77. številka. Trst, v sredo 4. aprila 1900. / Tečaj XXV „Edinost'' ihai* fiitrat na 4an. razun ue uorava ne ozira. _ Po toh:!k»rnah v Tr»tn prodajejo po- aamezne številke po •» stotin k (3 nvć.i; own Trfla j>a po 8 <*tntink <4 nvr.l Telefon Atv. Kil. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edliMtl je no«! Oglasi <»e računajo po vratah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popuatom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale V. okraju čuli. da je nekaj ljudij, ki želč. da bi kandidiral nekdanji zastopnik tega okraja v mestnem zboru tržaškem, g. pl. Burgstaller-Bidischini. -le pač povsodi 1 j u« lij. ki so proti nam iz raznih vzn-kov. Tako jih je tudi v V. okraju takih, ki že načelno nasprotujejo narodni slovenski stranki, in je takih. ki menijo, da pridobe Bog ve kaj, ako jih bo zastopal tako odličen gospod, kakor je gosjn>d Burgstaller. Prvi delajo iz zle volje, drugi iz nevednosti in nepoznanja razmer, bodisi v mestnem zboru tržaškem, bodisi v vsem javnem politiškem življenju. Torej nismo se čudili, ko smo čuli, da nekateri možje mislijo na kandidaturo gosp. Burgstallerja, ali čudili smo se res, ko se je raznesel glas, da je ta gospod prevzel kandidaturo. In še danes ne moremo prav verjeti, tla bi ta gospod Burgstaller hotel storiti tako politično in taktiško j>ogreško na škodo politični struji, h kateri pripada in — sebi!! Vprašanje je tu, a Ji je politična struja, kateri pripada gospod Burgstaller, res abdicirala za vedno?! Ali je res definitivno odstopila s pozoriŠča? Ali je res že tako degenerirala, da sploh ne čuti več v sebi ni zmožnosti ni dolžnosti, da bi po svoje pripomogla do ozdravljenja javnih odnošajev tržaških, zastrupljenih, ne brez krivde one stranke, katere danes ni nikjer videti in h kateri je pripadal tudi gospod Burgstaller?! Skoro ne moremo verjeti v to, ne moremo verjeti, da je v oinoči ostanejo obnemogli ? ! Ali hočejo tudi v bodoče ostati le |>omožna četa svojim — nasprotnikom?! Ali ne sluti gosp. Burgstaller, kakov efekt bo imela njegova kandidatura v našem taboru, kako lx>mo sodili o ljudeh in — Avstrijcih, ki si pač upajo siromašnim okoličanskim Slovencem v naj-kritičnejih trenotkih padati v hrl>et, a nimajo jtoguma. da bi nastopili proti irreden-tizmu v mestu ?! Ali ne pomisli g. Burgstaller na konsekvence, ki morajo nastati, ako bodo on in njegovi s takimi nastopi odrivali t*l sel»e slovenski živelj ? Ali ne bo naravna konsekvenca ta, da se bo naše ljudstvo, videče, da se mu od te strani konse-kvetno daje kamen mesto kruha, bolj in bolj spoprijaznevalo z idejami, ki niso ni konservativne, ni avstrijske ? In še nekaj, o čemer naj bi premišljali tudi, in še (tosebno, volilci V. okraja. Mi vidimo v gospodu Burgstallerju prerazsodnega moža in predobrega poznavatelja sedanjih razmer, da ne bi vedel, kakov puložaj bi bil zanj v mestni zl>ornici ! ! On mora vedeti, da vladajoča večina, ako hoče ostati zvesta svojim idejam in idejalom — in da hoče, na tam ne dvomi ni kdo — še veliko bolj mrzi g. Burgstallerja in njegovo fmlitiškostrujo, nego pa nas. Sto proti enemu bi hoteli mi staviti, tla bi se gosj*>d Burgstaller v najkrajši dobi oprijel |Htlitike abstinence ! Razlogov je torej na vseh koncih in krajih, ki nas silijo, da ae moremo verjeti, da je g. Burgstaller res storil ta nepremišljeni korak, da je prevzel kandidaturo. A če ga je storil, nam sme verjeti, vla Ih> škoda — ne glede na to, kako izpade volitev — veča na strani njegovih, n*go pa na naši. Za našo narodno stvar jeden volilni |»oraz ne bi pomenjal Bog ve kakega dogodka, ali za neko izvestno misel bi utiša, ki bi ga gotovo napravil tak izid te volitve, gotovo ne smeli zapisati med dol/?ke. Politični pregled, TRST, 4. aprila 1900. Is flftKOlnih zborov- V deželnem zboru Kranjskem so včeraj odobrili sklepne račune za leto 189* ter proračun za leto 1900. Dr. Majaron je zahteval potom interpelacije, da se na višjem deželnem sodišču v Gradcu popolnoma izvede enakopravnost slovenščine z nemščino ter da se odločbe najvišjega sodišča izdajajo tudi v slovenskem je-I ziku, Prihodnja seja l>o v četrteb. Z Goriškega nam pišejo: Nekaj za-; nimljivega je vsekakor v naglem preobratu slovenskih poslancev. Tri leta so bili vneti pristaši abstinence. Uverjeni so bili, da je abstinenca ravno pokazala, kako važen faktor so Slovenci na Goriškem. In sedaj ? Nič nismo dobili. In - - naši poslanci so v dež. zboru. Čudno! Stojimo pred dvema vprašanjema: 1) ali so hoteli naši poslanci za abstinenco res samo pokazati, da so važen faktor: 2) ali so uvideli, da abstinenca ne koristi ? ! Odgovor na prvo bi se glasil ne-i ugtnlno, ker važnosti nas goriških Slovencev ni treba kazati še-le v in po deželnem zboru, i Saj nas je 2 tretjini, dočim je Italijanov samo ena. Na drugo odgovor. . .! Gorje, če : bi bil pozitiven! Pa pustimo to. Vprašajmo se raje: dosežejo-li naši poslanci kaj vspehov v dež. zboru ? Prvi dve seji sta pokazali, da so Italijani ravno taki kakor pred abstinenco. Skoro še trdovratnejši. Deželni glavar je odgovarjal na slovenska 'vprašanja in slovenske interpelacije — italijanski ter skozi in skozi iguorov al slovenski jezik. In naši poslanci niso imeli toliko eneržije, da bi povedali glavarju dr. Pajerju, da tu on ni Italijan, da ni pristaš ene stranke, ■ ampak da je dež. glava r, da mu torej mora biti na prvem mestu blagor in dobro vse dežele, ne pa posamične narodnosti. In glavar je preočito kazal, da je — Italijan. V deželnem zboru Tirolskem sta posl. Schopfer in posl. Grabmavr utemeljevala svoj predlog glede razširjenja in izvedenja gospodarskih zadrug na Tirolskem. Predlog so izročili odseku. Temu je sledila tajna seja. Štajerski Slovenci so povsem zadovoljni z abstinenco poslancev ter so v popolnem soglasju z njih taktiko. Razni okraji , in politična društva so javno izrekla poslancem svoje odobravanje na njih koraku, ki po-menja : Proč od Gradca ! Te parole se ljudstvo oklepa tem intenzivneje, čim bolj mu je jasno, da nima pričakovati niti trohice pomoči, niti trohice pravic od Nemcev, bodisi od onih v Gradcu ali onih na Dunaju ; čim bolj mu je jasno da so Nemci slovenskemu narodu še vedno prav tako kruti nasprotniki, kakoršni so mu bili pred tisoč in več leti. Ljudstvo upoznava to vedno bolj in to je j dobro. Bolj, ko ljudstvo spoznava svoje nasprotnike, bolj se tudi zaveda krivic, ki jih trpi, bolj čuti potrebo samoobrane. In jedino v samoobrani je rešitev slovenskega in avstrijskih slovanskih narodov sploh. Zato je dobro, da se narod zaveda tega. Hov udarec Milanov proti radi- kalcem Kakor smo že javili, so nedavno c Male Novine* v Belemgradu obdolžile bi v. ministra Kosto Taušanovica ponarejanja delnic *beligrajske zadruge*. O tem predmetu piše «Information* : «Genijalni generalissimus I Milan se je domislil, kako bi osrečil Srbijo z novo škandalozno pravdo. Ker se mu ni po-j srečilo, da bi tekom pravde zaradi veleizdaje pripravil z verigami in trpinčenjem uglednega radikalea, biv. ministra Taušanovica do tega. da bi preklical vse svoje [tolitično delovanje ter se politično ubil kakor Pašič, izmislili so v okolici Milanovi nov načrt, kako bi Taušanovica moralno ubili ter ga lahko | obsodili kakor navadnega lopova. Vso stvar so pripravili prav previdno. Po spretnih agentih so dali v dveh avstro-ogerskih bankah ! zastaviti ponarejene delnice nekega beligraj-skega zavoda ter dali potem to »goljufijo* odkriti. Potem je [»očila v Milanovem glasilu i strašna t>omba, ki naj bi popolnoma uničila i Taušanovica, ki je vsled strahovitih muk v j ječi itak že bolj mrtev nego živ. V Belem-I gradu je seveda vse zo|»et razburjeno : mnogo se jih zgraža, v obče pa je večina na čistem, tla imamo zopet opraviti z znanim činom Milanove »justice«. Taušanovic, ki se v ječi ne more braniti, Ik> težko mogel odbiti ta udarec. Kdor pozna današnje srbske sodnike, ne dvomi o tem, da to |K>t zatlene Milan svojo žrtev smrtno ter da raztrobi na primeren način po evropskih časnikih, kako je razkrinkal svojega sovražnika. Milanu je v Srbiji vse dovoljeno. Nihče ne more več proti njemu obraniti svojega premoženja, časti in življenja. «■ Tržaške vesti. Volilno gibanje po okolici. Iz Ilo-cola nam pišejo: Stara navada je železna srajca, pravi neki pregovor. To se je pokazalo tudi v nedeljo, na volilnem shodu >pri lovcuc. Nekdaj je bila navada tu v Trstu in okolici, da so dne 1. aprila brili norce iz drugih. Poslali so ga kam in mu naročili kaj, kar ni bilo možno doseči. Nato so se mu smejali, dokler se ni zavedel, tla je 1. april. Nekako tako se je zgodilo na volilnem shodu »pri lovcu c dne 1. aprila. Prišel je namreč tja tudi neki gospod, lepo počesan, z navihanimi brkami, z mnogimi prstani na rokah. Prišel je iskat 1. aprila, a ni vedel, da je že. Zavedel se je še le potem, ko je začelo ploskanje, žvižganje in deljenje naslovov, še posebno laskavih. Tako je naš počesani gospod iskal in tudi našel 1. aprila, a take nevihte vendar ni pričakoval, dasi je imel zid za seboj, katerega je mislil podreti. Bliskalo je in grmelo od vseh strani, a vlila se je tudi ploha s točo in pokončala vse nade onega gospoda. Kdor hoče briti norce iz drugih, ostane sam norec. Z Opčin nam poročajo, da je glavni voditelj vse agitacije proti kandidatu pol. društva «Edinost* neki Vremic, o katerem so sodili nekdaj, tla je ves naš in katerega se je prijelo celo ime tajnik, ker je tajnikoval raznim narodnim društvom. Je pač tudi takih — mož na svetu. No, morda je dobro tako; zdaj so vsaj račuui jasni med nami in njim. Naj si le zapomni, tla je definitivno odigral ulogo sedanja na dveh stoleh. Glasom poročil iz II. in I. okraja je pričakovati vroče volilne borbe, vendar je upati na zmago, ako volilci, na katere računamo, store svojo dolžnost. Iz II. okraja prihajajo {»oročila o par nasprotnih kandidatov, najbrže pa bo zopet Mauroner stal tiru. Rvbafu nasproti. Iz IV. in VI. okraja prihajajo par dni sem ugodneja poročila, nego poprej. Ali tudi v teh dveh okrajih treba, da naši napno vse sile. Rojan-ski veljaki bodo imeli jutri zvečer posvetovanje v tamošnjem konsumnem društvu. Z zadovoljstvom dozuajemo, da so se zadnje dni vzdramili tudi oni naši po okolici, ki so bili nekako otrpneli v ogorčenju zbok neznosnih razmer. V razsulII. Ne pomaga nič: gremo niz- dolu. In kako hitro je prišlo to, hitreje, nego bi bil kdo sanjal pred 3 leti. Vse občinske volitve v mestu se vrše za progressovo stranko v znamenju razsula. V četrtem razredu se je stranka sploh umaknila s pozorišča in se je omejila na to, da je v družbi z nasprotnico-zaveznico >Democraticoc izvršila zvit manever, ki je z« silo rešil vsaj videz ugleda teh dveh skupin. To je bilo prvo moralno pone-srečenje. V tretjem razredu je bil vzlic volji teh dveh skupin in vzlic pozivom, polnih pa-trijotiških tirad izvoljen dr. Dompieri. To je bil spontanen odpor volilcev: torej že hud moralen udarec mogočnim gospodom. Včeraj pa, na voiitvi v II. razredu, v tej domeni signorije progressovske bi se bilo kmalo zgodilo, da ne bi bila izvoljena ni predsednik »progressa«, Benussi, ni prvak in resnični vodja stranke, nje veliki govornik in volilni strateg dr. Venezian. Ta dva gosj>oda sta dobila najmanje glasov meti vsemi izvoljenimi: Beuussi 211 in Venezian cel<5 le 203 glase od 422 vpisanih volilcev in 29* oddanih glasov. I^e ne-nekolike organ i zova ne agitacije in glavi pro-gressove stranke bi bili ostali — i;.ven zbornice! A če pomislimo, daje baš II. razred domena progressove stranke, vidimo, da so baš tu doživeli jiopoln moralen polom ! Celo »Piccolo« ol»čuti to, kajti o izidu volitve poroča malobesedno, klaverno. Britka čustva morajo pretrešati gosp. Veneziana, ako se domišlja triumfov, ki jih je slavil pred 3 leti kakor voditelj vse volilne akcije in ko vitli sedaj — sodbo volicev. Shodi pO okolici. (Dalje.) Volilni s h o d n a Kontovelju. Politično društvo « Edinost* je zastopal gosp. M. Kamuščič. Vdeležba ni bita velika, ker 11. ura pretl-poludne ui prikladna; nekater. tudi niso bili obveščeni, drugi so šli k sv. maši in zopet v mesto. Na shodu so govorili gg.: Kamuščič, Nabergoj, Balanč, llčakr.r in Stoka. Shoda se je udeležil tudi dosedanji poslanec gosp. Alojzij Goriup s Prošeka. Vseh govornikov besede so jako upli-valc na navzoče, kateri so pazno poslušali in odobravali posamične točke. Istega dne ob f>. uri popoludne se je vršil volilni shod v gostilni konsumnega društva v Križu, katerega sta se udeležila raz-ven lepega števila volilcev tudi gg. poslanca Vekoslav Goriup in Fran Dollenz. Shod je otvorit odbornik pol. društva »Edinost«, g. Miloš Kamuščič. V svojem nagovoru je slikal končne namene «Progressav, ki si je ] k »stavil nalogo, da popolnoma poita-lijanči tržaško okolieo ter jo pripravi za mater Italijo, c Potem*, je rekel ironično, «se bo našim okoličanom godilo dobro. Ce bodo sejali repo, vzrastejo jim čudne cvetljice, katere bodo ti rago prodajali*. — Žigosal je postopanje italijanske stranke nasproLi dosedanjemu županu dr. Dompieriju, v katerem je bila. tlasi nam je nasproten, vendar ena iskrica dobra. Mož je spoznal, da je mestno gospodarstvo v nevarnosti ter je hotel spraviti luč v to temo. A zaradi tega so vsi skočili proti njemu, da ga uničijo. Govornik je omenjal razmere v mestni pli-i narni in na magistratu. Ti ljudje nam zani-j kajo vse pravice. Mi pa pravimo: mi plačujemo svoje davke, zato pa hočemo imeti tudi svoje pravice. In mora priti do tega, da jih dobimo, ker prej ne b<> miru. Sedaj se vrše pogajanja med raznimi narodi in strankami v dosego sprave. Do talcih pogajanj pride prej : ali slej tudi med Slovenci in Italijani v Trstu. | Zato je pa važno, da si o prihodnjih volitvah izberemo slovenske poslance. Če bi si izvolili I Italijane, bi vlada porekla : kdo zahteva pra-| vice za slovensko okolico in kaj zahteva? j Naši nasprotniki bi kakor poslanci seveda molčali. Zato pa hočemo imeti v mestnem, oziroma deželnem zboru svoje može, ki porečejo vladi, česa nam treba za kmetijstvo, za ribarstvo itd. Držimo se torej krepko do zmage, ki mora biti naša, ker se bojujemo za pravično stvar. — Glede nasprotnega kan-I ditlata Cumerja. ki kupuje in prodaja v Trstu ribe, je govornik omenil, naj pride na dan s svojim programom, naj nam pove, za koga bo skrbel, kak namen ima. Za človeka pa, ki se boji priti med poštene ljudi, se ne bo ogreval razumen človek. G. Jakob Stoka, posestnik na Konto-; velju, je v navdušenem govoru slikal važnost volilnega akta. Tu se gre za naj resnejši dogodek v življenju, za to. da si izvolimo dobro ali slabo. Govornik je žigosal mehkobo Slovencev, i ki radi verujemo tujcu, se mu klanjamo, mu ' dovoljujemo, tla se bogati na naši zemlji, mi j pa, če treba, stradamo ter se zadovoljujemo | s škorjico kruha v kakem kotu. In na inesro, ! tla bi nas tujec spoštoval, se niti ne poslužuje našega jezika; on gleda, v zahvalo, kako bi nas spravil s te zemlje. Če pa stvar prav pogledamo, bi moralo biti drugače. Kajti če mi z davki pomagamo plačevati gospodo v mestu, ne bi smeli b ti oni naši gospodarji. Dandanes pa vidimo, tla če mi zahtevamo od teli gospodov kako stvar na podlagi temeljnih državnih zakonov, nam pravijo : ti zakoni so bili za vas pisani le s svinčnikom in sedaj so — zbrisani. Sedaj bodo zopet prihajati ti gospodje | med nas, usiljevat nam svoje kandidate. Zakaj nas ne puste na miru. zakaj nam ne tlo-! volijo vsaj toliko svobode, da bi zapisali na volilne listke tisto ime, katero sami hočemo? Zato, ker hočejo, da bi ves svet znal, da so že izvršeni njih nameni, tla je ta dežela že ♦ rešena za Italijo, tla nas ni več na teh tleh. A mi jim ne napravimo tega veselja. Se bodo nam še peli miserere. Upajmo, da se okolica tudi sedaj pokaže korenjaška, kakor vselej dosedaj o odločilnih trenotkih, kakor v letih 1*4*, 1851» in IStiG. Od zadnje državnozborske volitve smo okoličani ostali sirote. V centralnem parlamentu smo po zvijači in nasilstvu zgubili svojega zastopnika. Ce smo izgubili očeta, obdržimo si vsaj brata : poslanca v deželnem zboru ! Človek ni mrtva stvar: on ima duha, razsodnosti, prepričanje. Lev se bori divje do smrti, če mu odnešeš mladiče. Človek pa bi naj mirno gledal, kedar se mu jemlje najdražje dobro: svoboda in prepričanje. Kdor se da kupiti za denar ali \*ino, je suženj podoben živini. Politično društvo «Ediuost» priporoča kakor kandidata za VI. okraj g. dr.Gustava G r e g o r i n a odvetnika v Trstu. Dr. Gustav Orcgorin ni izgubljal časa ua sprehodih, na vožnjah }»■» okolici, ker ga ni iinel. ker je delal /.a narod, ker je mislil, kako I>i mogel jmmagati svojim ljudem. Govornik je omenjal žalostnega dogodka pred ti leti, ko so štirje Križani pali v morje.... Takrat je bil dr. Gregorin prvi. ki je skušal pomagati nesrečnim |»orodicam, ki je pisal na vse >trani za pod|K*re in sam hodil prosit in nabirat darov. Zastopal je vedno narodno gospodarstvo in sedaj dela na tem, da bi ustanovil slovensko ribiško društvo, ki bi samo skrltelo za razpeča vanje rib. za nakup posebnega ribiškega orodja in da bi se s časom ustanovila tovarna za izdelovanje konzerv ali fabrika za sardele. Govornik je zaključil z znanim vzgledom iz grške zgodovine, ko je mati Kpartanka ubila svojega sina, ki je izdal svojo domovino. da bi se vrnil v naročje materi. Križani naj bi postopali tako, da bi se jim ne reklo, da so izdali svojo domovino, svoj roti, svojega očeta, svojo mater, da so prodali svojo kri, ki pač ni voda! Burno pritrjevanje je sledilo temu govoru. Občinstvo je bilo rnzvneto v svetem navdušenju, ko je še g. Kamuščič v zaključnem govoru posegel ua |x»lje politike, v kateri imamo pričakovati važnih sprememb in ki zahteva, da smo o bližnjih volitvah možje, značaji. Značilni mejklici so spremljali ta drastično-kreuki govor, ki je zanesel mnogo zdravih misli med slušatelje ter je navdušil -tarče in mladeniče za sveto našo stvar. Ob (iV, uri je bil shod zaključen. (Pride še.) OkoličanskiM volileeni Volilci izoko-lice, ki ne bi dobili volilnih legitimacij na dom. jih lahko vdobe v soboto, dne 7. t. m. od 9. ure predpoludne do 2. popoludne v naslednjih šolskih poslopjih in sicer: za I. okraj v Skednju, za drogi okraj v vili Re-voltella, za 3. okraj na V rdeli, za 4. okraj v Rojana, za ."). okraj v Trebčah in za 6. okraj na Prošeku. Na resi I li i postaji so včeraj podelili prvo |H>moe 2 in pol letnemu Atiliju Catel-laniju iz ulice Seorzeria št. 6., ki se je opekel z vrelo vodo: mehanik Anton Gardini se je na delu ranil na obeh nogah: zlatar Rudolf Kndel se je požgal na licu. I/gredi v srostilAiei. Josip Grego rutti in Peter Samer sta uprizorila sinoči v gostil-nici v ulici Solitario št. 15. take izgrede, da so morali poklicati redarje. le šestim redarjem se je jK>srečilo. tla so premagali razgrajata ter ju spravili v ulico Tigor. Jz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnčm sodišču obsojeni : 25-letna ii-kariea Marija < on teli i zaradi tatvine v ^»mesece ječe; 44-lotni mizar Anton Modera zaradi tatvine in pre|w»vedanega povratka v 18 mesecev težke ječe: 51-letni dninar Salvator Sbisa zaradi javnega nasilstva 8 mesecev težke ječe. Najdeno. Na inspektoratu pri sv. Jakobu je shranjen srebrn medaljon, katerega je našel g. Peter Beneš na ulici. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 5. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Gelsi št. s, hišna oprava; v ulici Barriera vecfaia št. 25 in v ulici S. Giovanni št. 8, oprema v zalogi, verniž. barve in |>o-hištvo: Corso št. 7. (uhod ul. Beccherie), obuvala: v ulici Rossetti št. 15 B, hišna oprava: Corso št. 1, galanterije: v Rojanu (ul. Ermacora št. 1), oprema v zalogi, je-stvine, likeri, tehtnice, vozovi in pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.3, ob 2. uri (»opoludne 10.0 C. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 7;V,».H — Danes plima ob 1.36 pred p. in ob 11.36 zvečer: oseka ob 6.23 predp. in ob 5.37 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Mesto poštnega odpravnika je razpisano na c. kr. j»oštncm uradu v Koj-skem (III. razred IV. stopinja), okrajno glavarstvo godbi in kavciji 600 K : ter z obvezo. da imenovanec pristopi k j»enzijskemu društvu za postne uslužbence na deželi s-prijavljenim zneskom 840 K za pokojnino. Letna plača za opravljanje poštne službe 600 K; letna plača za opravljanje brzojavne službe 240 K; uradni pavšal 160 K; letni pavšal 532 K za vzdrževanje dvakratne peš-pošte na dan na kolodvor v Matuljah ter za lokalno dostavljanje postnih pošiljatev; letni pavšfj 1400 K za vzdržavanje vsakdanje vozne pošte k Sv. Natiji in v Klano; letni pavšal 800 K za vzdrža vanje na dan dvakratne pošte na koloovor v Matuljah. Prošnje naj se predložijo v teku treh tednov p<»štnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu. Razne vesti. Ogenj V Vatikanu je nastal minolo soboto zvečer v takozvanem Quattro Cancelli. Stražniki in gasilci so o pravem času zapazili ogenj in ga udušili. Dvoletno vojaško službo uvedejo na francoskem. Vslcd tega nastali primanjkljaj 60.000 mož pa ]>okrijejo s takozvanimi ka-pitulanti. Novo slovensko eerkev v Ameriki gradijo Slovenci v Elly. Mino. Veljala bo 6000 dolarjev. Zopet bankirska nesramnost. Predbero-linskem sodiščem se je začela tajna razprava proti bankirju Sternbergu, ker je zapeljal več mladoletnih deklic. O čednem življenju de- Vesti iz Kranjske. j namega prenasiteža bo pričalo nad 100 prič. * Prašičja kuga seje s Hrvatskega i Res lepa mora biti morala takozvanih »de-zanesla v jednajst občin kočevskega okraja, j narnih krogov«. Deželna vlada je odposlala v ta okraj živi-j K«ga V Avstraliji. Dosedaj je zbolelo v nozdra vn iškega koncipista AL Pavlina, da Si dnevu 70 oseb za kugo; 20 oseb je umrlo, ukrene, kar treba, da se kuga ne zanese tudi j Poslopje za karanteno so povečali, drugam, ter je ob jednem, do preklica, pre- j povedala izvoz in uvoz prašičev v vsem ime- j novanem okraju, k«kor tudi prodajo prašičev j na sejmih v tem okraju. * Č 1 o v e š k a ribica (Protheus), katera se je dosedaj nahajala samo v Postojinski in ! Škocijanski jami, najti je sedaj tudi v podzemski vodi Muljavo.) Vojna v južni Afriki. 0 bitki n a Spruitu. LONDON 3. (K. B.) Večerni listi javljajo iz Bloemfonteina dne 1. t. m.: 19. an-gležka brigada je pohitela z največo brzino na lice mesta, kjer so bili Boerci v zasedi, se je zaplela s sovražnik«»m v bitko ter ga prisilila, da se je naglo umaknil. Močno boersko poveljstvo iz Ladvbranda, ki je korakalo proti vodovodnim stavbam, je konjenica generala Frencha malone decimirala. Tukaj ne dvomijo o tem, da Angleži pridobe zopet izgubljene tope in vozove. Bolezen ujetili Boercev. LONDON 3. (K. B.) »Reuter« javlja iz Simonsto\vna dne 2. t. m. : Umrljivost med ujetimi Boerci raste strahovito. Danes so zopet pokopali pet mož. Oblasti se trudijo, da bi premagale bolezen. Došla je druga udobnejša prevozna ladija. 20 Boercev v Si-monslownu in Greenpoitu je zbolelo nevarno in 40 resno. Pri 60 osebah poteka bolezen, mrzlica in ošpice, na normalen način, j Bitka med Bramlfortom in Bioeiiifon-teinoiu. LONDON 3. (K. B.) »Reuters javlja iz boerskega tabora pri Smakleelu dne 30. s so- m. m.: Med Bramlfortom iz Bloemfonteinom je prišlo do hude bitke. Poveljstvi iz Erz-meela in Aackerstrooma sta napali Angleže, katerih je bilo kakih 7000 mož, ter jih odbili. Angleži so imeli velike izgube. Ranjenci, Brzojavna poročila. Starke. KLADNO 3. (K. B.) V primeri pri Lučah (mej Višnjo Goro in j boto je prišlo 575 mož na delo. V stavki je Predvčerajšnjem je namreč neki. še 52*4°/0 rudarjev, kmetski fant prinesel seboj v Ljubljano jedno KLADNO 3. (K. B.) Včeraj je prišlo dospeli v Smaldeel, pripovedujejo, da je boj živo vjeto, v steklenici vode, da bi jo izročil j od skupnega števila 5367 mož 1601 rudar-: aivjal na vsej črti. Angleži so skušali več-nekemu naravoslovcu. j«** na delo. V stavki jih je še 1716. j krat udreti napre^ a bili so vsakikrat od- * Poživi njen zločinec. V Ljub- PLZEN 3. (K. B.) Včeraj je stopil tu-]b;ti Boerci so pridobili na zemljišču. Uspeh Ijani so aretirali znanega raznašalca tiskovin j kaj en del pekovskih pomočnikov v stavko, i bitke ni znan Boere; so ;raeii rartvih in Frana Pipuša, ker je storil več nenravnih j in sicer od 126 pomočnikov 70. j mnjenill 9 mož. dejanj z mladimi dečki. Zakrivil je tudi več Angleško streljivo. Poznejša vest iz Bloemfonteina: Dva- tatvin in goljufij. Vsa dejanja je bestijalni DUNAJ 2. (K. B.) Angleški poslanik je j tisoč Boercev je napalo tritisoč Angležev; zločinec priznal. In tak nečlovek je imel na \ poslal listu »Pol. Corrspondenz« dopis, vka-!uspeh je bil velikansk. Ko so pa Angleži stanovanju dijake! Iz tega se vidi, kako zelo j terem zagotovlja, da Angleži v vsej vojni niso I dobili 13.000 mož v pomoč, so se morali morajo paziti stariši, kedar izbirajo stanova-1 rabili ekspanzivnih ali eksplozivnih metkov, Boerci umakniti. Boerci so imeli le neznatne nje svojim sinovom, ko jih pošiljajo v me- j ampak le navadne kompaktne kroglje. zgube. stne šole. • I Rusija t Koreji. Portugalska in Anglija. Ljubljanskim nemškim pete- LONDON 3. (K. B.) Kakor javlja 1 i n o m kaj bohotno raste greben nemške »Reuterjeva poslovnica > iz Vokahame, se je oholosti. Zadnje dni je nekaj nemških voja- ! Koreja branila proti ruskim kov in nemških civilistov vrglo iz neke1 kor je videti, zlasti vsled japonskega upliva, gostilne slovenske dijake, ker so Sedanje ureditve pa da ni smatrati kakor PARIZ 4. (K. B.) »Mattin« je izvedel. slovensko peli. Neračurski pobi pa po Ljubljani zbadajo slovensko govoreče ljudi s pristuo nemško maniro: »I »as ist ein reehter koncesijo posebne važnosti. Zaradi izgredov proti Židom. BUKAREŠT 3. (K. B.) V pravdi Lausbub«. Človek bi skoro ne mogel verjeti, radi antisemitskih izgredov, ki so se vršili da je celo v slovenski stolici mogoča tolika j proslega leta v Jašu, so 31 olnlolžencev ob-nemška napihnenost. Čudili se ne bomo, če sodili v ječo od 5 dni do 6 mesecev. Obto-Ljubljančani prav intenzivno preti pijejo Nem- žene dijake in 18 drugih obtožencev so cem zobe ter jih pouče, da se včasih celo osvobodili. norcem zamerja prevelika nesramnost. j jz italijanskega parlamenta. --RIM 3. (K. B.) Dvorana in galerije ko- ~ ^ more so prenapolnjene. Posl. Zanardelli iz- Vestl iz Štajerske. javlja v imenu levice, da ista smatra sklepe — Celjsko okrožno sod i šc e. Po-! od včeraj in od četrtka neveljavnimi. Levica sestnik kavarne Fr. Haitsbaum je za časa se ne more udeležiti kršenja pravic manjšine, celjskih izgredov bil povsod, kjer so Nemci kakor bo današnje odobrenje opravilnika. zaslovele krvave Ii<,sl- Paniano podaje podobno izjavo v imenu , . , da se bo od portugalske vlade zahtevalo ob-zahte vicom, ka- j . r 0 „ „ . jasnil zaradi prevoza anglezkin cet eez t»airo j in Untali. — »Eelair« konstatira, da imajo ! tuje vlasti, zlasti Francija, pravico, da pozo- 1 vejo Portugalsko na odgovor. Imenovani list zahteva, naj bi francoska vlada nemudoma začela v to svrho odločno diplomatično akcijo. LIZBONA 3. (K. B.) »Reuter« javlja: V zbornici poslancev je izjavil minister za notranje stvari, da je Anglija zaprosila in Portugalska dovolila prevoz angležkih vojakov in vojnega gradiva s portugalsko železnico med Bairo in LTmtali. Anglija se je poslužila pravice zagotovljene ji v državnih pogodbah. Portugalska je lojalno priobčila svoj sklep transvnalski vladi. Minister je dejal, da ne more zaključiti svojega govora, ne da bi svečano izjavil, da so razmere med Anglijo in Portugalsko tako prisrčne in lo- uganjali svoje svetovno burke. Na siovence je vedenje Hausbauraovo 1 »krajne levice, češ, da ista nikdar ne prizna | jalne,' tla ne morejo bolj biti. Ujeti Boerci ua poti proti napravilo vtis, kakor da je on uemški »agentj veljavnosti opravilniku ter da se bo vedno provocateurc, kajti v teh slučajih je dal po- protivila proti istemu. Levica i u skrajna le-vod za izgrede, ki so pa izostali hvala treznosti prizadetih Slovencev. Na jutro usodnega dne je onemoglega starčka gospoda Oblaka s palico udaril po nogi. Ker ta ni reagoval, je sunil spremljevalca gospoda Oblaka : jurista vica sta potem hrupno zapustili dvorano. Colombo je prevzel predsedništvo ter se zahvalil na izvolitvi. Posl. lunino je izjavil v imenu desnice, da je glasovanje z dne 29. m. veljavno. Potem so vsi navzoči poslanci Mežo, s tako silo, da je le-ta zraven idočo odobrili spremembo opravilnika. Komora je g.čno Rozo Oblak skoro prcvrgel. Vse to so nastopila velikonočne počitnice do 15. maja. priče |M»d prisego potrdile. — Druzega dne! 1 staja v državi Kongo, je na enak način butnil Hausbaum gosp. dr. BRUSELJ 3. (K. B.) »Petit Bleu« pri-Piklna, odvetnika v Kozjem, ko se je menil občuje iz države Kongo poročda, glasom ka-z juristom g. Gvidouom Serncem in drugimi, terih se je zamorsko pleme Bandja zaradi ne da bi se opravičil, ampak je le rekel: nasilstev docela spuutalo. List navaja cel<5 s »Die VVindischen mfissen sich so \vas von pridržkom cele vrste nasilstev, in sicer 62 den Deutschen gefallen lassen«. Pred sodiščem slučajev proti moškim, 84 proti ženskam in je Hausbaum zgubil vso korajžo in je rekel, 3 proti otrokom ; tako postopanje da je pro da ni imel namena ne g. Oblaka udariti, ne vzročilo listajo. Neki agent Evropejec je ra-gg. P i kina in Mežo žaliti, oziroma suniti. —; njen. Lothaire z 260 vojaki je na ]K>tu, da Prvi sodnik je smatral to dokazanim, ker se potlači ustajo. je Hausi>aum dalje izgovarjal, da nobenega, Mlnisterska kriza na Spanjskem. tožnikov ne pozna, in je Hansbauma obsodili MADRID 3. (K. B.) V političnih krogih le - zaradi neprevidnega ravnanja s palico, :je razširjena vest, daje ministerska kriza ne-oprostil pa obtožb zaradi žaljenja Časti. Najjzagjbna. Ministerstvo se ima rekonstruirati, priziv dr.a Pikla 11» jurista Meže za rad i opro- ; Mogoče je, tla se bode jutršnji ministerski stitve Hausbauma je okrožno kakor prizivno ! svet bavil s preosnovo kabineta, smlišče v soboto 21. sršea prvo razsodbo f>o- O i banje T Albauiji. trdilo iz razlogov prve razsodbe— »und weil CARIGRAD 3. (K. B.) »Agence de sv. Heleni. LONDON 4. (K. B.) Jutranji listi javljajo iz Canstadta, da je od plula prevozna ladija z generalom Cronjejem, polkovnikom Schielom in 1000 ujetimi Boerci na krovu proti sv. Heleni. Britanija in naselbine. LONDON 3. (K. B.) V spodnji zbornici je Heddelvvick uložil svoj predlog, v katerem izjavlja, da bi bilo neposredno zastopanje naselbin v državnem parlamentu želeti z ozi-rov na korist celokupne države. Minister za naselbine Chamberlasn nasprotuje predlogu, ker za istega še ni prišel čas. Naselbine da da še niso izrazile take želje. Dnsi govornik j soglaša s končnim ciljem tega predloga, je prepričan, da bi dosega istega nič bolj De škodovala nego prerano pretresanje tega vprašanja. Oas, da bi se govorilo o novi obliki celokupne države, še ni dozorel. Govornik vpraša podpiratelje Hedde\vikovega predloga so li pomislili, kake posledice bi imelo sklicanje toliko zastopnikov naselbin za državne finance in so-li računili na možnost, da bi poslanci naselbin lahko odločevali o glasovanju. Hed-de\vik je koučno umaknil svoj predlog. Constantinople« konstatira na podlagi došlih ji uradnih obvestil, da so bili zadnjič dogodki v Albaniji malo važni in lokalnega pomena ter da niso pripravni, da bi shujšali es erst fraglich ist, ob solehes Stossen eine Ehrenbeleidigung involvirt.« —Sapienti sat! V osvitljenje nemške kulture še pristavimo, da je pri nas navada, da se o neprevidnem zadevanju opravičuje vsaj s kratkim : »Pardon«, obči položaj v Albaniji. kar se tu ni zgodilo. Knez Ferdinand odpotoval. __i SREDEC 3. (K. B.) Knez Ferdinand je ' odpotoval, kakor pravijo, na Dunaj. Trgovina in promet Državne srečke z leta 1854. ^a včerajšnjem žrebanju državnih srečk od leta 1854. je dobila glavni dobitek v znesku 210.000 kron serija 378 št. 34: drugi dobitek v znesku 21.000 kron je dobila serija 3192 št. 15. O trgovski i n obrtni organizaciji na Slovenskem. Podaja : Anton Kristan (Gorica). VI. *> Velikanske važnosti je organizacija stanovska — za obrtnike. Obrtnih zadrug imamo Slovenci že nekaj, ali so nekako skrite; kar nič jih videti ni. Poleg tega jih je pa še zelo premalo, da bi v obče mogle zadostovati zahtevi po pravi, resnični po-vzdigi obrti. Naprednejši narodi so kar pre-preženi s podobnimi organizacijami. Naj navedem Celie na Moravskem in Češkem. Krčmarji imajo svoje zadruge, krojači sv« je, mesarji, peki, čevljarji itd., vse te so pa združene v takozv. centralni zvezi z a-d r u g. Na tak način je mogoče kaj narediti. So tu sredstva, je tu materijal___In česa je še želeti ?' Dobre volje, vztrajnega dela in nekoliko razumnih in neustrašenih delavcev ! Pri nas bi vse to bilo, ko bi se pokli-eani faktorji kaj zmenili za zanemarjeno obrt I Družimo obrtnike v zadruge, ki naj [»omagajo, tla se dvignejo na noge, da »i opomorejo iz sedanjega bednega položaja ! Vlada je res v tem ozirti v zadnjih letih vendar nekaj naredila. Najrazličnejšim obrtnim zadrugah vsaj gre na roko na razne načine. Mej drugim je tudi izdala uzorna pravila za obrtne zadruge, takozv. Muster - statute. So prav primerna. Za Slovence jih je priredil, če se ne motim, tajnik trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, deželni odbornik J. Murnik. Mislim, da jih najlepše in najizrazitejše karakterizuje J? 1.. ki jK»jasnjuje namen. Glasi se : A. 1.) »Po zmislu § 114. zakona z dne 23. februvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63) o izpremembi in dojK»lnitvi obrtnega reda je namen zadrugi, gojiti čut vkupnosti, hraniti in krepiti stanovsko čast meti zadružniki in pripadniki in pa jw>vspeševati njih skupne Ijudomile koristi z ustanavljanjem bolniških in podpornih blagajnie, oziroma pod|»ornih zakladov itd., dalje posj>eševati občne obrtne koristi z ustanovljanjem posojilnic, skladišč za surovine, velikih prodajalnic in z uvajanjem skupnega izdelovanja s stroji in drugačnih načinov izdelave itd. Sosebno ji je dolžnost: a) skrl»eti, tla se ohrani uravnano razmerje med obrtniki in njih pomt>čniki, zlasti glede delavne zaveze, ustanavljati in vzdrževati zadružna prenočišča ter |»osredovati za delo ; 1») skrbeti, tla so dobro urejene vse stvari, ki se tičejo učencev, s tem, da izdaje določila odobrena jm> oblastvu, in sicer: o strokovni in verskon ravni izobrazbi učencev ; o iični dobi, preskus uja h učencev i. e r. in pa o pažnji, da se izpolnjujejo ta določila, potem o potrjevanju učnih izpričal in izdaji izučnih pisem ; o jMjgojih, i»od katerimi sme obrtnik sploh imeti učence, in pa o razmerju učencev do števila pomočnikov pri obrtu : c) sestavljati razsodiški odbor 122., 123. in 124.) v |>oravnavo sporov, ki nastajajo med zadružniki in njih }>omagači iz delovnega, umnega in mezdnega razmerja ; potem posj>ešev:iti razsodiško napravo v odločanje sporov med zadružniki, v kateri namen se sme združiti tudi več zadrug ; d) ustanavjati ali pospeševati obrtna strokovna u'ilišea (strokovne šole, učne delavnice i. k. e.) in jih nadzirati; e) skrl>eti za obolele pomagače z ustanavljanjem bolniških blagajnie ali s pristojim k že obstoječim bolniškim blagajnieam ; i") skrl»eti za obolele učence: «r) vsako leto |>oročati o vseh tistih dogodkih v zadrugi, kateri so bistveni za sestavo obrtne statistike. Mimo pravilnih |ioročil, zapovedanih pod g*, mora zadruga oblastvom pa trgovinski in obrtni zbornici svojega okraja dajati na zahtevo |H>jasnila in izrekati mnenje o razmerah, katere se tičejo njenega namena. V tem oziru se sme tudi sama ob sebi obračati do teh javnih organov v r»ovspeševanje svojih namenov. Zlasti mora zadruga oddati svoje mnenje obrtnemu oblastvu tedaj, kadar ono zahteva tako mnenje predno izda obrtni list za r«>-kodelski obrt, ali predno dodeli dopuščen obrt, za katerega nastop se zahteva posebna s}Mjeohnost, ako se mu ta sposobnost ne vitli z donesenim dokazilom brez dvojl>e trdno izkazana«. i ;», št. 68., št. 78. Vse lepo. K temu še kaj besedi dodavati, bi bilo skoro odveč. Želeti bi bilo le, da bi se ta namen v resnici tu natanko izvrševal. Besede sicer izražajo n •«.-mene, ali uresničuje jih intenzivno, premi šjeno i n v z t r a j n o ti e l o. * * Podavaje te misli želim, tla bi se čimpreje uresničile. Prvi korak k uresničbi bi bila seveda že omenjena anketa o trgovskih in obrtnih vprašanjih v Trstu. Najpripravnejši čas bi bila binkoštna praznika. Tu bi se dogovorili za skupen načrt, tloločili vse, karje potrebno — in začelo bi se. »le čas. Na začetku svojih »razinišljevanj« sem dejal, da se bližajo kritični časi, na katere moremo seveda biti pravljeni. Pripravljeni bomo pa le tedaj, če bomo o r g a n i z o v a n i. V zvišanje utežnega postavka za jednotiio poštnino v prometu z Nemčijo. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ini-nisterstva otl 22. marca t. 1. štev. 13842 se naznanja, da velja v prometu z Nemčijo od ' 1. aprila 1900 poštninski posta vek 10 h = 10 pf. za pismo do 20 gramov. Ta sprememba velja tudi v prometu iz j Ogerske, Bosne in Hereegovine v Nemčijo. I _____ _ _______ Trgovinske vesti. Budimpešta 4. Pšenica za oktol>er K. ! 7.85 do 7.H(i. Pšenica za april K. 7.64 do 7-fi5 Rž za oktober K. 6*67 do 0 68. Rž za april K. 648 do 6-49 Koruza za juli I K. 5.64 do 5.65 Koruza za maj 1900 K. 15-54 do 5*55. Oves za oktol>er K. 5*31 do 5*32. Oves za april K. 4 95 do 42.96 Pšenica : (»onudbe zadostne,] povpraševanje j dobro, trdno. Prodaja: 38*000 met. stot 5 stot. višje. Vreme: lepo. Hamburg: 4. Trg za kavo. Santos gt>od average za maj 36.25, za september 36*25 j za december 37*75 za mare 38-25 Denar. Havre 4. Kava Santos good average za marc 50 kg. frankov 43.75, za avgust 50 k. j frankov 44.75. t Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ~ ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi, j |2VrStl10 ICOlO v Svagelj Andrej porora slavnemu obeinstvH. krojač v ulici tronio št. 1. se Pe-pri- je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni- izve9.25 Kreditne akcije . . - 285.50 London 10 Lsr. . . . 242.90 20 mark.....23.69 Napoleoni ► . 19.26 100 italijanskih lir . . 90.25 Cekini......11.38 VhaiiiL leten fmladenič, vešč slovenskega IVI tslJClR nemškega in itnljanskega jezika, išče primerno službo. Ponudbe na upravo lista »Edinost« DOKTORJA u u u u u u u Ilustrirana Izdaja, eena mehko vezana 5 K. v platno vezana