PETDESET LET DELOVANJE ODDELKA ZA GEOGRAFIJO IN ŠTUDIJA GEOGRAFIJE V MARIBORU Uroš Horvat Dr., profesor geografije in zgodovine, docent Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija e-mail: uros.horvat@uni-mb.si UDK: 372:91(091)(497.4 Maribor) COBISS: 1.02 Izvleček Petdeset let delovanje Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru V letu 2011 mineva 50 let od ustanovitve Pedagoške akademije v Mariboru, katere ena od naslednic je tudi Filozofska fakulteta v Mariboru. V prispevku je prikazan razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru, ki je v tem obdobju prešel skozi različna razvojna obdobja, tako v smislu organizacijskih oblik ter kadrovske zasedenosti, kot tudi glede na vrsto izvajanja izobraževalnih programov ter obsega znanstvenoraziskovalnega dela. Temeljno poslanstvo oddelka, to je izobraževanje kadrov za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, se je izvajalo s pomočjo različnih študijskih programov. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto in s tem dveletni višješolski študij geografije v štiriletni visokošolski študij, ki je bil od leta 1995 univerzitetni. Z ustanovitvijo Filozofske fakultete v Mariboru je leta 2006 Oddelek za geografijo postal del le-te, istočasno pa je prehod na nove študijske programe, ki so pripravljeni v skladu z Bolonjsko deklaracijo, prinesel vrsto novosti, pa tudi izzivov; tako za izvajalce kot študente. Ključne besede geografija, študij geografije, Maribor, Slovenija Abstract Fifty years of the Department of Geography and the study of geography in Maribor The year 2011 marks the 50th years from establishment of the Academy of Education in Maribor. One of its successors is also Faculty of Arts, where is conducted the study of geography. The paper discusses the development of the Department of Geography and the study of geography in Maribor, which in fifty years passed through the various developmental periods: in the terms of organization, courses, research and human resources. The basic mission of the department, (training of personnel for teaching geography in primary and secondary schools) was conducted through using a variety of courses. In 1985 the Academy changed to Faculty of Education. With the establishment of the Faculty of Arts in 2006 the Department of Geography became part of it. The transition to new study programs, which have been prepared in accordance with the Bologna declaration, brought a series of innovations, as well as challenges; both for teachers and students. Key words geography, study of geography, Maribor, Slovenia Uredništvo je članek prejelo 19. septembra 2011. Uroš Horvat: Petdeset let delovanje Oddelka za geografijo in študija geografije ... 1. Uvod Glavno poslanstvo geografije kot znanosti je spoznavanje oblik preoblikovanja pokrajine ter procesov, ki se v njej odvijajo, z namenom ugotoviti prostorsko dimenzijo človekovega bivanja in s spoznanji prispevati h kulturnem, socialnem in gospodarskem razvoju določenega območja. Povpraševanje po strokovnjakih s področja geografije je konstantno že skozi daljše obdobje, s povečevanjem ekološke osveščenosti in zavedanjem o pomembnosti poznavanja življenjskega prostora, pa postopoma narašča. Geografija namreč že dolgi ni več le deskriptivna veda, ki prinaša opise pokrajin. Z razvojem teoretske misli in izvirnimi metodami se vedno bolj uspešno vključuje tudi v projekte na področju varovanja okolja, urejanja prostora, raziskovanja kulturnih, socialnih in gospodarskih vidikov ustroja družbe, ob tem pa še vedno predstavlja eno njenih osnovnih poslanstev izobraževanje učencev, dijakov in odraslih. Prav slednje je vodilo k temu, da je bil študij geografija prisoten na Pedagoški akademiji v Mariboru že od vsega začetka. Razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru je povezan z ustanovitvijo Pedagoške akademije v letu 1961. Prvim študijskim smerem se je že v drugem letu delovanja, pridružil tudi študij geografije. Za to so bili zaslužni profesorji dr. Vladimir Bračič (tudi prvi rektor Univerze v Mariboru), dr. Borut Belec (zaslužni profesor Univerze v Mariboru) in dr. Mavricij Zgonik, nekaj let kasneje pa sta se jima pridružila še dr. Božidar Kert in Ludvik Olas. V petdesetletnem obdobju (ki ga bomo obeležili v letu 2012) je Oddelek za geografijo prešel skozi različna razvojna obdobja; tako v smislu organizacijskih oblik ter kadrovske zasedenosti, kot tudi glede na vrsto izvajanja izobraževalnih programov ter obsega znanstvenoraziskovalnega dela. Temeljno poslanstvo oddelka, t. j. izobraževanje kadrov za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, se je izvajalo s pomočjo različnih študijskih programov. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto in s tem višješolski študij geografije v štiriletni visokošolski študij, ki je bil od leta 1995 univerzitetni. Leta 1999 smo pričeli prvič izvajati podiplomski študij geografije. Z ustanovitvijo Filozofske fakultete v Mariboru je leta 2006 Oddelek za geografijo postal del le-te, istočasno pa je prehod na nove študijske programe, ki so pripravljeni v skladu z Bolonjsko deklaracijo, prinesel vrsto novosti tudi v študiju geografije v Mariboru. V študijskem letu 2008/09 smo pričeli izvajati nov bolonjski univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Diplomanti (z nazivom dipl. geograf) z njim pridobijo znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s področja geografije. Dosežena izobrazba jim omogoča vpis v magistrski dvopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Geografija, ki smo ga pričeli izvajati v študijskem letu 2011/12. Program je namenjen pridobivanju znanja in veščin za poučevanje geografije v osnovnih in srednjih šolah (diplomanti pridobijo naziv mag. prof. geografije). Nadgradnjo magistrskega študijskega programa predstavlja doktorski študijski programa tretje stopnje Geografija, ki smo ga prav tako pričeli izvajati v študijskem letu 2011/12, in je namenjen izobraževanju kadrov z nazivom doktor znanosti, ki so usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega znanja, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja s področja geografije. V pripravi pa je tudi dvopredmetni študijski program druge stopnje Regionalne okoljske študije, ki bo namenjen pridobivanju znanj s področja reševanja okoljskih problemov ter pridobivanju in aplikaciji znanj pri vodenju in izpeljavi razvojnih projektov lokalnih območij. 2. Obdobje Pedagoške akademije Maribor (1961-1986) - višješolski dvopredmetni študijski program Geografija in ... Prvim študijskim smerem na novoustanovljeni Pedagoški akademiji v Mariboru (Razredni pouk, Slovenščina - Srbohrvaščina, Slovenščina - Nemščina, Slovenščina -Angleščina, Matematika - Fizika, Tehnična vzgoja - Fizika, Likovna vzgoja in glasba) se je že v drugem letu delovanja, t. j. v študijskem letu 1962/63, pridružila dvopredmetna pedagoška študijska smer Geografija - Zgodovina, na katero se je najprej vpisalo 18 rednih študentov, v naknadnem razpisnem roku pa se jim je pridružilo še nekaj rednih in izrednih študentov (Bračič 1984). Preglednica 1: Število vseh vpisanih študentov na PA Maribor od leta 1961 do leta 1964 po načinu študija in številu vpisanih na študijsko smer Geografija - Zgodovina. Študijsko leto PA redni študij PA izredni študij GEO-ZGO redni študij GEO-ZGO izredni študij 1961/62 52 204 0 0 1962/63 92 260 32 48 1963/64 251 368 37 51 Vir: Bračič, 1984. Temelje študija geografije v Mariboru so postavili profesorji dr. Vladimir Bračič, dr. Borut Belec in dr. Mavricij Zgonik, nekaj let kasneje pa sta se jima pridružila še dr. Božidar Kert in Ludvik Olas. V 70. in 80. letih so kot pogodbeni sodelavci v pedagoškem procesu sodelovali tudi mag. Vladimir Drozg, mag. Anka Kristan, mag. Zoran Kus, Miro Štefane in dr. Franc Lovrenčak (Kolenc Kolnik 2006). Preglednica 2: Seznam redno zaposlenih sodelavcev za geografijo na PA Maribor med letoma 1962 in 1985. dr. BELEC BORUT redni profesor 1962 kot pogodbeni sodelavec, 1963 - 1985 dr. BRAČIČ VLADIMIR redni profesor 1962 - 1967, 1973 - 1979, po 1979 kot pogodbeni sodelavec dr. ZGONIK MAVRICIJ izr. profesor 1964 - 1977 dr. KERT BOŽIDAR izr. profesor 1968 - 1985 OLAS LUDVIK višji predavatelj 1975 - 1985 STERNIŠA BORIS asistent 1964 - 1966 Vir: Bračič, 1986. V študijskem letu 1964/65 se je študijski smeri Geografija - Zgodovina pridružila nova študijska smer Geografija - Telesna vzgoja, v študijskega leta 1974/75 pa še smer Geografija - Družbenomoralna vzgoja (DMV). Na dvoletnem študijskem programu je bil urnik predavanj razdeljen v štiri semestre. Po prvem študijskem semestru so morali študenti opraviti obvezno enotedensko pedagoško prakso, s katero so dobili vpogled v delovanje šole oz. šolskega sistema. Po tretjem semestru so opravljali obvezno dvotedensko pedagoško prakso, ki je vključevala 10 učnih hospitacij in štiri učne nastope. Prvotno regionalnogeografsko usmerjen študijski načrt geografije so skoraj vsako študijsko leto dopolnjevali in prilagajali novim zahtevam (Bračič 1984). Skupno je med letoma 1962 in 1985 na Pedagoški akademiji v Mariboru diplomiralo 444 študentov geografije in ene izmed treh omenjenih študijskih vezav. Prejeli so naziv »predmetni učitelj geografije in ... (s približno 85 % je prevladovala vezava z zgodovino). V istem obdobju je na celotni akademiji diplomiralo 4.405 študentov, tako da so diplomanti geografije predstavljali približno 10 % vseh njenih diplomantov (Brumec et al 1986). Že v prvem obdobju delovanja oddelka se je pričelo mednarodno sodelovanja, saj so zaposleni navezali stike z geografskima oddelkoma na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu in Univerzi J. Komenskega v Trnavi. V okviru Slovenije pa je bilo zelo intenzivno sodelovanje z Oddelkom za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je potekalo tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju. 3. Obdobje Pedagoške fakultete Maribor (1986-2006) - visokošolski oz. univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in ..., podiplomski študijski program Geografija Pedagoška akademija je bila po zakonu iz leta 1961 sicer štiriletna visoka šola, a je to zares postala šele leta 1986 z ustanovitvijo Pedagoške fakultete Maribor. Istočasno je v letih 1983-1985 potekala splošna reforma visokega šolstva v Sloveniji, tako da je bil tudi študij geografije, tako kot vsi ostali študiji, generalno spremenjen. Z novim študijskim programom je leta 1986 dvoletni višješolski dvopredmetni študijski program Geografija - (vezava) prerasel v štiriletni visokošolski dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in ... (vezava), ki je bil od leta 1995 univerzitetni študijski program. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru in izven nje (npr. na Teološki fakulteti) se je lahko kombiniral kar s 17 dvopredmetnimi študijskimi smermi. Celotno obdobje delovanja Pedagoške fakultete je namreč naraščalo tako število novih študijskih programov in študijskih smeri, kot tudi število možnih študijskih vezav, ki so v tem obdobju postale prosta izbira študentov (Brumec, 1986). Na začetku je bila še vedno najpomembnejša vezava študija geografije z zgodovino in sociologijo (Borstner et al 1995), kasneje pa so bile skoraj vse študijske vezave dokaj enakomerno zastopane. Univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in ... je bil v osnovi namenjen študentom, ki so se želeli usposobiti za pedagoški poklic. Diplomanti/ke so z uspešnim zagovorom diplomskega dela pridobili naziv profesor/ica geografije in .... (vezava) in so bili usposobljeni za poučevanje geografije v srednjih in osnovnih šolah. Poleg pridobljenih znanj s področja geografije, pedagogike, psihologije in didaktike so diplomanti pridobili tudi interdisciplinarna znanja in širok strokovni pogled na stanje in razvoj sodobnega sveta, znali so vrednotiti pokrajino, njene sestavine in dejavnike razvoja in pri tem uporabljati številne geografske raziskovalne metode, kar jim je omogočalo uspešno zaposlitev tudi na drugih področjih. Tekom študija so študenti v prvih dveh letih študija pridobili znanja iz fizične geografije (o zemeljskem površju, prsteh, vegetaciji, podnebju in vodovju) in družbene geografije (o prebivalstvu, poselitvi, gospodarstvu in prometu). V tretjem in četrtem letu so spoznali regionalnogeografske značilnosti posameznih kontinentov in Slovenije ter nekatera posebna področja geografije (ekološka geografija, urejanje prostora, geografija podeželja). Hkrati so se na svoj bodoči poklic pripravljali s hospitacijami in nastopi (didaktika geografije), na katerih so se seznanili s posredovanjem pridobljenega znanja in oblikovanjem lika bodočega profesorja. V vsakem letniku so se kot aktivna oblika študija izvajale terenske vaje, poleg teh pa so se študenti udeleževali tudi strokovnih ekskurzij. Praktično usposabljanje Revija za geografijo - Journal for Geography 6-1, 2011 študentov je potekalo tudi ob laboratorijskem delu. Preglednica 3: Predmetnik univerzitetnega dvopredmetnega pedagoški študijski program Geografija in ... (po zadnji spremembi). l.letnik: - Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela - Pedagogika - Uvod v geografijo - FG I - Klimatogeografija in geomorfologija - FG II - Hidrogeografija - DG I - Geografija prebivalstva 2. letnik: - Psihologija - Didaktika - Multimedia - FG II - Pedogeografija in biogeografija - DG II - Ekonomska geografija - Regionalna geografija Evrope - Kvantitativne metode - statistika 3. letnik: - Multimedia - DG III - Geografija turizma, prometa, naselij - Regionalna geografija Afrike in Azije - Regionalna geografija Amerike in Avstralije - Didaktika geografije I 4. letnik: - Geografija Slovenije s seminarjem - Urejanje prostora - Ekološka geografija - Geografija podeželja - Didaktika geografije II Vir: Geografija- študijski program, Univerza v Mariboru, 1998. V prvi letnik se je letno vpisalo 60 rednih in do 20 izrednih študentov. Večina jih je prihajala iz območja severovzhodne in vzhodne Slovenije. Analiza vpisa, izdelana v letu 2006 (Kolenc Kolnik, 2006), je pokazala, da je med mladimi vladalo precejšnje zanimanje za študij geografije in vsako leto so bila zapolnjena vsa vpisna mesta za redni študij. Po letu 2000 pa se je močno spremenila struktura vpisanih na izredni študij. Pred tem so se nanj vpisovali v pretežni meri učitelji geografije, ki so bili diplomanti Pedagoške akademije in so želeli nadaljevati izobraževanje na univerzitetni stopnji, po tem obdobju pa so se v izredni študij vpisovali le maturanti, ki niso dosegli ustreznega števila točk za vpis na redni študij geografije. To dejstvo je močno vplivalo na skromen uspehu teh študentov in relativno veliko število absolventov na izrednem študiju. Zato smo v zadnjih letih opažali precej zmanjšan interes za vpis v 1. letnik izrednega študija geografije in od študijskega leta 2004/2005 dalje niso bila več zasedena vsa razpisana prosta mesta. Analiza uspešnosti študija in vpisa je pokazala, da se v prvi letnik ponovno vpisalo kar četrtina rednih študentov, medtem ko je bilo v višjih letnikih ponovnih vpisov v letnik bistveno manj. Povprečno so študenti na Oddelku za geografijo v obdobju med letoma 1999 in 2006 zaključili študij v 6,2 letih (Kolenc Kolnik 2006). Preglednica 4: Število vpisanih študentov na univerzitetnem dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu Geografija in ... med letoma 1999 in 2006, glede na način študija. Leto vpisa Število študentov 1999/ 2000 2000/ 2001 2001/ 2002 2002/ 2003 2003/ 2004 2004/ 2005 2005/ 2006 Redni študij 208 197 213 214 199 210 206 Izredni študij 54 77 68 69 73 74 54 Skupaj 262 274 281 283 272 284 260 Vir: Skupne službe Pedagoške fakultete Maribor - Referat za študentske zadeve, 2006. Prvi diplomant je na štiriletnem dvopredmetnem visokošolskem pedagoškem študijskem programu Geografija in ... končal svoj študij leta 1989 (to je bil Igor Ziberna, ki se je po diplomi kot mlad raziskovalec tudi zaposlil na oddelku in kasneje postal univerzitetni učitelj za področje fizične geografije). Število diplomantov se je nato vsako leto povečevalo. V zadnjem obdobju je letno diplomiralo od 30 do 40 študentov (največ jih je bilo leta 2003, ko je študij zaključilo 45 študentov). V obdobju med letoma 1989 in 2006 (t.j. v času ko je bil Oddelek za geografijo na Pedagoški fakulteti) je diplomiralo 457 študentov geografije, v obdobju med letoma 2007 in 2010 (ko se je ta program izvajal na Filozofski fakulteti) pa je diplomiralo nadaljnjih 153 študentov geografije. Skupaj je v obeh obdobjih študij končalo 610 diplomantov, oziroma v povprečju 27,7 diplomantov na leto. Večji del se jih je še vedno zaposlil v pedagoškem poklicu, čeprav je v zadnjih letih na trgu dela vse manj možnosti za to zaposlitev. Grafikon 1: Število diplomantov visokošolskega oziroma univerzitetnega (po letu 1995) dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa Geografija in ..., ki so prejeli strokovni naziv »profesor geografije in ... « na Pedagoški fakulteti oziroma Filozofski fakulteti (po letu 2006) v Mariboru med letoma 1989 in 2010. 45 40 35 30 > o C m 25 F o T3 20 >W 15 10 5 0 Vir: Geografija (predstavitvena publikacija Oddelka za geografijo FF UM, pripravil U.Horvat, Maribor, 2010) Seznam diplomantov visokošolskega oziroma univerzitetnega (po letu 1995) dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa Geografija in ..., ki so prejeli strokovni naziv »profesor geografije in ... « na Pedagoški fakulteti oziroma Filozofski fakulteti (po letu 2006) v Mariboru med letoma 1989 in 2010. - 1989: (1) Žiberna Igor. - 1990: (9) Emeršič Darja, Horvat Dolores, Kokol Jelka, Kuzman Renato, Plošinjak Samo, Potočnik Dragan, Radovanovič Sašo, Stavbar Vlasta, Vovk Ana. - 1991: (16) Bohnec Magdalena, Čeh Suzana, Goropevšek Branko, Gregorec Lidija, Jarc Marija, Kladnik Tomaž, Kobale Mitja, Kokol Milena, Koler Mira, Lorenci Petra, Otič Marta, Pleterski Roman, Ristič Zdenka, Štebih Karmen, Urih Davorin, Vobovnik Franc. - 1992: (16) Bertoncelj Vanda, Grajfoner Tatjana, Horvat Nives, Karba Pavla, Klasič Blanka, Kljajič Damijan, Koncilja Vesna, Košutnik Romana, Pernat Mira, Puhar Milena, Rauter Suzana, Rom Blanka, Rošker Štok Helena, Slana Meznarič Renata, Toš Marjan, Velički Alojz. - 1993: (18) Augustinovič Drago, Fijan Andreja, Gubenšek Anica, Hertiš Iris, Hozjan Bojan, Kancler Jovita, Kosi Darja, Krampl Jelka, Kričej Viktorija, Lilek Danijel, Pernat Marjetka, Petauer Milena, Pintarič Bernarda, Plavec Karmen, Selak Šijanec Alja, Serdinšek Alojz, Šterbal Janja, Vičič Maja. - 1994: (19) Arh Anita, Bombač Barbara, Bračko Karl, Golob Valentina, Goričan Martina, Jelen Mirjana, Krabonja Boris, Kralj Bruno, Krnjic Sandra, Kutnjak Vesna, Lopert Tomaž, Marinič Robert, Prendl Silvija, Princes Kastelic Barbara, Skutnik Tatjana, Starc Marja, Šavora Milica, Velunšek Simona, Vodušek Marija. - 1995: (22) Ambrož Boris, Bornšek Jasmina, Brumen Damjan, Bukovnik Mateja, Burjak Matjaž, Cafnik Nataša, Cingerli Bojana, Gašperšič Božo, Hebar Martina, Hrga Lidija, Korže Danijela, Krajnc Dimitrij, Kukovičič Katarina, Petar Janja, Rakuša Marija, Rojko Dušan, Simončič Dunja, Skutnik Irena, Šulek Franc, Trstenjak Mirjana, Založnik Roman, Žerjav Lijana. - 1996: (22) Čerič Marica, Deutsch Suzana, Duh Franjo, Fekonja Anica, Gregorič Aleksander, Horvath Ferenc, Jaunik Simona, Kladnik Melita, Kodrič Lidija, Kovačič Ksenija, Krušič Jože, Krušič Marjeta, Lazar Lenke, Nedelko Zita, Podgoršek Peter, Rebernak Bojan, Rudaš Jutka, Sardinšek Nataša, Senekovič Stanislav, Sojč Natalija, Utenkar Iztok, Zafošnik Milena. - 1997: (24) Butolo Anton, Dobnik Jerica, Kelbič Mojca, Kodre Zlatka, Konečnik Eva, Kovač Gabrijela, Kovačič Ildiko, Krajnc Vesna, Kristovič Suzana, Lazarev Vojislav, Letnar Helena, Lovrenčec Ciril, Meža Zvone, Oman Mojca, Pačnik Helena, Petek Suzana, Podgoršek Marjeta, Potočnik Milena, Prah Klemen, Radej Bernardka, Sagadin Metka, Šoštarič Sergeja, Vidovič Melita, Županič Jasna. - 1998: (27) Babič Leonida, Bačani Smiljan, Brantuša Agata, Čuš Franc, Damjanovic Dean, Ferčak Sonja, Filipčič Dragica, Germ Nataša, Harkai Štefan, Ivanovič Melita, Jesenek Mirjana, Kolerič Darja, Krpič Jasminka, Kržan Franc, Majcen Franc, Mejavšek Martina, Milatič Andreja, Petek Sonja, Pojbič Darja, Pungartnik Matjaž, Pustoslemšek Natalija, Rošer Irena, Rubelj Gordana, Škrabel Koser Lidija, Umer Debora, Žerjal Gabrijela, Ževart Marija. - 1999: (36) Buršič Ruda, Butolen Milenka, Celcer Vesna, Čontala Polona, Ferjanc Stanislava, Ferk Boris, Flogie Julija, Frece Biljana, Guček Verica, Horvat Marinela, Jelnikar Kristina, Jeršič Aleksander, Kelc Manfred, Kočevar Marija, Kop Gregor, Koprivnjak Lidija, Mandl Mateja, Možič Marjetka, Mravljak Janja, Pirman Matjaž, Podgoršek Urška, Pozne Tomaž, Pučnik Mateja, Rančigaj Lučka, Škerget Jasna, Škornik Cvetka, Štih Aleksandra, Tomažič Polona, Tratnik Hrabro, Vargazon Simona, Vrabec Radovan. - 2000: (33) Arl Maja, Bec Saša, Bedrač Jasmina, Bevc Mateja, Čuš Suzana, Drobne Natalija, Flis Renato, Gorišek Petra, Gorišek Tomo, Gorjup Mojca, Hriberšek Valerija, Kamplet Irena, Kotnik Mateja, Petek Bernard, Potočnik Melita, Premec Inka, Pustatičnik Jožica, Ris Snježana, Samastur Silvestra, Stubelj Tatjana, Šebjanič Tatjana, Šiško Andreja, Šovegeš Gordana, Tement Danijel, Tihec Aleš, Tomažič Dušan, Uranc Simona, Veic Lilijana, Visočnik Danica, Vrbnjak Metka, Zidar Matejka, Žibret Božidar, Žumer Aleš. - 2001: (22) Ajtnik Lidija, Božič Neža, Brežnik Nataša, Cizej Helena, Čeh Maja, Črnivec Gordana, Fras Maksimiljan, Godunc Tjaša, Gostenčnik Helena, Hanjže Janja, Jelen Brigita, Kodrič Lidija, Kolarič Tamara, Kosmač Vesna, Lipič Nikolaj, Lukman Stojan, Pušnik Mateja, Sakač Simona, Sterže Jana, Zupanc Tadeja, Žunko Mojca, Županc Breda. - 2002: (41) Brenčič Miha, Brezovac Boris, Cizerl Mateja, Červek Natalija, Dragšic Simon, Firer Peter, Fruhtvirt Polona, Galun Tanja, Gutman Lea, Herman Uroš, Horvat Lidija, Hren Sandra, Hrnec Jasmina, Kaube Anita, Kerin Zorica, Korošec Nataša, Kosem Iztok, Kostanjevec Nataša, Košir Suzana, Kukovec Sebastjan, Kušar Dejan, Lang Monika, Lazar Urška, Majerič Boštjan, Marin Bojana, Marinčič Anica, Merzdovnik Gordana, Motaln Natalija, Petrič Mateja, Poljanšek Urška, Poredoš Zoran, Potočnik Maja, Povh Irena, Sedar Lidija, Slivnik Darja, Stermšek Darja, Studnička Alenčica, Vrešak Katarina, Zalokar Tatjana, Železnik Miran, Žmaher Nataša. - 2003: (45) Andrejčič Anton, Gabrijel Dušan, Gognjavec Vera, Grafenauer Danijel, Hari Matek Romana, Hren Tatjana, Habot Zoran, Hribernik Miro, Jerot Katja, Jesenek Petra, Karakaš Jasmina, Kolar Nataša, Krumpak Mateja, Lenartič Andrej, Likar Jasmina, Lončar Nina, Majdič Melanija, Mardetko Aleš, Mikola Danica, Mirič Klavdija, Mlakar Marjetka, Novak Jasna, Panjan Stanislava, Pauman Sebastjan, Pincolič Vlasta, Plevnik Jure, Plohl Igor, Polanec Martina, Pritržnik Marko, Pulko Radovan, Rečnik Tanja, Roškar Branka, Sabo Sibila, Skok Marko, Srdinšek Marija, Strašek Simona, Šijanec Branka, Šuman Tatjana, Tajnikar Alenka, Uršič Jožica, Zadravec Igor, Zrilič Tina, Zrnec Robert, Zupan Shaar Marija, Žorž Irena. - 2004: (33) Berglez Sušek Danijela, Bukovnik Matej, Časl Petra, Čerček Aleš, Domitrovič Tjaša, Fridl Mojca, Gomboc Silvestra, Hvala Katja, Javernik Igor, Kelemina Aleksander, Kelhar Jurij, Kelt Saška, Kikec Tatjana, Knez Jure, Kocjan Ljudmila, Košak Metka, Krivec Karmen, Kumer Petra, Lončar Simona, Muš Silvija, Nemec Bogomir, Ogriz Maja, Pelcar Simona, Petek Jasmina, Piko Mihaela, Polanec Anita, Purkert Vilma, Rotar Biserka, Rus Andreja, Taučer Maja, Vauh Helena, Zdovc Natalija, Zelko Mateja. - 2005: (36) Bezenšek Anton, Brence Nataša, Dervarič Daniela, Domiter Barbara, Donko Tanja, Došen Milan, Dreven Alan, Fištravec Petra, Florjanc Katja, Godec Gregor, Gorupic Daria, Habjanič Matjaž, Hanžič Severina, Hozjan Boris, Jerman Rok, Kasjak Mojca, Kerček Matjaž, Klemenčič Jerneja, Knap Barbara, Kolbl Boštjan, Kolenko Vesna, Koper Aleš, Kovač Jovita, Kramberger Dejan, Krašovec Urška, Marčič Urška, Nemec Ernest, Oršič Tomaž, Rampre Simona, Rebernak Lilijana, Šauer Marija, Štinjek Martin, Štrafela Darko, Videc Andreja, Voljč Marko, Žinko Vesna. - 2006: (42) Belec Simon, Bratuša Milena, Bratuša Sabina, Gaber Irena, Gal Tina, Golob Tomislav, Goltes Nataša, Hajnc Andrej, Holsedl Zdenka, Ješovnik Aleš, Kamenik Tanja, Katalinic Evelina, Keber Igor, Kocutar Stanislav, Kopinč Igor, Kotnik Lidija, Kotnik Nevenka, Krefl Saša, Lovše Maja, Mešiček Jožek, Mežič Mateja, Mohorko Petra, Mosbruker Mojmir, Moškotevc Marko, Ošlaj Andreja, Podrzavnik Janja, Pozeb Liljana, Pungaršek Martina, Radišek Jure, Rajh Primož, Špindler Urška, Štefanič Maja, Težak Alenka, Topolovec Metka, Trstenjak Tadej, Turk Mateja, Vičič Janez, Vršič Barbara, Vugrinec Vanja, Vusič Simona, Žunko Irena, Žuran Putora Tanja. - 2007: (40) Amon Irena, Arnšek Metka, Barl Vlasta, Borovnik Aleksandra, Brglez Boštjan, Ekselenski Zdenka, Gregor Dejan, Jakulin Petra, Jurač Vesna, Kac Dejan, Karlovšek Ambrož, Klaneček Jasna, Kocuvan Kristina, Kolenc Janja, Kovač Iris, Kozmus Urška, Kraner Matej, Krček Andrej, Lešnik Jasna, Milharčič Andreja, Osojnik Darinka, Petek Miran, Petrovič Sonja, Pisar Valentina, Podjed Maja, Pušnik Barbara, Ružič Aleksander, Seibert Tina, Skrbinjek Vesna, Stanek Špela, Strmšek Tine, Strniša Lea, Škornik Danijela, Škrinjar Boris, Šnofl Ana, Šrajner Maja, Štraus Saša, Tratar Jožefa, Vračko Kristina, Zorjan Barbara. - 2008: (38) Bauman Jan, Bratuša Petra, Brdnik Tanja, Bunšek Sabina, Čuček Primož, Drobnič Alenka, Fučec Suzana, Globovnik Nina, Golob Dušan, Gostonj Natalija, Gošnik Sašo, Gradišnik Peter, Grum Tanja, Jelenčič Nenad, Jevšnik Nataša, Kališnik Boštjan, Kokot Mojca, Koštric Uroš, Kotnik Nataša, Leopold Matjaž, Leskovar Rok, Marguč Karmen, Matavž Maja, Meklav Tanja, Nunčič Vladko, Paušič Andrej, Pernat Katarina, Peršuh Anita, Poš Milojka, Pušnik Barbara, Rup Davor, Steiner Monika, Suša Tanja, Šadl Kristjan, Škrubej Barbara, Vilčnik Vesna, Zabavnik Milan, Žibret Marija. - 2009: (39) Ačanski Darja, Bornekar Staša, Dobršek Manica, Dobnik Vesna, Gobec Simona, Gošte Martina, Herič Suzana, Ivajnšič Danijel, Jakopič Jasmina, Javornik Darja, Jazbinšek Kristina, Kidrič Aleksander, Kociper Doroteja, Kotnik Renata, Križanec Mojca, Kustec Aleš, Lah Petra, Letnik Viktorija, Magdič Barbara, Mihalič Alenka, Murko Klavdija, Murko Uroš, Mušič Nataša, Neureiter Jasmina, Ocvirk Matej, Onuk Lilijana, Ošlak Vesna, Paulin Karmen, Paušič Igor, Potočnik Tamara, Rojs Lenka, Špilak Jožek, Tomc Jasmina, Tome Mateja, Valenčak Mojca, Varga Maja, Vindiš Polonca, Zahrastnik Anja, Zorko Sabina. - 2010: (36) Bratuša Barbara, Dobnikar Milanka, Furman Vanja, Gojkovič Katja, Hebar Simon, Hriberšek Ivan, Hriberšek Nina, Hronek Lilijana, Ilijev Katarina, Jakob Jernej, Kamnik Ana, Kovač Nina, Krečič Jernej, Križan Jerneja, Krojs Branko, Kržišnik Helena, Kukovec Albina, Mandalenič Petra, Mauko Jernej, Onič Polona, Opravž Lea, Ošlak Vesna, Pahole Jasmina, Plešnik Teja, Pupavac Maša, Rakuša Silva, Rejec Patricija, Renko Maja, Rozman Lončar Simona, Senekovič Jasna, Šoba Katja,Tomšič Tibor, Vindiš Jasmina, Žagar Jerneja, Železnik Jožef, Žokš Mateja. Vir: COBISS, 2011. Novo obdobje v razvoju Oddelka za geografijo predstavlja pričetek izvajanja podiplomskega študijskega programa, ki ga je leta 1998 potrdil Svet za visoko šolstvo RS, na Pedagoški fakulteti pa se je pričel prvič izvajati v študijskem letu 1999/2000. Podiplomski študijski program Geografija za področje izobraževanja je pomenil uresničevanje pogojev za raziskovalno dejavnost na področju pedagoške geografije in za vzpodbujanje profesionalne rasti učiteljev geografije. Med pomembne namene uvajanja podiplomskega študija štejemo tudi utrjevanje vloge Pedagoške fakultete v Mariboru kot celovite izobraževalne ustanove in dopolnitev ponudbe podiplomskega študija na slovenskih univerzah, saj je bil tovrstni študijski program edini v Sloveniji (Kolenc Kolnik 2006). Magistrski študij je trajal dve leti, doktorski študij pa štiri leta. Podiplomski študenti so pridobili znanja tako iz geografskih kot izobraževalnih raziskovalnih metod in vsebin aktualnih prostorskih procesov. Usposabljali se za prenašanje teoretičnega znanja v pedagoško prakso in za samostojno raziskovalno delo na področju šolske geografije. Za vsakega študenta se je izdelal individualni študijski program, ki je vključeval t.i. obvezne predmete (npr. Komunikacija z učitelji, Izbrana poglavja iz pedagoškega raziskovanja, Regionalna geografija Slovenije) in izbirne predmete, ki so bili odvisni od individualne študijske orientacije študenta. Kandidat je v treh semestrih študija absolviral 9 obveznih in 3 izbirne predmete, ki jih je izbral med 12 možnimi. Za dokončanje študija je bilo potrebno izdelati magistrsko nalogo in jo uspešno zagovarjati pred komisijo. Za dokončanje doktorskega študija pa je moral kandidat opraviti raziskovalno delo, ki je moralo biti inovativno in metodološka ali vsebinska novost v stroki. Po dokončanju magistrskega študija je kandidat pridobil naziv »magister geografije za področje izobraževanja«, po opravljenem doktorskem študiju pa »doktor geografskih znanosti za področje izobraževanja«. Podiplomski študenti so prihajali iz celotne države in so bili večinoma diplomanti Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Število vpisanih v prvi letnik je nihalo od 1 študenta v prvem letu razpisa podiplomskega študija do največ 7 novincev v študijskem letu 2001/2002. V zadnjem obdobju se je vpis v podiplomski študijski program zmanjševal, saj je bil študij precej zahteven in ga je ob delu končalo le manjše število vpisanih študentov. Zadnji vpis je bil v študijskem letu 2008/2009, saj so bili takrat z bolonjsko reformo ukinjeni vsi stari podiplomski študijski programi. Preglednica 5: Število vpisanih študentov v 1. letnik podiplomskega študijskega programa^ Geografije za področje izobraževanja ^ med letoma 1999 in 2009. 1. letnik 1999 /00 2000 /01 2001 /02 2002 /03 2003 /04 2004 /05 2005 /06 2006 /07 2007 /08 2008 /09 1 4 7 5 5 2 1 1 0 1 Vir: Referat za podiplomski študij Pedagoške in Filozofske fakultete Maribor, 2011. - Naziv »magister geografije za področje izobraževanja« so pridobili: Prah Klemen (2006), Kosmač Vesna (2007), Rojko Dušan (2010). - Naziv »doktor geografskih znanosti za področje izobraževanja« so pridobili: Konečnik Kotnik Eva (2008), Prah Klemen (2009). V obdobju konec 80. in v začetku 90. let je prišlo na Oddelku za geografijo do menjave generacij univerzitetnih učiteljev, obenem pa se je oddelek tudi kadrovsko okrepil in osamosvojil, saj sta iz Oddelka za geografijo in zgodovino sta nastala dva samostojna oddelka. V preglednici so navedeni redno zaposleni sodelavci oddelka (glede na čas delovanja), kot pogodbeni sodelavci pa so pri izvajanju študijskega programa različno število let (zlasti v času uvajanja novega študijskega programa v 80. letih) sodelovali tudi mnogi zunanji sodelavci (večina s Filozofske fakultete v Ljubljani): dr. Andrej Černe, dr. Matjaž Jeršič, dr. Vladimir Klemenčič, mag. Anka Kristan, dr. Jurij Kunaver, mag. Zoran Kus, dr. Franc Lovrenčak, dr. Mirko Pak, dr. Rajko Pavlovec, dr. Stane Pelc, dr. Dušan Plut, dr. Marjan Ravbar in dr. Igor Vrišer (Kolenc Kolnik, 2006). Preglednica 6: Seznam redno zaposlenih sodelavcev Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru v letih 1986 - 2006. Vir: Skupne službe Pedagoške fakultete Maribor - Kadrovska služba, 2006. dr. BELEC BORUT redni profesor, zaslužni profesor Univerze v Mariboru 1986 - 2000 dr. BRAČIČ VLADIMIR redni profesor 1986 - 1991 dr. DROZG VLADIMIR izr. profesor 1989 - ... (2011) dr. HORVAT UROŠ docent 1987 - ... (2011) dr. KOLENC-KOLNIK KARMEN izr. profesorica 1990 - ... (2011) dr. KERT BOŽIDAR izr. profesor 1986 do 1998 mag. KONEČNIK-KOTNIK EVA asistentka 1999 - .(2011) dr. KRAJNC DIMITRIJ asistent 1996 - 2001, 2003 - 2004 mag. KUS ZORAN asistent 1989 - 1990 dr. LORBER LUČKA dr. docentka 2002 - ... (2011) OLAS LUDVIK višji predavatelj 1986 - 1991 mag. PETAUER MILENA asistentka 2000 - 2011 mag. POČKAJ HORVAT DAMIJANA asistentka 1987 - 1999 dr. VOVK KORŽE ANA red. profesorica 1990 - ... (2011) dr. ŽIBERNA IGOR docent 1989 - ... (2011) 4. Obdobje Filozofske fakultete Maribor (2006-2011) - »bolonjski« študijski programi 1., 2. in 3. stopnje Obsežnost pedagoških in raziskovalnih nalog fakultete, predvsem pa raznolikost fakultetnih programov in rast števila slušateljev, so prerasli okvire ene fakultete, tako da se je v letu 2006 Pedagoška fakulteta v Mariboru preoblikovala v tri fakultete. Oddelek za geografijo se je vključil v Filozofsko fakulteto, ki je postala središče humanističnega in družboslovnega razvoja v severovzhodni Sloveniji. Nastanek nove fakultete se je časovno prekrival tudi s prenovo visokošolskega študija, ki potekalo po vsej Evropi. Ta je narekovala poenotenje strukture in strategije dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in s tem večjo primerljivost in prehodnost med fakultetami ter dvig kvalitete študija. Novo oblikovani študijski programi so bili izdelani na podlagi nove visokošolske zakonodaje (Zakon o visokem šolstvu, 2004) in usklajeni z načeli Bolonjske deklaracije. Med drugim študijskimi in normativnimi novostmi so prinašali večjo izbirnost in bolj individualno zastavljene študijske poti. To je zahtevalo tematsko bolj usmerjene študijske predmete in več sodelovanja med oddelki znotraj fakultete in med fakultetami, obenem pa se je povečevala tudi interdisciplinarnost, kar je predstavljalo priložnost in hkrati nov izziv za geografijo kot interdisciplinarno vedo (Kolenc Kolnik 2006). Vse navedeno je prineslo vrsto novosti pri študiju geografije v Mariboru. Dotedanji štiriletni univerzitetni dvopredmetni pedagoški študijski program Geografija in ... (zadnji vpis v 1. letnik v študijskem letu 2007/2008) ter podiplomski študijski program Geografija za področje izobraževanja (zadnji vpis v 1. letnik v študijskem letu 2008/2009) so pričeli postopoma zamenjevati novi študijski programi, pripravljeni v skladu z Bolonjsko deklaracijo (3+2+3): - 1. stopnja: v študijskem letu 2008/2009 smo pričeli izvajati nov bolonjski univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Diplomanti (z nazivom »diplomiran geograf«) z njim pridobijo znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s področja geografije, in so usposobljeni za samostojno spoznavanje in interpretacijo pokrajine. Dosežena izobrazba jim omogoča uspešen vpis v magistrski študijski program s področja geografije. - 2. stopnja: v študijskem letu 2011/2012 smo pričeli izvajati dvopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Geografija, ki je (kot naslednik dosedanjega pedagoškega programa) namenjen pridobivanju znanja in veščin za prenašanje znanja na mlajše generacije in poučevanje v osnovnih in srednjih šolah (diplomanti pridobijo naziv »mag. profesor geografije«). V postopku izdelave je tudi dvopredmetni študijski program druge stopnje Regionalne okoljske študije, ki bi omogočil nadaljevanje podiplomskega študija tudi študentom, ki jih ne zanima pedagoška usmeritev. Glavni cilj predvidenega študijskega programa je usposobiti študenta za samostojno in poglobljeno analizo, sintezo in interpretacijo pokrajinskih razmer, ter za pridobivanje znanj s področja reševanja okoljskih problemov ter pridobivanje in aplikacijo znanj pri vodenju in izpeljavi razvojnih projektov lokalnih skupnosti (opomba: trenutno še ni znano, kdaj bo študijski program akreditiran in se bo pričel izvajati). - 3. stopnja: nadgradnjo magistrskega študijskega programa predstavlja doktorski študijski programa tretje stopnje Geografija, ki smo ga pričeli izvajati v študijskem letu 2011/2012, in je namenjen izobraževanju kadrov (z nazivom »doktor znanosti«), ki so usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega znanja, novih Revija za geografijo - Journal for Geography 6-1, 2011 raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja s področja geografije Temeljni cilji univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Geografija so: - izobraževanje kadrov, ki bodo pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz področja geografije; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v pokrajini in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj naše skupnosti; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni kritično vrednotiti socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini, z namenom vzpostavljanja trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja; - poglabljanje znanja o prostorskih strukturah na globalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, še posebej na območju Slovenije in njenega severovzhodnega dela; - izobraževanje kadrov tako, da jim bo zaključeni študij omogočil uspešno vključevanje v magistrske študijske programe s področja geografije in sorodnih prostorskih ved. Splošne in predmetnospecifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer se nahajajo tudi vsi drugi podatki o študijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik, učni načrti predmetov, pogoji za napredovanje, idr.). V študijski program se lahko vpiše kdor je opravil maturo, oziroma kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Predviden je vpis 60 študentov na redni študij in 20 študentov na izredni študij. Študij traja 6 semestrov. Predmetnik je sestavljen iz 23 učnih enot, od tega je 18 obveznih (75 ECTS) in 5 izbirnih (15 ECTS). Izbirne učne enote izbere študent s seznama izbirnih geografskih predmetov. Preglednica 7: Predmetnik univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Geografija. Semester Nosilec Učna enota ECTS 1. Kolnik Uvod v geografijo 3 Žiberna Planetarna geografija 3 Žiberna Geomorfologija 4 Horvat Geografija prebivalstva 5 2. Žiberna Klimatogeografija 5 Vovk Korže Hidrogeografija 4 Izbirni geografski predmet 1 3 Izbirni geografski predmet 2 3 3. Horvat Kartografija in GIS 5 Lorber Statistika v geografiji 3 Lorber Ekonomska geografija 7 4. Vovk Korže Geografija prsti in rastlinstva 5 Drozg Socialna in kulturna geografija 4 Izbirni geografski predmet 3 3 Izbirni geografski predmet 4 3 5. Vovk Korže Geografija slovenskih pokrajin 4 Lorber Socioekonomske strukture slovenskih pokrajin 3 Drozg Geografija naselij 5 Žiberna Ekološka geografija 3 6. Drozg Regionalna geografija Evrope 5 Horvat Geografija turizma 4 Izbirni geografski predmet 5 3 Diplomski seminar 3 Vir : http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot. Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): (Kolnik) Projektno in timsko delo v geografiji, (Žiberna) Antropogene klimatske spremembe, (Vovk Korže) Sonaravno urejanje voda, (Vovk Korže) Varovanje prsti, (Vovk Korže) Terenske in laboratorijske raziskave v pokrajini, (Lorber) Prometna geografija, (Drozg) Geografija podeželja, (Horvat) Turistične regije v Evropi, (Kolnik) Aplikativnost geografije v družbi. Po opravljenih vseh s študijskim programom predpisanih študijskih obveznosti diplomant(ka) pridobi naslov: diplomirani geograf (UN) (kratica: dipl. geog. (UN)) oz. diplomirana geografinja (UN) (kratica: dipl. geog. (UN)) in naslov, ki ga pridobi na drugem delu univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa. Temeljni cilji (magistrskega) dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Geografija so: - izobraževanje kadrov, ki bodo ob zaključku študijskega programa pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz področja izobraževanja učiteljev geografije, s čimer bodo usposobljeni za poučevanje geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na področju izobraževanja in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj izobraževanja v občem smislu kot v smislu pouka geografije; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni kritično vrednotiti naravnogeografske, socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru, z namenom izobraževanja za trajnostni razvoj. Splošne in predmetnospecifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer se nahajajo tudi vsi drugi podatki o študijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik, učni načrti predmetov, pogoji za napredovanje, idr.). V študijski program se lahko vpiše kdor je končal študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja geografije. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so končali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja drugih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija na dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu druge stopnje Geografija. Te obveznosti obsegajo do 15 ECTS, kandidat pa jih doseže z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom. Izpiti se kandidatu določijo individualno, izberejo pa se iz nabora študijskih predmetov). Ostali pogoji so razvidni iz vsakokratnega razpisa. Predviden je vpis 40 študentov na redni študij in 15 študentov na izredni študij. Študij traja 4 semestre. Predmetnik sestavljata dva sklopa študijskih predmetov; t.s. študijski predmeti s področja geografije (30 ECTS), ki so usmerjeni v spoznavanje različnih prostorskih enot (od lokalnega, regionalnega, kontinentalnega do globalnega nivoja) ter študijski predmeti s področij pedagogike, didaktike in psihologije (60 ECTS), s pomočjo katerih študenti pridobivajo teoretična in praktična znanja s področja izobraževanja in poklica učitelja geografije. Predmeti iz drugega sklopa (*) so skupni obema študijskima področjema dvopredmetnega študijskega programa. Po opravljenih vseh s študijskim programom predpisanih študijskih obveznosti diplomant(ka) pridobi naslov: magister profesor geografije (kratica: mag. prof. geog.) oz. magistrica profesorica geografije (kratica: mag. prof. geog.) in naslov, ki ga pridobi na drugem delu dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa. Preglednica 8: Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Geografija. Semester Nosilec Učna enota ECTS 1. Pšunder Pedagogika 3* Javornik Krečič Didaktika 5* Bakračevič, idr. Psihologija učenja in razvoj mladostnika 5* Schmidt Delo z otroki s posebnimi potrebami 3* Bakračevič, idr. Interdisciplinarna opazovalna praksa 2* Kolnik Didaktika geografije 1 3 Kolnik IKT pri pouku geografije 3 2. Izbirni pedagoški predmet 1 3* Izbirni pedagoški predmet 2 3* Kolnik Didaktika geografije 2 5 Kolnik Pedagoški praktikum Geografija 1 3 Horvat Regionalna geog. Severne Amerike in Avstralije 4 3. Kolnik Didaktika geografije 3 3 Vovk Korže Regionalna geografija Azije 4 Vovk Korže Regionalna geografija Afrike 4 Horvat Regionalna geografija Latinske Amerike 4 4. Kolnik Pedagoški praktikum Geografija 2 4 Izbirni geografski predmet 3 Magistrski seminar in magistrsko delo 8 Vir : http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot. * Predmeti s področij pedagogike, didaktike in psihologije so skupni obema študijskima področjema dvopredmetnega študijskega programa. Izbirni pedagoški predmeti (3 ECTS): na seznamu je 23 predmetov in se izvajajo na različnih oddelkih FF UM (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot). Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): (Vovk Korže) Terensko delo pri pouku geografije - Fizična geografija, (Drozg) Terensko delo pri pouku geografije - Družbena geografija, (Žiberna) Podnebne spremembe, (Vovk Korže) Trajnostni razvoj zavarovanih območij, (Lorber) Globalizacija. Temeljni cilji (doktorskega) študijskega programa 3. stopnje geografija so: - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ohranjanje in prenašanje znanja iz področja geografije ter kritičnega vrednotenja dosedanjih dosežkov geografske znanosti; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega znanja iz področja geografije, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja uporabnikom; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni prepoznati in ob uporabi znanstvenih metod ter etičnih načel, ovrednotiti obravnavani pojav; - izobraževanje kadrov, ki bodo po zaključku študijskega programa usposobljeni za raziskovalno delo na področju geografije, aplikativne geografije in šolske geografije. Splošne in predmetnospecifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer se nahajajo tudi vsi drugi podatki o študijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik, učni načrti predmetov, pogoji za napredovanje, idr.). V študijski program se lahko vpiše kdor je končal magistrski študijski program 2. stopnje. Vpiše se lahko tudi kandidat, ki je končal univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Kandidatom se določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, kandidat pa jih doseže z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v doktorski študijski program. Diferencialni izpiti se kandidatu določijo individualno, izberejo pa se iz nabora študijskih predmetov. Predviden je vpis 10 študentov na redni študij. Študij traja 6 semestrov. Predmetnik je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov. Obvezni predmeti se nanašajo na splošna teoretska in metodološka znanja iz geografije in splošna znanja o metodologiji raziskovalnega dela. Izbirne predmete kandidat izbere glede na vsebino disertacije in lasten študijski interes. Tudi vsebina individualnega raziskovalnega dela (IRD) se praviloma navezuje na temo disertacije, lahko pa obsega sodelovanje v raziskovalnem projektu oddelka. Takšna zasnova predmetnika je v čim večji meri prilagojena raziskovalnemu področju in interesu kandidata. Po opravljenih vseh s študijskim programom predpisanih študijskih obveznosti kandidat(ka) pridobi naslov: doktor znanosti oz. doktorica znanosti (kratica: dr.) Preglednica 9: Predmetnik študijskega programa 3. stopnje Geografija. Semester Nosilec Učna enota ECTS 1. Žiberna Teorije in metode v fizični qeoqrafiji 15 Drozg Teorije in metode v družbeni geografiji 15 2. Vovk Korže Teorije in metode v regionalni geografiji 15 Cagran Metodologija raziskovalnega dela 5 Individualno raziskovalno delo 1 10 3. Izbirni predmet 1 10 Izbirni predmet 2 10 Individualno raziskovalno delo 2 10 4. Izbirni predmet 3 10 Izbirni predmet 4 10 Individualno raziskovalno delo 3 10 5. Doktorsko delo 1. del 30 6. Doktorsko delo 2. del 30 Vir : http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot Izbirni predmeti (10 ECTS): (Vovk Korže) Prsti v pokrajini, (Vovk Korže) Vode v pokrajini, (Žiberna) Podnebje in človek, (Žiberna) Geomorfološki sistemi, (Lorber) Socialnoekonomska tranzicija obmejnih območij, (Lorber) Geografija podeželja, (Lorber) Ekonomska geografija in regionalni razvoj, (Horvat) Geografija turizma, (Horvat) Geografija prebivalstva, (Drozg) Urejanje prostora, (Drozg) Zgradba mesta, (Kolnik) Učenje geografije na prostem, (Kolnik) Geografsko izobraževanje za trajnostni razvoj, (Kolnik) Didaktika geografije in raziskovalni trendi, (Kolnik) Geografski kurikul kot proces, (Pšunder) Komunikacija v izobraževanju. V preglednici je navedeno število vpisanih študentov v nov univerzitetni študijski program 1. stopnje, ki se izvaja od študijskega leta 2008/2009. Letno smo v ta študijski program v prvi letnik vpisali 60-65 študentov. V preglednici niso prikazani študenti, ki so bili vpisani v tem obdobju v star štiriletni dvopredmetni pedagoški program, ki ga je postopoma nadomeščal nov bolonjski univerzitetni program 1. stopnje. V študijskem letu 2010/2011 smo imeli tako vpisano zadnjo generacijo (4. letnik) starega univerzitetnega programa, obenem pa smo septembra 2011 dobili tudi prve diplomante novega univerzitetnega programa 1. stopnje. Njihovo število je bilo precej nizko, saj je bil v prvi generaciji bolonjskih študentov precejšen osip, obenem pa se jih je večina odločila za vpis v absolventski staž. V študijskem letu 2011/2012 smo prvič vpisali študente v nov magistrski pedagoški program in v doktorski program. Preglednica 10: Število vpisanih študentov na univerzitetnem dvopredmetnem študijskem programu 1. stopnje Geografija med letoma 2008 in 2011. Letnik 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12 1. 63 57 65 64 2. - 32 43 42 3. - - 24 33 Skupaj 63 89 132 139 Vir: Referat za študentske zadeve Filozofske fakultete v Mariboru, 2011. Na Oddelku za geografijo je bilo v študijskem letu 2010/11 redno zaposlenih šest visokošolskih učiteljev, ena asistentka in ena mlada raziskovalka. Število asistentov se je v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšalo, predvsem zaradi manjšega števila pedagoških ur, do katerega je prišlo s krčenjem ur v predmetniku v zadnjih dveh študijskih letih, ko smo morali obseg kontaktnih ur (predavanj, seminarjev in seminarskih vaj) v študijskem programu prilagoditi razpoložljivim finančnim sredstvom. Pri visokošolskih učiteljih so v preglednici navedene tudi učne enote, ki jih izvajajo v univerzitetnem dvopredmetnem študijskem programu 1. stopnje Geografija in dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu 2. stopnje Geografija. Kot zunanji sodelavec je sodeloval asistent Danijel Ivajnšič. Preglednica 11: Seznam redno zaposlenih sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru v letu 2011. - red. prof. ddr. ANA VOVK KORŽE, ana.vovk@uni-mb.si (Hidrogeografija, Geografija prsti in rastlinstva, Geografija slovenskih pokrajin, Sonaravno urejanje voda, Varovanje prsti, Terenske in laboratorijske raziskave v pokrajini, Regionalna geografija Azije, Regionalna geografija Afrike, Terensko delo pri pouku geografije-Fizična geografija, Trajnostni razvoj zavarovanih območij)_ - izr. prof. dr. VLADIMIR DROZG, vlado.drozg@uni-mb.si (Socialna in kulturna geografija, Geografija naselij, Regionalna geografija Evrope, Geografija podeželja, Terensko delo pri pouku geografije-Družbena geografija)_ - izr. prof. dr. KARMEN KOLNIK, karmen.kolnik@uni-mb.si (Uvod v geografijo, Projektno in timsko delo v geografiji, Aplikativnost geografije v družbi, Didaktika geografije 1, 2, 3, Pedagoški praktikum Geografija 1, 2, IKT pri pouku geografije)_ - doc. dr. UROŠ HORVAT (predstojnik oddelka), uros.horvat@uni-mb.si (Geografija prebivalstva, Kartografija in GIS, Geografija turizma, Turistične regije v Evropi, Regionalna geografija Severne Amerike in Avstralije, Regionalna geografija Latinske Amerike)_ - doc. dr. LUČKA LORBER, lucka.lorber@uni-mb.si (Ekonomska geografija, Socioekonomske strukture slovenskih pokrajin, Statistika v geografiji, Geografija prometa, Globalizacija)_ - doc. dr. IGOR ŽIBERNA, igor.ziberna@uni-mb.si (Planetarna geografija, Klimatogeografija, Geomorfologija, Ekološka geografija, Antropogene klimatske spremembe, Podnebne spremembe)_ - asistentka dr. EVA KONEČNIK KOTNIK, eva.konecnik@uni-mb.si_ - mlada raziskovalka MOJCA KOKOT KRAJNC, mojca.kokot@uni-mb.si_ Vir: Kadrovska služba Filozofske fakultete v Mariboru, 2011. Znanstveno-raziskovalna dejavnost članov Oddelka za geografijo se je vse od začetka delovanja odzivala na aktualne družbene potrebe. V 80. letih je bila usmerjena predvsem v agrarno in regionalno geografijo, v začetku 90. let pa v preučevanje obmejnih območjih v severovzhodni Sloveniji, v izdelavo regionalnogeografske monografije Slovenije ter razvijanje učnih gradiv s področja didaktike geografije. V zadnjem desetletju se je raziskovalno področje precej razširilo. Obstoječim temam so se pridružile nove, zlasti s področja fizične in družbene geografije (predvsem klimatogeografije, hidrogeografije, pedogeografije, ekonomske geografije, geografije turizma, geografije naselij, ekološke geografije, varstva okolja, ekoremediacij) ter didaktike geografije. Kot primer lahko navedemo vključevanje članov oddelka v nekatere mednarodne, bilateralne in domače projekte v zadnjem desetletju: Ecoprofit International, Competence Network »Water Resources and Their Management«, Comenius 2.1 »Forderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung«, Herodot -Exciting Geography of Europe, EUBIS - EU-Burgerschaft: »Geselschafthes Engagement fur Europa beginnt in der Schule«, Partnerstvo fakultet in šol, GRUNDTVIG 2 »Environmental Heritage«, Leonardo da Vinci, »Water for Life -Education for Water«, Slovenija - vodna učna pot Evrope, Politika inovacij na Češkem in v Sloveniji: institucije, mreženje in regionalni razvoj, Vpliv industrije na regionalni razvoj Slovenije in Bosne in Hercegovine, ReTInA - »Revitalization of Traditional Industrial Areas in SE Europe«, Strategija prostorskega razvoja mestne občine Maribor, idr. Člani oddelka se redno udeležujejo številnih mednarodnih geografskih konferenc, seminarjev, sodelujejo z geografskimi institucijami doma in tujini. Intenzivno je tudi strokovno delo, saj delujejo kot pisci učbenikov ter člani v različnih strokovnih organih na državni in lokalni ravni. Razvijajo aplikativne študije, povezane zlasti z regionalnim razvojem v SV Sloveniji, organizirajo in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih taborih in poletnih šolah, idr. Med pedagoškimi dejavnostmi je potrebno opozoriti še na obliko stalnega strokovnega spopolnjevanja delavcev v vzgoji in izobraževanje, ki ga oddelek izvaja v okviru Centra za pedagoško izobraževanje in strokovno spopolnjevanje, ter sodelovanje članov oddelka na strokovnih seminarjih, ki jih prirejata Zavod za šolstvo in šport ter Ministrstvo za šolstvo, kot pomembnih oblik profesionalizacije ter vseživljenjskega izobraževanja učiteljev geografije. Na seminarjih in pedagoških delavnicah predavatelji posredujejo učiteljem geografije aktualne novostmi s področja geografije in njihove didaktične aplikacije (Kolenc Kolnik, 2006). Že od 70. let dalje je oddelek v okviru fakultete občasno izdajal posamezne publikacije, ki so bile v večini učna gradiva, poročila znanstveno-raziskovalnih projektov in zborniki različnih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj, ki so bila organizirana v Mariboru. Po letu 1991 je potrebno omeniti predvsem naslednje publikacije (vir COBISS): znanstvena monografija Maribor - Marburg (1994), zbornik mednarodne konference Nove smeri prostorskega razvoja (1996), zbornik mednarodne konference Obmejna območja (2001), zbornik Teorija in praksa regionalizacije Slovenije (2004), zbornik Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji (2007), zbornik Slowenien:Transformationen und kleinraumige Vielfalt (pripravljen v Mariboru, izdan v Frankfurtu 2008), idr. Zadnji odmevni zbornik New Challenges for Sustainable Rural Development in the 21st Century smo izdali leta 2009 ob do sedaj največji in najpomembnejši mednarodni geografski konferenci, ki smo jo organizirali v Mariboru, t. j. 17. srečanju komisije Mednarodne geografske zveze (IGU) za trajnost in ruralne sisteme, ki se jo je udeležilo preko 80 udeležencev z vseh kontinentov. V letu 2006 je Oddelek za geografijo pričeli izdajati znanstveno periodično publikacijo Revija za geografijo, ki izhaja dvakrat letno in je poleg tiskane oblike v celoti brezplačno dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani FF UM (http://www.ff.uni-mb.si/zalozba-in-knjigarna). Mednarodni uredniški odbor sestavljajo priznani geografi iz Slovenije in tujih univerz (iz Avstrije, Nemčije, Češke republike, ZDA, Avstralije, Japonske, Brazilije). Članki prinašajo nova znanstvena spoznanja s področja geografije in sorodnih znanstvenih disciplin. V letu 2011 je bila revija uvrščena v naslednje sekundarne bibliografske baze: Current Geographical Publications, Ulrich's, International Bibliography of the Social Sciences (IBSS) in EBSCOhost, kar jo pri točkovanju v bazi SICRIS uvršča v kategorijo C. V okviru mednarodnega sodelovanja imajo člani oddelka posebej intenzivne stike s Katedro za gospodarsko geografijo Univerze v Bayreuthu, Inštitutom za didaktiko geografije Univerze J.W. Goethe v Frankfurtu, Inštitutom za geografijo Univerze v Gradcu, Katedro za geografijo Univerze v Olomoucu, Geografskim oddelkom Univerze v Pecsi, Visoko pedagoško šolo v Szombathelyu, Geografskim oddelkom Univerze v Zagrebu, idr. Rezultat sodelovanja so številna znanstvena in strokovna srečanja ter publikacije. V zadnjem obdobju mednarodno sodelovanje vse bolj temelji na bilateralnih sporazumih ter programih mobilnosti. V okviru programa mobilnosti Erasmus ima Oddelek za geografijo v letu 2011 sklenjene bilateralne sporazume, ki omogočajo mobilnost profesorjev in študentov, z univerzami v Grazu (Avstrija), Gentu (Belgija), Olomoucu, Pragi (Češka), Pecsi (Madžarska), Bayreuthu, Marburgu (ZRN), Amsterdamu (Nizozemska), Krakovu (Poljska), Banjski Bistrici (Slovaška) in Istambulu (Turčija) (http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/20072.pdf). Poleg programa mobilnosti Erasmus je zelo pomemben tudi srednjeevropski program mobilnosti CEEPUS, v okviru katerega Oddelek za geografijo v Mariboru koordinira univerzitetno mrežo GeoRegNet. Program mobilnosti vključuje 17 partnerskih univerz, t. j. iz Maribora, Ljubljane, Kopra (Slovenija), Gradca (Avstrija), Prage, Olomouca (Češka), Prešova (Slovaška), Krakova (Poljska), Pecsi (Madžarska), Zagreba, Zadra (Hrvaška), Sarajeva, Tuzle, Mostarja (Bosna in Hercegovina), Novega Sada (Srbija), Sofije (Bolgarija) in Oradee (Romunija) (http://www.ff.uni-mb.si/mednarodno-sodelovanje/mobilnost/ceepus). Preko mreže GeoRegNet se vsako leto povečuje število mednarodnih izmenjav študentov in profesorjev. V letu 2008 smo v Mariboru s pomočjo geografov z večjega dela navedenih univerz organizirali prvo geografsko poletno šolo, ki se v naslednjih letih izvaja na drugih partnerskih univerzah v okviru mreže. Vse informacije o Oddelku za geografijo, t. j. o zaposlenih, študijskih programih, gradivih, idr., so dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/; http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/). Od začetka leta 2011 je oddelek zastopan tudi na socialnem omrežju Facebook, s skupino »Oddelek za geografijo, FF UM«, ki je namenjena druženju in informiranju študentov in diplomantov geografije v Mariboru in je v njo vključenih že preko 400 članov (http://www.facebook.com/home.php#!/group.php?gid=109780372417496). Na tej spletni strani lahko najdete tudi številne fotografije, ki dokumentirajo živahen utrip dela na oddelku, zlasti na terenskih vajah. 5. Zaključek Pregled izobraževalnih in znanstveno raziskovalnih dosežkov geografije v Mariboru v zadnjih petdesetih letih kaže velik kvalitativen in kvantitativen napredek. Ta je viden tako v povečevanju števila in vrst študijskih programov, kot tudi v povečevanju števila diplomantov, raziskovalnih projektov, kadrovskih okrepitvah in same odmevnosti doseženih rezultatov dela. Kvalitativni napredek se kaže v prehodu iz višješolskega študija geografije na univerzitetni študij ter možnostih nadaljevanja študija na magistrski in doktorski stopnji. Pomemben kvalitativni premik je opazen tudi v izvedbi (oblikah in metodah) študija ter njegovi povečani fleksibilnosti in interdisciplinarnosti, do česar je prišlo še posebej ob prehodu na t. i. »bolonjske« študijske programe. V prihodnosti je ob magistrskem pedagoškem dvopredmetnem študiju geografije načrtovan tudi dvopredmetni magistrski nepedagoški študij, kar postavlja pred člane oddelka za geografijo nove izzive, tako v smislu samega oblikovanja študijskega programa, ki bo dovolj atraktiven za študente in bo obenem ponujal alternativo obstoječim magistrskim študijskem programom v Sloveniji in obenem omogočal zaposlitev diplomantov, kot tudi v smislu same kadrovske izvedbe programa (kadrovske okrepitve oddelka). Pri tem računamo tudi na naše diplomante, saj so le-te že do sedaj kadrovsko okrepili oddelek, ki je ob svoji ustanovitvi imel le dva stalna sodelavca. Danes se oddelek lahko pohvali z vrsto uglednih strokovnjakov, ki so zrasli skupaj z njim. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru ima v svoji sedanji sestavi formirane visokošolske učitelje, ki delujejo na različnih znanstvenoraziskovalnih področjih, zlasti tistih, ki jih druge raziskovalne institucije v Sloveniji ne premorejo v tako intenzivni meri. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem področje šolske geografije, biogeografije, proučevanje mikroklime, ekonomske geografije, geografije turizma in urbane geografije. Člani oddelka imajo pomembne reference tako s področja izobraževanja in raziskovanja, kot tudi s področja aplikacije znanstvenih rezultatov. Udeležujemo se mednarodnih geografskih konferenc in seminarjev ter sodelujemo s številnimi geografskimi institucijami doma in tujini. V študijskem procesu dajemo velik poudarek stalnemu izboljševanju kvalitete izobraževanja, obsežnemu terenskemu delu, povezovanju raziskovalnega in pedagoškega dela ter prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in študijski proces. Omeniti je potrebno tudi obsežno znanstvenoraziskovalno in strokovno delo v zadnjem obdobju. Oddelek za geografijo je organiziral številna znanstvena in strokovna srečanja ter vabil številne tuje predavatelje. V zadnjih letih še posebej spodbujamo tudi mednarodno mobilnost študentov ter njihovo samostojno raziskovalno delo. V letu 2006 smo pričeli izdajati znanstveno revijo Revija za geografijo, ki se je v petih letih izhajanja že uvrstila v številne sekundarne bibliografske baze. Literatura Borstner, B., Brumen, M., Lugarič, I., Pogačnik, J 1995: Pedagoška fakulteta, Pedagoška fakulteta Maribor. Bračič, V. 1984: Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru, Univerza v Mariboru, Maribor. Brumec, V., Grbec, A., Ladič, J., Lešnik, R., Papotnik, A., Plemenitaš, J., Robnik, A., Rojs,J., Varga J. 1986: Jubilejni zbornik Pedagoške fakultete Maribor ob 25-letnici, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor. Brumec, V. 1998; Prehod Pedagoške akademije v Mariboru v Pedagoško fakulteto, Jubilejni zbornik Pedagoške fakultete Maribor ob 25 - letnici, Maribor 1986. Geografija- študijski program, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Geografija (predstavitvena publikacija Oddelka za geografijo FF UM, pripravil U. Horvat), Maribor, 2010 Kolenc-Kolnik, K. 2006: Študij geografije v Mariboru, Revija za geografijo 1-1, str. 115-131. Spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/) FIFTY YEARS OF THE DEPARTMENT OF GEOGRAPHY AND THE STUDY OF GEOGRAPHY IN MARIBOR Summary The year 2011 marks the 50th years from establishment of the Academy of Education in Maribor. One of its successors is also Faculty of Arts, where is conducted the study of geography. In 1985 the Academy changed to Faculty of Education, and with the establishment of the Faculty of Arts in 2006 the Department of Geography became part of it. An overview of the educational and research achievements of development of geography in Maribor in the last fifty years shows great qualitative and quantitative progress. This is evident both in increasing the number and types of courses, as well as increasing the number of graduates, research projects, strengthening of human resources and of course in the visibility of achieved research results (citations). Qualitative progress is reflected in the transition from the college level of geography studies to university level of studies, and the possibility of further studies on the masters and doctoral level. An important progress is evident in the increased flexibility and interdisciplinarity of the new "Bologna" study programs, which brought a series of innovations, as well as challenges; both for teachers and students. Department of Geography has in its current composition formed academics that have grown with it, and working in the different scientific fields, particularly those that other geographical institutions in Slovenia do not have in such an intense degree. It is necessary to highlight the particular area of school geography, biogeography, the study of microclimates, economic geography, geography of tourism and urban geography. Members of the department have important references in the field of education and research, as well as applied projects. They participate in international geographical conferences and seminars, and collaborate with a number of geographical institutions at home and abroad. They placed in the academic process great emphasis on continuous improvement of quality of education, intensive fieldwork, linking research and teaching, and transfer research results into practice and study process. In recent years, we especially encourage the international mobility of students and their research work. It is necessary to highlight the intensive scientific research and professional work in the last period. Department of Geography has organized numerous scientific and professional meetings and invites a number of foreign lecturers. In 2006 we started to publish the scientific journal Journal of Geography, which was within five years of publishing already included in many of the secondary bibliographic database. All information about the Department of Geography (the staff, curricula, materials, etc.) and the Journal of Geography are available on the website of the Faculty of Arts in Maribor (http://www.ff.uni-mb.si/). Since early 2011, the department also takes part in the social network Facebook, with a group of "Department of Geography, FF UM", designed for socializing and inform students and graduates in geography in Maribor, and it has already involved over 400 members. On this website you can find many photos documenting the vibrant heartbeat of the department, especially during the fieldworks.