b&tb . kra» r • j ( n i n « P 1 a 4 a n a t gotovini STE V. 27. V LJUBLJAN. 1. DNE 8 JULIJA 1931 L E l O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Donvliubat. naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani A. Sušnik. Zakon o agrarni reformi V »Službenih novinah« od 26. junija 1931 je objavljen zakon o likvidaciji agrarne relorme na veleposestvih in je s tem dnem tudi stopil v veljavo. V naslednjem hočemo vse agrarne intere-lente opozoriti na glavne in najvažnejše določbe tega zakona. Katera vcleposestva spadajo pod agrarno reformo? V dravski banovini se smatrajo kot velepo-»estva, ki pridejo pod ta zakon, tista posestva, ki presegajo 130 katastralnih oralov zemlje, ki se da obdelati, ali pa 347 oralov zemljiiča sploh. Kot Ustnik pride v poštev tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi na dan 27. februarja 1919. razun onih iprememb, ki so se izvršile pozneje, in so bile odobrene od ministrstva za poljedelstvo. Kot zemlja, ki se da obdelati, se smatra i travniki, vinogradi, vrtovi, sadonosniki, hmeljišča, rižna polja in tiiti pašniki, ki so sposobni tudi za drugo kmetijsko kulturo. Pod odredbe tega zakona ne spadajo državna zemljišča, ki se obdelujejo v lastni režiji, ali služijo pot vzorna posestva, aH ki imajo poseben kmetijski namen. Samoupravna posušiva, ki se izdajajo v zakup, se bodo razlastila brez ozira na velikost. Pri imovinskih občinah velja to samo v toliko, kolikor je bilo že pred objavljenjcm tega zakona določeno za svrhe agrarne reforme. Od agrarne reforme so izvzeta tudi cerkvena veleposestva, gozdovi, neobdelana zemlja in vse površine teh ve-leposestev, vse kar do dne, ko je stopil ta z-Von i veljavo, t, j. do 26. junija t, 1. ni bilo -rr> r agrarne svrhe. Kdo bo dobil zemljo? Osebe, ki dobijo zemljo (subjekti agraine reforme, agrarni upravičenci) so krajevni agrarni interesenti, kmelski obrtniki, dobrevoljci, optanti in drugi kolonisti, država, samoupravna telesa, skupine poljedelcev, pravne osebe z obče-koristnimi nameni in absolventi višjih in nižjih kmetijskih Sol. Vsi agrarni subjekti, ki so do dne objavljenja zakona dobili zemljo v začasni zakup, morejp 'e nadalje ostati upravičenci za razlastitev po s 26. tega zakona. Sicer pa bodo dobili zemljo v Prvi vrsti kmetje iz najbližjih okolnih vasi, Če še taj ostane, pridejo na vrsto tiste vasi, ki ne leže 'ako daleč, da bi zemlje vsled oddaljenosti ne bilo nogoče racionelno obdelovati. In šele potem, ko 10 se zadovoljili sorazmerno vsi kmetje, pridejo na "Sto vaški obrtniki, ki so se že dosedaj bavili s kmetijstvom, pa niso mogli izdržavati s tem sebe m svoje družine. V občinah, kjer pride agrarna reforma v Poštev, se ustanovijo občinski agrarni odbori, ki bodo sodelovali pri razlastitvenem postopku. Po-!<®1, ko se bo v dotični občini na običajen način 111"° ,raz2lasil 'n na javnem mestu javno pribil ■"■ep kraljevske banske uprave, koliko in kakšna *eml)a se ima razdeliti v dotičnem okraju, imajo VS1 agrarni interesenti pravico staviti svoje zahte-JC; °ziroma pritožiti se na ministrstvo za polje- elslvo' Pritožba ima odložilno moč. Koliko zemlje bo dobil posameznik? lam Pomniti je treba, da morejo dobiti zemljo »mo tiste kmetske družine, ki ali sploh nimajo ali pa imajo izpod 10 oralov take zemlje, obdelati. Nobena družina pa ne sme dobiti zemlje, ki se da ol več zemlje kakor toliko, da vsa površina z lastnim zemljiščem vred ne znaša več kakor 10 katastralnih oralov. Izvzete so samo tiste družine, ki imajo več kakor 10 članov, ki žive v skupnem gospodarstvu; pa tudi te smejo dobiti samo toliko zemlje, da z lastnim zemljiščem vred pride na vsakega člana 1 katastralni oral. Koliko zemlje oziroma pašnika bodo dobili posamezni agrarni interesenti in kdo bo pri tem prišel v poštev, bo določila posebna potujoča komisija, ki jo bo imenoval minister za poljedelstvo, Sklep te komisije se bo dostavil vsakemu agrarnemu upravičencu posebej, ki pa ima v smislu § 55. pravico " roku od 15 dni od dne dostavitve pritožiti se aa kraljevsko bansko upravo. Ta rešuje pritožbe končnoveljavno. Dokler pritožba ni rešena, se odločba komisije ne more izvršiti. Če so agrarni interesenti, država, samoupray-na telesa in pravne osebe z občekoristnimi nameni ali pa absolventi višjih in nižjih poljedelskih šol, tedaj odloča glede agrarnih subjektov in glede po. vršine kakor tudi o pogojih pri razlastitvi v vsakem posameinem slučaju minister za poljedelstvo po § 54. zakona o agrarni reformi. Pravica do pašnikov in gozdov. Zelo važen je za agrarne Interesente § 24. tega zakona, ki jim daje pravico tudi do pašnikov in gozdov. Ta določba sc glasi: »Občine, zemljiške zaiednice, imovinske občine in skupine kmetov kot pravne osebe, so lahko agrarni subjekti za tiste paSnike, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo. V tistih krajih pa, kjer je poman|kan|e zemljišča, ki se da obdelati, in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno gospodarstvo, ali pa so zemljišča zaradi podnebja nesposobna za obdelovanje, tam morejo spredaj navedeni agrarni subjekti postati agrarni upravičenci za gozdove, ki so potrebni za pašo, za preskrbo s kurivom in gradbenim lesom, za domačo industrijo I. t. d., v kolikor to niso meščanski gozdovi in gozdovi cerkvenih veleposeslev, ki so izvzeti po § 10. tega zakona. Ta določba velja za področje cele dravske banovine, Vendar pa pridejo v poStev samo tisti gozdovi, ki presegajo 1000 ha, Do kdaj? Posebno važna je še točka 6. istega § 24„ ki določa rok, v katerem je treba vložiti prošnje za dodelitev gozda. Ta odredba se glasi: »V roku od 30 dni po tem, ko stopi ta zakon v veljavo, to je do 26. julija t. 1. morajo agrarni interesenti predložiti svoje prošnje za dodelitev gozdnega zemljišča preko banske uprave ministru za poljedelstvo, ki bo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike odredil potreben postopek ter bo v spor»«r«v. s predsednikom ministrskega sveta donesel končno rešitev v rokti od 6 mesecev. Po tem roku (30. t. m.) ni mogoča nobena zahteva več. Na to določbo se agrarni interesenti, ki pridejo v poštev pri razlastitvi gozdov, Se posebej opozarjajo. Naj pazijo, da ne zamudijo roka 30 dni! Pozneje bi bila vsaka proSnja bre-uspeina. Ali je mogoča revizija agrarnih interesentov? Revizija agrarnih interesentov, ki so ie pred tem zakonom pravomočno obstojali, se po § 57. tega zakona more izvršiti, če to predhodno odobri kraljevska banska uprava. Vendar pa se agrarnim interesentom, ki so že dosedaj imeli zemljo v zakupa, ta zemlja more odvzeti samo v tem slučaju, če po obstoječih zakonih niso imeli pravice do zemlje, ali pa če niso izpolnjevali pogojev, pod katerimi so zemljo dobili V izrednih slučajih pa daje §58. vseeno ministru za poljedelstvo pravico, da more odrediti revizijo agrarnih subjektov tudi izven v § 57. navedenih predpisov. Odškodnina za razlaščeno zemljišče. V krajih, ki so imeli na dan 27. februarja 1919 že kataster z določenim čistim katastralnim donosom, se določa odškodnina na podlagi čistega katastralnega donosa. § 28. agrarnega zakona določa itiri razrede agrarne cenitve. V prvi razred pridejo zemljišča, ki spadajo v prvi in drugi razred starega čistega katastralnega donosa; v dragi razred pride tretji in četrti razred starega katastralnega donosa; ▼ tretji razred peti in šesti razred čistega katastralnega donosa; v četrti razred pa sedmi in osmi razred čistega katastr. donosa. Cena se določi na ta način, da se stari čisti katastralni donos dragega razreda, izražen v kronah, pomnoži s 160, Ta vsota velja kot dinarska cena za prvi razred agrarne cenitve. Cena drugega razreda se določi na ta način, da se vrednost prvega razreda zniža za 20%. Cena tretjega razreda se dobi, če se vrednost drugega razreda zniža za 20%. Cena četrtega razreda pa se odredi tako, da se vrednost tretjega razreda zniža za 50%. Za pašnike in vinograde velja isto, samo s tem razločkom, da sc kot cena prvega razreda agrarne cenitve vzame stari čisti katastralni donos pašnika prvega razreda in se pomnoži s 160. Odškodnina in način plačevanja odškodnine za gozdove, bo določena s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdelal minister za poljedeljstvo v sporazumu z ministrom za gozde in rude in min. pred« sednikom. Kako se bo plačevala odškodnina? Odškodnino za razlaščeno zemljo plačajo agrarni sabfekti sami. Za zemljo, ki jo dobijo do-brovoljci, pa plača odškodnino država. Dosedanji lastniki razlaščene zemlje dobivajo odškodnino v obvezn. Privilegirane agrarne banke ali pa v gotovem novcu direktno od agrarnih interesentov. Za en ali drug način plačevanja se morajo odločiti pred razlastitvijo. Ako se veleposestnik odloči za neposredno plačevanje, bodo agrarni interesenti plačevali veleposestniku skozi 20 let anuitete (letne zneske) v gotovem denarju s 5% obrestmi vred, vsako leto dne 1. oktobra. I.ahko pa se seveda plača tudi cela vsota naenkrat ali pa v gotovih obrokih. — Veleposestnik ima pravico za celo vsoto z obrestmi vred vknjižiti se hipotekamo na nepremičninah agrarnega interesenta na prvem mestu, Kd.or eno leto s plačilom zaostane in se tudi v 3 mesecih ne zmeni za opomin, zapade rubežni. Če pa bo veleposestnik dobival odškodnino v obveznicah Privilegirane agrarne banke, bodo morali agrarni interesenti na isti način plačevati skozi 20 let anuitete Agrarni banki, če ne bodo rajši plačali vse vsote naenkrat ali v dogovorjenih PO SVETU Katoliška cerkev Sv. Oče j« poslal katoliškemu svetu posebno poslanico, v kateri opisuje nasilja italijanskih fašistov nad katoličani v Italiji- V uvodu pravi Pij XI., da se ni potrebno spuščati podrobno v opis dogodkov, ki so se vršili v zadnjem času v Rimu in po vsej Italiji. Fašistovska vlada je skušala zadati smrtni udaree temu, kar je papežu, kot očetu in pastirju duš bilo in bo nazdražje. Način, kako je rimska vlada postopala, je bil za Cerkev skrajno žaljiv. Zato čuti papež potrebo in dolžnost, da se obrne na katoličane vsega sveta radi obrambe resnice in pravice, v zadevi, ki se tiče življenjskih koristi in pravic katoliške cerkve. Okrožnica biča nato nasilstva in nespoštljive napade v besedi in dejanju, ki jih je zagrešil posebno fašistovski tisk celo proti sami osebi papeževi. Okrožnica poroča, tako zavito ia tako nasprotoval resnici in pravičnosti nasproti sv. stoliei in Katoliški akciji. Gre ta ; lahkomiselno, da ne rečemo predrznoc pisanje, o katerem je fašistovska vlada mislila. da ga široko občinstvo ne bo moglo presoditi. če je resnično. Toda tisoči tujih inozemskih obiskovalcev Italije so videli in ugotovili na Ustne oči brezbožna in bogokletna onečašeenja. nasilstva, sramoteaja in surovosti, ki s« jih fašisti zagrešili preti osebam in lastnini. Napadi na versko svobodo so dosegli višek v policijskih ukrepih, ki so končno izzvale sv. stolico k protiukrepom. Z neizrekljivo bolestjo nadaljuje okrožnica, opazuje papež, kaKO je v Rimu in v vsej Italiji začela pravo pregajanje tega, kar je Cerkvi in njenemu poglavarju najdražje: zatiranje osebnih pravic in svobode duš, Čeprav je papež ponovno in svečano izjavil in potrdiL da stoji Katoliška akcija v smislu njegovih jasnih in določnih navodil izven vsake strankarske politike. obrokih. V tem etučaju se Agrarna banka Tknjiži na prvem mestu. Obveznice Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka bo izdala obveznice po nominalni vrednosti od 500, 1000 in 10.C00 Din z napisom: »Obveznice Privilegirane Egrarne banke za likvidacijo agrarne reforme na velepo-sestvih«. Te obveznice se glase na dono-cilca in se obrestujejo po 4% od 1. oktobra 1932. leta ter se izplačujejo na koncu vsakega koledar-«kega leta. Amortizacija obveznic se bo vršila skozi 20 let, počenii od 1. oktobra 1933 in sicer potom žrebanja ali pa z odkopom na domačih borzah. Kolonizacijski Sond. Za pokritje upravnih stroškov in za kolonizacijo ie ustanovi pri ministrstvu za poljedelstvo kolonizacijski fond. V ta fond morajo plačati veleposestniki od odikodnine za razlaščeno zemljo do 1000 oralov 10*2. od $001—5000 oralov 15%, od 5001—10.000 oralov 18%, preko 10.000 oralov pa 20%. V isti fond plačajo ravno tako tudi agrarni interesenti 5% od določene odškodnine v gotovem norcu v roku od 30 dni, potem ko je razlastitev postala pravomočna, nadaljnjih 5% pa v teku enega leta. To >o glavne dotočbe zakona o agrarn. reformi. ki mo ga tudi t Sloveniji že dolgo časa težko pričakovali. Okrožnica govori nato o razmerju med bivšo Italijansko ljudsko stranko in Katoliško akcijo ter poudarja, da ni nobena vodilna oseba iz bivše Ljudske stranke zavzemala istočasno vodilnega mesta v KatoliSki akciji. Od bivših krajevnih voditeljev Ljudske stranke so samo štirje postali pozneje voditelji Katoliške akcije. Ce vpoštevamo, da je bilo v Italiji 250 škofijskih odborov, 4000 udruženj katoliških mož in nad 5000 krožkov katoliške mladine, je to število naravnost brezpomembno. Ne papež in ne Cerkev, ne vera in ne verni katoliki nimajo najmanjšega povoda biti hvaležni ljudem, ki so sieer začetkoma izgnali iz države socializem in prostozidarstvo, a jima zato pozneje odprli zopet na stcžaj vrata. V Italiji se sedaj ne bije politična, temveč moralna in verska borba. Okrožnica poziva fašistovsko vlado, naj Italiji in svelu nudi dokaze, da je Katoliška akcija res vodita in podpirala državi nevarno politiko. Trditev, da je Katoliška tikcija vodila protidržavno politiko, je bil le povod, da se odtegne mladina Katoliški akciji in s tem Cerkvi. Vzgojo in pouk mladine je Beg sam zapovedal in naložil Cerkvi. Zato se mora voditi in nadaljevati >dober boj za svobodo vesti«. Da hočejo navadni verniki poučevati Cerkev in njenega poglavarja, kaj je za krščansko vzgojo in izobrazbo duš zadostno, je neopravičeno in nezdružljivo z verskim prepričanjem in imenom katolika. Nauk o državi, po katerem naj pripada vsa mladina od otroške dobe do mladeniške zrelosti brez-izjemno in čeloma državi, je v nasprotja s katoliškim usekom ia tndi z naravno pravico staršev. Prisega, ki jo nalagajo fašisti dečkom in deklicam naj brez vsakega razmišljanja vrše ukaze, ki so, ie treba, naperjeni tudi proti pravicam Cerkve in duš, je nedovoljena. Ker je v današnji težki dobi nemogrče odkloniti tako prisego, priporoča papež »pred Bogom in svojo vestjo-, naj se prisegi doda v bodoče pridržek: »V kolikor to ne nasprotuje božjim in cerkvenim postavam« ali kaj stičnega. Okrožnica izraža ob sklepu papeževo skrb za bližnjo bodočnost. tialiia s Opankarji. Pred mesecem dni je bil v Južni Istri ubit od tatov neki karabinijer bii ju Kanfanara. Po tem dogodku so dobiii kara-binijerji posebna navodila glede patruliranja. Najbolj zajemtjivo je to, da morajo ponoči hoditi v opankah. Tako je zaničevana opanka prišla do uradne veljave v Italiji. s Duhovnike zapirajo dalje. V nedeljo 31. maja je papež o priliki neke beatifikacije izrekel oster protestni govor, ker ie vlada razpustila katoliška mladinska društva. Ta papežev govor, objavljen v »Osservatore Romano«, so ponekod duhovniki brali s prižnic, tako na pr. v Gorici, v Trstu in drugod, seveda v italijanskem jeziku. Tudi v stolni cerkvi v Puiju je*neki duhovnik bral vernikom te besede sv. Očeta. Nekateri navzoči oficirji so jeli protestirati, eden je glasno zaklical: »To je politika! Nehajte!« Duhovnik mu je odvrnil, da bere besede sv. Očeta in pozval nezadovoljne, naj gredo iz cerkve. Nekateri so š!i,%drugi ne. Pozneje je bil ta duhovnik poklican na kvesturo. Povedal je, da je stvar prebral na ukaz in odgovornost kapiteljskega dekana. Prefekt je dobil od centralne vlade navodilo, naj se dekan Giovanni Verba kon-tinira za pet let. Duhovnik, ki je bral. je bi! aretiran Grčijo s Rompompom » Solunu. Te dni je mu grdili narodnjakarjev napadla v Solunu nek« kavarno, v kateri so bili večinoma židje Po! licija je vse skupaj razgnala, vendar so s« nemiri proti Židom pozneje nadaljevali v ij dovskem delu mesta. Na pomoč je prišlo v<> jaštvo, ki pa menda ni preveč ognjevito branilo Židov. 2idi so se sicer oborožili in skupno postavili v bran, da varujejo sebe m svojce, kar pa ni pomagalo. Razgreti narod-najakarji so zažgali židovski del mesta. Pn požaru je bilo deset smrtnih žrtev in 50 ranjencev. Zgorelo je 200 lesenih hiš in 25f rodbin je ostalo brez strehe. Nemčiia s Proti neoravnosti. Pruski notranji minister je razposlal vsem policijskim oblastem okrožnico, v kateri jim naroča, da brezobzirno nastopajo proti nesramnim slikam v izložbah in zabaviščih. Minister opozarja, kako skušajo razni časopisi, knjige in knjižnice vzbuditi pozornost in najti odjemalcev in naročnikov z nesramnimi slikami. Enako surovo špekulirajo na spolnost razna zabavišča, ki v svojih cknih in lekalih razcbešaio nage slike. V vsakem takem slučaju mora policijska oblast nemudoma nastopiti in skrbeti za to, da se slike brezpogojno odstranijo, če treba s silo. Lastnikom lekalov velja najprej opomin, potem pa naj se uvede proti njim redno pestopanje in se jim odvzame koncesija. — Podoben odlck in kar je glavno njegovo strogo izvrševanje bi bilo tupatam tudi pri nas na mestu. A mer k a s Razno. V jolietu je umrla Neža Sodeč iz Rosalnic pri Metliki. — Preminula je Marija Mesec, rojena Zaje in Domžal. — V jolietu je odšel na drugi svet Franc Strajner iz Seinice, fara Mirna na Dolenjskem. — V So. Čhicagu je umrla Terezija Gradišar iz vasi Zagrad, fara Škccijan na Dolenjskem. — V Milvvaukee je preminul Cirovec, župnija Trebelno na Dolenjskem. — V Lead-ville so pokopali Franca Kašaka iz Šmarja-Sap. — V Clevelandu je v Gospodu zaspal Janez Rudolf. — V Allentownu je odšla na drugi, svet 37-Ietna Ana Koželj iz Goričan v Slov. Krajini. Drobne novice Nasilno kot običajno so se izvršile volitve v madžarski parlament. Zmagala je vlada. >Bitka še ni končana«, je dejal te dni Mussolini svojim črnim srajcam. Z ameriških bojnih ladij se lahko fotografira na razdaljo 370 km. 63 m visoka zdrava jelka raste pri čeških Prachaticah. Z anadaljni dve leti je podpisala Nemčija prijateljski dogovor s sovjetsko Rusijo- Dijaški nemiri so bili zopet na Dunaj"' Italija je odpravila viznm za Cehosio-vake. j 3 m debele sklade črnega preniogra odkrila sovjetska ekspedicija na otokih rran Jožefove dežele. .. 600 žrtev je zahtevala vročina, ki viau zadnje dni v Ameriki. Strašnemu morilcu, znanemu Kurtenu Diisseldorfa, so odsekali glavo. ... , Zrelostne izpite (maturo) so ukini" Romuniji. Tudi »napredek!« Prvi metliški okr. glavar gosp. E. KarUvaris. ki ga ie Metlika dne 1. julija slovesno pozdravila ob priliki otvoritve novega glavarstva. Hellen Keller, svetovnoznana slepa, gluha in mutasta ameriška pisateljica, je nedavno obiskala tudi Ljubljano, kjer so ji pripravili prisrčen sprejem. Majdica svetuje I Njena mala prijateljica je med igranjem podla in se jote Majdica jo tolaži: . Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopet Cista* Ona to prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje vedno samoSchichtov Radion. j ^ ■ SCHICHTOV ' ' "radion PE RE SAM ! SCHICHTOV RADION M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA »met To«, t V. Iiuiccn, uraue. n. uboui, ker' T o," 3i Pozmk, dekle: M.PetrovtSič, kmet Ga-®P6r* i? t? i 'Srovodja: Rev. M. Leskovec, fant Ga-' lerjevec, lovec Tino: Geo. Krall, dekle: Ameriški Slovenec — novomašnik. Fran. diškan p. Avguštin Svete je letos dovršil bogoslovne študije v Ljubljani, bil 5. julija posvečen v mašnika in bo 12. julija pel prvo sv. ma&o v Borovnici, rojstnem kraju svojih staršev. Nato se bo podal v dušno pastirstvo med rojaki v Ameriki MHNiMfi - Domoljuba« v Ljubljani Roza Modic, kmet Zavrtnik: J. Habjau, Majda, hči Zavrtnikova: Joh. Debeljak, njen faut Janez: Joh. Korče, dekle: R. Lenič, lovec: M. Peterim, dekle: P. Lenič, kmet Eržen: J. Krall, dekle: Mali Smole, kmet Rožman: Ant. Erjavec, berač Tonček: J Lon-gar, muzikant: A. Debevec, gostilničar Grozdek A-Strle in otroftl. se podpisani pcgorelec najlepše zahvaljuje za poslano podporo v znesku 2000 Din. Dne 1. julija t. 1. mi je pogorela hiša, gospodarsko poslopje, vsa obleka in denar in že 3. julija mi je »Domoljub« nakazal zgornjo podporo. Vabim in pozivam vse naročnike »Domoljuba«, da vestno in naprej plačujejo časopis, če hočejo prejeti obljubljeno podporo, ker nihče ne ve, kdaj ga zadene nesreča. Vas pozdravlja Vam hvaležni L e š e, i. julija 1931. Ivan Pivec, posestnik v Lešah, p. Sava pri Litiji KAJ JE NOVEGA Ameriški roaki KSK3 na Brezjah Ameriški rojaki, člani in članice KSK Jednote, ki so 29. junija prispeli na obisk v Slovenijo, imajo 13. jslija na Brezjah svojo posebno pobožnost — Marijin dan —, h kateri vabijo zlasti svoje sorodnike, prijatelje in znance. Ob 10 bo za to priliko pridiga in sv. maša. Sv. mašo bo daroval pri milostnem oltarju gospod duhovni vodja KSK Jednote, za sedanje Slovence v Ameriki preza-služni Rev. John Plevnik, župnik v jolietu. Pridigal bo brat glavnega predsednika, Franka Opeke, gospod kanonik dr. Mik. Opeka. — Dne 26. jilija pa obiščejo rojaki KSK jednote Brezje vdrugič, da se polnoštevilno adeleže velike cerkvene prireditve v spomin •feškega koncila in za beatifikacijo škofa Barage. — d Letošnji gospodje novomašniki. Dne 5. julija 1931 so prejeli v ljubljanski stolnici sv. mašniško posvečenje naslednji gg. bo-goslovci, ki bodo imeli nove sv. maše v naslednjem redu: Srečko Hnth, dne 12. julija v Radovljici, govori prof. dr. Jakob Kotnik; Franc Tom, Brezje; Ciril Zajec, dne 12. julija v Višnji gori, govori p. Florija« Ramšak, D. J.; Mihael Barja, dne 12. julija na Boh. Beli, govori kanonik Matija Mrak; Ivan C ase rman, dne 12. julija na Vrhniki, govori prof. dr. Anton Breznik; Franc Fric, dne 12. julija v Ribnici, govori prof. dr. Franc Trdan; Franc Mate, dne 19, julija v Ribnici, govori katehet Josip Žužek; Franc Pahulje, dne 12. julija v Dolenji vasi pri Ribnici, go vori prošt Karel Čerin; Anton Oberstar, dne 6. julija pri Sv. Ani nad Ribnico, govori dekan Anton Skubic; Janko Medved, dne 26.julija v Frankolovem nad Celjem, govori ravnatelj dr. Franc Volčič. 30 letni mašniški jubilej bo slavil ta mesec g. Ivan Hornbock, župnik v Mežici v Mežiški dolini. Bog živi gosp. jubilanta! Vzglednemu duhovniku še mnoga leta! d Na župnijo Raka je bil umeščen dne 1. jidija g. Martin Bukovec, doslej kaplan v Mirni peči. d 120 letnico ustanovitve gimnazije so praznovali na Vidov dan v Kranju. Ustanovili so jo Francozi, ki so bili v onem času gospodarji naše dežel. d 50 letnico obstoja tinjske šole na Pohorju so slovesno praznovali na praznik sv. Petra in Pavla. Isti dan je bila blagoslovljena tudi nova šolska zastava, ki ima na eni strani državni grb, na drugi pa sliko sv. Alojzija. d 150 brezposelnih je sedaj v občini Dev. Mar. v Polju. Lansko leto je bilo za take reveže 50.000 Din brezposelnega fonda, letos ga ni. Kdo je tega kriv? Priporoča se prri slovenski zarod fzafemna zavarovalnica Ljubljana v laetnt pata« ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE; Oelj«, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trgO, Barajoro, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XL puka 22, Beograd, Poincarcova 2 ti Pozor! Vse svoje čitatelje opozarjamo na novi agrarni zakon, ki ga v izčrpnem izvlečku prinašamo na prvi strani. Vsakdo naj ga dobro preštudira in shrani. Posebno opozarjamo nato, da morajo vsi interesentje vložiti svoje prošnje do 26. julija t. 1. Pozneje vložene prošnje bodo brez pomena. d Znana svetovna socialna delavka, že od mladosti slepa in gluhonema ameriška pisateljica Helena Keller se je mudila te dni v Belgradu in tudi v Ljubljani. Nj- Vel. kralj je odlikoval Kellerjevo z redom sv. Save III. razreda. d Vpokojeni generalni tajnik Zbornice za trgovino in industrijo g. dr. Fran Windi-scher je v navzočnosti zborničnega predsedstva izročil posle vodje zborničnega urada novoimenovanemu tajniku g. Ivanu Mohoriču. Ob tej priliki se je poslovil od njega zbornični predsednik g. Ivan Jela-čin, za njim je spregovoril dr. Windischer kakor tudi novi tajnik g. Mohorič. Pri prevzemu poslov je bilo navzoče tudi vse zbornično uradništvo. d Sprememba pri prosvetni upravi Ko so se ustanavljale banske uprave 1. 1929, je bil imenovan za načelnika prosvetnega oddelka banske uprave dotedanji ravnatelj realke v Ljubljani g. Josip Mazi, dotedanji prosvetni šef g. dr. Dragotin Lončar pa za ravnatelja ljubljanske realke. Sedaj se mora ta odlok s 15. julijem izvršiti in bosta tega dne oba gospoda obojestransko zamenjala in prevzela posle. d Prosvetni dom so blagoslovili 5. ju lija v Trzinu. Ko požrtvovalnim Trzincem čestitamo, izražamo željo, da bi novi dom stal trdno in širil pravo kulturo in omiko med narodom. d 10 matnrantov imajo letos na Vrhniki. Precej! d 200 delavk v Hribarjevi tovarni pletenin je brez dela. Celokupno delavstvo je na začasnem dopustu in tako brez zaslužka. Menimo, da bi delavkam tovarna lahko dala vsaj nekaj plačanega dopusta. d Na celovški gimnaziji so otvorili mešani nemški in madžarski jezikovni tečaj. Zakaj ne slovenskega? Ali je to odgovor celovške deželne vlade na dobrohotno postopanje Jugoslavije z manjšinami? d Za kadilce. Uprava državnih monopolov je izpremenila zbirko svojega dosedanjega cigaretnega papirja I, in II. vrste v knjižicah. Odslej bo imela vsaka knjižica po 30 lističev. Knjižice prve vrste se bodo prodajale po 70 par, knjižice druge vrste pa po 50 par. Uprava drž. monopolov bo sredi julija izročila v prodajo novo potno zbirko cigaret. V teh škatlicah bo po 60 boljših cigaret, in sicer po 10 kosov Kosova, Strumice, Šumadije, Mignon, Drine in Vardarja. Te zbirke bodo dobrodošle predvsem potujočemu občinstvu in bodo stale 40 Din. Prodajali jih bodo po vseh večjih mestih v maloprodajalnicah tobaka, v manjših krajih pa v maloprodajalnicah veleza-kupcev tobaka, Učiteljica: »Vsi veste, kaj je to, ogledalo. Jožek, povej nam, kam pogledaš, ako hočeš vedeti, ali si umazan ali umit?« Jožek: »Na brisačo.« d V Slovenijo pride gostovat 8rb«k» pevsko društvo »Obilič«, V dravski bano. vini priredi koncerte v Kranju, na Bledu v Rogaški Slatini in v Ljubljani. d Za novega starejšino v slovenskem delu Učiteljskega združenja je bil te dni iz. voljen z veliko večino urednik Učiteljskega Tovariša gosp. Ivan Dimnik. Značilna je ta izvolitev tudi zate, ker je takozvana opozicija lomila na vse- pretege bojno kopje v prvi vrsti ravno proti g. Dimniku. d Posledice gospodarske krize. Letos je na Bledu sezona šibka, kakor pač po vseh letoviščih sveta, čemur je kriva gospodarska kriza. Predsezona meseca maja in junija je bila ugodna, sedaj, meseca julija, ko bi morala biti na višku, pa ni. Na Bledu je letoviščarjem na razpolago približno 3500 sob ali od teh je dosedaj oddanih samo 1200. Upati je, da se to stanje v prihodnjih tednih znatno zboljša. — Znižajte cene, da si bo tudi »srednji človek« lahko privoščil nekaj dni oddiha, pa bo kmalu drugače. d Slovensko obrtništvo se je izjavilo za skupne zborpice. Zagrebškemu »Obrt-ničkem vjestniku« to dejstvo ne gre v glavo. d Šrlaticka se je zadnje dni precej razširila na gorenjskih Jesenicah in v okolici, Najboljše protisredstvo: pravočasno cepljenje. d Kraljeve podpore. Nj. Vel. kralj, je izvolil podeliti 129.000 Din podpore in sicer za po nevihtah prizadeto prebivalstvo v Hrvaškem Zagorju 100.000 Din, za znanstveno potovanje učencev visoke trgovske šole v Zagrebu 12.00 Din, za akademsko pevsko društvo Mlados-Balkan za turnejo po moravski in vardarski banovini 12.000 Din ter za prostovoljno gasilno društvo v kraju Hrasti-Trgovište 5.000 Din za zidanje doma. • d Predsednik vlade g. general Živko-vič se je mudil pretekli teden v Bosni, kjer je bil po starem običaju veselo in navdušeno sprejet. d Zakon o izrabljanju vodnih sil i« podpisan in stopi po 3 mesecih v veljavo. d Slovenska manifestacija na Mahni-cevem grobu je na Petrovo vrlo lepo uspela. Zbralo se je 4C0 zagrebških Slovenk in Slovencev. V cerkvi je govoril g-dr. K. o Mahničevem značaju, po petih slovenskih litanijah se je cela množica zbrala pred cerkvijo v parku gabrove sence in tam je Janez K. na posebno zanimiv način predstavil pokojnega Mahniča vsem pnsot' nim. Omenil je tudi dekliško zavetišče m govorniku so poslušalci burno odobrava1' Cerkveni pevski zbor in pevke dekllSK Marijine družbe so zapele nekoliko krasnih, slovenskih narodnih pesmi in ena a klet je izrekla kratko deklamacijaJJ^ Varno naložite svoj denar ^ Vzajemni posojilnic) v Ljubljani, poleg hotela .Union. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva. P""' poroštvu i. t d. iai povemo, da so na 30.1. m. na zagrebški ,n verzi- promovirali sledeči gospodje: Veterinar France Kovač, asist, na veter, kliniki na čast doktorja veterine, trije Dani-'arii' Fišer Alfred in Rožman Marijan na «ast doktorja medicine in Podpečan Lojze na čast inženjerja geodezije. Vsi ti gospodje s0 v zagrebških sloven. društvih ugledne osebe, pa jim iz srca častitamo! d Evharistični kongres v Omiilju, ki je bil 30. jun, je sijajno uspel. Ogromna množica ljudstva je prihitela na kongres iz vseh župnij otoka Krka. Med ljudstvom je vladalo najlepše pobožno razpoloženje. Procesija iz mesta na morje in nazaj je bila veličasten dokaz sile katoliške vere v narodu. d Pri kopanja je utonil v Nevljici 17 letni sin kmetskih staršev, mizarski vajenec Franc Lampreč od Sv. Lenar.ta pri Gornjem gradu. d Smrtna žetev. V celjski javni bolnišnici sta umrla 66 letna Terezija Pavžek iz Celja in 72 letni Štefan Plavšek iz Šmarja uri Jelšah. — V Polhovem Gradcu je umrla v 90. letu starosti Marija Štrukelj rojena Zobec, mati tamošnjega gosp. župnika. — V Lescah je odšel po plačilo na drugi svet Jurislav Murnik, eden najdelavnejših članov katoliških organizacij. — V Škofji Loki je umrl 1. julija ondi bivajoči vpokojeni župnik in vrhniški dekan g. Franc Hoenig-man. — V Zgornjem Radvanju je umrla ga Julijana Anderle, soproga tamošnjega go-itllničarja. — V Virlogu pri Stari Loki je odšel na drugi svet 72 letni Franc Hafner. - V ljubljanski bolnišnici je umrl rentnik Blaž Knez. — V Pobrežju pri Mariboru je na veke zatisnila oči Jožefa Midlil roj. We-ber, gostilničarka. — V Ljubljani je umrl 22 letni pravnik g. Živko Lapajne. Umrlim večni mir in pokoli Preostalim naše so-ialje! d V Savi {e pri kopanja utonil 20 letni mladenič Ivo Kosi, sin tiskarskega strojnika v Narodni tiskarni I Večni mir! d Nenadoma je umrl v Selcah v Hrv. Primorju gosp. Josip Lončarič str., veleposestnik in industrijalec. V prejšnjih letih je gradil veliko cest, vodovodov, in železnic po naši deželi in tudi drugod. d Strela ga je zadela naravnost v glavo. Vencla Stariča iz Mrzle luže, ki je bil nameščen že čez pol leta pri mlinarju Ivanu Nastranu v Radomljah, je pred dnevi ubila strela. Ko je šel S hlapcem Sušnikoin J njive proti mlinu Nastrana, je bil oddaljen takih loo metrov od brzojavne napeljave, s« je nenadoma zabliskalo in treščilo vanj, njegovega spremljevalca, ki je bil oddaljen "d njega kakšna 2 metra, pa je strela le "mamila. Ko se je hlapec Sušnik Zavedel, je poklical svojega spremljevalca, ki je poleg "lega nepremično ležal. Ker ni dobil od "le|a nobenega glasu, je v strahu.poklical !|u<"' ki so prihiteli na pomoč. Med drugimi |e prisoel na mesto nesreče poklicani "ravnik iz Domžal g. dr. Kremžar, ki pa ie mogel ugotoviti le smrt. Stariča je za-strela naravnost v glavo in mu ožgala lev<> sence in lase. d d Motorno kolo je treščilo v telefonski °8> V Slivnici pri Mariboru se je smrtno Ponesrečil z motornim kolesom 50 letni po-tiia R •Van Blatnik- Posestnikov sin Ma-I« nezjak iz Frama si je namreč izposodil Blatn'U° k»ol° in P°vabil na vožnjo tudi "uka., Motor je odbrzel z obema proti Tudi ob vročih dneh -negovkni lasjel ®...... Za to je potreben Elida Sham« poo. Čisti, da nobena reč ne ^ / tako ... dela lase mehke kakor ' A Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 svila in človeka čudovito osveži I ELIDA. SHAMPOO Slivnici. V bližini kraja sta srečala nekega kolesarja, katerega sta hotela prehiteti. Pri tem pa je Bezjak zavil pre-vec na desno in motorno kolo je s strahovitim hruščem priletelo v telefonski drog. Zadaj sedeči Blatnik je zadel z glavo v drog in je z razklano glavo obležal nezavesten sredi ceste, dočim je Bezjak po srečnem naključju dobil le manjše praske. Ponesrečenca so pripeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je po dveurni borbi podlegel. d Požar je izbruhnil v hiši Ivana Pivca v Lešah nad Savo obč. Št. Lampert. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje in vsa obleka in 3000 Din v gotovini. d Strela je udarila v hišo Ivana Pavška 'asi Kovk občina Št. Lambert. Poslopje pogorelo do tal. d Hiša, svinjak, šupa in hram so pogoreli kovaču Lešnjaku na Gregorki, vas Šmarje pri Št. Jerneju na Dolenjskem. d Dve zastrupljen ji. S terpentinom se je zastrupil v Mariboru in sicer po nesrečnem naključju 40 letni zidarski delavec Herman Ozim. S klobaso pa se je zastrupila 36 letna služkinja Cecilija B. Oba so prepeljali v tamošnjo bolnišnico. d Neki avto iz savske banovine ie na državni cesti med vasema Sap in Cikava podrl na tla Franca Masnoglava iz Šmarja pri Ljubljani in mu prizadel zelo težke poškodbe. d Požar je uničil na Boh. Bistrici veliko parno žago, last g. Friderika Krkoča, lesnega industrijalca na Bledu. Tudi blizu se nahajajoči skladišči lesnih trgovcev gg. Paplerja in Heinriharja sta precej prizadeti. d Toča je potolkla vse pridelke okrog vasi Šentjanž, šentjošta na Kozjaku, Šmart-na pri Velenju, Dobrne itd. d Zaščita države. Dne 30. junija je izreklo sodišče v Zagrebu obsodbo proti Hraniloviču in tovarišem. Marko Hranilo-vič je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval pri umoru ravnatelja zagrebških »Novosti«, Schlegla, pri napadu na vojašnico in ker je umoril policista Trenskega. Vrhutega je sodeloval z raznimi osebami iz inozemstva, ki so pripravljale razne naoade in nasilni prevrat v Jugoslaviii. Iz istih vzrokov bo obešen tudi Matija Soldin. Drugi obtoženci so dobili po 20 in manj let ječe. d Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo »Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah d Kongres slovanskega katoliškega akademskega dijaštva se vrši v Bratislavi od 7. do 11. julija. Kongresa se je udeležila tudi slovenska akadem. delegacija: predsednik Slov. dij. »veze Etbin Boje, cand. ing., predsednica Dekliškega sveta Lavrič Bogomila, diplomirana učiteljica, predsednik Sekretariata slovanskih katoliških akademskih organizacij prof. Tone Krošel, prof. dr. Lovro Sušnik in prof. dr. Dehevc. Kako rešuemo utopi ence Reševanje utopljencev je zares lepo in hvaležno, človekoljubno delo, ki bi je moral poznati vsak odrasel človek in sicer tako, da je zna v potrebi izvajati uspešno — brez ugibanja in poekušanja. Otevanje utopljencev iz globoke vode je kajpada resna in nevarna zadeva, ki se je sme lotiti, če ni čolna ali drugih reševalnih priprav pri rokah, samo izvežban in pogumen pla-vač. Dokler je utapljajoči se človek še pri zavesti, je zelo nevaren reševalcu, ker se od groze zmeden oklepa brezumno reševalca in onemogoča plavanje, da skorajda redno utoneta oba. Če mu ne zadošča ponujena roka, ali če si ne da dopovedati, da se sme prijeti samo tvojih ram, potem mu kar potisni glavo pod vodo, da izgubi zavest, zakaj nezavestnega spraviš najlažje na breg. Oživljanje nezavestnih utopljencev je lahko in se posreči navadno, tudi če je bil utopljenec več časa v vodi, do pol ure in čez. Pravili so mi o primeru uspešne oživitve mladeniča, ki je bil v vodi nad poldrugo uro. Ponesrečenca je treba prav pripraviti za umetno -dihanje. Izprazniti mu namreč treba usta in golt vode in morebitne druge nesnage (blata, trave listja in drugega) najbolje s čistim robcem, nate privzdigniti truplo z navzdol visečo glavo in krepko stisniti (samo enkrat!) oprsje, da izteče voda iz sapnika in dušnikov in naposled potegniti jezik naprej, da ne maši golta. Položiti treba ponesrečnea vodoravno s slečenim ali vsaj razpetim truplom tako, da ima podložen tilnik (ne glavo!) in nato izvajati umetno dihanje čvrsto in polagoma, da je slišati vdih in izdih. Umetno dihanje se da izvajati na več načinov, ki so popisani v knjigah in zato menda splošno znani. Priporočamo kot najbolj uspešna in povsod izvedljiva dva načina: dviganje lahti: dviganje lahti navzgor nad glavo in pritiskanje z navzdol spuščenima lahtema na oprsje z obeh strani ali pa dviganje rebrnega oboka, ko nad bedroma klečeč reševalec potisne z obema sklenjenima palcema in dlanima ogrodi ponesrečenca na- 5' frančiškanski most v Ljub.jaui bo .iobil dva nova tovariša: enega na desni, enega ni levi. Sam ne zmore več vedno večjega prometa. Ogrodje za novi betonski most na zgornji slrani so že postavili. Pravijo, da bo Iromostovje zelo lepo in nad poldrugi milijon dinarjev bo italo. »Delo za mir.« Prizor na sliki kaže bombni napad angleškega zračnega brodovja na neko vas, ki so jo nalašč zato zgradili. Kakor vse kaže, bo še f letno na svetu. Ob španskih volitvah: volilski sprevodi po ulicah. Najmočnejši človek na svetu je nemški boksar Maks Schmelling, ki je pred par dnevi premagal svojega ameriškega konkurenta in pri tem v par minutah zaslužil 7 milijonov dinarjev. V vsako hišo Domoljuba! »Ubogi Tone je imel lako smolo pri tomboli. Dobil je pitanega prašička, sto cigaret in steklenico konjaka.« »In to imenujete smolo?« ;;Seveda ... on je namreč vegetarijanec, torej ne je mesa, je abstinent in nekadilec.« James Monroe, veliki ameriški 'b^V"1' /jili smrtno obletnico obhajajo Amen««"1 u" werl' Monroe je oče znanega načela: Anier Nemške ladje dvigalke, ki naj dvignejo razvaline paruika »St. PhiliberU, ki se je s 560 potniki potopil ob ustju Loire. Franca: »Kako ti dopade moja nt*« ,0gFMS: »Zelo. Tako bi morala«" dati v resnici.« .»gor proti glavi, potem spusti in pritisne »prsje od strani navzdol. Obojno dviganje In stiskanje ogrodi naj se vrši izdatno in počasi, 15-do 20 krat na minuto. Koristno je tudi, da se večkrat globoko pretrese srčna stran, krepko in kratko udarjajoč nanjo s plosko roko; kdo drugi naj ogreva premrle ude z drgnjenjem, ki naj bo krepkejše v smeri proti srcu. Umetno dihanje treba izvajati vsaj eno uro, način se sme premi-njati. Tudi reševalci naj izmenjujejo vloge. Pri navadnih utopljencih, ki so se v vodi zadušili, d oživite z resnim oživljanjem razveseljive, nepričakovane uspehe 1 — Vse kaj drugega je smrt v vodi, ko se človek ne saduši z vodo, marveč umre radi srčnega skrča«, prav za prav otrpa. Pri ljudeh, ki imajo srce nakazno, pa tudi pri ljudeh z zdravim srcem se dogodi, da srce nagloma zastane zavoljo izrednega strahu ali premočnega vpliva mrzle vode na živčevje (»šok«). Rado se dogaja pri ljudeh, ki hodijo v vodo s polnim želodcem. Pri ljudeh, ki so umrli v vodi, ne radi zadušenja, je oživljanje brezuspešno. Ker se pa ne more nikdar natančno vedeti, ali je kdo utonil ali mu je srce otrpnilo (veščak že utegne pri natančnem pregledu razpoznati vzrok), naj se ravna z vsakim dozdevnim ali resničnim mrtvecem kakor pri pravem utopljencu. Kopalcem priporočamo, da se vadijo v izvajanju umetnega dihanja, ki je družabno bolj potrebna spretnost kakor ples! Radio priisram od 8. julija do 14. julija 1931. Radio Reprodin inimi glasba vsak dan od 12.15 do 12.45. — Sre;!n 8. julija. 18.30 Koncert salonskega kvinteta. ]'-30 P dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne litr ivjure in umetnosti. — 20 Pevski solistični večer. — 21 Plošče. — Četrtek 9. julija. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. — 18.30 Koncert salonskega kvinteta. — 10.30 Prenos z Dunaja preko Zagreba. — 20.30 Ameriške pesmi. — 21 Prenos z Bleda. — Petek 10. julija. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne ve-»ti. — 13 Cas, plošče, borza. — 18.30 Koncert salonskega kvinteta. — 19.30 Gospodinjska ura. — M Pravljice, radio-tetka. — 20.30 Prenos iz Bel-rrada. - Sobota 11. julija. 12.15 Plošče. - 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče. — 18.30 Koncert salonskega kvinteta. — 19.30 Časnik in časnikarstvo. — 20 Slovenska glasba. — 21 Prenos z Bleda. - 22.15 Harmonika solo. — Nedelja 12. julija. 9 Kmetsko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glas-J)". - 10.30 Versko predavanje. — 11 Koncert salonskega kvinteta. — 12 časovna napoved in dnevne vesti. — 12.15 Plošče. — 13 Vremenska napo- — 13.30 Predavanje o Reji plemenitih kožu-Jarjev. — 16 Lahka glasba. — 17 Veseloigra. — ™ Spomini g. Davorina Jenka, nato koncert. — 20.45 Cello solo. — 21 Harmonika solo. — 22.15 Koncert salonskega kvinteta. — Ponedeljek 13. ju-'la. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Ca-jovna napoved, plošče. — 13.30 Borzne vesti. — 18.30 Koncert salonskega kvinteta. — 19.30 Klima "i človek. — 20 Koncert salonskega kvinteta. — fl>«k 14. julija. 12.15 Plošče. — 12.45 Klima in "ovek. ~ 13 časovna napoved, plošče, vremenska napoved. - 13.30 Borzne vesti. — 18.30 Koncert salonskega kvinteta. — 19.30 Predavanje. — 20 vremenska napoved. — 22 Časovna napoved, dnev--Ll^fPori.vreme. ___ i ,. " Dijaški konvikt Martinišče v Murski So- ?!ro zavod je namenjen predvsem za dijake iz »ovenske krajine, ki obiskujejo realno gimnazijo Murski Soboti, a sprejemajo se tudi dijaki iz »il ? . krajev pod zelo ugodnimi in nizkimi plahimi pogoji, tako, da je omogočeno študiranje leni r(!vnoišim dijakom, ako so le nadarjeni in zil i vedenja. Dijaki imajo v zavodu vso oskrbo, 'OOfitno hrano, potrebno nadzorstvo in versko lorm nflv°dilih bi. Jan. Boska. Za Dadaljne in-Vrvi iClje in sprejemne pogoje se jo obrniti na Sobota S!,lraiianekega doma, Martinišče, Murska PO DOMOVINI P. n. UPKAVNIŠTVU »DOMOLJUBA« v Ljubljani. Podpisani Martin 0 g u 1 i n , posestnik na Cerovcu št. 3, župnija Semič, se spoštovanemu naslovu za požarno podporo v znesku 2000 Din najlepše zahvaljujem. Obenem priporočam vsem naročnikom »Domoljuba«, da točno plačajo svojo letno naročnino, ker imajo v slučaju nezgode, kot je zadela letos mene, v prispevku, ki sem ga bil deležen jaz, fedatno podporo. Zahvaljujem se še enkrat za podeljeno podporo in izjavljam, da ostanem stalen naročnik Vašega lista in njegov točen plačnik. Pozdravljeni! Martin Ogulili, s. r. Cerovec, 5. julija 1931. Tovarišu v spomin. (Buenos Aires.) Gotovo ste svoječasno obširneje čitali o nesreči parnika »Florida«, ki je vozila potnike iz južne Amerike v Evropo, med katerim se je nahajalo tudi nekaj Jugoslovanov, ki so svojo vožnjo morali plačati z življenjem. Med nesrečnimi nahajal se je tudi Slovenec, nam vsem priljubljeni tovariš in-rojak - Jakob Gorjup — iz Rudnika pn Moravčah. Za dobrim poštenim tovarišem žalujemo vsi, ki smo ga poznali. Domov je hotel, v svoj rojstni kraj, a višja volja je odločila drugače. V najlepšem spominu ga bomo hranili. Počivaj v miru. - Joško Tič. V Kanadi je slabo. (Vaiicouver.) Redko se oglašamo z naših gora. Ogromna razdalja nas loči, zato smo nekam boječi. Zimo smo imeli izjemoma prav prijetno. Obljub glede izboljšanja našega položaja so nam dali za cel roman, a ostalo je le pri besedah. Upamo pa še vedno na boljše čase; saj upanje drži svet pokoncu. Slovencev nas je tu bolj malo, gorja smo pa ze veliko doživeli. Dela primanjkuje. Če je, ga dobe najprej poročeni mestni delavci, domačini. Gorje onemu, ki dela nima. Slabše se mu godi kot sužnju... Pozdravljamo vse rojake po domovini, zlasti nase žene in otroke I — Ivan Benčina. Iz tlolandske. (Brunssum.) Vsem čitateljem »Domoljuba« pošiljamo bratske pozdrave. Precej ee nas je nabralo tu, zalo vam hočemo v par vrsticah povedati, kako se uam godi. Življenjske razmere so postale precej slabe. Za enkrat imamo še vsi delo, kaj bo v prihodnje, ne vemo. Letošnja jx>mlad in poletje je tu nekaj izrednega. Krasno vreme in dovolj dežja, kakor ljudje še ne pomnijo. — Tudi v naših društvih se živahno gibljemo. Pred kratkim smo romali v Lurd. Pa ne v francoski pravi Lurd, ampak na našo božjo jx)t istega imena. Nad 700 Slovencev nas je bilo. Imeli smo sv. mašo pri votlini lurške M. B., peli smo slovenske mašne pesmi in slovenske lavretanske litanije. Romanje je vodil naš duhovnik č. g. Drago Oberžan. Bilo je nad vse lepo in prijetno. Tudi naš konzul je bil z nami. — V kratkem bomo blagoslovili četrto slovensko društveno zastavo. To bo 19. julija, ko se bodo zopet zbrala vsa društva. — Posebno se veselimo našega pevskega zbora. Sto članov šteje in pevovodja gosp. Al. Kronovšek jih je dobro izvežbal. Tako nam poteka čas v tuji deželi, ki nam daje skorjo kruha. Prihodnjič se bomo še oglasili. — Al. Kaferle, ta} nik društva sv. Barbare. Zgled tihe potrpežljivosti. 'Luže pri Kranju.) Na Lužah je umrla 81 letna mati Neža Ga-šperlin iz ugledne Hlebčeve hiše. Kot gospodinja je živela v težkih razmerah. Vendar je z vztrajno pridnostjo in tiho potrpežljivostjo vse srečno zmogla. Zapustila je dom v najboljšem stanju ter lepo krščansko vzgojila šest otrok, ki žalujejo za predobro materjo. Bog ji daj obilo plačilal Novice. (Preddvor nad Kranjem.) Bolj tihi smo postali, ker nas hudo tare gospodarska kriza. Kmetije nazadujejo. Glavni vir dohodkov je les in živina Oboje ima danes sramotno nizko ceno. Javne davščine pa vsako leto večje. Z velikim strahom gleda kmet v bodočnost. — Še eno veselo novico. Na praznik sv. Petra in Pavla smo prvikrat videli nov mašni plašč, ves iz brokatnega zlata. Kar blišči se. Menda bo med najlepšimi v škofiji. Plačal ga je naš rojak v Ameriki, č. g. dekan Matija Šavs. Delale so ga šolske sestre v Mariboru. — Dežja imamo vedno dovolj, le s prevelikim nalivom vedno pride. Toča se nam vsak teden parkrat ponuja. Sadja ne bo pri na» skoraj nič. Gasilci, (št. Vid na Dolenjskem.) Naša obširna župnija je imela doslej samo dve gasilni društvi, to sta Št. Vid in Muljava, dasi jih je potrebno več, kei je še dosti slamnatih streh. Pred kratkim je pa tudi soseska Dob ustanovila svoje gasilno društvo in na sv. Petra dan smo že blagoslovili novo motorno brizgalno. Slovesnost se je kar najlepše izvršila. Gosp. župnik Fr. Neu-bauer je opravil cerkvene obrede in 'v lepem govoru poudarjal zlasti nesebično ljubezen do bližnjega. Popoldne se je vršila vrtna veselica, ki se je tudi izvršila v najlepšem redu. Priznati moramo, da se gasilske veselice tudi lahko vršijo brez plesa, brez popivanja do drugega dne, brez nočnega razgrajanja! Vsega tega nauireč nf bilo na tej vese- G" Dr. Ivan Huhad zobozdravnik v Skof/i Loki ne ordinira od 8. do 18. julija jicl Soseska Dob je s tem dnevom pokazala, da hoče iti po poti poštenega napredka. -Vsa čast pa Ton. Kavšku, ki je dal pobudo ta društvo in tudi ves čas najbol delal zanj. — Sokolsko društvo v 5L Vidu pri Stični je imelo v nedeljo 5. julija svoj prvi javni telovadni nastop. Ob pol 3 je čekaio društvo došle goste na postajališču. Po sprejemu gostov se je uredil sprevod do 3t. Vida. Na čelu je šla godba na pihala iz Št. Jurija pri Grosupljem. V sprevodu so stopali g. vladni svetnik Podboj, g. sodnik Rus in mnogi drugi odlični gostje. Najbolj so ljudje občudovali četo domačih Sokolov, ki so v kopahiib hlačicah korakali v sprevodu. Na veseličuem prostoru se je razvila zelo živahna Bebava in ples. šele v zgodnjih jutranjih urah so zapuščali z drni gostje veselični prodor duška dajoč 6vo; - » ženju v glasnih vzkHl i"-. S»ri daleč. Sezidali smo ljubko župnišče in sedanji gospod kaplan-ekspozit A. Ravnikar že nabira tood za novo cerkev (načrti so že gotovi), katera je na vsak način zelo potrebna, kajti sedanja je došti premajhna in je tudi slaba. V zadnjem časa je naša cerkev dobila dva nova krasna kipa: sv. Hale Terezike in Presv. Srca Jezusovega. Eden izmed najveselejžih dogodkov za našo cerkev pa bo prihodnjo nedeljo 12. I. m., ko bo v njej nova maša. Daroval jo bo ob 9 domačin č. g. pater Anto-nin Skubic, ki je v samostanu čč. oo. cislerci-janoev v Stični. Vsi se veselimo tega radostnega dogodka, saj bomo potem tudi mi imeli priprošnji-ka pri oltarja- Da se mu rojaki izkažemo hvaležne, je g. ekspozit A. Ravnikar začel z akcijo za nakup keliha za g. novomašnika. Kelih je že dospel in je Z našo smeta« nt&tve esenco ..nosita" st lahko vsakdo i malimi itroSkipripravi izvrstno obstojne ta idr«to domafo pijačo. Cena 1 Meklfr slel sa U* 11 ti o v Din S)'—, oo oo*ti Din 50'—. Dobi M Nuno v droicort j! A. Kant tlnova LJub-Uaaa la drocertjl Wotfram nasL M Kur. Mar,-fcer. S«»Mka a. krasno delo g. Kregarja po Plečnikovem načrtu. Vsi bomo radi zanj prispevali, saj vemo, da se bo g. novomašnik vedno spominjal na nas, ko bo daroval presv. daritev. Obenem mu želimo, naj ga Božja milost spremlja po vseh potih! Družini Sku-bičevi pa, ki nam je dala novomašnika, smo zelo hvaležni. Slove. (Mirna peč.) Na pražiti k sv: Petra in Pavla smo se z ža-Icstnim srcem poslovili od svojega preblagega g. kaplana Martina Bukovca, ki je deloval 2 leti in pol s pravo apostolsko gorečnostjo za noš dušni in telesni dobrobit Gospoda Martina bo zlasti mladina ohranila v hvaležnem spominu, in po pravici, saj ji je bil ves čas duhovni oče, iskren prijatelj in ljubitelj. Naj bi bilo nežno cvetje, s katerim je mladina svojega vzgojitelja ob slovesu obsipala, le majhen izraz hvaležnosti za dobrote, ki jih je od njega prejela. Kot novemu župniku na Raki želimo obilo sreče in blagoslova. Pr» Vam povrni vse! Smrtna kosa. (Koiljek nad Cerknico.) Na dan sv. Petra in Pavla smo položili k večnemu počitka Jožeta Koščak. pesestnika s Kožljeka, ki je umrl. star 59 let. Pokojnik je bil dolgo let zvest naročnik »Domoljuba^ Bil je mož poštenjak, globokoveren, član tretjega reda in zelo miroljubnega značaja. V tem duhu je tudi vzgojil svojo družino. Kako je bil priljubljen, priča nadvse veličasten pogreb z nad 200 udeleženci, kar je za našo malo vas nenavadno. Pokojnik zapušča ženo in 9 otrok, od katerih jih je 6 pod 14 let starih. Naj mu sveti večna luč! Preostalim naše soaalje! Belokranjski kotirek O.veritev glavarstva v Metliki. i Dne 1. julija so se uresničile Domotjubuc bi vendarle radi bili se vsi skupaj v enem. Metliška elektrika. Transformator na Obrhu je zgrajen in bo v kratkem opremljen, daljnovod iz Ozlja je ie dogo-lovljen, po mestu pa se sedaj omrežje dopolnjuje. Dne 15. julija se napoveduje svečana otvoritev z banketom. V daljnovodu, lo je v napeljavi od Ozlja do Obrha, bo napetost čez 2000 voltov, to pomeni, da bo sila tako velika, da človeka kar takoj ubije, če ga zadene. Zalo naj vsakdo pazi, da se ne bo teh naprav dotikal. Gorje, če bo kdo prijel ali stopil na žico. ki bi se slučajno utrgala in segla do tal. Od transformatorja dalje pa bo napetost 220 voltov, ludi dosti velika za to, da se bo kesal, kdor bo brez potrebe stikal za elektriko. Kaj pa letina? Kam s grozdjem? Vročino imamo tako, da je strah. Pšenica je že vsa požela in da ni leto preveč sušno, bi že gledali za krompirjem. Crešenj je bilo toliko kot ne kmalu, pa bodo kmalu pošle. Grozdje obeta obilen pridelek, pa kaj nam haene, ko pa je še starega vina toliko na prodaj. Spominjam vse interesente, da bi bilo nemara jeseni ugodno nabaviti si grozdja za domačo porabo, ker se bo dobilo za malo ceno. Kdor bi si ga želel, naj ee že sedaj obrne na vinarsko zadrugo v Metliki, da bo za dobro grozdje pravi čas poskrbljeno. Posebno bi nabavo svežega grozdja priporočil tislim, ki imajo radi sladkega vina, ki bi si ga potem doma uiogli , sami napraviti; lahko pa se obrnejo na vinarsko , ■■drugo, da jim ona sladko vino oskrbi ! Dragatuč. Kar nam Je toča pustila, nam bo vzela -i. še suša. V četrtek 2 julija »e je lepo prlp*^ za dež. pa veler je hitro vse razpilial, fo 2 nam sije solnce z jasnega neba kakor - šem dežju. Trda bo! - Umrla je v Bre^lC'i?. Vranešič, stara 72 let. Bila je bolna celih "bi je zadnje čase prav veliko trpela. Eno leto i ? manjkalo do zlate poroke. Njen mož Jurjj J J. ročni k »Domoljuba* že nad 35 let. Bila Je dobri gospodinja, pa pobožna in zvesta žena. — Jurij jie fanič iz Zapudja se pa za starost 8fi let tako malo zmeni, da še kar sam črešnje obira. Pri iv. tnaSi ga pa vidiš redno vsako nedeljo, dostikrat že "t delavnik, čeprav ima tričetrt ure daleč in ne naj lepšo pot. — Z izletniki iz Amerike nas Je obiskal te dni Janez Butala iz Nerajca. Leta 1888. je odšel v Ameriko in 43 let ni videl domovine. Rojstni dem mu ne sloji več, redki so mu še tu znanci. V Jolie. tu ima družino in sina duhovnika! Je p,i vendar 1« domovina sladka, da je človek po toliko letih in |j. ko daleč Se želi videti! Pravni nasveti Drevesa »k vrtu. P. A. R. Sosed ima tik VsSpji vrta zasajena stara dreves?, ki jih sedaj obnavljaj tf m. da zasaja znova tik vrt« mlada drevesca. Radi sence pa imate na vrtu škodo. Ali je to dopustno? — V kolikor segajo veje dreves v Vaš zračni prostor in korenine v Vaš svet, smete veje in korenino odstranili. Nasada samega pa ne morete preprečiti. Naseljevanje v Južni Srbiji. J. K. št. R. Vprašate, kakšni so pogoji za na9e'itev v Južni Srbiji ki kdo lahko debi državno ozemlje. — Naseljevanje v Makedoniji in dodelitev državne zemlje je bilo urejeno s posebnim zakonom. Po tem zikonu se je prosilcem dodelila zemlja v večji meri, kakor je bilo sploh zrmlje na razpolago. S?daj je izšel nov zakon o koloniz-ciji Južne Srbije. Ker so pi pogoji v raznih krajih povsem različni, zalo sve-tujemo, da se vsak resni interesent posebej infor-mira pri izseljeniškem komisarijatu v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Planinski ves Bik. A. M. K. PUminski vestnik se naroča pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani in Stane letno 60.— Din. Po-ojaa prodaja rima. J. V. J. B. Na javni prostovoljni drežbi se je prodajala pacrela-stelnik. Ker niste imeli denarja, pač pa ca 2IYO I vina, sle se z dosedanjimi tremi solastniki slelnika dogovorili, da brste dražbali stelnik in ga morda tuli kupili, oni pa potem od Vas kupijo vino za določeno ceno za liter. Na dražbi ste res stelnik izdra-žili. Prodajalci pa nočejo od Vas prevzeti vina. -Na dražbi kupljen s!elnik morate plačati ia prevzeti, krker je bilo to določeno v dražbenih pogojih. — Vino je bilo od Vas pogojno prodano; krpci 80 se ga zavezali prevzeti, če zdražbute flel-nik. Ker sle res stelnik izdražili, je bil od Vas ti pogoj izpolnjen in popreje le pogojna kupfip je poslala veljavna. Prodajalci slelnika so dolini od Vas prevzeti vino po že dolo čni ceni. -Slavite kupcem določen rok, tekem katerega na) prevzamejo vino, zapretite jim, da ga drugače prodate na njihovo škodo na dražbi. Ce vina tudi » tem roku ne prevzamejo, prodajte vino na draim in tožite kupce za vso Vašo škodo (razliko v cenil, ki ste jo utrpeli radi neopravičenega zavlačevanj« prevzema. „ Ce je občinski odbornik kainovan. A. K. r-Vprašujete, kako mora bili kaznovan občinski odbornik, da izgubi mesto v občinskem odboru* kdo ga odstavi. - Občinske odbornike pode««»"j občin imenuje in odstavlja ban. Ban tudi pr«*" ali je odbornik, ki je bil kaznovan, še vreden, ostane odbornik ali ne. Ce je bil odbornik M™' van radi kakšnega nečastnega dejanja (ta goljufija, krivo pričevanje) sporočite to okraju glavarju, ki bo ukrenil nadaljnje korake. Plačilo stroškov. C. I. J. Radi nekega »»»J. skega pretepa sle prišli v kazensko preiskavo, dar ste bili pri razpravi oproščeni. Zagovorm« r sedaj zahteva, da mu plačale čez 1000 Din »«» Ali ste dolžni plačali kljub temu. da ste ščeni. Ker sle zagovornika najeli, sle 8» 8 dolžui plačali. Le pri zasebni tožbi (n. P' • žaljenja časti) bi v podobnem slučaju mora ^ sprotnik plačali tudi stroške vašega zastopm ^ bi bili na njegovo tožbo oproščeni. \ ' j njjtdar Čaju vas je tožil državni toiitelj. Ta pa ni ^ obsojen v plačilo stroškov, čeprav je " vej oproščen. Ce mislite, da vam je od ve mi* V"0 računal, lahko zahtevate, da pusti stroa« odmeriti. L;ubezen do domovine VII. (Nadaljevanje) L ljubeznijo do knjige vred so dvuzi ikrb za lepo petje. Ali ni raivno lepota naše iesmi zanesla naše ime daleč preko mej lugoslavije in nas seznanila z nekaterimi nai-odi sveta? In nas bo še. Kamor bodo prodrli glasovi naše pesmi, narodne ali umetne, cerkvene ali svetne, tam bo zaslovelo tudi ime naše domovine. Ne morem kar mirno naprej, da bi pri tej priliki ne omenjal tudi čuta za lepoto naših domov. Cvetje na hišah, hišica sredi bogato obloženega sadnega vrta, čeden dohod, prostor okrog hiše lepo osnažen in pometen, lepo pomita iavorjeva miza: kaj pa hočete še lepšega! Tujec bo obstajal ob našem domu in ga občudoval, gospodarjevo ;ko se bo rado pomudilo ob njem in ne jo iskalo pota v gostilne. Še posebej moramo omeniti skrb za strokovno izobrazbo. Vsak slan si mora po svoje prizadevati, da bo' v svojem delu lapredoval. Marsikaj se je v tem oziru pri *ias že izboljšalo, na vrhuncu pa še nismo. In kadar bomo mislili, da smo, bomo za-eli padati nazaj. Kdor je zadovoljen s svo-im delom in ne misli na izboljšanje in na lapredek, ta jo je zavozil in zaigral. Kdor nisli, da ga ni mojstra nad njim, ki bi ga logel doseči, kaj šele preseči, je že iz-jubljen. Omenim naj samo našo stavbarsko imetnost. Niso še daleč časi, ko je pri nas 'se boljše zgradbe gradil Italijan. Slovenec e smel kvečjemu malto mešati in jo zidar-em donašati, za vsako drugo delo je bil esposoben. Poglejmo pa danes nekatere stavbe v Ljubljani in drugod sirom domovine. Vse je domače. Načrt izpod domačih rok, domači podjetniki so delo prevzeli, domačin je služil pri stavbi in ponosni smo lahko, da se je slovensko stavbarstvo dvignilo od nekdaj zavrženih in zaničevanih maltarjev do take višine. Isto bi lahko zapisali še o nekaterih drugih panogah našega gospodarskega življenja. Dvignili smo se in nas narodni ponos zahteva, da še ne bomo mirovali. Le še naprej, le še kvišku! Za gospodarski napredek je pa potrebno dobro razvito šolstvo. Od osnovnih šol, kjer se gradi temelj napredku, pa preko srednjih do najvišjih šol: vse šolstvo je vredno naše pazljivosti. Kdorkoli pametni šolski izobrazbi nasprotuje in jo ovira, od kmeta, ki noče svojih otrok pošiljati v šolo, češ, da jih rabi za delo in da za kmeta ni treba nobene učenosti, pa do državnikov, ki radi varčevanja ovirajo razvoj šolstva, vsak se močno pregreši zoper svojo lastno domovino. Varčujmo drugod, kjer je bolj potrebno varčevati. Nekaterikrat se mi je že primerilo, da je naročnik naših listov ob začetku leta odpovedal naročnino z izgovorom: »Trda je za denar, varčevati je treba.« Vse dokazovanje, da je varčevanje sicer na mestu, pa drugod, pri pijači, pri tobaku in še pri neštetih drugih prilikah, je bilo tisti hip zastonj. Še tekom leta, gotovo pa v začetku novega leta pa se je spet oglasil za naročnika. Dolgčas mu je bilo po svojem tiskanem prijatelju. Enako spoznanje bi bilo želeti vsem, ki se protivijo kakršnikoli izobrazbi našega naroda. Kmetje, oklenite se Kmet. zvezef ' Papež in Rušila V letih 1878—1880 je izdal sloviti ruski pisatelj Dostojevskij roman »Bratje Karamazovi«. V njem je hotel pokazati vso Rusijo in ves ruski značaj, mrak in gnilobo. V tem romanu je umetnost Dostojvskega dosegla svoj višek, tu je tudi višek njegovega modroslovja in bogoslovja. Ta siloviti umotvor, napisan s silnim umetniškim ognjem, je po obliki in vsebini usmerjen po mnenju mnogih pred vsem proti katoliški cerkvi in to zlasti še strašno poglavje z naslovom: Veliki inkvizitor. Tu se katoli-čanstvo predstavlja kot izmaličeni nauk Kristusov in je hujše kot popolno brezbo štvo. Rimska cerkev je namreč zamenila Kristusa s papežem. Podlegla je skušnjavi, s katero je hudič skušal tudi Kristusa, češ: predme padi in me moli in dam ti vso oblast v nebesih in na zemlji. Prodala Je Kristusa za zemsko oblast. Papeževa vrhovna praivna oblast in njegova nezmotna učiteljska oblast zastira in ovira vero v Kristusa kot glavo in poglavarja cerkve, papež kot trdna pregraja ovira vero v Kristusa, trga in prekinja zvezo s Kristusom. Namesto Kristusa postavlja katoliška Cerkev papeža — antikrista. Papež je torej antikrist, ki ruši pravi smisel krščanstva in nujno tira človeštvo v nevero. Vzvišeno pojmovar nje krščanstva o človeštvu ponižuje papež s svojim nasiljem v pojmovanje živalske črede. Tako je torej Dostojevski j pred dobrimi 50 leti oblatil katoliško cerkev in nje-,nega poglavarja v očeh premnogih, ki či-tajo nepoučeni »Brate Karamazove«. (Pristaviti namreč moramo, da je po mnenju drugih naperil Dostojevski] vse te napade 23 IRAZJVO električnim tokom orjcoe jezero. Na> Švi-fikem leži zdravilišče losters z jezerom 1250 etrov nad morjem. To-°ta jezera znaša 8talno stopinj in jo vzdržu-i s pomoiSjo električna toka, katerega pro-wja elektrarna, katero 0"i odtok jezera. z»Mad v Skatljah za »>etve. Velik zaklad, pr vrednost cenijo na ™8 40 milijonov mark, skopan tam nekje v »afriških pragozdih. »tad obstoji iz slono-;/osti, iz zlata in dra-'«• kamena; vse te ločenosti pa so shra- Z: Ta zaklad je skril gavar plemena Culu, £ '^nu Lobengula, ko . 88 angleški vojaki premagali in mu m njegovo državo. Ko ■or ® sl.ut'l svojo bodoči ,„„„' le ki so »o»t * ni,egovo skriv-' "»moriti, tako da Mina Boštianova Roman. Nemško spisal Paul Ketter, prevela Marija Kmetova Male, zelenkasto rumene očke krčmarja so se jezno zasvetile, ko jo videl prazno polo. Potihem se je hudoval na strahopetce, a kmalu je imel novo misel. Najel si je takega priganjača, da boljšega ne bi mogel dobiti. To je bil vaški brivec. Brivec je lahko ves teden lenobo pasel, le ob sobotah je bil močno zaposlen. Vsak kmečki človek se ob sobotah obrije, se vsakega četrt leta enkrat ostriže, se ob sobotah umije z gorko vodo in si preobleče srajco. Brivec je tekal ob sobotah od jutra do noči od hiše do hiše. Ker je bil brivec besednjaški in brezvesten ko sraka, je bil ko nalašč za krčmarjeve namene. Povsod je bese-dičil, da bo v soboto popoldne nekaj novega pri Vogelniku. Vsa vas je obljubila, da pride, nihče ni hotel izostati. Da bo učitelj odstavljen — to je ko pribito. Mimo tega bo dal krčmar cel sod piva zastonj. In če ne bi bilo ničesar ogrelo vaščanov, to pivo jih je vnelo. Da bo shod ob štirih popoldne. Stvar je bila še zanimivejša, ko so v soboto prišli otroci iz šole. Povedali so, da jim je učitelj Novak dejal, da bo shod zoper njega in da je shod sklical krčmar Vogelnik. Tudi on da bo prišel na shod. In če otroci veliko slabega slišijo o svojem učitelju, naj vendar ne verjamejo vsega, saj poznajo oni, otroci, bolje svojega učitelja ko tisti, ki bodo v nedeljo udrihali po njem. To je večino mater in očetov razhudilo in celo Mina je bila nejevoljna, ko ji je Tone to sporočil. »Le zakaj tako govori? Zakaj enostavno ne pride na shod? Le čemu že vnaprej besedovatik »Ti tega ne razumeš,« je dejal Tone. »Če kdo koga pozove na »junaški mejdan«, tedaj se mora oni odzvati in povedati, da bo že kaj padlo po njegovi butici. In to je storil Novak. Tudi jaz pojdem jutri na shod.« * »Le, če si upaš! Zapodili bi te. Nas vse bi osramotil. Najstrožje ti prepovem, da bi se kakorkoli vmešaval v to stvar.« Tone ni nobene črhnil, ampak je pristopil h kanarčku in mu požvižgaval. Ptiček je začel tako žvrgo-leti, da Mina ni bila kos tema dvema žvižgačema in je umolknila. Shod je bil na plesišču Vogelnikove gostilne. Prostor je bil nizek, vendar širok in dolg. V ozadju je bil gledališki oder, kjer so časih proizvajali kake igre. Ta dan naj bi ondi stali govorniki. Tudi govorniška mizica je bila na odru, katero si je Vogelnik nabavil, ko so bile zadnje državnozborske volitve. Nove volitve so najboljši vir, ki ga more kaka država nuditi krčmarjem. Mizica je bila iz hrastovega lesa. Spredaj so bile v lesu vžgane besede: »Svobodno ljudstvo, svobodna beseda.« To je bilo ko nalašč. Krčmar je naročil v mestu poklicnega govornika, gospoda Kozjaka. Kozjak je zmeraj govoril tako, kakor je zahteval tisti, ki ga je najel. Nikoli si ni privoščil take razsipnosti, da bi imel svoje lastno mnenje. Imel je namazan jezik, »teče mu ko kolesce« — so ga proslavljali. Kozjak je znal zarjoveti in udariti po mizi ko malokdo. Na pamet je znal kopico dičnih puhlic, med govorom se je svečano poigraval s ščipalnikom in si črno vrvico ščipalnika po desetkrat ovil okrog prsta. Če je bilo prevroče, si je slekel suknjič in je golorok govoril v potu svojega obraza kot se spodobi pravemu ljudskemu zastopniku. To je vedno zabavalo ljudi in je bilo videti zelo človekoljubno. Krčmar Vogelnik js dobro poučil gospoda K wjaka. Za odškod- ne na katoliško cerkev, pač pa na vstajajoči socializem in s tem tudi na današnji komunizem. Toda čas pokaže marsikaj drugače. Tako nam tudi današnje razmere v Rusiji jasno pričajo, kako bridko se je motil Dosto-jevskij v svojih napadih. Zakaj edina sila, ki se zoperstavi današnjemu brezverskemu boljševizmu, je prav za prav rimski papež in z njim vred katoliška Cerkev. To je jasno že iz strašnih boljševiških napadov na katoliško Cerkev. S kakšno blaznostjo besne boljševiki proti papežu! Teden za tednom prinašata ;Brezbožnik« in veliki ilustrirani »Brez-božnik« sramotilne članke in slike zoper papeža. Slikajo ga kot glavarja kapitalizma in borbenega militarizma. Gnusne slikfe predstavljajo, da je papež razpisal pol milijona lir za najboljšo molitev proti boljše-vikom. Druge gnusne slike predstavljajo, kako je papež vprežen v voz kapitalistov, ali pa kako prešerno sedi in komandira na kapitalističnem vozu. Drugod zopet hujska k vojni proti Rusiji in siplje smrt na človeštvo. Podobno sramote in napadajo papeža tqdi drugi listi. Sredi lanskega leta je izšel album sramotilnih slik proti papežu na 95 straneh.. In kakor zoper papeža tako besne še posebej zaradi papeževe odločnosti zoper rusko novodobno paganstvo še prav posebno zoper katoličane. Tako je 6d 233 dur hovnikov ostalo samo še 76 v mogilevsko-petrogra'ski nadškofiji; a od teh 76 duhovnikov jih je 35 v ječah in v izgnanstvu. Torej ostane za dušno pastirstvo še 41 duhovnikov, a med njimi so mnogi bolni in onemogli. Vsega skupaj je v ruskih ječah in v pregnanstvu 114 katolišlrh duhovnikov, od teh jih je 20 na strašnih Soloveckih otokih. Nič čudnega, da se ob tem strašnem boljševiškem sovraštvu zoper papeža in katoliško Cerkev vsem resnicoljubnim Rusom same od sebe odpirajo oči o pravem pomenu papeštva. Ona točka, ki je bila nekdaj glavni kamen spotike, postaja zvezda, v katero verni Rusi s spoštovanjem in zaupanjem upirajo svoj pogled. Papež ni antikrist — ampak edini močni steber krščanstva. Odtod pojav, da so po 2. februarju 1930 (papežev poziv k molitvi za Rusijo) in zlasti po 19. marcu 1930 papeževa zadostil-na maša in njegove molitve za Rusijo) so v ruski emigrantski literaturi utihnili vsi napadi proti papeštvu. n Gospodinjska šola r Ptuju. V Mladiki v Ptuju se prične pod vodstvom šolskih sester s 1. oktobrom 4 mesečni gospodinjski tečaj in celoletna kmetijsko-gospodinjska šola. Sprejemajo ee deklice, ki so dovršile obvezne šole in ki se žele praktično in teoretično izobraziti v gospodinjstvu. Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo. Prometni zaood za premog d. d. MHUlaiia prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premog domaČi in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KooaSm premog vseb vrst Koks, livarniški, plavžarski In plinski Brllcete. Prometni zaood u premog d. d. b MablfaHl Miklošičeva cesta št. 15, I. nrdstr. Za kratek {as »Mirko, Mirko,« je klicala mati v d-,, go gospo, »zakaj pa Minka tako vpije?/' »0, nič ni. Samo kažem ji, kako mora svoje jabolko jesti.« * »Ali se spomniš črešnjeve sadike, ki si mi,jo prodal lani?« »Seveda se. Kaj pa je z njo?« »Češplja je.« • Gost: »Natakar, ta riba je grozna. \ kaj pa ste mi jo tako priporočali?« Natakar: »Zato, ker če bi jo vi ne vzeli, bi jo morali jesti mi uslužbenci.« * Žena: »Tako, jaz sem oblečena. Kam pa greva?« Mož jo nekaj časa ogleduje: »V Savo, kopat se.« ♦ Rebeka: »Izak vstani, nekdo smrči pod posteljo. Gotovo kak vlomilec.« Izak: »Bocfi čisto pri miru in ko zbudi, bom zahteval od njega, da plača prenočišče.« * Ona: »Jaz bi si želela prebivati v hiši, v kateri bi se vse izvršilo s pritiskanjem na gumbe.« On (vzdihne): »Jaz bi pa hotel imeti srajce, na katerih bi bili gumbi.« * A.: »Stavim glavo, da imam prav.« B.: »Jaz pa svojo denarnico, da in^am jaz prav.« A.: »Saj tvoja denarnica je vendar prazna.« B.: »Baš, kakor tvoja glava.« nino je prejel prosto hrano, pijačo in kajo in še pet In štirideset dinarjev. Da bi dal okroglo petdeset dinarjev, se pa krčrnar ni dal pregovoriti. Plesišče je bilo nabito polno, brezplačno pivo se je penilo, od vseh miz so napijali krčmarju. Mastno krčmarjevo lice se je svetilo v zmagoslavnem veselju; do smrti je sovražil svojega nasprotnika. Venomer je stopal od mize do mize in stiskal roke ljudem. Precej hrupno je bflo v dvorani. Trije fantje govorili krčmarju, da mora biti »ves ta cirkus« v eni uri končan in nato bodo plesali; da so godci že naročeni in dekleta tudi. »Tako mora biti veselo ko pri pogrebščini,« so dejali fantje, »sicer ne bi prišli.« Krčrnar ge je smehljal, obljubil popolno plesno svobodo, a prej da morajo še podpisati spomenico. Kovač je hotel napraviti kupčijo zase, je ponujal srečke po tri dinarje in pol.-Da je sreča neizogibna I A neki fantalin je uničil vso kupčijo, ko je kričal, da stanejo te srečke v mestu samo tri dinarje trideset. Da ima sam dvoje takih srečk. In tako je ostalo kovaču od dvajsetih srečk, ki si jih je nabavil s špekulacijo, še celih osemnajst. Zato se je zlovoljno usedel v neki kot, zvrnil nekaj šilcev žganja in sklenil, da se bo spričo te skopuške sodrge potegoval za Novaka. Zakaj, vsi, ki so nesrečni in preganjani, morajo biti v življenju združeni. Točno ob štirih je krčrnar začel hrupno zvoniti z velikim kravjim zvoncem in zakričal v dvorano: »Silentium! Posluh 1 Zdaj se začne shod. Vse mora iti po točkah. Najprej si moramo izvoliti predsednika in dva prisednika.« Za predsednika so z vzklikom izvolili nekega posestnika, za prvega prisednika je bil izvoljen tudi neki posestnik, za drugega pa kovač. Kovač je bil pač počeščen, vendar mu je tistih osemnajst srečk težilo srce. Zato je planil še enkrat pokoncu: »Srečke! Nepreklicno izžrebane v osmih dneh! Velikanska možnost dobitkov! Samo tri dinarje petdeset!« »V mestu so samo po tri dinarje trideset!« je spet zavreščal oni fantalin. Tedaj je zgrabila kovača huda jeza. Stlačil je srečke v žep in kriknil: »Odklanjam izvolitev!« Nato so izvolili drugega in vsi trije izvoljenci so neokretno splezali na oder in posedli za neko mizico. Njih obrazi so bili tako bedasti in našopirjeni, kakršni so pri voditeljih shodov povsod v navadi. Ko je predsednik pozvonil s kravjim zvoncem in dejal: »Otvarjam' shod!« je vstopil Novak v dvorano. Tiho je bilo ko v grobu. Predsednik je sedel, zvonec mu je zdrsnil iz roke in žvenketaje padel na tla. Vsi so sedeli prihuljeno in prežali, kaj da bo zdaj. Učitelj je mirno stopal do srede dvorane. Tu se je okrenil. Tedaj je pristopil krčrnar k njemu in zavpil med riganjem: »Gospod učitelj Novak, prepovem vam vstop v mojo hišo! Takoj se odstranite!« Nekaj trenutkov je učitelj molče obstal, kakor bi lopnil po njem, nato je pokimal z lahnim nasmehom in odšel. Nihče se ni zganil, dokler ni krčrnar viknil: »To je bilo vtikanje v hišne zadeve!« Jelševnik je vstal: »Ne, Vogelnik, ni resi Pač si si želel, da bi prišlo do preloma hišnega miru, a Novak je preveč pa-maten, da bi šel na limanice. Ljubi občani I Taka sramota! Kadar se koga napada, se mu mora dati prilika, da se tudi zagovarja, ali pa je vse skupaj sleparija!« Gospod Kozjak je splezal na oder. Imel je praž-nji gosposki suknjič, ki mu je manjkal zadaj en gumb. Eden prisednikov je iskal kravji zvonec, ki se je bil zakotalil do prišepetovalčeve omarice. Ko se je pri- še dunes nihče ne ve o zakladu nič drugega, kakor da je nekje skril, našel ga pa še nihče. Zopet bomo bradati. Novi predsednik Francije Roumer bo upeljal v modo brado. Ivolilev novega predsednika francoske republike ne kaie samo vpliva na polju politike, ampak tudi mode. — Pred tedni izvoljeni Doumer nosi dolgo, sivo, v pravokotu pristrižen« brado. Glede brade » ga že pričeli posnema« možje iz najvišjih kro-gov. Padla s četrtega nadstropja in ostala nepoškodovana. Po ncprejid-nosti je padla v Varfajl iz okna svojega stanova-nja v četrtem nadsti* 89 letna starka. Med P«* cem se je zapletle v veie drevesa, ki stoji P hišo in se je le n«n ° opraskala in prest* Po preteku dobre " ure j"e šla sama po W nicah v svojo sobo v w trto nadstropje. »Poklic« kralja in kra j.«- K , po vseh deželah,8 Štejejo ljudi lotos tu V> Angleškem. „ stvar pa se ^ Angleškem ne *a»Mj toliko kakor »J-£ bo zapisal angleW» Mali oglasnik Vsak« drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Posestvo naprodaj Lovi« Franc, Hotič pri i itiji, proda posestvo, obtoječe iz 4 ha 40 o zaraščenega gozda, ki ni bil aekan že 50 let, 1 ha 75a njiv in 7 ha travnika- Posestvo leži v ravnini. Cena po dogovoru. 150 do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko I Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. Ifaiaimr za čevljarsko Vfljtnei! obrt,, krščansko vzgojen, tudi revnih staršev, se sprejme v moderno delavnico na deželi z vso oskrbo v hiši. — Naslov pqve uprava »Domoljuba« pod šifro »Čevljar« St. 7695. ffzarskega vajenca sprejme z oskrbo Franc Stefel, Ježica št. 70. II službo si sprejme takoj, pošteno kmečko dekle za delo na polju in pri živini. Gostilna 'Murnik', Brezje na Gorenjskem. Mizarskega učenca sprejme takoj J. Erjavec, Sr. Gameljne 17, p. Št. Vid n. Ljubljano. Čistilna mlatllnica dobro ohranjena na pogon z elektr.čnim ali bencin motorjem s 6 konjskimi silam' se proda po zelo ugodni ceni. Izve se pri Mirko Gregorinu, Št. Vid nad Ljubljano. Služkinja vki ft?-* selje tu(b do živine in poljskega dela, se takoj sprejme. - Ponudbe jo poslati na upravo Domoljuba pod štev. 7696. Uaienra 8Preime z vso ValEHGa oskrbo Mihael Mišvelj, mizarstvo, Vodniat pri Ljubljani. 7. oskrbo sprejme Šte-be Milan, Sv. Jakob, p. Dol pri Ljubljani. Čevljarskega vajenca pridnega, poštenih staršev, sprejme m ta-koj.Pqnudbe na naslov: Jožko Petrič, čevljar, Cerknica pri Rakemi. Enonadstropna hiša s 3 stanovanji, 4 orali rodovitne zemlje, tik farne cerkve, naprodaj v Rovtah st. 24. Pojasnila daje Grum Ignac, Dol. Logatec št. 28. kupujem po najvišjih cenah in vsalft množino. J. Kušlan, Kranj. Fanta13—14 let sta* rullia rega, kateri ima veselje do sadjarstva, sprejmem takoj. Ivan Potočnik, Dobračeva št. 8, 2iri. Pnnfia s*v Kropi na rronfl SS Gorenjskem enonadstropna hiša s hlevom za 1 ali 2 govedi. Zraven spada sadni in zelenjadni vrt, košenina ter cca 6 oralov dobro zaraščenega bukovega gozda. — Za pojasnila se obrniti na M. Spendov, Sp. Dobrava 6, pošta Podnart. Proda se ™ nju nova visokopritlič-na dvoriščna hiša z ograjenim vrtom; vodovod in elektrika v hiši. Poi/.ve se pri F. Koiiši v Kranju, Rožna ul. 63. Velika kmetija v predmestju Ljubljane oe odda takoj za 5 let v najem z vsem inven-tarjeAi. Ponudbe pod »Kmečki strokovnjak 7711« na upravo Domoljuba. Ls?!) posestvo pri Moravčah, 50 oralov, z vsemi inventarjem prodam ali oddam v najem. Naslov v upravi Domoljuba pod št.7710. Bva vajenca ^o" ožji se takoj sprejmeta, r-Ilrana in stanovanje v hiši. J. Škrbinc, strojno niizarstvo — St. Vid, Vižmarje. Okrajne zastopnike za vse sreze spre memo, tudi prpti fiksni plači. Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na »Union«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III. Miatilnica llfotorni pogon še v dobrem stanju se proda za 500 Din. Globočnik Anton, Mošnje 17., p. Radovljica. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! PRAVA. MILA ZDRAVJA IN LEPOTE z znamko WEL»\W. ^ Lilijino mlečno milo posebno fino cvetno milo. Lilijino kreme milo zelo blago delujoče. ' Rnmenjakovo milo, tudi za otroke. Glicerinoro milo, tudi za raz- pokano kožo. Borakaovo milo za šolnine l>ege. Katranoro milo za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vsebuje medicinsko dobro delujoče Bt-Btavine, ki so potrebne n zdravje la lepoto. Kdor Jih enkrat poakusi. Jim ostane zvest. Storite tudi VI talko, pomagalo bo tudi Vam \ B poŠto 5 kosov mila r poljnbnl izbiri, {a u polita denar nanrej ta Din, brez vseh daljnjih stroškov, al! s povzetjem 62 Din. Zraven JW''7* "l»»-0»m«'- tornada IX saMit« lica ln kote, M"l«v1« EI«a-pom«da u r*st Mu, ztt naorel poslanih 1 7. datjnjih strolkov. ali • jkj- vzetjem 60 Dia. Elsadort krema n zob« DId 8'So. Bw Si .V?01 f? "55S16 (Java Din »'SO, Kl^a-Saehet diieia bi 'Zinica Din 6 6» - NaroSa se pri lekarnarju CtOCN V rCLIER. StUblCfl Don|A Elsatri 1« SAVSKA. BANOVINA. Profesorji so tudi v današnjem modernem času pozabljivi. Dijak je videl profesorja sedeti v avtomobilu ter ga nagovoril: »Gospod profesor, kako lep avtomobil imate.« »Kajneda. Samo tega ne vem, kje sem ga dobil.« ElchtrKno lnSloloclto si naročite, če hočete biti res zadovoljni, pri elektrotehničnem podjetju lože Mfarhel, Jesenice 24 i rubriko »poklic«. Pri adnjem ljudskem štetju e namreč angleški kralj zpolnil omenjeno rubriko takole: »Jurij Wind-or, kralj Velike Britanije in severne Irske, ce-ar Indije«. — Kraljica pa je napisala: Mary \Vindsor, gospodi-ija.« Tudi soproga voj-°de yorškega je napisala omenjeno rubriko »go-poninja«. Slanovaajska zaščita v |«em veku. Stanovanj- zaščita, ki jo izzvala nas že med vojno, »otem pa tudi po vojni °«ko razprav ni moder-1'?najdba. Stanovanjsko |«i.to so poznali že stari Umljani. Za časa cesarja ^aracalla je izšla namreč J»l' 1- 214 po Kristusu awDag-marc in i Emona« Za moške modni kamgarn, ševiot za športne obleke od Din 60 naprej. Znano! Najlepše novosti svilnatih in volnenih šerp in rut Poštenost mojega pod,eija je znana 1 kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. St. 120. Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78'—. Št. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. Št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49'—, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Pozor gozdarji in Irgovcilj Nabavite si prvovrsten izdelek sekir planka£, katere pošiljam po pošti. — Ce« nizke. — Za vsak komad prevzamem č>' rancijo. Trgovcem dajem popust. MATE KRMELJ, Log, poŠta Škofia Loka. ZACHgPLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah in SW ljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod »ZACHERLINc, Ljubljana, Beethovnova ul. lf Okrajne inšpektoric sprejmemo proti mesečnemu pavialu Din 2400 in nadp£ viziji. Nadalje podufujemo in zaposlujemo v jum okraju po ono spretno žensko zaradi daljnega poucevjg v strojnem pleienjukot hlSnl obrt. Ako se poMJe «I»W za odgovor. pošljemo obsežna navodila. Zadruga Jugo™ pletaSa. Osij. k. ___ Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Brzojavni ^ov^^ D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesfa 10) Telefon št. 2057, 2470, 2979 Vloge nad Din 500,000.000 H?E^tS SJ^S Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvr$ufe vse bančne posle nafkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tu- In Inozemstvu Izdajatelj: Dr. Franc Kulovec. 1» Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Cel