Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. stane Din 1.—. Hmeljarski vestnik v Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu Izhaja mesečno enkral — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino Štev. 9. Žalec, dne 1. septembra 1934 Leto I. Poročilo podpredsednika Hmeljarskega društva g. Rudolfa Lorberja o stanju hmeljskih nasadov v Nemčiji in Čehoslo-vaški in cenitev letošnjega pridelka na podlagi osebnega ogleda tamošnjih nasadov v dneh 23. do 25. avgusta t. 1. Nemčija: Hallertau. V ta okoliš, ki je največji in najmerodajnejši nemški hmeljski okoliš, sem prispel dne 23. avgusta ter dobil od tamošnjih hmeljarjev glede cenitve letošnjega pridelka podatke, da bo znašala množina letošnjega pridelka samo 35% lanske letine, to je 45.000 centov po 50 kg napram 130.000 centom v letu 1933. Od letošnjega pridelka pa se ceni, da bode le kakih 20% lepega, zelenega blaga, d oči m bode ostali hmelj le drugovrstno, slabobarvno blago. Manjšo letino in slabšo kvaliteto, zlasti pa slabo barvo hmelja je pripisati močnemu razširjenju rdečega pajka, ki je v mnogih slučajih nasade popolnoma ali vsaj delno uničil. V času ogledovanja nasadov dne 23. avgusta je bila že večina hmelja obrana, le približno ena tretjina je še čakala spravila. V Wolnzachu so nasadi bili močno napadeni po rdečem pajku, v okoliših Mainburg, Au in Pieffeu-hausen pa so nasadi boljši, vendar je opažati, da so kobule redkejše. Proti Hersbrucku (gorski hmelj) so bili nasadi dne 24. avgusta še neobrani in navidezno zdravi, ker jih je prejšnji dež obvaroval pred razširjenjem rdečega pajka. V tem okolišu se bo pričelo obiranje šele okrog 1. septembra. Kupčija se še ni oživela. V Hallertau sta bili prodani le dve bali hmelja po Mk 250.—, t. j. Din 85. -za 1 kg. V Nemčiji je dovoljena letos svobodna hmeljska trgovina, vendar je urad za ljudsko prehrano (Volks-ernahrungsamt) maksimiral hmeljske cene na Mk 220,— do Mk 320.—, t. j. Din 75.— do Din 108.— za 1 kg. Z zakonom o maksimiranju cen pa je bil določen tudi zaslužek trgovca na Mk 10.— za 50 kg, t. j. Din 3.50 za 1 kg, kar zna imeti po mnenju producentov poleg dobrih strani tudi slabe posledice za, prodajo hmelja, ker je s tem zmanjšano zanimanje trgovine. Manjša hmeljska okoliša Spalt in Wurtemberg si radi preoddaljenosti in pomanjkanja časa nisem mogel ogledati. Strokovna glasila tamošnjih hme- ljarjev poročajo, da je v Spaltu lepo, zeleno blago, medtem ko je v Wurtembergu lisasto. Nemški hmeljarji cenijo celotni pridelek Nemčije na 85.000 centov po 50 kg napram 105.000 centom v letu 1933. Radi pičlega pridelka in radi visokih maksimiranih cen se nam letos ni bati nemške konkurence v zapadnih evropskih in v ameriških državah, kakor lani, ko je Nemčija morala precej svojega odvisnega blaga izvoziti in je z izvoznimi premijami in množino ekspertnega blaga izvajala naravnost dumping. V pogledu cen in količine pridelka je Nemčija neodvisna država, vsled česar se hmeljske cene na drugih hmeljskih tf'žiščih ne bodo ravnale po nemških cenah. Konzum piva se je v Nemčiji začel popravljati in je v tem pogledu zaznamovati malo izboljšanje. Čehoslovaška, žatec. Žateški hmeljarji cenijo letošnji hmeljski pridelek na 90.000 stotov po 50 kg napram 82.000 stotom v letu 1933. Hmelj je pretežno lepo zelen, le tu pa tam slabši v barvi in neenak v kobulah. Ker se je v splošnem pričakovalo, da bo povzročil rdeči pajek večjo škodo, se je z obiranjem prerano pričelo in sem večkrat naletet na nezrelo, lahko blago. Pri mojem odhodu dne 25. avgusta sta bili obrani že dobri dve tretjini hmeljskih nasadov. Cene za žateški hmelj se gibljejo med Kč 1.500.— do Kč 1.800.— za 50 kg, t j. Din 54.— do Din 64.— za 1 kg. Kupčija je precej mirna, ker se kupujejo le male množine za vzorce. V splošnem prevladuje mnenje, da se ho pričela kupčija šele v 14 dneh. Ostalih manjših hmeljskih okolišev na Češkem si nisem ogledal, po strokovnih poročilih hmeljarjev iz Ouštja pa je tamkaj hmelj precej lisast. Celokupna produkcija Čehoslovaške se ceni letos na 127.000 stotov po 50 kg napram 120.000 stotom v lanskem letu Kakor vidimo, se je torej letos na Češkem temeljito uveljavil stan pregovor, ki pravi, da avgust da in vzame hmelj. Če bi ne bilo nastopilo začetkom avgusta deževno vreme, bi bila. letina zelo pičla, kakor smo dobivali poprej poročila iz Češke. Položaj pri nas in drugod Savinjska dolina, Žalec, dne 30. avgusta 1934. Obiranj© hmelja je končano. Po množini bo znašal letošnji pridelek nekoliko več, kakor se je cenilo pred obiranjem, to je približno 14.000 do 15.000 stotov po 50 kg napram 22.000 stotom po 50 kg v letu 10:53. Po kakovosti je dobra tretjina pridelka lepo zeleno, fino in težko blago, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam kupcev, druga tretjina je nekoliko lisasta, ostala tretjina pa je močno lisasta in porjavela, kar je posledica deževja in megle tik pred obiranjem. Prvi nakupi so se že pričeli in se je plačalo za prvovrstno zeleno blago dne 24. avgusta t. 1. Din 40.— za 1 kg. Veliki del kupcev pa še ni prejel naročil, vsled česar se kupčija do danes še ni mogla razviti. Nakupovanje se tačas počasi nadaljuje po ceni Din 40.— za najboljše blago in je bilo doslej prodanih 100 centov po 50 kg. Svarimo hmeljarje pred ponujanjem, ker ni letos nobene nevarnosti, da ne bi šlo naše blago v denar! Bačka, Petrovac. Po tamošnjih poročilih so se izgledi za letino znatno izboljšali, tako da se ceni letošnji pridelek na 14.000 do 16.000 stotov po 50 kg Doslej je bilo prodanih v Bački 150 meterskih stotov surovega hmelja. Bačka, Petrovac, dne 28. avgusta 1934. Vsled vročih vetrov se je razvil v zadnjih dneh rdeči pajek, ki je povzročil ogromno škodo. 35% do 40% hmeljskih nasadov je uničenih! Ostali del nasadov ni še napaden od pajka in je blago dobro razvito in gladko zelene barve. Obiranje se je pričelo v polnem obsegu. Tildi za Bfičko velja torej stari pregovor, d A' avgust. da ali vzame hmelj! Francija. Stanje hmeljske rastline v Alzaciji je ugodnejše, kakor lansko leto-. Rdeči pajek bo napravil v posameznih nasadih sicer še nekaj škode, vendar ne pomeni nobene resne nevarnosti za letošnjo letino, ki se ceni v Alzaciji na 28.000 centov, v severni Franciji na 6.000 centov, v Burgundiji in na Lotarinškem pa na 7.000 centov po 50 kg. Skupno torej bo pridelala letos Francija okrog 41.000 centov hmelja, rabi ga pa najmanj 62.000 centov, "tako da bo morala uvoziti preko 20.000 centov hmelja iz drugih držav. Obiranje se bo pričelo začetkom septembra. Belgija. Stanje rastline je vkljub neenakosti nasadov tako v Alostu, kakor tudi v Poperinghu razmeroma ugodno. Z obiranjem hmelja pozne vrste se bo pričelo šele začetkom septembra. Letošnji pridelek se ceni na 15.000 do 16.000 centov po 50 kg. Ker so zaloge hmelja belgijskih pivovaren zelo skromne, bo morala uvoziti Belgija okrog 40.000 centov hmelja. Anglija. Položaj tia hmeljskem trgu je ostal nespremenjeno miren. Iz vseh hmeljskih okolišev se poroča o močnem nastopanju rdečega pajka, ki je povzročil v mnogih krajih precejšnjo škodo. To velja zlasti za okoliš Kent, kjer tudi spremenljivo vreme ni moglo zaustaviti širjenja rdečega pajka. Vsled hladnega vremena je hmeljska rastlina v razvoju zaostala, tako da se bo pričelo z obiranjem hmelja predvidoma šele koncem avgusta oziroma začetkom septembra. V Sussexu je toča uničila deloma hmeljske nasade. Nasprotno pa se poroča iz Hanipshira o ugodnejšem stanju hmeljske rastline. Obiranje pa se v tem okolišu celo v zgodnjih nasadih ne bo [načelo pred koncem avgusta. V Herfordshirc so viharji na- pravili precej škode na hmeljskih nasadih. Tudi rdečega pajka se je moralo začeti energično zatirati. Vsled hladnega vremena se bo pričelo z obiranjem šele v septembru. V Worcestershire so padavine v zadnjem času ugodno vplivale na razvoj hmeljske rastline, tako da se računa z dobro kvaliteto blaga Tudi v tem okolišu se pritožujejo nad rdečim pajkom. V Angliji se pričakuje letos srednja letina izvrstne kvalitete. S hmeljem zasajena površina znaša 17.800 aerov, katerih vsaki bo dal povprečno 11.4 do 12.8 Cwt hmelja, t. j. na 7.203 hektarih 210.000 centov po 50 kg napram 220.000 centom v letu 1933. ' Poljska, Lublin, dne 25. avgusta 1934. (To poročilo smo prejeli iz zanesljivega vira.) Obiranje hmelja se je pričelo šele ta teden. Vreme je zaenkrat povoljno. Kvaliteta blaga je zelo različna, nabralo pa se bo tudi nekaj lepega blaga. Glede množine pridelka se že lahko danes trdi, da bo znašala okrog 25 do 30 odstotkov manj kakor lani. Približno enako se glase tudi poročila iz Dubna v Volhiniji. Po teh poročilih bo pridelala torej Poljska letos 24.000 centov po 50 kg napram 32.000 centom v letu 1933. Amerika. Vsled lepega vremena so se splošni izgledi za letošnjo hmeljsko letino izboljšali. Na ta način se pričakuje, da bo znašala letina približno 75.000 bal v Oregonu, 50.000 bal v Kaliforniji in 50.000 bal v Washingtonu, t. j. 284.000 centov po 50 kg v letu 1934 napram 358.000 centom po 50 kg v letu 1933. Še važnejše od manjše letošnje hmeljske letine v Ameriki je dejstvo, da konzum piva od dne do dne raste in da se v Zedinjenih državah število pivovaren dnevno veča. Do 1. julija 1934 je bilo izdanih 724 dovoljenj za gradbo novih pivovaren, razven tega pa se stalno vlagajo še nove prošnje. V letu 1933. so imele Zedinjene države Amerike zelo obilno letino, in sicer 358.400 centov hmelja. Od tega je bilo izvoženih 68.879 centov večinoma v Anglijo, približno 40.000 centov se je porabilo za domačo fabrikacijo piva in sirupa, neprodanih pa je ostalo še 40.000 bal, t. j. 65.000 centov hmelja. Pivovarnarji, ki kuhajo dobro pivo, morajo v to svrho uvažati žlahtni hmelj iz evropskih držav, po katerem bo po vsem izgledu še večja potreba. Statistika, ki jo urejuje v Združenih državah zelo natančno združenje trgovcev, izkazuje sledeče neprodane količine hmelja, ki se nahajajo še v rokah producentov: Oregon .......................... 19.960 bal VVashington ......................5.791 bal Kalifornija...................... 21.520 bal skupno torej dne .1. julija 1934 . . . 47.271 bal. Od gornje množine je približno 7.000 bal hmelja starejših letnikov. X. poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino. Žalec v Savinjski dolini, dne 28. VIII. 1934. Obiranje hmelja bo kmalu končano. Donos pridelka je pri posameznih hmeljarjih različen. To razliko so povzročili v prvi vrsti nenormalne vremenske razmere med vegetacijsko dobo, potem čas obrezovanja v pomladi (pozna rez je bila v tem letu ugod- nejša) in naposled ne v zadnji vrsti kakovost zgornjo plasti zemlje. Vsi navedeni razlogi so pa tutli vplivali na kakovost letošnjega pridelka. Poleg lepo zelenega hmelja s pravilno obliko se najde tudi slabše vrste. Množina pridelka bo po zadnji cenitvi morda le znašala 14.000 stotov po 50 kg. Pred kratkim je neki nakupovalec, kupil iz prvih rok par sto kilogramov hmelja po Din 40.— za 1 kg. Razpoloženje med hmeljarji je vobče čvrsto. Ne ponujajo svojega pridelka in upajo sigurno na izboljšanje cen. Društveni odbor. Cenitev letošnjega pridelka žlahtnega hmelja evropskih držav po Hmeljarskem 'f savezu v Zatcu 1934 1933 centov po 50 kg Hallertau 00.000 120.000 Spalt 10.000 do 11.000 10.500 Hersbruck 10.000 8.500 Tettnang 0.000 13.500 Rottenburg-Herrenbei g- Weilderstadt . . . . 10.000 8.500 Zunanji okoliši 4.000 6.000 Nemčija torej skupno 100.000 167.000 Žatec N 85.000 82.500 Ouštjo 19.000 24.000 Roudniee 7.000 14.000 Dub 2.000 2.000 Tršice in zunanje lege . 3.000 3.000 Cehoslovaška torej skupno 116.000 125.500 Alzacija 28.000 22.500 Severna Francija . . . . 6.000 5.800 Burgundska in Lotarinška 7.000 4.900 Francija torej skupno . 41.000 33.200 Poljska 30.000 Vojvodina (Bačka) . . . 10.000 8.200 Žalec (Savinjska dolina) . 12.000 23.800 Jugoslavija torej skupno . 22.000 32.000 Belgija 15.000 do 16.000 16.500 Avstrija, Ogrska, Rumunija 1.000 1.000 Skupno torej v evropskih državah 324.000 do 327.000 405.200 Rusija tu ni upoštevana, ker ne izvaža, pa tudi ne uvaža hmelja. Vsaka številka, nanašajoča se na Rusijo, bi bila nezanesljiva. Iz zgorajšnjih številk je razvidno, da bo letošnja kontinentalna hmeljska letina za okrog 80.000 centov manjša kakor lani. Če računamo, da znaša poraba kontinentalnega hmelja po Barthu 400.500 centov, in da se bo ista povišala vsled večjega konzuma piva za 10.500 centov: In da so bo izvozilo evropskega hmelja v prekomorske države samo 20.000 centov, potem sledi, da bo manjkalo letos okrog 110.000 centov žlahtnega hmelja za varenje piva. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da raste na svetu mnogo ne-žlahtnega hmelja, ki se tudi uporablja za varenje zlasti slabših vrst piva, ter tla je še vedno precej zalog lanskega hmelja, ki bo dobro služil svojemu namenu. Nadalje je treba računati z nestalnostjo valut in s težavami pri nabavi deviz, kakor tudi z važnim dejstvom, da vlada v vseh državah sveta veliko pomanjkanje denarja. Zato velja za vsakega hmeljarja staro pravilo, ki pravi: Prodajaj po partijah! Drži se trdno, kadar popušča povpraševanje, posebno še, kadar čutiš, da trgovina umetno zadržuje povpraševanje! Ohrani vedno hladno kri in ne sili s prodajo! HMELJARJEM! Pred kratkim je skrajno predrzna, kruta roka brezvestnega hudobneža porezala zakoncema Cilenšek Štefanu in Mariji v Migojnicah lOTli hmeljskih rastlin in s tem uničila vso letošnjo letino ter ju spravila ob edini dohodek. Navedena oškodovanca vljudno naprošata vse usmiljene hmeljarje, da bi se ju spomnili pri prodaji letošnjega hmelja s primerno podporo, kojo drage volje sprejema vodstvo Hmeljarskega društva v Žalcu. Imena darovalcev bo objavilo društveno glasilo. Vloge in rešitve Radi polovične vožnje hmeljskih obiralcev smo naslovili dne 2. avgusta t. I. na železniško ministrstvo potom vseh občin Savinjske doline spodaj sledečo prošnjo, ki pa je žalibog ostala brezuspešna: MINISTRSTVU SAOBRAĆAJA, BEOGRAD. Hmeljski obiralci, ki se rekrutirajo iz najrevnejših slojev južnovzhodnih srezov Dravske banovine, in med katerimi se nahaja obilo za drugo delo nesposobnih starih in nedoletnih ljudi, brezposelnih in invalidov, so od leta 1905. uživali pravico do polovične vožnje na železniških progah. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu pa je za to leto tozadevno prošnjo Hmeljarskega društva v Žalcu kot strokovne organizacije hmeljarjev Dravske banovine že dvakrat odbila, vsled česar si usoja podpisani občinski urad vljudno prositi, Ministrstvo saobračaja blagovoli ustreči želji davkoplačevalcev in naročiti Generalni direkciji državnih železnic do 15. avgusta t. I., naj dovoli revnim hmeljskiin obiralcem ugodnost polovične vožnje po železnicah, kojo ugodnost uživajo v obilni meri razna društva, organizacije, posetniki velesejmov itd., skratka dosti bolje situirani sloji. Delovodja. Predsednik občine. Ing. J. TERŽAN: Nepravilnosti v letošnjem razvoju in zorenju hmelja »Norčki ali kravice«. Letošnje leto je bilo za hmelj povsem izredno leto v slabem smislu. Priroda si je letos tudi na hmelju privoščila razne šale, ki so bile za hmelj, kot sirovino za pivovarniško industrijo, vse prej kot dobre in posrečene. Obiranje hmelja sredi meseca julija se je vršilo pod mučnim utisom, tako za hmeljarje, kot za trgovino in za pivovarniško industrijo. Hmelj je kazal nepravilne in grobe oblike kobul; norčki ozir. kravice so se šopirili skoraj na vsakem drogu. Niso bile redke rastline, ki so kazale istočasno vse razvojne stopnje zorenja: cvet, kobule v raznem zoritvenem stanju in raznih oblik, pomešane z velikimi in drobnimi kobulami. Norčki ali kravice so se letos tako razšopirili, da so jih hmeljarji imenovali »mačake«. To kobule so imele dolge vretence, razmaknjena kolenca, prednji in krovni listi so bili zelo ve-' liki in trdi, med njimi pa so se šopirili zeleni listi vseh velikosti. Nekateri norčki so se šalili na ta način, da so na novo pognali iz vrhnega kolenca in nastavili cvet. Ne samo poedine kobule so kazale nenormalen razvoj, tudi hmeljska rastlina kot celota je nudila vtis, kot da se je na glavo postavila. Trte niso dosegle vrha opore, bile so brez stranskih poganjkov, oz. so bile panoge zelo kratke z redkim nastavkom. Začetkom julija pa je hmelj pognal nove panoge, ne na vrhu, kot je to pravilno v razvoju rastline, temveč pri tleh do 1 % m visoko. Takozvani »hmeljski kardinalski klobuki« so se od vrha preselili na tla. Te panoge so nastavile pravilen cvet, vse kot običajno, samo na nasprotnem koncu trte! Tako smo imeli sredi julija, na sredini rastline dozorele kobule, na vrhu je hmelj ravno odcvetel, pri tleh pa je na novo pognanih panogah nastavil obilen cvet. Na kratko hočemo omeniti, kaj je vzrok takšnim motnjam v življenju hmeljske rastline. Glavni vzrok nepravilnega razvoja hmeljske rastline leži v motnjah prehrane. Takšne motnje v prehrani pa nastopijo, če zavlada nesorazmerje med listjem rastline in koreninsko sposobnostjo črpanja hrane. Med zelenimi listi Irte in kobulnimi listi obstoja medsebojni odnos. Prednji in krovni listi kobul so pravzaprav prilistki zelenili listov. Pri normal nem prehranbe-nem stanju hmeljske rastline smejo hiti razviti samo prilistki zelenih listov, to so prednji in krovni listi kobul. Če se pa v kobulah razvijejo pravi zeleni listi,, pomeni to, da ostali zeleni listi niso pravilno delovali. Pii takšnem pomanjkanju si pomaga rastlina in mobilizira vso rezervo, torej razvije mesto pri-listkov, pravilne zelene liste. V normalnih letih se razvijejo norčki, če gnojimo pretirano z dušikom (gnojnica, čilski soliter itd.), če vlada prekomerna vlaga za časa cvetenja, in če se oškoduje trta in listje. Tudi če toča zelo obrsti hmelj ali če odstranimo pri priščipavanju spodnjih panog preveč listov, lahko to povzroči, da se razvijejo norčki, ozir. da se razvijejo velike in grobe kobule. Letošnji nenormalni razvoj hmeljske rastline pa je povzročilo toplo, oz. poletno vreme meseca aprila in v prvi polovici maja. Toplo vreme je povzročilo bujno in hitro rast trte, ki pa je radi suše takoj zaostala. Razvitim trtam in listju niso mogle korenine, radi suše, dovajati dovoljno hrane za daljno rast. V samo-obrambi in v nagonu narave za razplodnjo je začel hmelj predčasno cveteti. V razvoju rastlinstva, torej tudi pri hmelju, moramo razločevati dve vrsti rastlinskih organov, od katerih opravljajo vsak svoje delo. Razločujemo vegetativne organe, ki skrbijo za razvoj in rast in seksualne (spolne) organe, ki skrbijo za razplod in s tem za ohranitev bitja. Če nastopijo razni vzroki, kot so bili letos, vlažno in hladnejše vreme koncem meseca maja in tekom meseca junija, ki pogodujejo razvoj vegetativnih organov, potem se razvijejo novi vegetativni organi tudi iz seksualnih organov. To je letos nastopilo pri hmelju. Hmelj je predčasno zacvetel — topla oz. vroča pomlad je prisilila hmeljsko rastlino, da razvije seksualne organe —; hladno- in vlažno vreme, ki je na to sledilo, in razpolaga krepke- hrane v tleh, — je hmeljsko rastlino na to prisililo-, da opusti razvoj seksualnih organov in da se poprej okrepi in do-raste ter še le potem razvije seksualne organe. Hmeljarji so, v svoji veliki ljubezni do hmeljske trte, ki je zaostala, stregli letos hmelju izredno dobro in mu dovajali hrano v preobilni meri. Dokazano pa je, tla preobilna hrana, istočasno s povečanjem toplote in vlage, pri slabi svetlobi (oblačno in deževno vreme) povzroča in pospešuje preraščanje kobul z zelenimi listi. Vsi ti vzroki za razvoj norčkov so bili pri letošnjih vremenskih in prehranbenih razmerah v o-bti-malni meri zastopani. Tem razmeram primerno se je razvijal tudi hmelj in v teh vremenskih in prehranbenih razmerah moramo iskati vzroka letošnje nenormalne hmeljske letine! Oglas HMELJARSKO DRUŠTVO ZA DRAVSKO BANOVINO obvešča s tem svoje člane, da sprejema Hmeljarna v Žalcu sporazumno s Hmeljarskim društvom naročila za zavarovanje hmelja proti požaru, ležečega pri posameznih članih, pod ugodnimi pogoji. Hmelj se zavaruje v sušilnicah, skladiščih, bodisi na kupih, v balah ali natrošen, vendar le v poslopjih pod trdo streho (krito z opeko, škriljem ali pločevino). Pozor hmeljarji! Vse hmeljarje opozarjamo s tem, da bo izdajalo društveno vodstvo od 1. septembra t. 1. dalje po potrebi dnevna tržna poročila potom ljubljanske Radio oddajne postaje. Lastnike radio aparatov pa prosimo, da takoj razširijo vsako v až n e j š e poročilo med hmeljarje! Vse stare zaupnike našega društva pa nujno prosimo, da nam sproti poročajo o gibanju h meljskih cen na deželi! Opozarjamo pa vse zaupnike in poročevalce, da so odgovorni za resničnost danih nam inlormacij! Poročila naj se pošiljajo leleionično na ŽALEC štev. 2 ! HMELJARJI Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki L A V I J I ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš |g lavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu Umetna gnojila, krmila, travna in detelj na semena, galico, žveplo, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, cement in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. Skladišče v Celju Aškerčeva ulica (nasproti cerkve sv. Maksimiljana) nnELJd R JI! Naj pripravne j še umetno gnojilo za gnojenje hmelja je MITItOrOSKflL I. IZ TVORNICE ZA DUjŠIK V RUŠAH Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11 nasproti pošte avinjska posojilnica Žalcu registrovana zadruga z neomejeno zavezo nudi popolno varnost za vloge na Ustanovljena L 1881. hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih o b r e s t u j e n a j u g o d n e j e ^ Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu ! Račun poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: »Posojilnica« Telefon št. 2 Blagajniške ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. Celjska posojilnica d. d, v Celju v lastni hiši Narodni dom Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000 Kupuje in prodaja devize in valute Izdaja uverenja za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje Podružnici: v Maribor, Šoštanj Izdaja Hmeljarsko društvo za Slovenijo, predsednik Franc Hoblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Hnton Petriček, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Četina v Celju.