda umetnik Perušek, ki pozna vse globine slik in slikarje. Po njegovem mnenju je bilo na razstavi več finih barvnih del poznanih mojstrov. Poleg vseh umetnin si lahko videl tudi fašistično in nacistično prisiljenost, ki je očitno dišala po Mussoliniju in Hitlerju, to¬ da skrbno prikrita pred na¬ vadnim občinstvom. To je ta¬ koj opazil naš umetnik Peru¬ šek, ki zna razločiti njih pravi pomen. Nanj je naredila glo¬ bok utisk slika nekega špan¬ skega umetnika, ki predstav¬ lja krčevit boj španskega ljud¬ stva za demokracijo. Ko sta si ogledala slike, sta se podala v Slovenski Dom, kjer jima je bil prirejen obed v družbi prijateljev. Oba sta bila presenečena nad gosto¬ ljubnostjo. škoda je, da nista imela več časa na razpolago. Pred odhodom sta obiskala še nekatere znance v Broughtonu in Library. Zabava SSPZ bo 20. novembra Pozivamo na društveno za¬ bavo SSPZ štev. 120, ki bo v soboto 20. novembra v Sloven¬ skem Domu na 57 cesti. Zače¬ tek točno ob 8 uri zvečer. Slo¬ venci in Hrvati, udeležite se te naše zabave. Pri vaših pri¬ reditvah smo pripravljeni po¬ vrniti vam. Torej ne zamudite lepe prilike in pridite 20. no¬ vembra v Slovenski Dom. M. G. BROOKLYN, N. Y. Končno je le organiziran dolgo željeni Slovenski Napre¬ dni Kulturni Klub. Da je bi¬ la potreba takega kluba veli¬ ka, nam priča splošno zani¬ manje med rojaki za to novo družabno ustanovo. Klub si je zadal nalogo, delovati na kul¬ turnem in družabnem polju. Prirejal bo predstave in druge prireditve v prosvetne in do¬ brodelne namene. Polje delo¬ vanja je veliko. Žal, da je bi¬ lo doslej tako zanemarjeno. V kratkem bo klub imel svoje prostore, kjer se bodo člani in njihovi prijatelji mo¬ gli shajati in razvedriti. Tem potom vabimo k pristopu. Vsak rojak, neglede na, ver¬ sko ali politično prepričanje lahko postane član tega kluba. Delavci smo vsi brez izjeme in nobenega vzroka ni, da se bi združevali, shajali in gojili o- no vzajemnost in družabnost, ki nam v Brooklynu in N. Y. tako manjka. V začasni odbor so izvoljeni: John Schneider predsednik, Ferdinand Hres- chcak tajnik, Max Peshel bla¬ gajnik. Rojaki, ki želijo več pojasnil, naj se obrnejo na i- menovane odbornike. — A. G. KANSAS CITY, KANS. 15. oktobra je nagle smrti premi¬ nula hči naših dobrih prijateljev Mr. in Mrs. John Slobodnika. Klara Re- busse-Russell je bila šele 32 let sta¬ ra in zapušča soprogu dva sina. Bi¬ la je članica društva “Bodočnnost” štev. 408 SNPJ od svojih mladih let naprej. Članstvo društva in vsi prijatelji zelo obžalujemo njeno smrt, ker je bila dobra delavka v društvih in vzgledna mati. Z mno¬ gimi lepimi rožami in vsem drugim smo umrlo sestro in prijateljico spremili k večnemu počitku in ji iz¬ kazali zadnjo čast. Težko prizade¬ tim starišem, soprogu in otrokom izrekamo iskreno sožalje. Geo. in Mary Kvaternik. W.P.A, IN PRIVATNO DELO VPRAŠANJE: Zaposlen sem na nekem WPA projektu, ali imam po¬ nudbo za privatno delo. Ako to de¬ lo kasneje zgubim, bom mogel do¬ biti nazaj delo na WPA? ODGOVOR: WPA se je ponovno iz¬ rekla, da je oseba na WPA, ki dobi privatno delo, vpravičena za WPA zaposlitev, ako to privatno delo zgu¬ bi brez svoje krivde in je zopet po¬ trebna pomoči. Na drugi strani oni, ki delajo na WPA in odklanjajo privatno delo, ako se jim ponudi, ne morejo več ostati v službi WPA. FLIS. KAPITAL IN INDU¬ STRIJALNI UNIONIZEM V prošlih par tednih se je delavec lahko marsikaj naučil, če je pazno zasledoval razvoj pagajanj med CIO in ADF. Sporazum, ki je tako nujen v današnjih razmerah, bo težko dosežen, kajti ADF je preveč pod uplivom velikih korpora¬ cij, ki jo hočejo še dalje obdr¬ žati za svojo protekcijo pred industrijalnim unionizmom. v dokaz temu se mora vzeti go¬ vor predsednika General Mo¬ tors, v katerem se on ogreva za kraftne unije. Zakaj? Zato, da ščuva nezavedne delavce medseboj in da meče pesek v oči lahkomiselnim ljudem, češ, da so strokovni delavci ponos¬ ni na svoje stroke in se nočejo ponižati pred industrijalno podlago. Sklicavanje poklicnega de¬ lavca ni upravičeno, ker čim večja je razlika med delavci, toliko lažje je vihteti bič nad njimi. Ravno radi tega je ka¬ pital vedno zmagoval nad de¬ lavci, ker so bili razdvojeni v dve struji: poklicni in nepo¬ klicni delavci. Industrijalni u- nionizem je nekaj drugega, modernejšega: enakopravnost za vse delavce, predvsem pa izboljšanje življenskega stan¬ darda in garancija zaslužka, kar je poglavitno vprašanje. Pogajanje med CIO in ADF se nadaljuje, ali o kakšni spra¬ vi je težko misliti, dokler je ADF pod dominacijo kapitali¬ stov, ki so se zajedli v organi¬ zacijo s pomočjo reakcijonar- nih voditeljev. Da je to ža¬ lostna resnica, je razvidno iz govora predsednika General Motors, ko je indorsiral kraft- ni unijonizem. Značilno je, da je prišla ta izjava ravno ob času, ko se je govorilo o avto¬ nomiji industrijalnih unij pod okvirjem ADF, katero je za¬ hteval CIO kot glavno točko sporazuma in uspešno organi- zatorično kampanjo neorgani¬ ziranih mas. Kapitalizem najbolj skrbi, da ne pride med obema struja¬ ma do sporazuma, ker se za¬ veda, da bi moral popuščati na vseh koncih in krajih, če bi postalo ameriško delovno ljudstvo združeno v svojih za¬ htevah. Toda najbolj se bojijo politične moči, da ne bi dela¬ vec posegel tudi v vlade; zato tako pridno pripravljajo pot fašizmu, da nam odvzamejo vsako svobodo. Potem se boji¬ jo tudi višjega davka, ali kar oni kličejo “konfiskacijo”. Zaganjanje v Roosevelta od strani reakcije je vsem znano. Ko je Roosevelt izjavil, da je ena četrtina ljudi lačnih in bo¬ sih, je zadel v pravo sršenovo gnezdo, ker je imel pred očmi više davke na kapital, da na¬ hrani one delavce, katere je kapitalizem vrgel na cesto. Konec boja je odvisen od delavcev samih, ki morajo od¬ ločiti, ali se podamo pod noge Dopis mlade Slovenke Cheswick, Pa. — Predno nadalju¬ jem vas prosim, da mi ne zamerite, ako naredim kakšno pomoto, ker ni- samo to, kar sem se sama naučila. To je moj prvi dopis v list in se zahvaljujem listu Naprej, ker moji stariši in drugi prijatelji v Roundup, Montana, ga dobivajo in čitajo. To je povod, da pišem, da jim sporočim, da smo tudi mi tukaj še živi. Jaz sem bila na počitnicah zadnje polet¬ je v Montani, kjer sem se jako le¬ po zabavala. Lovili smo ribe in zaj¬ ce ter se vozili v Yellowstone Park, kjer smo videli velike medvede, sr¬ ne, bivole, koze, jelene in dosti dru¬ gih divjih živali. Najlepše se mi je zdelo, ko nas je na sredi ceste ustavil medved, da smo mu morali dati kos potice. Me¬ ni je jako žal, da lovci iz naše oko¬ lice ne morejo iti v Montano na lov te velike zverine. Tukaj se toliko pripravljajo za lov nad te uboge, male in usmiljene zajce, kakor da gredo nad Turke. Meni se zdi, da jih je lahko sram, ker se tako veli¬ ki lovci pripravljajo cel mesec po- pred, kako bodo to malo živalco u- bili, ako bodo mogli zadeti, se reče. Meni se tudi smilijo soproge teh “divjih lovcev”, ker morajo cel me¬ sec vlačit obleke, puške, patrone, vi¬ no in viško, kakor n. pr. moja teta Louisa Klemenčič. To bo dovolj o lovcih za danes, drugič bom pa pi¬ sala o srnjakih. Mene tudi zanima naš Slovenski Dom v Acmentoniji. Jaz ga ome¬ njam, kakor da že stoji, ker upam, da bo kmalu zmaga na naši strani, ako bomo delovali zanj tako kakor smo do sedaj. Dalje sporočam vsem, da imamo pri nas dobre igralce za polke in ameriške komade vsako so¬ boto in sicer pri Antonu Klemenči¬ ču. Upam, da nas kmalu obiščejo tu¬ di lepi in mladi fanti, da bi si lah¬ ko katerega izbrala za — moža! Mary Oset, CLEVELAND POZIVA DETROITČANE NA TEKMOVANJE -h. Naša kampanja za vzdrže¬ vanje in nadaljno povečanje “Napreja” je v polnem teku. Kvoto, ki smo jo sprejeli na konferenci izvršujemo in jo bomo najbrže prekoračili. To sporočamo vsem prijateljem našega lista, posebno pa De- troitčanom, ki so se upali po¬ zvati nas na tekmovanje. Da ne bodo pozabili na rokavico, katero so nam vrgli, jih tem potom spominjamo nanjo. De- troitčani le na noge, poskusite se z nami! Pozdrav vsem čitateljem, posebno pa našim “nasprotni¬ kom” v Detroitu. CLEVELANDSKA BRIGADA. Poglejte na naslovni listek. Ce vam je naročnina istekla, poravnaj¬ te isto čimpreje. Ne čekajte na za¬ stopnika; sami od sebe pošljite po pošti, s čekom ali pa tudi kar eno¬ stavno v pismu, če vam je banka a- li pošto preveč od rok. ■■p r -Ijil ■ i p ipi lji U l iji U l Ijl 'iplt brezpogojno, ali pa se bomo borili za industrijalno in eko¬ nomsko demokracijo. K. B., Cleveland. SOCIJALNO-VREDNOSTNE PRISTOJBINE IN DOMA¬ ČE DELO VPRAŠANJE: Delam doma, toliko komad (piece work). Ali morajo bi¬ ti mezde, ki jih dobivam, zapisane v mojem socijalno-varnostnem raču¬ nu (social security account) ? ODGOVOR: Da. Delavci, ki izvr¬ šujejo industrijalno delo doma na “piece-work” podlagi, so zaposlenci one tvrdke, za katero delajo, ravno tako kakor delavci, ki delajo v de¬ lavnici. Oni in njihovi delodajalci morajo plačevati davke, ki se nala¬ gajo v zmislu socij alno-varnostnega zakona. FLIS. Naprošeni za sodelovanje pri štetju nezaposlencev Mestni upravitelji iz vseh delov Združenih Držav se odzivajo pozivu upravitelja John D. Biggers za so¬ delovanje pri predstoječem štetju nezaposlencev (Unemployment Cen- sus) in sestavljajo posebne mestne odbore (Mayors’ Committees) v po¬ glavitnih občinah širom dežele. Na stotine pisem in brzojavk je že pri¬ šlo od mestnih županov in še nada¬ lje prihajajo vsak dan v urad upra¬ vitelja tega štetja. Mestni odbori bodo pomagali federalni upravi do¬ bivati informacije glede štetja neza¬ poslencev. Upravitelj Biggers naglasa, da bo¬ mo dobili pravo sliko o nezaposle- nostnih razmerah le tedaj, ako vsi oni, ki so popolnoma ali deloma nezaposleni, odgovorijo na vladina vprašanja povsem in točno. Ker i- mamo v tej deželi milijone oseb, ki govorijo tuj jezik, in je znano, da je < med njimi polno nezaposlenosti, Mr. Biggers poudarja, kako je važ¬ no, da ti tujerodci razumejo pravi pomen tega štetja in se ne obotav¬ ljajo ali bojijo izpolniti prijavni li¬ stek (Report Cart) in jo vposlati po¬ štnemu uradu v dotičnem kraju. Census Administrator Biggers na¬ proša vse mestne upravitelje, naj i- menujejo v svoj odbor zastopnike tujerodnih skupin v svoji občini, in tam, kjer živi znatno tujerodno pre¬ bivalstvo, naj organizirajo tui^jezič- ne pod-odbore z zastopniki vsake važne jezikovne skupine v dotični občini. Ti ppd- odbor i naj se pova¬ bijo, da se pobrigajo za tolmače, ki naj pomagajo tujerodne nezaposlen- ce odgovoriti na vprašanja v pri¬ javnih listkih. Ti listki za prijave k štetju neza¬ poslencev (Unemployment Census Report Cards) se bodo razdelili v vsako hišo po običajnih pismonošah dne 16. novembra in je treba izpol¬ niti te listke in jih vposlati po pošti do sobote, dne 20. novembra. Listek vsebuje štirinajst vprašanj. Poseb¬ no važno za tujerodce je dejstvo, da ni v listku nikakega vprašanja glede državljanstva, ki bi utegnilo povzročiti kak nesporazum ali za¬ drego tujerodnemu prebivalstvu. Podane informacije se ne bodo vpo- rabile za nikako preiskavo, niti za davčne svrhe, niti za poizvedbe o državljanstvu, sploh za nikako dru¬ go svrho, ki bi bila na škodo neza¬ poslenega poedinca. Odgovori ne pridejo v javnost. štetje, kot ga je Kongres določil, bo dalo na razpolago potrebne in¬ formacije glede stanja nezaposleno¬ sti po starostnih skupinah, geagra- fični legi in industrijalnih strokah. Kar se tiče oseb, deloma nezaposle¬ nih, bodo pravilni odgovori na vpra¬ šanja priskrbeli informacije o sploš¬ nih živi j enskih razmerah družin in bodo koristni pri pripravljanju bo¬ dočih načrtov za pripomoč v raznih skupinah našega prebivalstva. FLIS. With America s Youth “PEACE ON EARTH” BY BOYCOTTING JAPANESE GOODS By Victor Poverk The holiday špirit will soon be in the air and buying will go into full swing. Toys, novelties and ali sorts of ornaments will be purchased by the working people. And even many peace loving people will be able to afford silks and embroideries, but how many Americans will be so conscious when buying that their nickles and dimes will not go to- ward purchasing guns and ammuni- tions; by buying Japanese goods we cannot celebrate “Peace on Earth” with a clear conscience while our money is buying tools of death and destruction in the war acrpsjs the Pacific. Today in the Far East a destruc- tive war of aggression is taking plače. Imperlal Japan has landed her armi.es on the Asiatic mainlahd and is bent upon dissecting a peace- ful nation bit by bit. Thousands upon thousands of soldiers are battl- ing in China, cities are being de- stroyed. Innocent women and child- ren are victims of shot and shell, airplanes are laying waste to vast portions of this country while an amazed world watches the un- expected Chinese resistance hold¬ ing back the Nipponese armies. The partitioning of China had be- gan in 1931 whcn the “Banzai” was first heard in Manchuria, the Im¬ perialistk islanders swallowed up this rich province and continued southward, setting up puppet govern- ments dicteted from Tokio as they proceded along. Now the slumbcr- ing giant has awakened and the frothing war dogs are being held at bay as the democratic and peace loving world although amazed, sympathizes \vith China. The Sino-Jap War although thousands of miles away is very near to us. The peace loving people of A- merica can touch and break the little capillaries that are feed- ing the main arteries in the Jap war machine by shunning and boy- cotting the Japanese goods in the neighboring department stores. Jap¬ an depends on the export of silks, embroideries, toys etc. for economic existence and who more than Brit- ain and America trade with her. We seli her cotton, steel and other war materials, thereby placing our cont- ry at a very strategic position in that country’s economic artery. We, the people of this country who abhor the slaughter of man by man for financial interests, can and should do every thing possible to make use of our important plače in the bloody vvar. We can tighten the hand at the bottle neck of Japanese economy by shattering their trade in this country with nation-wide boy- cott and its effect will be shown in this war in China. 4 POZIV SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM V ŠPANIJI IN SLOVENSKIM PROTIFAŠISTOM V AMERIKI (Nadaljevanje s 1. strani) merom moramo dajati vzgled in po¬ gum za borbo tudi onim ljudem, ki danes še malodušno stojijo ob strani. Dejstvo teh naših brošur mo- i ra biti za slovenske fašiste ravno ta¬ ko porazno, kot je porazno dejstvo našega orožja španskemu fašizmu. Zato je dolžnost vsakega sloven¬ skega prostovoljca, da sodeluje pri teh prošurah in da napiše čimprej in čimveč o svojem potovanju v Špa¬ nijo, o svojih doživljajih v borbi, pri delu, o svojih težkočah, uspehih, žrtvah itd. Naj napiše to vse tako kot zna, pa čeprav še tako enostavno, saj se samoobsebi razume, da pišemo pi e- prosti vojaki za preproste delavce in kmete. Dalje je dolžnost vsakega, dr napiše vse, kar mu je znano o svo¬ jih padlih slovenskih sodrugih. V kolikor mu ni znano, naj povprašu¬ je pri starejših borcih in naj zapi¬ še vse, kar more zvedeti od njih. Pošljite tudi svoje slike ter slike svojih tovarišev, ki bodo natisnjene. Vzemite Bi za vzgled 8 Slovencev v anti-tank’ bateriji “Petko Miletič’ , ki so se obvezali, da bodo redno prispevali mesečno skupaj 1.200 pe- zet. Vsa pisma in denar pošljite na naslov: A. Gustinčič, S. R. I. 20. E, Plaza Atbozano, Albacete, Espana. Vsem slovenskim prostovoljcem, ki niso mogli biti prisotni na tem se¬ stanku kličemo: Napnite vse sile, da se čimprej snidemo v združeni in svobodni Sloveniji. Janez Radečan. * * * Vsem slovenskim anti-fašistom! Na današnjem večjem skupnem sestanku slovenskih prostovoljcev v Španiji se spominjamo vseh zaved¬ nih Slovencev v domovini in tuji¬ ni ter vas najtopleje pozdravljamo. Mi slovenski prostovoljci brez o- zira na naše politično in versko prepričanje, se enotno, kot en mož borimo za demokracijo in svobodo španskega ljudstva. V tej borbi nas veže In vodi le prepričanje, da je naša tukajšnja borba istočasno tudi del borbe za združeno in svobodno Slovenijo. Naših poslednjih vidnej¬ ših uspehov na fronti ne precenjuj¬ te in ne popuščajte v dosedanjem pomaganju naše borbe. Nasprotno ! Sele sedaj bo fašizem začel uporab¬ ljati svoja najgrozovitejša sredstva samo, da za vsako ceho.,pta)fp jvojo oviro, ki obstoji v naših in vaših težnjah po demokraciji, šele sedaj je nastopila največja potreba za e- notui nastop vseh zavednih Sloven¬ cev, brez ozira na versko in politič¬ no stališče, da se združeno borimo proti združenemu fašizmu, ker smo stopili korak bližje k nevarnosti po¬ novnega prodajanja in razkosavanja slovenske zemlje. Samo propalice in izdaj.nlki slovenskega naroda, bi mogli v tem odločilnem trenutku o- virati enotno slovensko fronto, za enotno pomoč španski demokraciji in enotpo borbo za demokracijo v Slo- . veni ji. Mi tukajšnji slovenski prostovolj¬ ci se zavedamo tega trenutka in skušamo organizirati slovensko “Cankarjevo četo”. Zato pozivamo vse slovenske stranke in struje v domovini in tujini, da odpošljejo čimveč naših ljudi v to vojno enoto. Naj bo Cankarjeva četa krst enotne slovenske fronte. Naj bo vsem sve¬ tu, visoko idvignjen prapor vseh na¬ rodno zavednih Slovencev. Naj bo ona sveta lastnina nas vseh Sloven¬ cev brez ozira na politično in ver¬ sko pripadnost. Ona naj bo naše slo¬ vensko srce, ki bije za svobodno in združeno Slovenijo. Naj bo trdna or¬ ganizacija za uspeh enotne borbe proti enotnim sovražnikom sloven¬ ske zemlje. Mi dajemo svoja življe¬ nja za uspeh te borbe, vi dajte vsaj materljalno in moralno pomoč. Slovenski prostovoljci v Španiji vam kličejo: Ne odlašajte ! Naj ne bo nobenega poštenega in zavedne¬ ga Slovenca, ki ne bi klical z nami: Živela enotna fronta vseh sloven¬ skih antifašistov! Živ‘la združena in svobodna Slo¬ venija! Živela Cankarjeva četa v Španiji! Janez Radečan. * * * Pozdravna pisma komunistični stran¬ ki Slovenije in komunistični stran¬ ki Jugoslavije: (Ker je vsebina obet pozdravnih pisem istoventna z zgoraj objavlje¬ nimi pozdravi prostovoljcem in slo¬ venskim protifašistom, objavljamo iz teh pisem samo par stvarnih podat¬ kov, ki bodo zanimali čitatelje “Na¬ prej". — Ured.) Sestanek, o katerem se govori v pozivih, se je vršil ob priliki obiska ss. Gustinčiča in Maslariča na ara- gonski fronti; prisotni so bili slo¬ venski prostovoljci iz bataljonov “Dimitrov” in “Djura Djakovič” in iz baterije “Petko Miletič”. V pozdravnem pismu na K. S. Ju¬ goslavije se pravi: Čeprav večina prostovoljcev še nismo člani komu¬ nistične stranke, popolnoma soglaša¬ mo z njenim delom za enotno fron¬ to v dosego svobode vsega delovne¬ ga ljudstva. Za svobod Španije in 1 vsega delovnega ljudstva so prosto¬ voljci pripravljeni dati .svoje živ¬ ljenje. Pozivajo vse Slovence, da nc prenehajo s pošiljanjem vsestran¬ ske pomoči španskemu ljudstvu in prosijo, da bi se za “Cankarjevo če¬ to’’ zglasilo čimveč prostovoljcev. Prosijo, da se jim čimveč piše, ker tesna medsebojna povezanost zale¬ dja s fronto je najsigurnejša garan¬ cija za uspeh borbe proti fašizmu v Španiji in po vsem kapitalističnem svetu. * * * Po prečitanju gornjih pisem in pozivov, je treba iti na delo za iz¬ vrševanje onega, kar od nas priča¬ kujejo slovenski prostovoljci. Iz vseh krajev naj gredo pisma v Španijo, da ste Slovenci v Ameriki in Kanadi prečitali njihove pozive. Sporočite jim, kaj ste v vašem kraju napravili za pomoč španskemu ljudstvu in v par besedah jim razložite, kaj ču¬ tite v svojih srcih za junake, ki so pripravljeni dati svoje življenje, da nas obvarujejo pred fašističnimi na¬ padalci. Podprite po vseh naselbinah ak¬ cijo clevelandske federacije SNPJ za ambulanco, ki bo skupen dar nefa- šističnih ameriških Slovencev prosto¬ voljcem v Španiji, ki bo viden iz¬ raz dejstva, da smo Slovenci v A- meriki s srcem in dušo na strani slo¬ venskih prostovoljcev. VESTI IZ SOVJET¬ SKE ZVEZE Posadke sovjetskih trgov¬ skih ladij “Komsomol” in “Schmidovič”, ki so bile pred meseci ujete od Francovih pi¬ ratov v Sredozemskem morju, so bile osvobojene in se naha¬ jajo od konca oktobra zopet v Sovjetski Zvezi. V sovjetskih obratih dela danes 26 milijonov delavcev. Pred revolucijo 1917 je zna¬ šalo število zaposlenega de¬ lavstva okoli dva milijona. Na plačah je bilo izplača¬ nega delavcem v Sovjetski Zvezi leta 1925 3.8 milijard rubljev, lansko leto pa je vso¬ ta izplačanih mezd dosegla 25.8 milijard rubljev. 8,492.000 žena in deklet de¬ la v sovjetskih tvornicah. V Moskvi je bilo 1917 leta 1,600 (40 krat 40) cerkev, katere je vzdrževala caristič- na vlada. Ker je pod sovjetsko vlado cerkev ločena od drža¬ ve in ker morajo verniki, ka¬ kor v Ameriki, sami vzdrževa¬ ti cerkve in duhovnike, obra¬ tuje danes še 23 cerkev. Caristična Rusija je bila le¬ ta 1913 v tabeli industrijskih držav na petem mestu v Ev¬ ropi. Sovjetska Zveza je v 1936 dosegla prvo mesto v Evropi. V strojni produkciji je bila caristična Rusija na če¬ trtem mestu, Sovjetska Zveza je na prvem. Poljedelskih stro¬ jev v caristični industriji niso proizvajali, Sovjetska Zveza je sedaj na prvem mestu v iz¬ delovanju poljedelskih strojev. V produkciji električne ener¬ gije je Sovjetska Zveza danes na drugem mestu, carska Rusi¬ ja je bila na petnajstem. še leta 1928 je bilo v Sov¬ jetski Zvezi štiri in pol milijo¬ na lesenih plugov v uporabi. Sedaj lesenih plugov ni več, dela pa na poljih 450,000 traktorjev, 110,000 kombaj¬ nov (strojev, ki žanjejo in mlatijo obenem). Leta 1936 je bilo v težki in¬ dustriji 29% stahanovcev, v prometni službi 26% in v gradbeni stroki 22%. Škof Broivn umrl Umrl je mož, ki ima malo prime¬ rov v življenju. Bil je globoko ve¬ ren in pošten. Episkopalna cerkev ga je odstavila od škofofstva, ker je spisal knjigo, v kateri je primerjal komunizem in kristjanstvo in jih proglašal za skupno stvar. William M. Brown se je dolgo zanimal za delavce. Zato je začel študirati Marksovo teorijo za časa svetovne vojne leta 1917, ko je bil star že 62 let. Galion, O. je bil njegov dom. Ko je umrl, so prilši delavci sosedje in otroci, da izkažejo starčku poslednjo čast. Obložili so njegovo krsto s cvetjem, katerega so poslali njegovi številni prijatelji. Pogreba so se u- deležili tudi reprezentanti komunisti¬ čne stranke. KONFINACIJE v Sloveniji gazi se zakonitost, samo da se žrtve preganjajo Rudarja Miha Marinko iz Trbovlj, je režim že večkrat zaprl zaradi njegovega poli¬ tičnega delovanja. Leta 1935- 36 je Marinko presedel 9 me¬ secev v zaporih, bil tudi iz Ljubljane odgnan u Zagreb na “zaslišanje”, kjer ga je znani krvolok šapinac več dni mučil. Sodišče ga je potem oprostilo. že leta 1934, ga je oblast konfinirala v njegovo domovno občino Trbovlje, kjer je stra¬ dal brez dela in brez podpore, živeč le od potpore siromašnih rudarjev. Avgusta meseca t.l. je zapustil kraj konfinacije in šel iskat dela. Ker ga pa ni našel, se je septembra meseca vrnil nazaj. Oblasti so ga kaz¬ novale zato z zaporom 8 dni. Ali zdaj pride najlepše, še predno je dobil to kazen je bil konfiniran v drugo mesto in sicer v Braslovče v Savinj¬ ski Dolini. V tem popolnoma tujem kraju mora zdaj živeti, kakor ve in zna. Oblasti mu ne dajo ničesar za vzdrževa¬ nje, občina Braslovče tude ne. Dela v tem času na kmetih ni. Obsojen je torej na gladova- njo in na počasno smrt. To je pri njemu še nevarnejše, ker je že od prej silno oslabljen in je tuberkulozen. Toda poslušajmo oblast sa¬ mo. Odlok o konfinaciji se gla¬ si: “Sresko načelstvo v Celju - Pov. No. 515-4 - Celje 16-9-37 G. Marinko Mihael, rudar. Gla¬ som odločbe uprave policije v Ljubljani II. Pov. No. 3-468-5 z dne 9. sept. t. 1. je odrejen na podstavi čl. 12 točka 4 za¬ kona o zaščiti države kot me¬ sto vašega stalnega bivanja celjski srez Kraj, kjer se ima¬ te zadržati, določi sresko na¬ čelstvo. Na podlagi te odločbe Vam odrejam kot mesto stal¬ nega bivanja kraj Braslovče. Ta kraj brez predhodnega do¬ voljenja kr. banske uprave v Ljubljani v izogib kazni do 30 dni zapora in ponovnega izgo¬ na ne smete zapustiti. Vsak dan se morate javiti pristojni žandarmerijski postaji v Bra- slovčih. Uro javljanja vam do¬ loči orožništvo. ELA LJUBI Ferdinand Godina (Nadaljevanje) Ela je dahnila in onadva sta ve¬ dela, kaj ji je. Kaj ne bi. Vsak no¬ rec bi vedel, da to ni več Ela, tiha, trpeča Ela, ki molče posluša staro Brglezieo dan za dnem. Večje, čisto drugačne oči ima, la¬ se čudno zavite, koža na obrazu na¬ peta, ustnice čisto drugače. Kristus. Ela je popolnoma drugačna, novo življenje diha iz nje. Bolti se je presedel in je ni nič več vprašal. Nekak strah je čutil pred njo. Prav tako stara Brglezica, ko so se pripe¬ ljali domov. Nič ji ni rekla, prej pa se je bahala, da ji takoj pove svoje. Ela je kriknila, ko je zagledala o- troka, ter skočila s koleslja. Objete¬ ga je dolgo stiskala na prsi, nato ga je blazno poljubljala, kakor ga ni nikoli poprej. Brglezovi so stali o- krog. Ta je gledal s stopnic, drugi skozi okno iz sobe, tretji iz hleva. Tedaj so jim solze stopile v oči in sovraštvo do Ele se je spremenilo v nerazumljivo radost. Pa le za ne¬ kaj trenutkov. Ko je Ela spustila otroka, je spet stala pred njimi ti¬ sta Ela, ki se je vrnila iz Francije. Tinč se je počasi prikazal iz pojate. Z nasmeškom je stopila Ela k nje¬ mu in mu dala roko, kot da se ni nič zgodilo. Po vasi je šlo kot bi ustrelil. “Doma je.” Niso se smejali, kot se smejejo po navadi takim ki se jim v tujini po¬ nesreči. Govorili pa so o njej, kar je povedal Bolti in kar je sama komu rekla. In že se je mislilo, da se bo stvar pozabila in bo vsakdanje živ¬ ljenje šlo preko vsega. Saj! Koli¬ kokrat se je že kaj podobnega zgo¬ dilo. DETROIT, MICa “Bog daj !” Tinč je nekaj zamomljal, pobesil ustnice in prijel otroka, ki je silil od Ele k njemu. Ni je več poznal. Preletel jo je s pogledom, nero¬ den, zagorel v obraz. Vitka je, drz¬ na. Tedaj je začutil prepad med njo in seboj, prepad, ki ga prej ni¬ koli ni. Kako bi ji mogel sedaj kaj oponesti. Tako tuja, nedostopna se mu je zazdela, da se jo je zbal. Člo¬ veka gleda mirno, drzno in v njenih očeh ni veselja ne žalosti. Ni več tista Ela, tiha Ela. Tako se je tudi pri Brglezovih vse umirilo in je vsa preteklost utonila v pozabljenje. Le Ela je ostala ne¬ spremenjena, brez žalosti in vese¬ lja na obrazu. Padala je že druga trava. Tudi Brglezovi so menili rano spraviti otavo, ker so imeli travnike ob murskih strugah. Če se košnja za¬ kasni, odnese po navadi voda vse, kar je po prodovih. Tako so imeli mnogo koscev. Bogati so bili in skoraj vse krpe po prodovih so bile njihove. Topo so zvenele kose v večernem hladu. Tu in tam se je dvignila čap¬ lja od vode ali se je kak fazan spla¬ šil in se s krikom zopet spustil med protje. Posamezen kosec je zavri- ■ skal, sicer pa je bil mir povsod. ! Visoke plaste trave je raztepala Ela, Tinč pa je nosil pijačo za kosci. Tako so pokosili večje krpe, nato pa so se razdelili po majhnih prostorih v grmovju med vodami. Po eden ali dva sta kosila. Vpili so skozi grmovje drug na drugega in se šengarili. Tudi sosedov Bolti je kosil ob robu struge. Sam je kosil, se nagi¬ bal za koso in na kratko stopal ob nakošenem plastu. Nekateri so vpili in od časa do čaea se je zaslišalo ži¬ vahno klepetanje in smeh med kos¬ ci, ki so ločeno kosili gosto travo med visokim grmovjem. Bolti se je pravkar vzravnal in obrisal koso, da bi jo nabrusil. (Konec prihodnjič) j©E’S »AR f »f * /»«// 1 f/IftAV We Serve Wine, Beer and Liqu 0r Also Good Food. 300 North Livernois DETROIT, MICH. Mr. & Mr s. ZAPADNA PENSYLVAmjA Telephone: Springdale 9552 HOTEL KLEMENČIČ ‘ ‘ ' -* - sr- . , 11 w , _ _ Sobe za prenočiti in izvrstna domača k k- Kadar potujete skozi našo dolino se Uhlnja pri TONETU na CHESIVICKU ' **** -* *“» J v (Glavna cesta je Freeport Rd. THREE STAR * * * BOTTLING W0 Edini slov. izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v County. — Se priporočamo za naročila za piknike in zab'■ ° ' Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AV^E. Phone Oakmont 305 VERq • CLEVELAND, OHIO Dobro zimsko olje za avtomobile tobite rojaki mj VICTOR W00D 14612 WESTROPP A VE. CLEVELAND, OHIO POROČILO PATRONATSKOG ODBORA Od 1. aprila do 1. oktobra 1937. DOHODKI: Bilanca iz marca 1937 .$136.55 Sreski načelnik: p. n. Raja’ Rudar Marinko je bil kon¬ finiran protipostavno. Že prva konfinacija je bila protiposta- vna. Ker je “prekršil” to prvo nezakonitost s tem, da se je odstranil iz Trbovelj, kjer je bil torej čisto protipostavno konfiniran, se ga zdaj zato ne sme vnovič kaznovati. Nadalj- no protizakonitost je, da se Marinko pusti brez vsakih sredstev v konfiniranem kra- Klub Bratstvo, Los Angeles, Calif.$ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ Hrvaški Klub Bratstvo, Los Angeles, Calif.$ , Klub Radnička Sloga, Rural Ridge, Pa.$ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ Klub Napredak, Mihvaukee, Wis. $ Odsjek broj 822 H.B.Z., Coverdale, Pa...$ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa.. $ Za 58 naročnin na “Protiv Glavnjače” .$ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ Odsjek broj 535 H.B.Z., Midland, Pa. $ ju. Marinko je napravil pritož¬ bo na bansko upravo. Ako banska uprava pritožbo od¬ kloni, kar je pričakovati, po¬ tem se bo moral Marinko pri¬ tožiti na Upravno sodišče in mogoče še na Državni svet. Vse te strane ogromnih kol¬ kov, Marinko pa nima sredstev niti za vsakdanji kruh. Svojčas je Upravno sodišče v Celju razveljavilo konfina- cijo dr. Korošca pod živkovi- čevim režimom, ki je člane te¬ ga sodišča nato razgnal in po¬ stavil za predsednika znanega zločinca Bedekoviča iz Zagre¬ ba. Danes se Korošec poslu¬ žuje istih sredstev proti brez¬ pravnemu ljudstvu. Naša dolžnost je da prote¬ stiramo pri pristojnih oblastih, posebno pri banu Dr. Natlače¬ nu v Ljubljani proti nezako¬ niti konfinaciji rudarja Ma¬ rinko i da zahtevamo njeno takojšno ukinitev. Ne pozabimo pa pri tem na njegovo vzdrževanje, ker je brez pomoči v Braslovčah ob¬ sojen na počasno umiranje. Patronat v Parizu sprejema darove za njega. Pokažimo našo solidarnost tudi s tem, da mu pišemo. Njegov naslov je: Marinko, gostilna Krašo¬ vec, Braslovče, Slovenija. Slovenija mora prenehati biti dežela brezpravnosti. Glavni Patronatski Odbor za Ameriko P. O. Box 6476, N. S. Pittsburgh, Pa. 4.75 1.00 1.00 5.00 2.00 1.00 5.00 1.50 1.00 43.50 1.00 1.00 1.00 Skupaj .—. $205.30 IZDATKI: Poštnina ._.. $ 11.60 Pisalne potrebščine . $ 2.45 Najemnina za 6 mesecev za P. O. Box.$ 2.00 Poslano Cent. Patron. Odboru u Pariz, France.$ 75.00 Poslano Cent. Pat. Odb. za 58 naročnin “Prot. Glav.” $ 43.50 -.$ .20 Poštnina za Pariz Skupaj $134.75 Skupni dohodki . • *. tp^UO, Skupni izdatki 30 $134.75 Bilanca za 1. oktober. j gg Glavni Patronatski Odbor za Ameriko, P. O. Box 6476, Pittsburgh, Pa. M. Spoler, tajnik. V. IZKAZ PRISPEVKOV ZA AMBULANCO (Nadaljevanje s 1. strani) vich, Mrs. Beljar, Mrs. Polance, Mr. in Mrs. Raletich, A. Supan, M. Yark, C. D. Brnčič, L. Trumbrij, F. Črnič, F. Jaboby, J. Widmar, A. Gabrenja, F. Bombatsch, E. Culkar, J. Malich, F. Levicnik, M. Simonich, T. Kam¬ nikar, J. Cvar, P. Blatnik, G. Visher, P. Golash, A. Dežman, J. Glivar, F. Vočko, A. Modrek, F. Dolenc, L. Go¬ renc, F. Matko, F. Engelhardt, F. Pishek, J. Snoy, J. Vitez, J. Šubic, J. Skoff, M. Stržišar, J. Medle, I. Groznik, F. Turšič, J. Widmar, F. Pechnik, J. Hujan, M. Srinar, L. Bizjak, F. Bucik, J. Alič, C. Pogo¬ relc,, J. Potokar, J. Zavosnik. Po 20c: E. Mrzolin, L. Kokoš, S. Krail. Ella Dezelan 12c, in J. Truhar lOc. Ekupni znesek $223.27. Prejšnji izkaz $475.65. Skupaj do sedaj na¬ branega $698.92. Hvala vsem prijateljem prispeva- teljem. S to svoto se je doseglo ne¬ ko tretjino, kolikor se rabi za naba¬ vo in pošiljatev ambulance. Kakor je že bilo omenjeno se rabi $2,000., kar ni povsem tako veliko če pomi¬ slimo, da nas je dovolj, kateri stoji¬ mo na strani demokracije. — Raz¬ poslalo se je okoli 600 pisem na raz¬ na društva širom Amerike, odzvalo se jih je do sedaj 115, kateri so pri pomogli, da se je do sedaj toliko na¬ bralo. Apeliramo še na ostala dru¬ štva, da pripomorejo kolikor je v njih močeh s prispevki, da se čim preje uresniči to započeto delo, ter se s tem pomaga tam kjer je pomoč najbolj potrebna. Ako kako društvo ali organizacija ni prejela apela, naj vseeno deluje na to, da se odzove, ter daruje ne¬ kaj v ta namen. Za vsa pojasnila in prispevke po¬ šljite na tajnika odbora A. Prezelj, 9201 Cherokee Ave., Cleveland, O. ODBOR. Gori objavljeni V. izkaz je še en korak naprej k uresničenju lepe za¬ misli clevelandskega odbora, da so ameriški Slovenci na strani pravice, na strani od ljudstva izvoljene špa¬ nske vlade in proti uporniškim fa¬ šistom, ki hočejo s Hitlerjevo in Mussolinijevo pomočjo oropati špan¬ sko ljudstvo vsake človeške svobo¬ de in jih vkleniti v sužnost reakcio¬ narnega kapitala, v sužnost posvet¬ ne in cerkvene gospode. Da bo uspeh te akcije popolnejši in da bo dosežen v čimkrajšem času, bi bilo želeti, da se zanj zavzamejo tudi še oni, ki so doslej stali ob stra¬ ni. Ambulanca naj bo dar vseh na¬ prednih Slovencev v Ameriki. V slučaju nesreče ali smrti pokličite Avgust F. Svetek SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. Cleveland, Ambulančna postrežba! H A R M O N I K E vsakovrstne in po najnovejših mode lih izdeluje po zmernih cenah in se priporoča j O H N MIKUŠ 6607 Edna Ave. Cleveland, Ohiu PITTSBURGH. PA. SCHENLEY 4636 Kadar potrebujete naočnike, tedaj se obrnite na VICTOR CARLSON O U R J E W E L E R OPTICIAN 4303 BUTLER STREET PITTSBURGH Telefon: St. 4233 Lutz Restaurant nnMA** — _— m m DOMAČA KUHINJA 5333 Butler Street Pittsburgh, Pa. The Safest Plače FURNITU Linoleum, Rugs, G Electric Refrige IVashing Mach Easy Payment A We Deliver Free TWO STOJ 3501-3503 BUT 816-818 FEDE EICHENL For Better 1 (What Eichenlaub Oglašujte v Naročajte, širiti “Napre _i ur 1 naznanjam NOVO MUZIKALIČNO TRGOVINO v P Poravnajte Mi se specializiramo v P° te igranja na vse instru® ^ Vsi slovenski učenci , s0 .pj; Ri> ker bodo deležni P S Sč gM -M 1\ I Skrbi od jj ANTONA R02* NC na piano akor •dion e ' PODUčUJEMO LJIVO VSE OD 6 LETA Edini zastopnik za WUR^^ DALLAPE Akordione & _ Cena od $35 do $1’ #0 ° i FRED’S MUSIČ STORE, ^ 1 liberty avenue, <2nd flo#r) P,TTSBURCU