f-yuMice /UlJERI^k/l POMOVIM/I _______Vt i a» j r a ik ; | * l> 'i l ."5— jpOAushb ■& *“ CLEVELAND S, 0., MONDAY MORNING. DECEMBER 22, 1947_ LETO PJl—VOE. YLH CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING. DECEMBER 22, 1947 LETO XLIX-VOL. ULE DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) CERKEV SV. ALOJZIJA V enkrat tudi tretji oddelek, ki bo MARIBORU — zopet obnovljena. Med vojnimi žrtvami težko prizadetega Maribora je bila tudi cerkev sv. Alojzija, že pri razstrelitvi dravskega mostu so popokale vse šipe in je streha silno trpela. Okupator je cerkev izrabljal'v vojaške namene in je imel v njej skladišče. Ker pa so se v cerkvi dogodili tudi taki dogodki, da so cerkev oskrunili, je bilo potrebno, da je bila cerkev po obnovitvi tudi spravno blagoslovljena. Ta sprava se je izvršila letos 24 septembra. Cer. kvene obrede je izvršli pomožni škof dr. Držečnik. Temelj tej cerkvi so položili pred 180 leti. V jožefinski dobi je bila zaprta. Do svoje prave veljave je cerkev prišla, ko je Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz Lavantinske doline v Maribor. Ko je prišel Anton Martin Slomšek leta 1869 v Maribor, je najprej šel v cerkev svetega Alojzija in nato v slovesnem sprevodu kot prvi mariborski škof v stolnico. Ob sedanji obnovitvi se je cerkev obogatila s svečniki in zvonovoma,, ki sta bila na starem pokopališču v kapelici Slomšekovega groba. V MARIBORU SO sredi oktobra znova otvorili mariborski ii berku je bila obnovljena v oktobru. Ta šola je bila zažgana po Titovih letalih 1. apr. 1945, torej le par dni, predno so prišle Titove čete v Ljubljano. Novo šolo so postavili na Pše- Mary poroč. Turkovich, v Argen-vem pod Sent Joštom nad Kra- tini brata Jožeta, v starem kra-njem. Otroci iz te vasi so hodili \ ju mater Marijo, brata France-včasih v šoto na Sent Jošt. Toda‘ta, sestri Anico Basa in Nado to je bila po zimi težka pot. Pa Koren, teto Jozefino Baučič in je bila ta šola na Sent Joštu, ki 'strica Jožeta Batista, se je nahajala v župnišču, med j Pogreb bo v sredo zjutraj ob vojsko tudi požgana. 9 iz Ferfoliatovega pogrebnega CIRIL METODOVA DRU- zavoda, v cerkev sv. Terezija na ŽBA. — Nekdanja slovenska šol-! Granger Rd. Garfield Heights ob Sovjeti so ustavili vse poskuse k dosegi miru po vojni Nobenega upanja ni, da bi se moglo dvigniti železno zaveso Washington. — V petek večer je govoril državni tajnik Marshall ameriškemu narodu .„01 , « „„„„„: po radiu. Povedal jc v mirnih ce f' f S °VE™ke ž®" k® „n7 I Nocoj bo lep pogram na odru in odkritih besedah, kakšen je in društva Naš dom s . 50 3 . pri bojijinem drevesu na St. Clair' danes položaj po svetu in zakaj PoJeg žalujočega soproga ^ve jn Norwood Rd. Nastopilt'v Londonu ministri niso mogli Franka, ki vodi poprav ja ico ),0do harmonikarji:,Lou Trebar, j priti do sporazuma. Johnny Pecon in dva mlada, se- u nJfi„nvil, We.l NOVI GROBOVI Marija Skrij V soboto zvečer je umrla po dolgi bolezni v St. Lukes bolnišnici Marija Skrij roj. Peruzin, . | stara 42 let. Stanovala je na j | 5095 Turney Rd. v Garfield ; [ Heights. Doma je bila iz Dol. Ze- j j muna pri Ilirski Bistrici, odko- ; [ der je prišla sem pred 18 leti. Bi- j [ la je aktivna pri Gospodinjskem ; i klubu Delavske dvorane na S pokazal odrešitev izpod komunističnega jarma. OBNAVLJANJE ŠOL. — V Podgori pri Slovenjgradcu so 12. oktobra odprli novo šolo. Stara je bila v vojni porušena. Tudi šola na Dvoru pri žužem-|prjnce Ave. ter članica podružni-; St Clair Ave. v božičnem dnhn JUTRI BODO ODPRLI NOVO CESTO DO 140. CESTE Jutri ob 10 dopoldne bodo izročili prometu cesto ob železnici od Gordon parka do 140. ceste. Toda ta cesta Kesamo za promet, ki gre proti vzhodu. Za promet proti mestu, bo še vedno skozi vasico Bratenahl po starih, ovinkih. To bo samo toliko časa, da bo nova cesta dogotovljena v vsej širini, kar bo morda vzelo še eno leto ali več. čevljev, zapušča hčeri Elsie in ska družba, imenovana po svetem Cirilu in Metodu na papirju še živi. 26. oktobra je imela 9:30 in na Kalvarijo. John F. Godec Sinoči ob 11 je umrl doma skupščino. Predsedoval je dr. Si-! John F. Godec, stifr 42 let, sta- mon Dolar. Govoril je načelnik ministrstva Jurančič, ki je navzočim povedal, da je tudi narodnoobrambno delo dobilo pomen šele, odkar je komunizem zmagal. Kako je to razumeti, ve menda samo tisti uradnik. Za nujoč na 6907 St. Clair Ave. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Cias pogreba in drugo bomo sporočili jutri. Gertrude Kreiner V Glenville bolnišnici je umrla danes zjutraj ob 5:40 dobro novega predsednika družbe je J poznana Gertrude Kreiner roj stre Železnik bodo pa pele. Začetek bo ob 7. zvečer. Jutri večer bo zadnji božični program na odru pri božičnem drevesu na St. Clair Ave. in Norwood Rd. Trgovci, ki so letos okrasili St. Clair Avenijo in priredili tako lepe programe, so pripravili nekaj izrednega za jutri večer. Ob 7 zvečer bo nastopil moški pevski zbor dr. Najsv. Imena fare sv. Vida pod vodstvom Ivana Račiča. Zapel bo nekaj "ja Sovjetske Rusije za obnovi- la njegovih besed se je lahko uvidelo, da ni nobenega upanja, da se bi moglo ustvariti en svet, vsaj tako kmalu še ne. Povedal je tudi, da se ne bo moglo uravnati razlike po 2. svetovni vojni, dokler ne bo zaključena “mrzla vojna” v Evropi med komunizmom in za-padno democracijo. Državni tajnik Marshall je v tem govoru povedal, da so Zed. države nehale iskati sodelova- božičnih pesmi, slovenskih in angleških. Fantje v tem zboru zares za'pojo, da je za poslušalca pravi užitek. Človeku se srce topi ob takih melodijah. Zatem bo nastopil pa Miklavž, ki bo obdaril vse otr<£ im tev Evrope in je tudi izjavil, da ni upanja, da bi se vzhodno Nemčijo priklopilo k ostali Nemčiji, ker je Rusija enostavno ne bo izpustila iz rok. Ker ni nobenega upanja, da bi se moglo odgrniti železno za. Truman je vprašal kongres 17 bilijonov za Marshallov načrt V kongresu pričakujejo hud boj, predno bo ta denar odobren Washington. — Predsednik Truman je vprašal kongres za 17 bilijonov dolarjev, kar naj bi bilo za izpeljavo Marshallovega programa za odpo-moč Evropi. To pomoč bi dobilo 16 evropskih držav, ki niso pod vplivom MosEVer Truman je zahteval za prvih 15 mesecev $6,800,000,000, ostalo bi se pa dajalo vse do 30. junija 1962. Razne 'drobne novice b Clevelanda h le 1 okolice Jaslice iz domovine— V izložbenem oknu firme August Kollander vidite poleg krasnih slik, delo naše stare domovine, tudi lično izdelane božične jaslice, ki so bile prinešene iz domovine. Slike, ki so istotam razstavljene, lahko kupite. Za ceno izveste v Kollandrovem uradu. V bolnišnici— Frank Turk iz 6922 Bayliss Ave. se nahaja težko bolan v Huron Rd. bolnišnici. Zbolel je nenadoma, saj je še pred par tedni pomagal okrasiti St. Clair cesto za božično sezijo. Ilirija je lepo pela— Pevski zbor Ilirija je pod vodstvom Martina Rakarja zelo lepo podal’ oratorij “Slovenski božič” včeraj popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Cerkev je bila polna in ljudje so bili zelo zadovoljni s petjem. Zbor je moral na koncu dodati še nekaj božičnih pesmi, ker soljudje kar sedeli in hoteli še več lepega božičnega petja. Za zaključek je zbor pel veličastno "Zahvalno pesem” v angleščini. Vsa čast zboru in pevovodji. Pobiranje asesmenta— Tajnik društva sv. Vida št. 25 dprta kjer mote vsakdo mirno študirati, ne da bi ga motili politični agitatorji. Muzej je nastavljen v nekdanjem mariborskem gradu. Poseben oddelek kaže tudi dobo nemške okupacije. Tu so spravljeni letaki in razglasi o streljanju talcev, tu so seznami slovenskih družin, ki jih je treba izseliti itd. Imenovani seznam je bil narejen v Gradcu že predno so Nemci napadli Slovenijo pomladi 1941. Tu je tudi pregled tako imenovane osvobodilne borbe, s katero se postavljajo partizani. Pride ško In bodo tam skušali delati po sklepu miru potom te družbe. Skupščina je seveda po predpisih poslala globoke poklone Titu. Včasih jih je pošiljala kralju. časi se pač spreminjajo. AGRONOMSKO FAKULTETO na ljubljanski univerzi so Frank Skoda in A'Ice 0m Sternen, 4 pravnuke; Frank ml. in Charlotte Skoda ter Edward in Roberta Sternen in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Lozinu pri Kočevju, kjer zapušča sestro Rezo, stara 90 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda slovesno odprli 11. oktobra. De- na gj clair Ave. ter na Kalva-itan agronomske fakultete je inž. rjj0 ura pogreba še ni dolo- Alfonz Pirc. OPERNI REPERTOAR. — V Ljubljani se je začela gledališka sezona. Zanimivo je, kako nekdo v “Lj. pr.” Ljubljančane spre- 'nai ti 11- -a-Mggp «* yy -=*x=n jbu •*» (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St Clair Ato. HEndenon M2« Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturday«, Sunday« and Holiday! _ 4_. oiciuaia J19,7 • «.»«»* 7 8 9 10 11 it i) 15 16 17 18 19 to 11 11 i) 14 i) 16 17 18 19 jo ji ; NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $8.50. ' SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. _______________________ 83 No. 249 Mon., Dec. 22,1047 Razveljavljenje ruskega rublja 14. dec. je Sovjetska zveza napovedala veliko razveljavljenje svojega denarja, rublja. Vest ni bila čisto nepričakovana. Že kakih deset dni poprej je ljudstvo slutilo, kaj se pripravlja in hitelo kupovati s starim rubljem, da se ga iznebi, kar se je sploh dalo kupiti. Če tudi razveljavljenje samo ni bilo popolnoma nepričakovano, vendar je vse osupnilo, ko se je zvedelo, da se bo dobilo za deset starih rubljev samo enega novega. Brez dvoma ni ta dogodek zanimiv samo za Ruse, ki so naravnost prizadeti, ampak za vsakogar, ki zasleduje svetovne dogodke. Od 16. dec. do 29. dec. mora vsakdo, ki ima papirnate rublje te zamenjati za nove. Tudi v najbolj oddaljenih krajih ni dovoljen daljši rok. Po tem času so dosedanji papirnati rublji brez vsake veljave. Kovan drobiž pa ohrani vrednost kakor doslej. Zamenja pa se ves denar, ki ga ima kdo doma ali v žepu po en nov rubelj za deset starih. Odvzame se torej 90%, vsega tekočega denarja iz prometa. Oni denar, ki je naložen v bankah, se spremeni v nove rublje v razmerju en nov rubelj za enega starega, če vloga ni večja kot 3000 rubljev (nekako 560 dolarjev). Svote od 3,000 — 10,000 rubljev zamenjajo v bankah tako, da dobi vlagatelj za stare tri rublje dva nova. Kar je čez 10,000 se zamenja v , rublja zji enega novega.«Tudi državni ~n j ajo z'novimivrazmerju tri srare'zl^ftg^nov^lf! W5a-' tere v razmerju pet starih za enega novega. Zadnja posojila iz leta 1947 niso prizadeta. To je v glavnem vsebina razveljavljenja dosedanjega rublja in njegove zamenjave. Obenem pa so odpravili raci-joniranje hrane in industrijskih izdelkov. Odpravljene so tudi dvojne cene za blago na karte in za blago v prosti prodaji. Doslej so namreč prodajali tisto blago, ki je bilo raci-jonirano in se je dobilo na karte po enih in sicer nižjih cenah, v prosti prodaji pa so isto blago prodajali po drugih mnogo višjih cenah. Te dvojne cene pričajo, da na Ruskem vsakovrstnega blaga primanjkuje. Dokazuje tudi, da Rus ni dobil dovolj na karte, da bi mogel pošteno živeti, drugače ne bi prodajali še v prosti prodaji. Kdo bi kupoval po višjih cenah v prosti prodadji, če bi bil dovolj dobil na karte? Sedaj bo vse v prosti prodaji po na novo določenih cenah. Torej svobodna prodaja, toda po določenih cenah. Prosta prodaja brez racijoniranja je tesno povezana z razveljavljenjem in odvzemom rublja. Če bi namreč ljudem pustili denar, bi bilo kmalu konec proste prodaje, ker bi ljudje vse pokupili. Ker je blaga premalo, bi prvi dobili drugi pa odšli prazni. Sovjetska vlada v uvodu k tej denarni operaciji priznava, da je bila v Sovjetski zvezi velika inflacija, da je bilo preveč denarja v obtoku za množino blaga na trgu in da je tako vrednost rublja padala. Vlada trdi, da hoče z novo odredbo vrednost rublja utrditi. Vzrok te priznane inflacije išče vlada v vojnih in povojnih razmerah. Čeprav drugače boljševiki radi trdijo, da je njih gospodarjenje na drugih podlagah kot v kapiatlističnih državah, vendar se pri zagovarjanju svojih ukrepov sklicujejo na podobne razmere v drugih državah po vojni. Mnogo evropskih držav je namreč res po vojni denar zamenjalo na škodo posameznikov. Kdo je pri tem razveljavljenju najbolj prizadet? Predvsem tisti, ki so držali denar doma v upanju, da bodo mogli zanj kaj kupiti. Zlasti so zadeti ljudje na deželi, kjer nimajo bank in drže denar doma. Ti izgube 90% svojih prihrankov. Izgube tudi varčevalci po mestih, ki so svoj odvisni denar vlaeali v banke. Vendar zgube ti vlagatelji mnogo manj. kot oni. ki je imel denar doma. Boljševiki so vedno pritiskali podeže'sko kmečko prebivalstvo. Med kmeti je ma'o komunistov. Zato z novo odredbo ne zgube vladini podporniki, komunisti, ampak ljudje, ki so vladi komunistov malo nak'onjeni. Po mestih je komunistov več. Te je treba bolj varovati. Žito je industrijski delavec, ki je varčeval in vlagal rublje v banko manj izgubil kakor kmet, V kolikor pa je prizadet, ga tolažijo s svobodnim trgom iz z znižanjem cen, ki gre pri hrani v korist mestnega človeki in v škodo kmetu. Tako je ta denarna reforma preračunje- gande, da so krize fe v svobodnem gospodarstvu, bodo morali komunisti opustiti. Na drugi strani pa je res sovjetska zamenjava denarja pokazala, da si totalitarna država zna pomagati v zadregi. Denar pobere ljudem iz žepa, pa je inflacije konec. Kaj briga komunističnega mogotca v Kremlju, koliko dela in truda je nakopičenega v rubljih kmečke ženice, ki je varčevala in hranila! Kaj jim mari, če zabit kmet kje na ukrajinskih poljanah vse izgubi! Kakor čebelar pobere čebelam med in vosek, tako totalitarna sovjetska država pobere varčevalcem njih rublje. Država je bog, človek je samo govoreče orodje. Posledica je pač nezaupanje ljudstva v državo, ki žanje, kjer ni sejala. Pa se tudi za to nezaupanje ljudstva boljševiški mogotec malo meni. Kaj bi drugod rekli, če bi država kar zmanjšala vrednost bondov za štiri petine! Nihče ne bi več kupil državnih papirjev, nihče ne bi hotel posoditi državi. Toda sovjetov to ne skrbi. Kadar bodo potrebovali posojilo, bodo delavcu odtrgali pri plači, in kmetu pri odvzemu pšenice. Oba bosta tako “prostovoljno" darovala državi kot gresta “prostovoljno” na volitve. Vse časopisje pa bo pisalo ob tem nasilju, s kakšnim navdušenjem podpisujejo ljudske množice nove bonde. Vse vladno časopisje seveda, ker drugega ni. Tako navdušeno bo vse za novi rop; da bodo celo ameriški slovenski “napredni” o takem navdušenju pisali. Svet hoče biti varan, torej ga varajmo, si mislijo sovjetski mogočniki, ki imajo vso moč v rokah. In nekaj tepcev dobe povsod po svetu, ki odobravajo vsako njihovo potezo. Toda pri vsem tem potrpežljivi ruski človek ni več podoben človeku. Brez svobode, brez soodločanja, brez veselja za defo, za napredek, za varčevanje. Človek postaja v komunizmu samo surovo izrabljana žival. Zato je razumljivo, da vso to žalostno podobo Sovjetije skrbno skrivajo za železni zastor. Še na eno stvar naj opozorimo. Trideset let vlada na Ruskem boljševizem. Ljudje so v njem vzgojeni. Ogromna večina ne pozna več starega gospodarskega sistema. In vendar govori ukaz o razveljavljenju rublja tudi o špekulantih. Da, v Rusiji so špekulantje, v' Rusiji po tridesetih letih komunističnega nauka! Tako govori vlada sama. Kje so se vzeli? Kdo so to? Ti špekulantje so seveda vsi, ki so varčevali in ki jih je nova denarna reforma pograbila za vrat. Tudi komunizem tedaj ne more zatreti človekove želje, da bi nekaj imel. Rusi še vedno hočejo imeti nekaj svojega, kar m državno, kar ni skupno, ampak čista zasebna lastnina. Ali ni tedaj ta želja po zasebni lasti naravna želja? Stari Rimljani so rekli: Če izganjaš naravo z burkljami, se vendar zmeraj povrne. Izganjali so iz ruske narave misel na zasebno lastnino trideset let, pa je niso izgnali. Zato pa je ukaz o zamenjavi rublja sam mogočna priča, da je komunizem nenaraven in neizpeljiv. Komunizem Jedai ni znal voditi ruskega gospodarstva Ua" dr¥?*SE^iiB(tl*HMiyiMWn 'VWlHTrifiM« f i ftlfWfHrifirršJ.»«i ga ljudstva. Zato se je in se bo mogel držati same z nasiljem nad človekom. Komunizem in sužnoSt hodila povsod skupaj. annHtninwwtiiii»M»«*wn*>mininn«ni BESEDA fZ NARODA ,UMIHIIUI m **** IHHHWHH UH« >♦»*»»♦♦♦+»+■«.< Novke Iz West fflsa West Al'lis, Wis. — Naj vam sporočim prav pa kratko nekaj novic iz našega mesta. 9. dec. je Miss Margareth Truman, hčerka predsednika Zed. držav, imela koncert v tukajšnji mestni dvorani (avditoriju), kjer je prav lepo odmeval njen lep čisti glas. Ona poje coloratura soprano. Mladi sopranistki moramo dati kredit in priznanje, da se zanima za koncerte, ker njej se pač ni potreba ubijati s tem. Sicer se pa ona nič ne ponaša. da je predsednikova hči. to vam je čisto preprosta dekle. Ker pa Miss Truman tako veseli petje, ji želimo obilo uspeha. Dalje naj sporočam, da nas je obiskal dr. Mihael Krek, ki je imel govor o naših beguncih, ki se nahajajo po raznih taboriščih in krajih Evrope. Iz njegovega govora smo spoznali, da je govoril čisto resnico in smo razvide!!1, da se dr. Krek jako zanima za begunce, da bi jih čim-prej rešili iz njih težkega položaja in ker so begunci res vsega usmiljenja vredni. Zato se na tem'’mestu prav lepo zahvaljujem dr. Kreku in mu želim veliko bspjsha med tukajšnjimi Slovenci. Sporočam tudi, da se je precejšnje število naših rojakov in rojakinj preselilo v večnost. — Mnoge sem poznala in mnogo je pa tudi takih, ki jih jaz ne po- | šla raje drugikrat, ko se bo bolje počutila. No, sedaj pa že počiva pht mesecev v hladnem grobu. Pokojna je bila zelo dobra žena, ki je imela posebno u-smiljenje do revežev. Bila je jako delavna in pridna pri delu, čeprav bi ji sicer ne bilo treba delati; posebno pridno je skrbela za svoj krasni vrt, kjer je vse izgledalo kot v kakšnem lepem parku, čeprav je že malo pozno, pa vse eno pošiljam moje sožalje njeni hčeri in sinu Franku Krivez. Draga Josephine, Ti pa počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. , Vsem znancem in prijateljem želim prav vesele božične praznike in zadovoljno ter blagoslova polno leto 1948. Kristina Kolar. , , „ , znam. Med omenjenimi sta bi- na tudi na političen učinek pri ljudskih masah, k. kaj pome- H tudi dve moji znanki Jo8eph. nijo. Med take boljševiki niko.i niso šteli kmeta, cepnv ta‘ine KriveZi ki je umrla avgusta tvori večino prebivalstva. j 1947 in Marica Kopač pa okto- h a par stvari bi hoteli ob tej zamenjavi rublja opozoriti, j bra tega leta. Z Mrs. Krivez sva Komunisti so vedno govorili, da je v komunističnem bili veliki prijateljici. Bili sva sistemu ljudstvo zavarovano pred posledicami gospodarskih, tudi skupaj lansko leto na Gil-kriz. Mirksovi pristaši so vedno trdili, da je gospodarskih bertu, Mina., kjer se ji je jako kriz kriv kapitalizem ali svobodno podjetništvo, kot to radi dopadlo. Tudi letos bi bila rada v Ameriko pravijo. Sedaj se je pokazalo, da tudi totalitarni šla z mano, ko sem šla zopet na sistem, kjer je država vse, ni zavarovan pred krizami. Na- Gilbert, a ko sem jo vprašala, mesto zasebnega kapitalista je pač kapitalist država sama, če gre, mi je povedala, da bi šla gospodarski procesi pa ostanejo isti. To točko svoje propa- prav rada, pa da si ne upa, ker 6alag (Odlomek iz sovjetskih naporov za obnovo: Dela za sovjetsko obnovo v Uralu). Cb nastopu sovjetskega režima v Rusiji je znašalo število prebivalstva na velikem sovjetskem Vzhodu (Sibiriji) približno 12 milijonov. K tem milijo- pinj. nom so se pozneje pridružili še drugi milijoni, sestojee po večini iz kmetov, ki so prihajali iz Ukrajine in pokra jni ob Donu (na pr. Volga) in ki so svoj odpor proti kolektivizaciji plačali miki zlata, s pregnanstvom. Ob koncu vojne so zato zahtevali od v Sibiriji mobiliziranih vojakijv in pomorščakov, da ostanejo tam na mestu v službi, namesto da se vrnejo na zapad v domovino. Ti imajo dvojno nalogo: prvič, da povečajo število delavstva v Sibiriji, drugič, da so kot rezerv- agitacijo, s katero naj bi s« privabile mlade žene na Vzhod, kar naj bi dvignilo število otrok. — Prebivalstvo je naraslo posebno še po “čistki” leta 1933 in po “generalni čistki’’ od teta 1935 do 1939. Nato je prišla vojna in z njo veliko izpraznjenje vojnih področij. Stotisoči Ukrajincev, Nemcev ob Volgi, Kavkazijcev, prebivalcev Krima je bilo deportiranih v Sibirijo. K temu moramo prišteti še veliko število vojnih ujetnikov, ki so jih za-padne sile vrnile sovetski vladi. Tako znaša danes število prebivalcev na sovjetskem vzhodu ali v Sibiriji čez štirideset milijonov, katerih ena tretjina sestoji iz ujetnikov, ki spadajo k organizaciji “Gulag.” Vrhovno vodstvo “Gulaga” jc v rokah generala Nedesjekina, bivšega ministra za notranje zadeve in člhna vrhovnega sovjeta. Pod okriljem sovjetske zakonodaje je Gulag v stanju organizirati delo in podjetja v takem obsegu, proti kateremu so storitve nemškega “Todta” malenkostne. Gulagu so podrejena desetera gradbena podjetja M. V. D. (notranjega ministrstva) in on daje v najem svoje vsakovrstno razpoložljive nastavljen-ce na pogodbeni osnovi različnim civilnim ministrstvom, ki potrebujejo delavcev, kateri ne zahtevajo visoke plače in jih je lahko dobiti. Dobiček od tega, ki ni majhen, gre v blagajno M. V. D. Eno najpomembnejših podjetij MVD je grždbena družba, ki se imenuje Dalstroj in ki jo vodi general Nikišev, p dav tako član vrhovnega sovjeta. Nikišev igra odločilno vlogo pri podružnicah Dalstroja, kot so to Dalugol, premogovni trust sovjetskega vzhoda, in Dalnepht, petrolejski trust. Industrializacijo Sibirije o- ro razSeTjSiniaDalstroj, na za- sebno podjetje MVD in na one, ki so odvisni od Gulaga. Gulag predstavlja prav za prav neke vrste totalitarno državo v državi, v kateri on gospoduje nad večim delom prebivalcev otoka Sahalina, polotoka Kamčatka in čučkena. Mimogrede bodi omenjeno, da se prebivalci teh pokrajin imenujejo ‘nevovzraščen-ci’ (to je tisti, ki se ne vrnejo več), čeprav izkorišča petrolejske vrelce na Sahalinu druž' ba “Sahalinnepht,” ki je podružnica ministrstva za petrolejsko proizvodnjo na Vzhodu, je organizacija vseeno podvržena kontroli Gulaga* Prač tako vodi privatno podjetje MVD general Zaverijagin, ki kot namestnik notranjega ministra izvaja velik vpliv na Dalstroj in sicer preko generala Nikiševa. Pod njegovim nadzorstvom je Magadan, ki šteje več kot milijon prebivalcev in se je razvilo v mogočno industrijsko mesto, središče kovinarstva, tako rekoč največje mesto sovjetskega Vzhoda za Vladivostokom, Char-barovskom in Komsomolskom, samo s to razliko, da »o njegovi prebivalci z izjemo višjih osebnosti in nekaj specialistov ujetniki MVD. Pokrajina Jakrita pomeni v geografskem in strateškem pogledu z i Sovjetsko zvezo isto kot Alaska za Zed. države Amerike. Tudi podnebje je slično, kajti mraz doseže celo 70 sto-In kakor so preje Alasko smatrali za domeno pionirjev, tako so tudi Jakuito preje imeli za deželo, dostopno samo kulturnim pionirjem, katere glavno bogastvo je les, ribolov in rud-Saj je v letu 1940 samo eno središče zlatih rudnikov — Aldanzoloto — proizvedlo eno četrtino vsega zlata, ki gs pridobiva Sovjetska zveza na svojem ozemlju. Toda ta izvor bogastva obdaja prav ista tajnost kot priprave za vojno in vprašanje atomske energije. To- (l vebja^e AL' PA NE Par večerov predno smo jo rinili v Pennsylvanijo na zlet. sva imela z Gašperjem še generalno izkušnjo. Vse sva premlatila in pretuhtala, da bo šlo na zletu brezhibno od rok. Izračunala sva na prste, koliko je treba vzeti s seboj provijanta za tri pode lačnih in žejnih, da nam ne bo kdo proč prišel v tistih dveh dneh. Dosti sva naračunala in potem razdelila prav po bratovjsko, koliko bo vsak primaknil k državnim stroškom. To je glavno. Koliko bo pa kdo od provijanta k sebi vzel, je pa ležeče od vsakega posameznika. To se pravi, na zletu bo sprejeto geslo: kdor bo bolj priden pri mizi. To je najbolj pametno in ni nobenega špetira potem. Z racioniranjem v takih slučajih ne gre, da bi merili jedačo in pijačo na enake dele. Nekateri raje nalivajo in jim je jed samo nepotrebno delo. Zato sva z Gašperjem določila, da se vse skupaj zloži tam po kempi in potem se naščuje prisklednike, naj si pomagajo po svoji mili volji. Bog žegnaj. Kar se tiče racioniranja sem imel jaz že od prej dobre skušnje, zato,sem tudi-Gašperju odsvetoval vsake odmerke. Nekoč smo bili v Kanadi in smo si odmerili pijačo: toliko in toliko jo pride na vsakega za vseh 14 dni, kolikor časa smo bili tam. Eden izmed nas, Bog mu .................da ne bo nič s seboj v Cleveland, kjer se tista leta takih dobrot ni dobilo. Se reče, saj Je imel pametno misel, samo izpeljal je ni prav. Svoj delež je namreč v svoji veliki neprevidnosti pustil pri splošni zalogi, po kateri smo “mi druži” prav pridno segali ter jo uničevali. Rojak je vse to opazoval, vsak dan z bo(j krvavečim srcem videl, kako kopni zaloga. Ne bo se prav izšlo, si je mislil, in par dni pred odhodom domov, ko je videl in pre-štel, da ne kaže, da bi od njegove zaloge kaj ostalo, je naravnost in brez ovinkov izjavil: “Še meni natočite, hudiči, da bom vsaj par kapljic deležen od svojega porejona.’’ Najbrže se je še pravočasno spomnil, da v španaviji še pes crkne. -To sem razložil Gašperju, zato sva ukrenila, da bom: vsi za enega, eden za vse; kdor prej pride, prej melje in — kar danes lahko storiš, ne odlašaj za jutri. “Ti,” sem rekel Gnšprtju, ko me je nekaj dregnilo v tikvo, “kako bo pa zastran perila?” “Kakšnega perila neki?” se zavzame Gašper, “saj bomo tam samo en popoldan, eno noč in drugo popoldne jo bomo pa zopet ubrali domov. Mislim, da toliko ne bo noben zamazan, da bi ne mogel v isti srajci domov. Saj bomo tam v kempi čisto sa. mi, pa še sami moški, torej se spodrecati ne bo treba. Ni rila.” « “Ti me ne razumeš, Gašper. Kar mene skrbi je to, če bi morda ne bilo pametno, da bi imeli za tistega, ki bo bežal pred medvedom, ene ekstra gate, ker se nič ne ve, kaj vse se lahko pri-,meri. Veš, na Menišiji sta šla na medvede Kranjc ata in Her-blen in ko sta se vračala domov, je moral Herblen poprej k potoku, predno je mogel domov. On je bil namreč, ki je medveda prvi zagledal.” “O, tisto misliš! Ne vem. ka. ko bi šlo z ekstra jferilom, ker žrtev ne bo vedela, da bi ji ekstra gate morda prav prišle. Sicer je; pa tam pri kempi studenček, kakor sem tiie povedal in če bo treba, ga bomo pa opalužili.” “Veš, je treba misliti na vse,” sem primaknil zadovoljen, ki mi prida tudi telesih blagor ljudi na misel. “Ne maram, da bi država Pennsylvania izgubila kaj na veljavi, če bi se naši ekspediciji kaj neprdvdanskega primerilo.” “Meni je pa na misel prišlo,” meni Gašper, ‘da se ti, ki boš ji, ki so jih demontirali v Mand-' za raedv%ja. ne M poprej navle-žuriji, že vzidani v komaj izgra-1 ke/ korajže. Saj me razumeš, jenih tovarnah, ki jih je postavi- ab no^ lo to ali ono podjetje MVD. V “Aha> popolnoma! Torej po Sovjetski zvezi gre v mirni dobi tvojem naj bi bil jaz ves tisti približno prav tako naprej kot (‘an tešč. Ne bo šlo. Si boste v vojni. Industrija je prav ta- morali drugega medveda poko pod komando kot armada. In ‘3ka‘k če imaš take računu,” se kdor hoče razumeti sovjetske in- j takoj poženem za svoje pravi-dustrijske načrte, mora s temi ice- dejstvi računati, drugače mu j 'aJ ne mislim, da si ne smeš načrti in statistike niti malo ne ! en®ga ali dva privoščiti. Samo povedo. Vidimo torej, dš je po to*‘k° ooš moral paziti, da boš pobudi, ki jo-je povzročila dru- jkoa av°ji vlogi. Da ne bi sel v ga svetovna vojna m po ne-;gozd _Preveo navdahnjen in bi precentjivi pomoči ameriškega!11 e zaael pred Jožetom plesati, zakona o najemu in posojilu so- kakor 3mo videli, v starem kra-vjetska proizvodna sila na h. | JU Bosance 2 medvedom ” toku prekosila najsmelejše na-1 . ®eVeda’ nekaj ko- črte ki jih je Politbiro snovalV b®;treoa ^«eno’si<;er pred vojno. industrije. Glavno mesto te republike, Jakutsk, ki leži ob reki Deni, je staro mesto izgnancev iz dobe carjey. Toda število u-jetnikov nekdanje dobe in njih eksistenca je-v primeri z naprednimi metodami naprednega socializma pritlikavo! Druga industrijska pokrajina in nadaljnje rudarsko središče je Transbaikal, katerih središča so čita in Petrovsk, delovni kraji za 300,000 do 350,000 ujetnikov. Po čistki leta 1939 je bilo naseljevanje brez dovoljenja M. V. D. v Sibirijo iz Cite prepovedano. Pokrajina je bila tako iz-premenjena v tajno zono, katere namen in smoter je znan samo tistim osebnostim, ki so odgovorni za njeno izkoriščanje. Pomembni naravni viri, ki jih nudi pokrajina Krasnojarsk, so spet dali pogoje za obsežen centrum, ki je sicer odvisen od MVD, vendar pa se njegovo območje vpliva razteza čez vso Je. nisejevo ravnino. V okolici Kanska in Krasnojarska so nedavno zgradili dve hidralični centrali. In gotovo je, da so stro- Po zadnjih verjetnih informacijah je- znašala ob vojne letna produkcija v tej oddaljeni deželi nič več in nič manj da časi, ko je Jakuita bila zna-\ kot 30,000 :etal, 40,000 tankov in 120,000 topov vseh ka'ibrov. bi se mi v zadnjem trenutku zdelo vse skupaj neumnost in knnni W se skeSaL Par kaP!iic na j«* zik, pa vidi človek 3Vet v čisto drugačn; luči in vse je en sam velik špas, če že ne godlja. Tona vojna sila takoj pri roki, žejna samo po svojih zlatih rudni-; in 120,000 topov vseh ka'ibrov.'J- v.j,t; bi nastopila vojna nevarnost, i kih, so že davno minili.' Pet-, Petletka bo po vojni potenci-:,.{7“ g’ zjej M Končno je zveza mladih komuni-1 lutka je iz te oddaljene pokra- ul te dežele še znatno stopnje.; “ ' "e S‘)e atov razvila obsežen progrum in( j iue. ustvarila priaiiii. tfjjljnjfola (I, Epochc, Paris). ' “Da ne jj0 al)jl je rekel DROBNE YBH IZ ftOVHHJE (Doli* preko Trete) Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser (NuUUevanJe s l. strani.) KAČIČ IN PRERADOVIČi — obrača. Pravi, da je v operah le V Zagrebu so podrli letog poleti preveč buržujskega, meščanske- spomenik Jelačičev, Pravijo, da ga, nič revolucionarnega. Zato' jih je preveč spominjal na stare so opere za dobre komuniste sko- čase. Sedaj sta v nevarnosti sporo pohujšljive. Kar se jim ne menika hrvaških pesnikov Kači-da izogniti, priporoča ta tfdni in Preradoviča. Prvi je oble-Marksov vernik, naj gledališče čen v frančiškansko haljo, drugi vsaj dobro izbira. Pravi, da bi v oficirsko uniformo. Previdni se dalo dobiti kaj dobrega v tem j Zagrebčani svetujejo, naj se ju smislu pri Francozih in v Sovje- o pravem času preobleče v partiji. Torej vse preusmeriti v ko- tizansko uniformo, da moreta munističnem smislu, kot je Hit- optati na svojih mestih. Sicer ju ler vse preusmerjal v nacisti- bo komunistični fanatizem zru- PRESENTSj) Potlej stopijo župnik na lečo, Klevžarica Wremala pri pe-preboro evangelij in prav na či. Pripravila jjtčtfj s slivovko kratko pridigujejo. Jernej sli- hv orehove štruklje, ši samo ena: Nocoj je noč od- Jerneju se še jesli nj dosti puščanja, usmiljenj* haljubez- l jubilo. Preden je legel, je ni. Mir ljudem na zemlji, ki so obema voščil praznike, dobre volje.' Mir . . . i Neža sama ni vedela, zakaj Jernej samo to čuti, da zanj ji jc šlo na vek. Klevž pa mu te besede ne veljajo. On ne jc sa.no roko stisnil, more odpustiti. Oče vendar ni, V- kakor jablana, ki jo nekdo ot- Grape Kralji mso zgrešili, rese. Drugo leto spet rodi. Klevž je njih imena zapisal s Oče pa se nikdar več ne ver- kredo na vsa vrata in pridal še ne , - novo letnico. Nikoli! : Ca? res kar beži. Skoraj na glas veka Jerndj.1 Potlej se je tudi Jernej že Drugi bodo vsi skupaj, voščili oziral po soncu. Mimo so bili si bodo praznike in bodo veseli, sv. Anton, Boštjan in Neža. Saj so morda tudi kaj izgubili. Od maše so prinesli blagoslov-Mogoče hišo, skedeni. hlev, lep Ijene sveče, gozd, mogoče celo žalujejo za; Svečnica. Na Grmadi se je mrtvim. Toda kaj njim. Od sonce že poznalo. Nekaj pla- cbilice so dali kos, on pa vse, zov je zdrknilo pod cesto. Le- kar je imel. dene sveče so gmavale. 3v. čiščenje Dnevno ali,nočno delo. Plača Zglasite se v Employment Office The May Co. Delo dobi Sprejme se moškega Za oskrbnika v katoliškem zavodu. Zglasi naj se na 17001 Lake Shore Blvd. (260) |Ml Smaller, W/ compact... W/ designed to f slip easily into purse or vest pocket. Choose youn tomorrow!' *12.50 MGM-16A—A CHRISTMAS CAROL Lionel Barrymore 10096-WHITE CHRISTMAS THE CHRISTMAS SONG Kate Smith 30036—SILENT NIGHT O HOLY NIGHT Lauritz Melchior MGM-6—STRAUSS WALTZES Harry Horlick MGM-6A—SONG OP LOVE , Album MGM-3—HOLIDAY FOR STRINGS David Rose No zdaj vesta Mož in žena sta prejela po pošti to jutro dvoje vstopnic za opero. In kar je glavno, vstopnic ni bilo treba plačati, ker sta bili že plačani, torej dvoje zastonjskih vstopnic. Priložen je bil pa listek z lakoničnimi besedami: “Pošilja vama prijatelj, u-ganita kdo?” Se razume, da gospod in gospa nista dosti ugibala. Sla sta v opero k predstavi in ko sta se o polnoči zelo zadovoljna vrnila, sta našla . . . svoje stanovanje popolnoma izropano in na mizi listek z isto pisavo kakor zjutraj: “No, zdaj vesta.” MALI OGLASI Popravljamo kleti Popravljamo in cementiramo kleti. Za informacije pokličite F. Fala, PO 4186. (249) Stanovanje iščejo » Veteran, žena in dete nujno potrebujejo nekaj sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EN 0158. (260) FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio Herb Fitzgerald's Radio & Record Shoppe 636 EAST 185th ST, KEnmore 1313 ALISTE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Handel Drug 15702 WATERLOO RD. Prosimo, pokličite zdaj KE 4530 ZA VAŠO ZALOGO ZA božič in novo leto Kadar ste žejni, pokličite ali >e oglasite pri CHARLEY-u, kjer dobite pivo ali vino in vse, kar je v pijači PIVO - ALES - VINA - MEHKE PIJAČE V ZABOJIH MALI OGLASI Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (ac) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vitamina Prescriptions First Aid Supplies Vogal St. Clair Ace. te E. tSth Jerneja se prijemlje ihta. “Kdor ne odpušča, ne more živeti, Jernej”, se utrga iz Kievža. "Mogoče, toda tudi sovraštvo je življenje! Včasih napol mrtvi žive samo od misli na maščevanje.” Potlej se Jerneju globoko vdere in pogovor se pretrga. Klevž gre ob zametu prav do brez in nato nazaj na pot. “Si zajel v škornje, kajne?” ' “Nič zato, saj nimava več daleč do doma.” 677 East ski revoluciji itd. Ljubljana je postala v teh dneh mata Moskva. Gotovo je lepo navdušenje za Ruse, toda manj lepo je, da navdušujejo sedanji slovenski kultu-ronosci Slovence le za komunistična dela, včasih brez ozira na umetnost. RUISKA UMETNICA Marija Nablocka deluje v Ljubljani že 26 let. Ljubljansko dramsko gie-i dališče je proslavilo njeno 25 letnico. Odigrala je na ljubljanskem odru 13*'. je but^s posebno otožen in |«*mi mrknil po sivem zidovjeu hud, je bilo do razvedrila, Linodmahnil StrV.SS S ^ -ko in si prejezdil nogo čez nist — letopisec Pavel Pucelj, in ker je bil rad pregledal sta- ATTENTION Veteran«-Civilian» DE SIMO SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Leam a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 koleno, a Linhartova misel je ostala pri njem. “In tu zibka stiškega samostana,” je čez slabo uro stegnil roko proti škrbinam starega vi-šenjeskega gradu na strmem griču .nad Višnjo goro. “Da, a stekla je v Stični in sto in sto let zibala dosti dosti lepega in dobrega za vso dolenjsko stran.” “Škoda je bo, če današnji nori čas res misli, da je treba ni več.” “Svet si že teše drugo in drugačno, a kaj se bo zibalo v njej, še nihče ne ve prav. “Jaz samostanov ne maram, preživeli so se; Stične vendar ne gledam po strani; drugačna je in zasluži, da bi jo cesar i kin,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pjjfe hup mn i “ ~ Handwriting Expert" ' Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 | GUARDIAN BLDG. MASK 7696 | ?i ................................................................. šnjo goro. Meščani so stali dam. A te navade — upiraj se pred pragom svojih bajt in se gospsko držali.' Kuralt jih je podsmešno gledal in se jim poredno smehljal; spominjal se je bodečih zabavljic, ki jih Stičani vedo o gospodkih višjanskih meščanih. Voz je pridrdral do Hudega. Hlapci poštarja Fedrana so urno prepregli, spočiti konji so hrznili in stekli po ravni cesti. Iz dolenskega kota na levi strani je zableščalo belo zidovje stiškega samostana, v rdečem zvoniku je jeknil zvon. Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja gor, sta se molče spogledala. Skoraj tja do Glo-govice nista mogla umekniti pogleda, ki je božal štisko okolico in drsel po umno obdela-meniškem polju. Samostanski bratje in tlačani so v široke kraje orali resasto str-nišče. Iz vrtnega zelenja so se belo bleščale tlačanske vasice, in znad hiš se je pod nebo sukljal dim, po vsej dolini je živo utripalo zdravo kmečko življenje. “Če stiski menihi ne bi bili nič drugega dobrega storili, kakor da so ljudi naučil j umnega kmetovanja, bi jim že zgolj za to šla velika hvala,” je Martin Kuralt, sin gorenjskega kmeta, govoril kakor sam zase. “Ti menihi so zakoreninjeni v zemljo, z delom ,so si pridobili domovinsko pravico na njej . . .” Linhart je molčal, oči so mu obiskovale doline in gričevje, ki jih je ljubil, dokler je živel v Sitčni. c “Da ’’--So mu misij prišle od 1----lUipi« 1 ' ■“ ki brez njih samostana ne bi bilo.” “Delo samo je že najlepša molitev.” “Nikar! Tako govorijo vsi, ki jim molitev smrdi.” “Kolikor je je res treba, meni ne smrdi,” je Kuralt godr- avsmi m premuiamj. ——- _ « Molčal je tudi Linhart in se morejo uravnati po novem ca-na levo tiho pozdravljal z lepo su?” je Kuralt spet godrnja . cerkvijo sredi ponosnega Sent- “Zmerom gledajo nazaj, nikoli ZAHVALA ZA DOBRA DEU “Le zakaj se samostani ne vida in s cerkvico svetega Nikolaja, belo ovčico vrh Starega Gradišča. “O, lepo je bilo!” je zamišljen pestoval spomine svojega kratkega menihovanja. naprej, kakor gleda svetna duhovščina.” (Dalje prihodnjič) •o- Pomagajte Ameriki, kupujte :ratnega meninovaiija.________Victory honde in znamke. SMS«.* 5» Običajno se družine zahvaljujejo za darila rajnih, kateri so pripomogli ob času pogreba svojih dragih. Kjer ni sorod nikov, tam prevzame kdo drugi, da to stori. Ko je preminula blaga in vsem poznana Miss Mary Smrekar, so sestre zavoda Villa Angela poverile nam v oskrbo njen pogreb. Zato tudi podpisana firma to delo zahvale vsem, ki so se spomnili ob času, ko je umrla in bila odprem-ljena k večnemu počitku. Poleg nekaj vencev so bila glavna darila za sv. maše: Iz imenika posnemamo sledeča imena: Anžlin Mike, Neimenovan, Asseg John, Brian Josephine, Bukovec Agnes, Bukovnik Peter, Debevec James, Gubane A., Grdina A., Jakus A., Ghidin F., Kelch John, Koss Veronika, Kodelja in h«, Kr’ainz Frances, Lavrich Chas., Josoh Mazie, Marsey Mary, Makse Mary, Princ Theresa, Trček Chas., Trček Luka, Pugel M. A., Pucher Ida, Perencevich Frances, Princ Mary, Terček Luka. Rajer Marie, Stermole Uršula, Skur Dr. in Mrs., Suhadolnik Anna, Skrl Angela, Urbančič Rose, Žulič Frances, Zupan Ivan. ... , Skupna vsota je znašala $83.00. Pn tem so opravili duhovniki še posebej več sv. maš. Denar je bil izročen sestram zavoda, da ga razdele v namene, kakor želijo. Poleg tega se imamo zahvaliti tudi vsem za obiske in molitve, ki so jih storili njeni ožji prijatelji in ko so se v tako lepem številu udeležili njenega pogreba. Po vaših dobrih delih in namenih tudi ona ne bo pozabila na vas. ZAHVALA ZA RAJNO URŠULO HOČEVAR Prav tako naj izrečemo zahvalo za rajno Uršulo Hočevar, ki je preminula 21. novembra in bila pokopana 25. novembra. Slednja ni imela nikogar, imela tudi ni ničesar prihranjenega za pokop. Cerkev sv. Vida (oskrbništvo cerkve sv Vida) je skrbelo, da je bil zanjo pripravljen grob. Ljudje so iz usmiljenja zanjo prispevali za sv. maše sledeč: Frances Novak, Frances Oražem, Frances Petrie, Mrs. Erhard, Ioni Podobnik, Jenny Sternad, Sajovic in Hrovat. Skupaj $18. Vse to je bilo izročeno upravi cerkve sv. Vida, da se opravijo sv. maše kjerkoli za rajno. Poseben dar $25 je pa poslal Mr Leopold Kushlan s pismom, v katerem izjavlja, da je bila rajna njegova odjemalka,^katero je opravljal legalna opra- 5 r'wEpir. — ‘’"[ «25 oo J TakVje oskrbovaf tudi za njčrid šestrb igrata Fran- Ui,. Up..- u Kurah »|j. bi .praMk« »»** 3SSS si® glsttrrsK irtSg SL -to«, for 56 pounds of beauty to m. s.« wrvdto mi iSa fcod and ice. There »ra Comom ‘ we carry a complete line of your favorite English and Slovenian Records DEMSHAR'S HOME APPLIANCE (0. 22034 LAKE SHORE BLVD. RE 4770 Euclid 23, Ohio Open 9:30 A. M. to 8:30 P. M. till Xmas MERRY Christmas! and a Happy New Year! BER0S STUDIO6116 st ciairAve- njim. “Ko bi samostan le nejspevali za zgoraj označene pogrebe, imel še toliko trdovratnih navad, ki se jim novi čas res mo-' ANTON GRDINA, v imenu pogrebnega zavoda. J? -AND THE WORST IS YET TO COME “—in najha jše šele pride VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Naročite FRIGIDAIRE ledenice, da jih tlfiO 'n ve' dopeljemo do božiča. Cena.........f 10# ., . ... LUČKE za božična { j Pridite k nam m oglejte drevesa, set...■“ si svoj novi MAYTAGpressure oar J _ COOKERS, 13.95 0«7J pralni stroj 7_Way visoke I SVETILKE, damo g gg zraven senčnik .#«#J Vsa druga pripravna in koristna božič na darila za hišo in dom dobite pri nas MI IMAMO VELIKO IN KRASNO IZBIRO ZAVES IN ZASTOROV PO SILNO ZNIŽANI CENI OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Avenue HE 2978 ČUtilna razprodaja na vseh znanih RADIJIH Prihranite si do $100.00 r i! r 1947 floor modeli PLINSKE PEČI cena znižana 40% 8 kub. čev. floor model Home Freezer prihranite $80 Plačujete na lahka odplačila, če želite Odprto v>ak večer do Božiča NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE JERRY BOHINC, laitnik 22530 Lake Shore Btvd. POLEG SHORE THEATRE Dajemo Eagle znamke iamo ▼ trgovini na Lake Shore Boulevardu 819 East 185th Street POLEG LA SALLE THEATRE iillllllUtttilli