272. številka biobljana. v ponedeljek 26. novembra 1900 XXX1I1. leto. Iivkajs »ssis d&Ti zvečer, iKUjiS? uedeijfc m yca£oiiJ£t: .tr vu.ja pc ^ostt a:. ,»»str©-u$raii* -juZfci« m 2E> k. asa poi i«~a ta S. m O^sTj-- '.-Ca ^ K SO h. m* }eden mesec 9 K 30 b. Za Ljubljane :r*s pošiljanja na dom za vsa leto 22 K, aa po! leta 11 K, za četrt leta B K iW b, y» jedon mesec 1 K 90 h. Za po&ujanje na dom racona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaš? poŠtama. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila piacaje se od fitiriatopne petit-vrsts po 12 h, če se oznanilo jodenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvoie rranteovati. — Rokopisi »a ae vračajo. — Uredništvo tal upravnlštvo ¡3 na Kongresnata trga št. 12. Upravništvu naj se bh» govorijo poSiljatj naročnine, reklamacije, oznanila, t. }. vsa administrativne stvari. — Vhod v aredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravniltvo pa a Kongresnega trga 5t. 12. ..Slovenski Narod** telefon št. 34. — narodna Tiskarna** telefon št. 85. Shod v Trebnjem. V Trebnjem, v ti klerikalni trdnjavi, imeli smo včeraj javen shod — in duhovščina ga ni mogla razgnati. kakor je hotela! Ves teden ao hujskali, in včeraj je bila pridiga zjutraj in ob desetih proti shodu, in tudi pri krščanskem nauku se je ob roki škofovega volilnega oklica vernim ovčicam dokazalo, kaka sramota je za Trebnje, da imajo ondi »liberalci" svoj shod. A imeli smo ga vendar.' Dekan Na gode, tre-beljski župnik HI a d ni k, ki je, mej nami povedano, ta dan bil tako vmazano na pravljen, da je bil podoben strašilu v ko razi, in mokronoški kaplan Brajec privlekli so pred Pas/Sinovo gostilno, kjer se je imel na dvorišču shod vršiti, kakih 150 moških in kakih 300 žensk. Če se te zadnje prištejejc, imeli so „gospodje° večino, to se ne da tajiti, in to tudi odkrito srčno pripoznamo. Ženske so zasedle kupice okrog ceste, in so bolj zijale in radovednost prodajale, nego pa imele krščansko prepričanje. Samo neka starka je brusila redke svoje zobe in skakala okrog, kakor bi bila malo obsedena. Nekdo jo je pa potolažil, rekoč: „Mati, dajte mir, drugače Vas bo tebant zamaševal, in trojčke bo te dobili!" Do ušes je odprla stara ženska svoia usta, m vsa žalostna je stopila v stran, ko je videla, da zanje le občni smeh, ne pa cbčne hvale! Dekan Nagode pa je stal med svojimi možiuki kot Lotova, v sol spremenjena žena. Naših je bilo dobro 300 volilcev, in samo ob sebi je umevno, da nam niti gospodje duhovniki niti „kmetje", ki so jih s sabo pripeljali, niso prav nič imponirali.: Najmanj pa smo se ustrašili mladega Šte-feta, ki je za ta dan prišei reševat duhovnike. Smešen je bil ta fantiček, kakor PriČetka se mu je prav slabo godilo, in parkrat 3mo ga videli, da je tekel kakor zajec po blatni cesti, naši pa za njim. Skrbeli smo, da se mu ni ničesar zgodilo, ker smo ga potrebovali za zabavo. Končno se je pa spravil pod talar dekana Nago-deta, ter ostal ondi v varnem zatišju. Od tam je tudi dru. Tavčarju očital debelost, na kar se je le-ta ponižno obrnil do dekana, (ki je tudi jako lepo rejen gospod), s prošnjo: „Dajte mi spričevalo, gospod dekan, da smo debeli ljudje navadno dobri ljudje!" A dekan ni odprl ust, bil je pravcata strjena Lotova žena. Debelo je gledal, ko so mu hrumeli na uho klici: faiovški podrepniki, farovške cunje, kaj delate tukaj, gospod tehant, saj ste popoludne navadno že pijani, pojdite proč, okrog vas tako diši, kakor okrog razbite bariglje itd. Pa tudi njegovi spremljevalci se niso veliko upali. Samo neki ključarček s kosmato kapo na glavi, in z obrazom, ki ga je ukradel sva temu Hieronimu v pratiki, je malo kričal. Opazil je ta možiček prstan na Tavčarjevi roki. Vidite, je zavpil, take so naše roke — pri tem smo opazili, da se ta roka tisto iatro v resnici ni umila! — take so naše roke, vi pa imate rinko! Prijatelj, odgovoril mu je dr. Tavčar hladnokrvno, tudi škof ima rinko! Na kar je ključarček, kot po glavi vdarjen voliček, omamljen obmolknil. Naših 300 mož napolnilo je Pavlinovo dvorišče, tako da za one na cesti ni bito več prostora. Ko so videli, da bodo morali zadej poslušati, pričeli so dekan in tovariši od same jeze plesati nekak kankan, štefe pa je naravnost v nornišnico silil. Župnik Hladnik s Trebeljnega pa si je mislil: korajža velja! In šiloma seje vrini med naše, pa so ga vrgli v pravem pomenu besede v blato. Priskočila sta Slane c m Kušar, da sta ga rešila. Ko se je dušni pastir s Trebeljnega vračal mej svoje na cesto, bil je usmiljenja vredna prikazen: kakor bi se bil celi teden po blatu valjal! Na Krškem ni hotel pameti ime:i Schweiger, tukaj pa Hladnik ne. Oba sta občutila nevoljo ljudstva. Vse sta pa sama zakrivila, ker že vedno mislita, da je n3š kmet muha v kupici farovškega vina. Ali časi so se spremenili, časi so se zelo spremenili. Ko je dobil župnik Hladnik svoj spominček, pričel se je shod Predsedoval mu je gospod Pavlin s Trebnjega, ki je zbrane volilce pozdravil, ter jim predstavil samostojnega, kmečkega kandidata Franca Zupančiča. Naši so ga navdušeno pozdravili, na cesti pa so zopet poskušali z ma lim kruljenjem, katero je vodil Štefe, shod motiti. Pa se nikakor ni hotelo posrečiti. Zupančič je razvil, kakor v Šent Rupertu. svoja načela, in dokazoval, da morajo kmetje, če nočejo, da bi v tridesetih letih kmetski stan sploh ne zginil, na vse zadnje vendar enkrat že poseči po zastopnikih iz svoje srede. Če pri drugih narodih vidimo, da odpošiljajo prave kmete na Dunaj, zakaj bi tudi na Kranjskem n« ?me!" biti iclz • £ Pleskanje in pohvalo žel je Zupančič, in govoril je prav spretno, četudi so na cesti duhovne posode kričale, kakor bi bile do vrba polne samtga vina. Na to je spregovoril deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Govcr se je glasil takc-le: Spoštovani volilci! Danes smo 3e zbrali, da se posvetujemo o tem, kakega moža, da odpošljete svojim poslancem na Dunaj. Do sedaj vas je ondi zastopal gosp. Fran Povše. Mož dobrega srca sicer, ali vaš okraj pozna večinoma le iz karte generalnega štaba, in njegova edina zasluga je pač ta, da slepo vboga, kar se mu zapove iz farovžev in kaplanij. Kmet ni, kmetijstva pa se je naučil iz knjig, pa je tudi že ve iiko pozabil, ker je že dolg( časa temu, ker je moral goriško kmetiško šolo zapu atiti. Šel je mlad v penzijon. Komur se pa kaj tacega pripeti, ne more bi: i tako strašansko velik strokovnjak, kakor trdi .Slovenec" o Povšetu, ker ena postava velja povsod po božji zemlji, postava namreč, da strokovnjakov v mladih letih ne pošiljajo v penzijo! Sicer sem pa prepričan, da g Povše sam rad ne vidi, če duhovniška stranka o njem ne ve druzega povedati, kakor da je strokovnjak. Mož je ponižen in prav dobro ve, da ga zunaj kranjske klerikalne stranke, in zunaj klerikalnega poljedelskega ministrstva na Dunaju malokdo med strokovnjake šteje. Moje mnenje je, da je že dosti, če Ribnica, Ljubljana in Litija odpošlje svojega Ivana Patra Vencajza v drž. zbor, ki je tudi še mlad penzijo-nist, ter bi bil prisodnijišetudi lahko delal, to se pravi, če bi bil hotel! Vraga, ali naj samo gluhe ljudi, ali mlade penzijoniste na Dunaj pošiljamo, saj državna zbornica ni kaka revna hiša in ne kak špital! Poklic prihodnjega državnega zbora bo pred vsem gospodarski. Ni izključeno, da bi se v parlamentu ne dobila delavna večina, to se reče, če bo vlada umela previdno in modro postopati. Tudi ni izključeno, da bi se ne ustanovil Ipameten jezikovni zakon, ki bodje jezikovne prepire potom državne zakonodaje konečno rešil tako, kakor zahtevajo potrebe celo-skupne države in pravice vseh narodnosti, to pa vse le tedaj, če bodo tudi zastopniki nemškega naroda nam nasproti hoteli biti pravični, in pred vsem tedaj, če se bode Koerberjevo ministrstvo umelo odlikovati po previdnih in modrih korakih. Med te previdne in modre korake bi pa nikakor ne mogel uvrstiti sklepaministrstv a, da naj se na Kranjkem Korber in Hein kot dva pobožna romarja dr. Š u-steršiču obesita za škrice, ter bodita za njim po mladih klerikalnih stezah. Upajmo torej, da se doseže gospodarski poklic bodočega parlamenta. In potem je gotovo, da bomo na Dunaju dobrih kmetov veliko bolj potrebovali, kot mladih penzijonistov. Zatorej srao mi za vašega rojaka Franceta Zupančiča, ki je pravi kmet, ne pa samo iz kakega kositarja skle pan gosposki kmet. Pri Zupančiču ostanimo! Povšeta že zategadelj ne morete in ne smete voliti, ker je ud kranjske klerikalne stranke, to je tiste stranke, k i j e s svojo tako imenovano gospodarske organizacijo preslepila celo deželo, preslepila in oškodovala pa pred vsem vas Dolenjce! Tovarn dokažem! Kakor je Vam znano, dragi rojaki, je naša duhovščina pred nekai leti padla v roke znanemu gospodu dr. Šušteršiču. Šu-šteršič je potreboval duhovščino, duhovščina pa njega. In zategadelj se je ta parček kmalo v ljubezni objemal! Proti naši stranki so prej vedno metali očitanje, da smo proti veri. To očitanje pa je postalo že otročje, ker smo Slovenci /si brez izjema prav vdani služabniki svojega Boga, in taki h oč erao zmiraj ostati! Kar pa sta naša duhovščina in dr. Šušteršič sklenila zakon i n sicer zakon 3 skupnostjo premoženja, od tedaj so postavili v boj tik vere še tako imanovano gospodarsko organizacijo. Mladi gospodiči, ki so pred par meseci zapustili semenišče, in ki tedaj nhio vedeli, prinašajo lina svet naše krave, teličke ali pa žebičke, ti gospodiči postali so kar čez neč imenitni kmetski gospodarji. Vse so vedeli, in vedeli so tudi, kako je Vam ubogim kmetom pomagati. Duhovniki prej stoletja niso vedeli kmetu pomagati, in mislili so, da je kmet na svetu samo radi bere! No sedaj so pa mladi lemenatarji kar čez noč zavzeli se za vas kmetovalce, in kakor vse kaže, rešili Vas bodo prav korenito, to se pravi rešili Vas bodo do zadnjega vinarja, katerega ste prej še imeli. Kako se je dr. Šu-steršičeva gospodarska organizacija izgo tovila, to veste. Kjer je bil kak trgovec, ki si je v potu svojega obraza za se in svoje otroke kruh služil, pa se je gospodom v kaplaniji zameril, da so mu obesili na vrat tako imenovano konsumno društvo. Če je bil kje kak mesar, ki ni bil všeč gospodom, pa so lopnili s konzumnim društvom po njem, in gostilničar, ki se je v farovžu zameril, dobil je čisto gotovo kon-sumno društvo na svoje rame! Tako smo opazovali, da so naši duhovniki mesto da so opravljali brevir in božjo službo, vgne-zdili se v kramarije, prodajali so na vatel kontenino, prodajali na vago sladkor in kofe, in kjer je imelo konsumno društvo svojo mesnico, videlo se je častite gospode, ko so se zanimali za klanje telet in pras-cev! Z eno besedo: naša gospodarsko organizirana duhovščina ni klečala pred svetim kelihom, pač pa smo jo videli klečati pred zlatim teletom! Bili so to pravi potomci tiste krarnarake druhali, katero je bil Kristus svoj čas iz Gospodove hiše iz-bičal. Dandanes pa je tadruhal prihrumela nazaj v Božjo hišo, in mi slovenski kmetje, opravljamo slabo dišeči posel, da jo gonimo iz hiše Gospodove. Vi dolenjski kmetje pa ste dobili konsumno društvo za celo Dolenjsro stran, tisto neposebno slavno vinogradniško društvo na Giincah pri Ljubljani. Vstano-vil je to društvo gospod Ivan P. Vencajz, ali kakor drugi izgovarjajo gospod Ivan Pater Vencajz! In Bog ve, kaj vse so obljubljali; posebno Dolenjcem so obljubljali zlate čase, zlato za vsako vinsko kapljo! Dajali so vam na cente obljub, ali druzega nič. In sedaj krščanski možje, poslušajte koliko so nam koristila farovška konsumna društva, koliko vam je koristil Ivan Peazijonist Vencajz! Ker drugače gorenjskega in notranjskega kmeta niso megli pripraviti k večjemu pijančevanju navlekli sc v dsželo laškega, dalmatinskega, tirolskega vina in petijota. Vsako trto so poznali, samo dolenjske trte so s e o g i b a 1 i ! In prodajali so svojo birso po 26 kr. in 3 tem privadili Gorenjca in Nctranjca, da je pil vino po 26 kr., torej zacenc, z a k a t e r o s e v a š d o b r i Dolenjec dobiti ne more če naj vasdokostineoglodaberaštvo! In pilo se je to vino za dobro vino, ker so gospod kaplan sami rekli, da je dobro vino. In tu in tam se je iz tirolskega pe-tijota in iz kake laške mešanice napravila mešanica, ki je bila nekoliko podobna ru. dečemu Dolenjcu. A prodajala se je za pristnega Dolenjca! Tako so ti gospodarski organizatorji — lemenatarji Vašega glavnega odjemalca, to je Gorenjca in Notranjca privadili na to, da dandanes ne pije vina. če senetočizatisto ceno, za katero se toči takoimeno-vano vino po farovških kon-sumnih društvih. Na drugo stran so pa s tem, da so ^gospodje" laško in tirolsko vino nepretrgoma hvalili, in da so hvalili tudi tisto s tirolskega petijota in laške tekočine umetno sestavljenega Dolenjca pravemu in zdravemu Dolenjcu vzeli in spodkopali kredit za dolgo vrsto let. V tem pogledu bodo še vaši otroci občutili vdarec, katerega so prizadela farovška konsumna društva vašemu poštenemu in v potu obraza pridobljenemu dolenjskemu vinu! Na drugo atran pripetilo se je še nekaj druzega. Tudi gostilničarji, ki drugače niso mogli iz konsumnimi društvi boja voditi, padli so po slabem tirolskem vinu. In sedaj prihajajo celi železniški vlaki samega slabega tirolca in še slabšega tirolskega petijota v našo deželo, in tirolsko vino kraljuje tam, kjer je prej kraljevalo Vaše dobro Dolenjsko vino. Vi, Dolenjci, ste s trudom in delom zopet dospeli do tja, da Vam trta rodi po goricah. Kupca pa ni, ker si mislita Notranjec in Gorenjec, čemu naj hodiva po Dolenjca, saj imava tirotea, katerega tudi farovSki gospodje po k o n s u m i h prodajajo! Zapomnite si Dolenjci! Če v prihodnje ne bo dete mogli prodati svojega vina, zakrivil je to v prvi vrsti dr. Šušteršič s svojo duhovščino. Vtikal se je v kmečke razmere, katerih ni poznal in zategadelj vas je gospodarsko organizo-val tako, da se Vam bo v prihodnje ko-binilo vino po hramih. Dr. Šušterši-č e v a gospodarska organzacija pomagala je pač Tirolcem, do-I e n j s k e g a k m e t a b o p a spravilo o b v s e ! To pa vse zategadelj, ker se v kmečke zadeve vtikajo ljudje, ki o njih ničesar ne vedo! Da se Vam z nova kaj ta-cega ne pripeti, volite pravega kmeta, volite za državnega poslanca Franceta Zupančiča! — Mej celim govorom so kmetje govorniku burno pritrjevali. Na to pa je bila kandidatura gospoda Zupančiča soglasno odobrena in sprejeta. Sedaj nastopi Luka Jelene c. Govoril je o strankah, ki si stojita v srditem boju pri državnozborskih volitvah nasproti. Pojasnjeval je na podlagi golih fakt, da klerikalna stranka nima resne volje pomagati kmetu, da je njena tako-zvana kmetska organizacija le pesek v oči, di bi kmetsko ljudstvo ne spoznalo njenih pravih namenov. Naj se ji le postavijo kmetje po robu, da ji ne bodo več sledili slepo, da se ne bodo dali več rabiti za klerikalne namene, nič več se ne bodo zmenili za te, ubogi kmet, gnali te bodo v propad, kakor skušajo uničiti b svojimi konsumnimi društvi trgovca, ker ne trobi v njihov rog. Nadalje razpravlja o sredstvih, ki se jih poslužuje klerikalna stranka v sedanjem volilnem boju, dela z neresnico. Nalagali so vas danes, da hoče odpraviti napredna narodna stranka krščanski nauk iz šol. Naše impozantne vo lilske shode hočejo kar naravnost utajiti. Kmetskemu ljudstvu se je začelo ravno vsled takega postopanja hitro jasniti, zato trumoma odpada od klerikalne stranke. S pozivom na kmetsko ljudstvo, da se mu ravno letos ponuja prilika otresti se klerikalne more, ki ga tišči in mori na vseh straneh in si izvoliti zastopnike v državnem zboru po svojem prepričanju, konča govornik svoj govor. Med govorom in po govoru so poslušalci živahno pritrjevali, kar je dokaz da jim je govoril prav iz srca. Zborovalci so tudi Jelenčevo kandidaturo soglasno in z navdušenjem sprejeli. Govorili so potem še nekateri vrli in ugledni možje iz Čateža, ki so s krepkimi besedami dokazovali, da ni vera v nevar nosti ampak bera. Bila je slast poslušati moške besede teh značajnih mož. Shod je bil s tem končan in ga je čislani predsednik g. Pavlin zaključil s kratkim govorom, v katerem je bodril vo lilce, naj ostanejo zvesti svojemu prepričanju in svojemu stanu. Udeležniki so se razšli veselega srca in ponosni, da so dosegli zmago, da je shod pokazal, da se ta klerikalna trdnjava če ne še podira, pa vsaj močno maje. Že to je lep uspeh in bo vspodbujal vse svobodne neodvisne može k delu, da volijo kmetskega kandidata Zupančiča. Državnozborske volitve. Krvav klerikalen shod. Iz Pod kraj a, 24. novembra. Župnik Anton Mezga v Podkraju čutil je potrebo preteklo nedeljo prirediti kleri kalen volilen shod v gostilni iz podkrajskih domačih bojev slavnoznanega klerikalca Sa jovca. Vsak vdeleženec smel je po volji zastonj piti in zastonj župnikove cigare kaditi in se po stari šegi pijancev veseliti. Žopnik je seveda pridno agitiral za dr. Netopirja; ker se je čutil v tej družbi domačega, prepeval je vmes prav veselo in glasno pesmi, ki se le po slaboglasnih beznicah pojo, ter navdušeno pil, in bil — pijan. V največji ekstazi vstopi mož naše stranke, katerega Mezga seveda takoj v delo vzame. Vname se strankarski prepir, v katerega se zlasti brat vstopi vsega našega volilca vmeša, kar je pa drago plačal, kajti v trenotku pobijejo ga kakor vola na tla gostilničar Sajovic, njegov sin in hlapec. Teško ranjenega odneso na dom, kjer ga je isti župnik Mezga o d obilo po vžitega vinv sladko ginjen z zapletajoč im jezikom najprvo z zakramenti za umirajoče previdel, potem pa ranjenca mučil z vprašanji, da li je bil res radi volitev tepen, čemur je bolnik pritrdil. Mezga je na to tožil, da ga bodo po časnikih trgali, na kar mu jih je navzoči župan g. Trkman nekaj prav sladkih povedal ter ga opozoril, naj vzame krvavo ranjenčevo srajoo, naj jo na dan volitve na drog natakne ter pred svojimi pristaši v znak zatiranega katoličanstva nosi. Vrabce, Gradišče, Goče in sedaj še Podkraj! Vse nade imamo, da bodo bližnje volitve rodile še obilo takega sadu na bujnih klerikalnih gredicah, ako ne bo na voliščih dovolj — bajonetov! * Iz Krškega, 24 novembra. Laž, pomočnica duhovnikov. Schweiger Pfeifer sta hotela na vsak način naš shod preprečiti ali vsaj onemogočiti. Hudo ju namreč boli, da ima Pfeifer v svoji domači občini najhujše nasprotnike, ter da dobi ravno v svoji domači občini najmanj glasov. To bi se moglo po svetu izvedeti in neugodno na Pfeiferjeve pristaše uplivati, Torej na pomoč vsako sredstvo, in če tudi je laž. Sohweiger-Pfeifer in njuna dva pomočnika v Kräkeui sta svoje privržence dopoludne v Pfeiferjevem domu in v jedni gostilni skrivala in jih napajala, ter naše volilce domov odpravljala. Schweigerjev kaplan, gospod Janez pa so stali na razpotju ceste v Kostanjevico in Leskovec, ter so tam naše ljudi pričakovali in jim zatrjevali, da je shod že pri kraji, ter da se naj le vrnejo domov. Seveda je mnogo naših ljudi gospodu Janezu verjelo in se vrnilo. Pa vse ni nič pomagalo, naše ljudstvo je pokazalo, da je sito duhovniške nadvlade! Prizor iz Pfeifer-Schweigerja potovanja o pr i li k i va bila nashod da bi ga raz gnal a. Ko se pri pel jata pred gostilno, skoči Pfeifer nekako mladeniško-ognjeno — o joj! — raz kočijo ter, postavši se pred krčmarja, pravi: Poglejte me! Jaz sem še krepak (!) in mlad (!) in se še ne čutim starega. .Narod" laže, ako me Vam slika kot kakšnega onemoglega revšeta. Oštir mu je seveda pritrdil pričakovaje, da bode ta večer mnogo vina iztočil. Nekak drugače je bil slrdeči prizor: Po shodu gresta dva privrženca Pfeiferjeva domov. Nekako skrivnostno sladko ginjen reče drug drugemu: Čudno, da nam naš gospod tako priporočajo Pfeiferja, katerega še slišati ni mogoče, tako tiho govori. To ti je Globočnik ves drug mož. Postavi se pred nas in govori z mogočno doneči m glasom, da ga je le veselje poslušati. Kaj ko bi se midva do dneva volitve premislila?" * * * Iz Bele Krajine, 23. nov. Dobili smo glas čez Gorjance, da so imeli kmetski volilci v Krškem shod, da se posvetuje; o zaradi kandidata za po slanstvo za državni zbor. Povedalo se nam je, da so naši krški rojaki našega dežel nega p slar i, župnika Schweigerja, iz dvorane ven vrgli. Ta Schweiger je prišel iz Radovice kot župnik v Leskovec, na mesto Sterbenca, kojega kuharica je v farovžu rojeno svoje dete v cerkvenem stolpu poskrila in je bila zaradi tega zaprta. Schweiger je silno nadležen človek. Težko ga je prenašati. Ali tega se gotovo ni nadejal, da bodo kmetje ob Savi in Krki tako malo šale razumeli. On si je do-mišljeval, da ga je sam Bog poslal v Belo Krajino za odrešenika. Ker druzega rojaka nismo imeli, volili smo ga s kislimi obrazi za deželnega poslanca. To poslanstvo mu je preveč nos navihalo, mislil si je, da bo kar le več sto kmetovalcev ob Savi in Krki pokleknilo, če on mej nje stopi. To je bila res mrzla kopel zanj v tem vremenu ; kar tako, brez vsega mazanja z oljem, takega moža iz sobane ven vreči! — Prav se mu zgodi! Zakaj pa hodi mej kmetovalce, ki so se zavzeli, da hočejo biti sami gospodarji v volitvah In še na tleh, ki so v zgodovini znane. Mej Krškem in Brežicami so se namreč pred več sto leti zbirali kmetje na vojno proti grajšči nam in farovžem. Tedaj, deželni naš poslanec, župnik Schweiger, posavski kme tovalci, vas toliko spoštujejo, da vas iz dvorane mečejo! To je grenko za nas, ki smo si mislili, ko smo vas volili, da boste Beli Krajini čast delali. Čevelj, ki posavske kmete, vinogradnike in poljedelce žuli, žuli tudi nas. Ti doli ob Savi in Krki, kakor se vidi, ne marajo dosti za vas! — To je pomisleka vredno. — Ali bomo Belokranjci jedini, ki bi ne sprevideli, da je vse za nič, kar iz farovža prihaja? In ta gonja, ta nadležnost duhovnikov v popolnoma posvetnih stvareh! Kmetje so našega poslanca iz dvorane ven vrgli. Ta je še hujša, kakor pa tista mož-beseda duhovnika Žitnika, ki je v deželnem zboru s častno besedo laž podpiral in jo ponujal kot resnico. Tega Žitnika bodo tudi letos Notranjci ven vrgli, kakor gre glas po de želi. Kakor se iz onstran Gorjancev glasi, bo Pfeifer letos pošteno padel. Ali bomo mi Belokranjci na sramoti ostali, ako istega volimo! S Schweige rjem je na krškem shodu tudi Viljem Pfeifer pri vratih ven vržen bil. — Povsod na Dolenjskem kmetovalci samostojno nastopajo in nečejo nič vedeti pri volitvah o duhovnikih in njih podrepnikib. Bala Krajina bi se izločila iz vrste teh mož! Župnik Schweiger, v Kiškem Vam dana brca kmetskih mož je za nas dober nauk ! Iz Mozirja, 24. novembra. Pri volitvi V. kurije zmagal je kaplan Pankracij Gregore, ki se po tem, kar se je pri tej volitvi godilo, po vsej pravici sme imenovati surovež vseh surovežev. Da je ta surovež zmagal, se pač ni čuditi, vsaj je vendar kakor stekel pes ves čas dirjal po domači in sosedni župniji; on in njihovi pomagači, kakor Organist in drugi obletali so vse hiše in vs« kozje bajte ter so povsod Ščuvali nezavedne ljudi proti Hribarjevi stranki, h kateri pripada vse trško razum-ništvo in tudi nekaj bolj zavednih kmetov. Tem ubogim ljudem grozili so z nesrečo, ki jih bode zadela, ako ne volijo Žičkarja, in Bog ve s čim še vse. To sramotno agitacijo kaplana Gregorca in njegovih slepih privržencev podprl je tudi župnik šmibelski, ki je svoje farane svaril, da se varujejo brezvirskih mozirskih mrež Kaj takega si upa ziniti mož, ki preživi skoraj več časa v Mozirji, kakor v svoji župniji, ki se Se v poznih ponočnih urah ziblje in gag!je od krčme do krčme! S tako ostudno in sramotno agitacijo se je tem .božjim namest nikom" posrečilo ljudstvo nahnjskati proti prebivalcem v trgu, in res so prihajali kmetski volilci v trg vsi razkačeni in srditi, kakor da bi šli na svoje najhujše sovražnike, ki jim pijejo kri in mozeg Kaplan Gregorec pa je radostno opazoval to vedno bolj napihnjeno krdelo ter se je prav debelo smejal, veselivši se iz srca svojih velikih uspe hov. Ko se je volitev pričela korakal je ponosno temu krdelu na čelu na volišče, kjer se je vstopil tik pred vrata, ter je tukaj kakor kak birič ostal do konca volitve. Njegovo obnašanje pa je bilo ves čas tako surovo in ostudno proti nasprotni stranki, da se nekateri volilci niso mogli premagati, da bi mu ne bili povedali nekaj prav gorkih, za kar se pa seveda to človeče niti zmenilo ni Ko se je ob 11. uri naznanilo, da so zmagali Žičkarjanci. vzdignil je ponosno svojo gorjačo, ter silil krog sebe stoječe kmete, da bi se ž njim vred drli in krulili, kar je pa le malokateri storil, in videti je bilo, kakor da bi se že bili sramovali svojega usiijenega poglavarja. Le znani loški tretjerednik je s kaplanom vred na vso moč zabavljal čez mozirske škrice, brezverske krčmarje, trgovce itd. Tudi je kaplan zabi-čeval volilcem, da ne sme nihče od n|ih več zahajati v brezverske krčme, kakeršne so vse razun dveh; mislil je menda na ono pri .Slepcu" in pri .Bogu vdani vdovi". V katoliški krčmi pri „Slepcu" so potem ves popoldan Žičkarjanci krulili in tulili, da se je po vsem trgu razlegalo, najbolj pa seveda se je slišal glas kaplana, ki je vse to početje vodil Ko si je ta rogovilež nabasal in nalil svoj trebuh, podal se je na trg, ter je tudi tukaj začel ljudi hujskati in dražiti, in je bil pri tem tako skrajno nesramen, da se je lotil celo nekaterih trških gospa, ki mu niso prav nič storile, in ki se v celo stvar niti vtikale niso. Vsled te neodpust-ljive in nezaslišane surovosti nastal je na trgu na mah tak hrušč in hrup, da jo bilo kar groza. Od vseh strani so ljudje razkačeni pribruli skupaj ter so jeli tega nesram neža zmerjati in psovati tako, da se niti povedati ne sme. Grozilo se mu je s pestmi, in ko bi jo ne bil hipoma podurhal v ka-planijo, kdo ve, kaj bi se bilo še prigodilo. Neki pijani krojač pa se je na vso moč produševal ter kričal, da ima pravo vero, kaplan pa je vse s posebnim zadovoljstvom gledal in mu je celo ploskal. Zato so ljudje rekli, da se je ta dan smelo tudi brez greha kleti in priduševati. Ko je kaplan izginil, in so se ljudje zopet razšli, jeli so se vsi razburjeni zbirati po krčmah, kjer so se po kaplanu provzročeni prepiri nadaljevali in le pomirljivemu posredovanju gospoda nad-komisarja se moramo zahvaliti, da ni prišlo do večjih izgredov. Pa kaplanu ni bilo dovolj, da je agitiral med odraše-nimi, temveč je v svojo agitacijo tako nekako potegnil, tudi komaj iz gole sto-pivše fantaline, kateri so celi dan po trgu uganjali z imeni Žičkar in Hribar najne-slanejše burke. Tudi pri prizoru, ki se je vršil na trgu, bilo je vse polno šolskih otrok navzočih, ne da bi jih kaplan od sebe zapodil, in se je tukaj godilo najgrše pohujšanje mladine kajti poslušala je besede in psovke, kakoršnih bi sploh nikdar slišati ne smela. In tak človek, ki ljudstvo tako ščuva, ki hujska stan proti stanu, ki obrekuje poštene ljudi in hiše, ki rodbinske zadeve, katere so vsakemu količkaj dostojnemu človeku nedotakljive, vlači po pouličnem blati; Človek, ki se svojim surovem obnašanjem dela očitno pohušanjem; človek, ki pri vstopu v krčmo mesto poštenega pozdrava kriči: ,Kdo se bo tepel?* tak človek je tukaj kaplan in katehet. tak človek, hodi, na prižnico in v šolo oznanjevat in učit, nauk tistega ki je de jal: .Ljubi svojega bližnjega" in .Mir vam bodi!" Vprašamo, ali je škofu vse to znano in če mu je znano, ali je pripravljen tega človeka nemudoma odpraviti iz našega mh-nega kraja??! In če bi škof tega ne hotel storiti, ali so posvetna oblastva res brez vsega vpliva in je li res ne morejo nič storiti, da se iz naše župnije spravi človek, ki je provzročil toliko nemira in sovraštva? ! V LJubljani. 26. novembra Krüger v Parizu. Kot predsednik transvaalske republike je bil sprejet Krüger v soboto dopoludne v Parizu kar najsijajnejše. Angleška vlada ni proklamirala pravočasno anektacije burskih republik, zategadelj se tudi francoska vlada, francoska aristokracija, francoska žurnali stika ni pomišljala, sprejeti in pozdraviti Kriigerja kot prvega moža dežele, s katero simpatizuje Francija kar najiskrenejše. Na pariškem kolodvoru so se zbrali zastopniki vlade, mesta, parlamenta, premnogo društev, klubov, ogromno število najboljšega in tudi najpriprostejšega občinstva. Viharni klici, zastave, šopki in cvetlice, neštete de-putacije — vse se je zgodilo, da je bil pozdrav zares ginljivo krasen. Krüger se je nastanil v hotelu Scribe. Opetovano se je moral pokazati občinstvu z balkona. Tam je sprejemal tudi razne deputacije. Na peronu je rekel Krüger na mnogoštevilne pozdrave tudi tole: .Pred vsem moram na-glašati, da je naša stvar pravična. Neodvis nost, katero zahtevata burski republiki, te melji na pravičnosti. Ta naj nam vrne mir. Nikakor nočemo milosti, ki bi bila ustanovljena na temelju krivice, samo pravičnost zahtevamo, nič kakor pravičnost. Predlagali smo razsodišče, katero še vedno zahtevamo, in s tem dokazali, da nam je le za mir in neodvisnost". Popoludne je bil Krüger pri Loubetu, ki mu je poset vrnil. Kiüger se je kraljici Viljemini holandski brzojavno zahvalil za naklonjenost in za to, ker mu je dala na razpolago parnik „Gelderland", s katerim se je pripeljal v Evropo. Vojna v Južni Afriki. Poroča se, da sta Dewet in Steijn med Aleksandrijo in Warringtonom s 1000 možmi prodrla angleške linije, napadla straže in odmarširala proti Dewetsdorpu. Dewet in Stein hodita torej eem ter tja, kamor se jima zdi! Iz Krcnstadta poročajo, da je general Bruce Hamilton 20. t. m. zapustil Heilbron. Buri pa so ga napadli z 200 možmi. Iz Kapstadta poročajo, da so v Johannesburgu prisilili vse tam bivajoče Angleže, da so stopili v meščansko stražo. To se je zgodilo zato, ker ima vojaštvo prehudo službo. Oni Angleži, ki so se branili vzeti puško v roke, morajo Johannes burg zapustiti. Potemtakem Roberts še nima dovelj vojakov, nego tlači v vojskine vrste celo filistre, pohabljence in razno sodrgo. .Manchester Guardian" kon statu je, da se glase vesti iz Južne Afrike vsak dan slabše. Bojišče postaja vedno obširnejše in obsežnejše. Uspehi, ki so se dosegli prej, so sedaj zopet izgubljeni. Dewet in Steijn imata baje vsega skupaj okoli 10.000 Bnrov. Dogodki na Kitajskem. Rnsko vojno ministrstvo je odredilo, da se umaknejo vse ruske čete — izvzemši štiri bataljoni, ki ostanejo v Pekinu — iz pokrajine Pečili v Mandžurijo. Tudi Amerika pokliče skoraj vso svojo vojsko domov. Japonska pa stavi glede zadoščenja posebne pogoje. To je torej tista solidarnost vele-vlastij na Kitajskem! Nemčija bo kmalu osamljena na bojišču! K proslavi Prešernove stoletnice. Odbor za Prešernov spomenik vložil je pri c kr. dež. šolskem svetu prošnjo, da bi v ponedeljek, dne 3. decembra na vseh ljubljanskih srednjih šolah bil pouka prost dan in da bi se šolskim ravnateljstvom naročilo, naj bi skrbela za to, da se dijakom primernim načinom razloži pomen tega dneva in zasluge, katere si je pesnik Prešeren pridobil za slovenski jezik in slovensko slovstvo. Za slavnostni obhod narodnih društev dne 1. decembra dal je rodoljubni someščan gospod Oroslav D o 1 e n e c prirejeval-nemu odboru brezplačno na razpolago 200 bakelj. Glede dogovora o uredbi slavnostnega sprevoda sklical bode po naročilu župano vem magi8tratni oficijal g. Anton Gutnik v torek večer vsa narodna društva k posvetovanju v mestno dvorano. Tega posvetovanja udeleževal se bode tudi prireje-valni odbor. Ker je pri komersu dne 1. decembra po soglasnem mnenju načelnikov narodnih društev pričakovati prav obilne udeležbe, bodeta ta večer svirali v B Narodnem domu" dve godbi in sicer v „So-kolovej" dvorani meščanska, v areni na vrtu pa vojaška. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti V L: a bi jas i 26. novembra. — Osebne vesti. Pomožni učttelj v Gorici, g. Fran Orešec. bivši suplent na ljubljanski realki in tajnik „Slov. Matice", je imenovan vadniškim učiteljem in vodi teljem pripravljalnice za gimnazijo v Gorici. — Novomeški prost dr. Elbert je nsprejelc kandidaturo v dolenjskih mestih. Mož je Bavarec, po rodu in mišljenju Nemec, a vzlic temu, da špekulira s svojim nemštvom pridobiti kočevske meščane, bo vendar-le „Heiterkeitskandidatu. — Roma locuta — causa finita! „Edinost" piše: Danes nam je sporočiti čitateljem o dogodku, ki je zgodovinske važnosti. Vas Ricmanje z Logom je vsprejeta v s veto katoliško cerkev grškega obreda in škofije križe-vačke, slovanskega bogoslužnega jezika. Presvetli gospod škof križevački, Julij Drohobeczkv, je doposlal o tej priliki posebno poslanico na narod ricmanj-ski, v kateri ji pravi med drugim: „Vi steostali v pravi katoliški veri in ne dajte se z ničimod nje odvrniti in zavesti. Držite se jedinstva duha v zvezi miru. Eno telo, eden duh . .. Eden Gospod, ena vera, eno krščenje." Omenjamo, da spada katoliška križevačka škofija gr škega obreda in slovanskega jezika pod nadškofijo zagrebško. Škof Julij Drohobeczkv je na škofijski stolici naslednik slavnozna nega škofa Hranilovida, in je v svoji pastirski službi brat in drug škofa Stross-maverja. Povdarjamo, da se je vse to iz vršilo znanjem svete stolice v Rimu in avstrijskega ministrstva na Dunaju. — Kakšne izraze sme rabiti glasilo mariborskih kanonikov ..Slovenskega Gospodarja". Nabrali smo nekatere cvetke na .Gospodarjevi" gredioi samo v je dni, reci v je d ni številki: .butica", .duševne sirote", .smrdeča gnojnica", .lopovski čla- nek", .valja v blatu", .ljubi laž in obrekovanje", .dopisun", ,bedasto", .čifati", .re-negatska duša", »divji merjasec", .umazana usta", .nečloveški glasovi", .lopovsko pisanje", .razmcrvarili", .kozjanski liberalec", .frakarski brivec", .besnel kakor razdivjan derviš" itd. Radovedni smo, če se bosta .Siidsteirische Post" in .Slovenec" .zgražala" nad to .Gospodarjevo" pisavo. Ali je pa to duhovniku Korošcu dovoljeno? Ali namen posvečuje sredstva? Pro simo ponižno za odgovor! — Iz Studenega se nam piše: V sobotni številki zagania se pobožni .Slo venec" v M. M. iz Studenega, ker je ta baje skušal pridobiti tri lovce kneza Win-discbgratza za narodno napredne kandidate. Pri tem svetuje kandidatu Božiču, da naj g. M M — v slučaji zmage pošlje za trud in delo sodček tropinovca. — Omenjene strupene vrstice, ki imajo očiten namen g. M. denuncirati in blatiti tako pred oblast n jami kakor pred svetom, nas niso prav nič presenetile, saj nam je orožje, s kojim se naša klerikalno kačja zalega bojuje, predobro znana. Ker stvari ne more pobiti, pobija OBObe, ki jo zagovarjajo. Denuncirati, blat ti, ugonabljavati ugled svojih nasprotnikov to so znali klerikalci, odkar jih zemlja nosi. Orožje jim ni nikdar merodajno, da le „nuca" Gospodu dopisniku, ki priporoča za g. M. sodček tropinovca, svetujemo, da naj za kaplane in župnike, ki agitu-jejo, predlaga kot nagrado po več mladih rudečeličnih in okroglih kuharic, dokaj otročjega perila in jednake drobnjave, da bodo maziljeni gospodi naše žene, sestro in hčere v bodoče v miru pustili. — Gostilna v vipavskem župnišču? Iz Vipave se nam piše: Že dobrih 8 let ni videti nobenega vipavskega duhovnika v nobeni vipavski krčmi, dasi se Ti gospodje prav pridno po vipavskem trgu love in pode, kar provzroča lakot in žejo. Odkar so posvetni družbi obrnili hrbet, ne dajo tudi nobenemu krčmarjn niti vinarja več zaslutiti, pač pa se zbirajo vsaki teden po dvakrat redno skozi celo leto v vipavskem župnišču, kjer se kuje in kuha klerikalna politika, in kjer se poleg tega tudi prav pridno je in pije, da se vsaki teden po dvakrat posode duhovne v mraku prav sladkoginjene proti domu vračaio. Naš prijatelj ir hišni gospodar dekan Erjavec je morda do gotove meje prav gostoljuben gospod, ali to vemo pa tudi, da je prevar-čen — da ne rečemo preskop -, da bi izključivši vsako drugo priliko kar 104 krat v letu — in to leto za letom, kapa kosmata? — vse vipavske župnike na svoje stroške gostil in redil in to župnike, ki so znano dobri jedci in pivci; toda recimo, da bi on to tudi hotel, ne dopuščajo mu to njegovi pičli in slabi dohodki, kajti obče je znano, da ta gospod vedno toži o siromaštvu, slabih časih in dolgeh, ter da je za odmero osebnega davka podal napoved, nad katero bi se Človek kar zjokal, kajti — vipavska dolina, sramuj se! — izkazal je le nekaj nad 1200 K čistega letnega dohodka, dočim vsa k vaški župnik kaj več premore in izkaže. Stoinštirikratno pogoščenje vipavskih župnikov pa stane denar, in ako računimo vsako pogoščenje samo na 12 K, — prosim Vas, kaj se pa more ponuditi vipavskim župnikom za 12 K? — iznaša že to na leto več kakor 1200 K ! Od česa naj pa potem ljubi dekan živi in diše? Nastane toraj zanimiva zago-netka: Kdo plačuje 104 kratno pogoščenje župnikov v vipavskem župnišču? Kdor ugane zasluži škofovo medaljo ! Poskusimo! Nedavno bil je nekje na Vipavskem misi jon. Gospodje so se dobro imeli, in pri odhodu bili so položeni srebrni goldinarji pred domačega župnika z besedami: wvzemi, mi vemo, po čem je meso!" Morda se tudi v vipavskem župnišču pogoščenja tako plačujejo? Mi tega ne vemo in ne trdimo, ali dekanovo siromaštvo in večne gostije nam dajo misliti! Zato bi pa želeli, da pristojna oblastva, ki uboge gostilničarje z večnimi plačilnimi povelji preganjajo, katoliškega duhovnika dekana Erjavca pod prisego vprašajo: odkod pokrivate stroške za 104 kratno pogoščenje vipavskih duhovnikov v letu? — Volitve na Goriškem. Pri volitvi volilnih mož je napredna stranka tudi mi-noli teden dosegla lepih uspehov, dasi divjajo farovški tako, kakor bi bili stekli. Napredna stranka je zmagala v različnih občinah tako v Avberju, v Dutovljah v Komnu in drugod. Seveda so tudi klerikalci ponekod dosegli nspehe, vendar je napredni stranki, v kolikor je možno doslej presoditi zmaga zagotovljena. — V Središču izvoljena volilna moža za peto kurijo gospoda Maks Robič in Ivan Kolarič sta volilca Hribarja. — Pri D. M. v Polju so hoteli novemu županu na čast streljati iz možnarjev. Možje so šli v farovž po možnarje, a glej, župnik jim možnarjev ni hotel dati. Možje so razumeli, zakaj se župnik tako čmerno drže kakor veliki petek, zato namreč, ker je njegov kandidat Plevnik pri volitvi župana grdo pogorel, a vendar se jim je čudno zdelo, kako se drzne župnik odreči, jim možnarje, ki so jih vendar farani plačali, ne župnik, ki so torej last faranov in ne župnikova last. Ker pri župniku niso dobili možnarjev, šli so ponje k podružnici Sv. Tomaža. Kako je župnik gledal, ko so začeli možnarji pokati, tega možje ne vedo, mislijo pa, da je pihal, kar je mogel. — Slovensko gledališče. Jutri, v torek, 27. t. m., poje se prvikrat v letošnji sezoni Smetanova komična opera .Prodana nevesta" Naslovno ulogo poje gdč. N o e m i, ki je ravno v tej ulogi augusta mesca t. 1. z velikim uspehom gostovala na češkem narodnem gledališču v Pragi, ulogo Jankota poje gospod Orželski, Ke-cala g. Vaši če k, ulogo Agate, katero je v lanskem letu pela gospa Inemannova, poje letos naša primadona gdč. Carneri, ulogo Neže, katero je v lanskem letu pela gdč. Bitenčeva poje letos gdč. R a d k i e w i c z, ulogo E^meralde poje kakor vedno doslej gospa Polakova, VaŠeka g. Pa v še k, Krušino in Miho gg. No 11 i in Š tam car, komedijanta pa igra letos g. Housa. — Slovensko gledališče. Sobotna predstava .Valvazorjevega trga št. 6" je bila dobra in je imela izborne momente, ki se jim je poznala skrbna roka izvedenega režiserja. Gosp. Verovšek — ljubljanski Bunka non plus ultra, g. Dobrovolnv, ki je prav dobro govoril izvzemši par napačnih akcentov, g. Danilo, g. Housa in g. Bo leska, ki z izgovarjanjem lepo napreduje, Deyl, Štefanac, Orehek in drugi, gdč. Polakova inOgrinčeva ter g. Housova in gdč. Bitenc — odlikovali so se vsi z lepo, neprisiljeno igro. — Gledališče je bilo kaj dobro obiskano, in je bilo videti, kako ga ta velezabavna burka sproti razunema. Škoda bi bilo, da bi izvrstna burka že izginila z repertoarja. A. — ..Glasbena Matica", člane moškega zbora opozarja pevski odbor, da se nocojšne skušnje v »Glasbeni Matici" sigurno udeleže. — Prešernov album 1800—1900. .Lj. Zvon" 12. štev. izide kot samostojen Prešernov album v obsegu 10 pol ter z izvirnimi ilustracijami. 12. štev. bo jako bogata temeljitih člankov, essavev in razprav, zanimivih po-vestij, črtic in pesmi j Ta Prešernov album bo krasno delo ne le po vsebini nego tudi po obliki, za kar je „Nar. tiskarna" mnogo žrtvovala. Gotovo bo 12. štev. .Lj. Zvona" najlepši literarni spomenik na lOOletnico Prešernovega rojstva. — Poročil se je okrožni zdravnik v Novem mestu in vodja ondotne bolnice, g. dr. Peter Defranceschi, z gospč. Di-jonizijo Dolžanovo iz Gradca. Iskreno čestitamo! — Ustanovni shod slov. trg. društva ..Merkur", ki se je vršil včeraj popoludne v steklenem salonu „Nar- doma", je bil prav imenitna manifestacija mlajšega naraščaja našega trgovstva. Zbralo se je blizu 200 trgovskih nastavljencev iz Ljubljane, in nekateri so tudi došli z dežele. Pod vodstvom za predsednika zborovanja volje nega g. Ferija Souvana ml. se je prav v lepem redu zborovalo nad 2 uri, in so se potrdila po pripravljalnem odboru temeljito izdelana pravila ter ostane dosedanji marljivi pripravljalni odbor, kateremu na čelu je g. knjigovodja Ferdo Krsnik, še nadalje društvu voditelj, dokler se na prvem rednem obč. zboru ne izvoli definitivni odbor Dozdaj se je zglaailo 182 članov. To in pa včerajšnja obilna udeležba kažeta, da je društvo bilo res potrebno in da utegne postati prav važen faktor v našem socijal-, nem življenju. Obširnejše poročilo moramo odložiti za jutri. — Uboj. V Zagorju ob Savi se je 19. t. m. v neki gostilni vnel pretep, pri katerem je 191etni Ivan Kločovnik ubil pre-mogarja Vinkota Avbelja. — Ubegel urednik. Pred kratkim se je dognalo, da je bila poneverjena večja svota za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri darovanega in znanemu klerikalnemu listu .Hrvatska Domovina'1 poslanega denarja. Uredništvo je zvračalo vso krivdo na tiskarja, ki je bil tudi aretovan, a pozneje se je izkalo, da je sokriv te defravdacije tudi urednik, V. Fleischer, ki pa je med tem pobegnil. — Danes zvečer je v ^Narodnem domu" v restavraciji ob 7. uri zvečer predavanje g. dr. J. Jana o neurasteniji. Pristop ima vsakdo. — Odbor ,,Slavca" naznanja svojim Članom pevcem, da društvo sodeluje pri Prešernovi slavnosti dne 1. in 2. dec. t I. ter vabi tem potom brate pevce, da se skušnje v pondeljek 26. t. m. sigurno in polnoštevilno udeleže, sosebno z ozirom na ustmeni dogovor glede te slavnosti ter na neki bratski sestanek. — Izvanredni občni zbor pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani, kateri se je vršil v dvorani .Katoliškega doma". Navzočih okoli 50 členov, mesto odstopivših pet starih odbornikov izvoljeni so bili sledeči gg : Alojzij Breskvar tajnikom, Štefan Klun blagajnikom, Fran Je-ločnik, Ivan Komar, Mihael Mihelič, Fran Tome, odbornikom. — Umor ali samomor. V soboto smo poročali, da so našli v jami za tovarno za lep mrtvo žensko truplo. Našel je truplo v vodi hlapec Ivan Vostauer iz Most, ko je šel po poljski stezi za tovarniškim plotom. Na lice mesta došla sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika, c. kr. sodnega pristava dr. pl. Kočevarja in sodnih zdravnikov Schusterja in Finza, je dala truplo izvleči iz vode, in se je truplo po zdravnikih ogledalo Našlo se ni na truplu nobene poškodbe. Marko Žagar, delavec v tovarni za lep, je spoznai v utopljenki svojo ženo Franciško Žagarjevo in je povedal, da je v četrtek zvečer pobegnila od doma, ker jo je pretepel. Frančiška Ža-garjeva je bila huda pijanka in je svojemu možu večkrat pobegnila, da je šla pijan-Čevat. Ker jo je mož vsled tega večkrat pretepel, izrazila se je, da ne more več živeti, in da pojde v vodo. Možu je tudi dejala, da mu bode tak škandal napravila, da ga bo pomnil. Truplo utopljenke se je ob-duciralo, in se tudi pri obduciji ni našlo ničesar, kar bi opravičevalo sum da je bila Frančiška Žagarjeva umorjena. Brez dvoma je šla sama v vodo, in si je nalašč izbrala jamo pri tovarni, ker mora njen mož kot delavec v tovarni za lep večkrat priti k tej jami, kar ga bode vselej spominjalo na ženo. — „Windischer Bauer braucht keinen Stook", je dejal danes ponoči H. Schwings-hackl Knezovemu hlapcu Ivanu Lenarčiču in mu vzel palico iz rok. Seveda je vsled tega nastal pretep, v katerega so posegli hlapec Mihael Potočnik in dva podčastnika 27. pešpolka Schwingshackl in pa podčastnika so imeli seboj .Dopelliter" vina in so na ulici pili. Schwingsbackla je policija prijela in zaprla. — Javno nasilstvo. Delavec F. D. je prišel včeraj popoludne v neko gostilno na Karlovski cesti in se je začel pretepavati s Tomčevim hlapcem. Spravili so ga ig gostilne na cesto in zaprli vrata D je na to razbijal po vratih in se pridušal. Na to prišel je po cesti nadstražnik Nikolaj Večerin, kateri je D. aretiral. M-.-d spremljanjem na stražnico se je D. uprl in prijel Večerina za bluzo, mu odtrgal polumesec in ga suval in praskal po roki. Šele ko je Večerin dobil pomoč, je mogel D. spraviti naprej. Sedaj bode delal pokoro na Žabjeku. — Šota se je unela v soboto zvečer v kleti Franceta Merala na sv. Petra nasipu. Nastal bi bil lahko velik ogenj, ker je bilo v kleti mnogo obleke, katero ima Merala tamkaj spravljeno za snaženje. Ogenj je zapazil Franc Slanovec, ključar pri Sa-msssi je poklical Meralo in požarno brambo. Ogenj so kmalu zadušili. — Napad V noči od 24. na 25. t. m. je nekdo na Ambroževem trgu napadel urarskega pomočnika Karola Klobučarja. Udaril ga je z roko po trebuhu, da se je nezavesten zgrudil na tla. Klobučar ni poznal napadovalca in tudi ne ve, zakaj ga je napadel. — Velik izgred sta provzročila včeraj zvečer na Krakovskem nasipu neki tlakar in njegova žena. Upila sta v stanovanju, razbijala okna in kričala, da se je nabralo pred hišo vse polno ljudi. — Tatvina. V neki gostilni v Kolodvorskih ulicah je včeraj nekdo ukradel svečarskemu pomočniku Danijelu Leriderju suknjo in klobuk. Suknja je bila temno rujava s črno podlago, klobuk pa je bil mehek in črn. — Dva mlekarska vozička je prevrnil na Dunajski cesti hlapec Lovrenc Pogačar. Miekarici sta imeli okoli 16 kron škode. * Čudna smrt. Braziljski zdravnik opisuje v francoskem listu „La Nature" tale nenavadni slučaj smrti: V mestecu Muhumao, v državici sv. Pavla, je bil neki mulat lovec. Nekega dne ga je vgriznila v prst kača. Mulat si je takoj odsekal prst in ga pustil na panju. Ko je prišel tretjega dne, ker je bil zdrav, zopet k panju, ja našel ondi same kosti, posute z neštevi-lom črnih mravelj, zvanih sarassara, ki so prst docela požrle. Toda mravlje so mulata napadle ter pa vgriznile na vratu, na levem sencu in v roke. Ponoči so me pozvali k njemu. Njegovo stanje je kazalo vse simp-tone zastrupljenja. Žal da je prišla pomoč znanosti prekasno, in nesrečnik je umrl v strašnih bolečinah. Telefonska in brzojavna porodila. Celje 26. novembra. Shod v Brežicah je sijajno uspel. Navzoči so bili najodličnejši možje in skoraj vsi župani okraja ter mnogo brežiških volilcev. Izvajanja Berksa in posebno Dečka so bila živahno odobravana. Oba sta se izrekla, delovati na to, da bo novi državni zbor delal. Pritrdilo se je kandidaturi Berksa kot j edinega kandidata za kmetsko skupino, in se je navdušeno aklamirala kandidatura dr. Dečka. Shod v Sevnici je bil dobro obiskan. Prišla je tudi množica socialnih demokratov s kandidatom Čobalom. Berks in Dečko sta izvajanja socialnih demokratov srečno in spretno^ zavračala. Izvajanjem Dečka je celo Čobal opeto-vano pritrjeval. Shod se je končal v najlepšem redu. Rajhenburg 26. novembra. Hribarjev shod je bil sijajen. Zbranih je bilo okoli 400 volilcev iz trga in oko-lic Nastopali so duhovniki in soci-jaini demokratje, a Hribarjeva kandidatura je bila z ogromno večino vsprejeta. Za Hribarja je vse navdušeno. Netopirji so hoteli zgago delati, a ni se jim posrečilo. Krakov 26. novembra. Tu je bil včeraj sila viharen volilni shod. Klerikalni kandidat za V. kurijo je moral bežati. Mej socialnimi demokrati in policijo je prišlo do konflikta. Policija je rabila orožje. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Pariz 26. novembra. Danes obišče Krüger ministra zunanjih del. Burski diplomatje so izgubili vse upanje, da se posreči izposlovati intervencijo Francije. V sredo zvečer se odpelje Krüger na Nizozemsko. London 26 novembra. Definitivni mirovni pogoji, na katere so se 24. t. m. v Pekinu zjedinili zastopniki velesile, so naslednji: 1) Kitajska kaznuje pro-vzročitelje boksarskega gibanja; 2) Kitajska plača primerno odškodnino; 3) v Pekinu ostanejo oddelki evropskih armad v varstvo poslaništev in 4) vele-vlasti zasedejo več važnih mest mej Pekinom in Taku. Listnica uredništva. Razne gosdode dopisnike uljudno prosimo, naj oproste, da razrvh dopisov nismo priobčili. Obilica gradiva nas sili, da odložimo, kar ni posebno važno. Pri Eriiiiu Kuril j «•!»-»«, lekarju v okolji 1-oUI &e dobiva ' (321—83) ustzaa. f^da be uoviiu atitlMepAlkoan katero je sestavil zobozdravnik dr. Uado Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po posti kroni. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 33. Dr. pr. 1052. Opera. V torek, dne 27. novembra 1900. Prvikrat v sezoni: Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K Sabina. Uglasbil K. Smetana. Kapelnik g Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blszajnics m odpre ob 7. uri. — Zafetek ob '/28. uri. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. pen. polka Leopold II. št. Z7. Prihodnja predstava bode v petek, 27. novembra, drugikrat v sezoni opera: „Prodana nevesta". Moteoro legi č n •:> poročilo. "."iiiiaa uad morjem s08-3^i. Sntfaj! mdBi t>afc 7s6-0 tan> > 0 525 'Jas opazovanja St&rye barometra "? IBIU. £ ü i & * ! ffe&rovi ft. *» 1 i Nebo SI m « r? |a 24 9. svečer 730 5 65 si. sever oblačno a 25 7. zjutraj 2. popol. 730-2 730 0 51 si. sever 8 1 j si. sever dež del. oblač. »-i „ 9. zvečer 7315 8-8 rt. vzhod oblačno Id 26. » 7. zjutraj 2. popol. 7330 7339 8 0 ! si. sever 10 2 ! si. ssvzh. 1 megla oblačno s ec 0 Srednja temperatura sobote in nedelje 66° in bb\ normale: 17* in 1-5°. dne 26. novembra 1300. 3fcapni državni dolg v t :;>• . 98 05 ?£apxu državni v trobca 97 65 Avatrijt.^a slata roata , • 116*70 ^?3triJ8ka Srousks renta &°/'t. . 98 20 ogrska aiats. r»nta ft% . . 11510 Ovrska kronska renta Š8 ... 90 35 &vstro-ogreke bančne dtekuoe . 1691'- SreditEie delnicn . .... 657 75 7. London vista ... , . 240-571/! Homaki drž.datikovc- »100 -^ark . , 11767 30 mark........... .. 23*53 90 frankov ... ....... 19^8 italijanski bankovci........ 90 70 0. tr. cekini........... 1136 t Globo i.o užaljeni javljamo sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena I :erka Pepica v nežni starosti po mučni bolezni, dne 25. t. m. preminula. (2436) Ivan in Franja Hafner. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Grlž^vjm^ slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. u, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje Hranilne vloge In obrestuje po 4]2°|o od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1933-n) iJVn IME. Hudnik7 predsednik. pod oignon) (2433—2) .èf» tfs «a* 9/9 «/» «a «C «J» SK -t- Izgubil se je mal, črn psiček, gladke dlake, z malo liso pod vratom. Čuje na ime „Murčeka. Znamka St. 23. Kdorvga pripelje na stanovanje, Ambrožev Ir«: mi. I, dobi primerno nagrado. (2437) Spreten hlpfofe is koresphi v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče službe. (2435—1) Naslov pove upravmštvo „Slov. Nar.". izvod iz ¥i)znega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trciž. Ob 12. url 5 m po noči osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthbni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih \arov, Plzna, Budejevic, Soinograda, Lines, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zelln ob jezeru. Lend-Gasr.eina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri v m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, ' t'.iala, Beljaka, Celovca, Fran/.v-nsfeste, Pontabla. -• Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Sccsvja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m i.jutraj, ob 2. uri 3j m popoludne in ob 8. uri 48 m ivečer. — Oihcd ii Ljubljane drž. kol. v Eamaik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Samnika. Ob fi. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 ui dopoludne, ob v. uri 10 m zvečer. Me stroje priznano najboljšega izdelKa za rodbine in obrtnike priporoča IVAN JAX znftc»ff «*. šivalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahtevB, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—8) Išče se kompanjon s 6—800 gld. gotovega denarja za staro trgovino na deželi. Znanje .slovenskega in nemškega jezika je potrebno. Samci imajo prednost. (¿434-1) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.J. Isredna špecijaliteta!' Ljutomerčan"strmeca letnik 1886! \2ezMS) Se dobi v liutiljltnh pri Edmund Kavčič-u v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti. Najboljši kalcijev karbid iz J*ajc m Bosni vsaki kgr. daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina. %nižaiic cene« Glavna zaloga: Edgardu Prister v Trstu, via S. Francesco. {2340—3) Zastopnik za Kranjska in Spodnje Štajerska: Fran lelezmk Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne (enine lu lifiasi«* sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča (1984—10) načelnik isrtcßava p^av toy>(o v^cnt nama, na fito n j eni m poina-ntm in nepoznanim p. n. cdjcmaiccnv, Masti pa vefe-opoitovanemn Äen>tvn, katero Gaflt&va o tafto odločnostjo po -vocfi pto?aja^nicafv najino testenine. poŠt Znider$ic § l^alcneic. diit. cBiotrica, x> ohto&tu 1900. (880—31) S S ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani ŠnUalskc; ollce ä*. 2« ITai-u-p lxi prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877—62) Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fzomese k vsem žrebanjem. Sprejexaa.an.Je Äeixarxilli. vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4°/A obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. S«lcorri.p>t 3aa.e1a.5ic najknlantneje. Borzna naročila. Lastnina in tisk »Narodu« Tiskarn«".