St. 73 HSIrill litim l NM U pttt0 V Trstu, v torek 27. marca 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik KLVIII fzhaja, IzvzemS pondeljek, vsak dan r>o: cv. frančlBct AsiSkcga it 20. L nadstropje. Dopisi naj .. ^rednUtva. Ne'rtnki.«- pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatell in Anton Oerbee. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tis'-W in ministrski predsednik Mussolini odločno odklonila dogovor, ki ga je bil sklenil z nemškimi poslanci tajnik faši-stovske pokrajinske zveze g. Barbesino. Ia kako ponosen je ta g. Bpesciani na tem, da je tudi on storil vse, kar je mogel, da je bil sporazum razveljavljen! Dejstvo samo, da je « veliki fašistovski svet> zavrgel sporazum, nas ne preseneča. Tudi ne bi izgubljali besed o nadaljnjem dejstvu, da si je gospod ^generalni nadzornik» pridobil zasluge za — tak ife-men. Dve drugi dejstvi pa sta, ki ju moramo tu posebno podčrtati. Prvič nagla-šanje g. generalnega nadzornika, da so vsi italijanski vodilni činitelji na: južnem Tirolskem podžigali razburjenje fašistov proti sporazumu. V drugo pa, da je bil ministrski predsednik Mussolini v polnem skladu z «velikim svetom». In to iz razloga, ki ga izrecno naglasa gospod nadzornik Italo Bresciani: da bi namreč oni sporazum križal načrte vlade in fašistovske stranke za poitalijančevanje nemškega prebivalstva! G. Bresciano ugotavlja izrecno, da vlada noče odnehati od svojega programa za raznarodovanje Nemcev!! Vemo že davno, da je tako in nič drugače. Vendar moramo debelo podčrtati to odkrito in posebno naglašeno priznanje, ker tvori dragocen prispevek k vprašanju: kdo nooe sporazuma in zakaj ga noče!! To priznanje pa nam kaže tudi, kako hinavsko je vse tisto besedičenje naših nasprotnikov o njih pretvezni želji po sporazumu in mirnem sožitju med obema plemenoma. Drastično je priznano tu, kak naj bi bil «sporazum>>, ki bi ga hoteli. Da vlada in fašisti nočejo sporazuma, ki bi odgovarjal resničnemu pojmu sporazuma. nam najnazornejše kažejo «razlogi», radi katerih gospod Bresciano označa dogovor v Bocenu kot «nezmiseln». Pripoveduje namreč, da bi sporazum z Nemci o-viral prodiranje italijanstva v nemške kraje, kar da bi škodovalo živijenskim interesom italijanskega naroda! Jasno je povedano tu: nemški (in seveda tudi jugoslavenski) državljani Italije naj se puščajo raznarodovati mirno in brez vsakega odpora! Nikakor naj ne križajo načrtov fa- šistov in vlade za «prodiranje» — pa bo sporazum z mesta popoln. Priznano je tu, da je «sporazum» možen le na narodnem grobu nemške (in jttgoskrvenske) narodne manjšine. Bresciani naglasa, da to vendar nikakor ne gre, da bi državljan nemške narodnosti smel govoriti na oblast vili v svojem jeziku, da bi jim smel dopisovati v tem jeziku, da bi tudi oblastva občevala z njim v njegovem materinem jeziku, da bi imel šole v svojem narodnem jeziku. Vse to da je nedopustno, ker bi škodovalo življenjskim interesom italijanskega naroda! Kdor logično1 misli, mora reči, da je tako utemeljevanje naravnost žaljivo za italijanski nsu rod. Res skrajno žaljiva je za štirideset-miljonski narod-, če se mu podtika, da nima v sebi toliko moralne sile, da bi mogel biti pravičen napram manjšini drugorod-cev kakih 700.000 duš!! Strah velike večine pred neznatno manjšino je vedno znak slabosti. Slabo izpričevala daje g. Bresciano svojemu narodu. Razlogi, ki jih navaja za odklonitev dogovora s tirolskimi Nemci, govorijo za na-sprotni nazor, ker so za vsakega razsodnega človeka neogibni predpogoji za resničen sporazum! Bresciano pa se je povzpel celo do gorostasne trditve, da bif če bi se ustreglo zahtevam tirolskih Nemcev, to oviralo — mirno sožitje!! Bolj vratolomno se ne morejo prevračati najenostavnejši pojmi! Človek ne ve, aK bdi ali sanja, ko čuje trditev, da bi bEo škodljivo za mirno sožitje, če bi se zadovoljilo zahtevam, ki so — ker oprte na načelo najenostavnejše pravičnosti — neogiben predpogoj za mirno sožitje. In ta Bresciani je — kako? smo rekli že v nedeljo — tip: predstavnik zelo razširjene ideologije v italijanski javnosti. To je,nesreča, v tem je razlog, da ne moremo priti -do miru. V imenu pretvezne želje po mirnem sožitju odklanjalo neogibne pogoje za mirno sožitje! Glavni pogoj za «sporazum^ je zanje: nemška in jugoslo-venska manjšina- naj se resignirano udasta v usodo, ki jima jo prisojajo g. Bresciani in somišljeniki. Mirno sožitje — na naših grobovih! Za to jim gre! Na koncu konca pa moramo biti vendar hvaležni g. Bresciani ju na tem, da je s tako cinična odkritostjo podal dragocen prispevek k vprašanju: kdo noče sporazuma in zakaj ga noče?! •■ - ■ Italija Udeleženci shoda mednarodne trgovske zbornice pri Mussoliniju RIM, 26. Včeraj je Mussolini povabil udeležence mednarodne trgovske zbornice na obed v palačo Venezia. Dvorane te znamenite palače so bile opremljene z vso raskošnostjo ter so se odzvali povabilu ministrskega predsednika tudi člani najvišje rimske aristokracije in drugih odličnih krogov. Med slavnostjo je sviral orkester iz Avgusteuma. Šestnajst generalov postavljenih na razpoloženje — Več glavnih ravnateljev v vojnem ministrstvu odstavljenih RIM, 26. Današnji «Bollettino Militare» (Vojaški uradni list) objavlja odloke, s katerimi je šestnajst generalov postavljenih v stanje «na razpoloženju» - Nadalje vsebuje današnja Številka razne odredbe glede sistemizacije nekaterih divizijskih poveljstev. Končno je bilo na mesto dosedanjih imenovanih več novih glavnih ravnateljev v vojnem ministrstvu. Proslava četrte obletnice ustanovitve fašijev RIM, 26. Včeraj se je ob navzočnosti velike množice proslavila na slavnosten način četrta obletnica ustanovitve fašijev. Slavnostni govor je obdržal Farioacci, ki je pedal kratko sliko o razvoju fašizma izza njegovih najprimitivnejših začetkov Ija do pohoda proti Rimu. Mussolini odpotoval v Milan RIM, 26. Sinoči ob 20 je ministrski predsednik odpotoval v Milan. «Jekleni kra!j» pri kralju, Mussoliniju in papežu RIM, 26. Iz Neapelja je prispel v Rim mister Gary, «kralj jekla« in miljardar, ki je bil sprejet v avdijenci pri kralju. Sprejel ga je tudi Mussolini. Nato se je podal v Vatikan k papežu, ki se je posebno zanimal za razvoj katoličanstva v Zedinjenih državah. Gary je imel v avdijenci pri kralju priliko občudovati posebno poznanje kralja v vprašanjih italijanske in zunanje industrije. Na vprašanje za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje med Ameriko in Italija je odgovoril, da ne zastopa nikake uradne skupine. Vendar pa bo po svojih močeh deloval za tako zbližanje med obe-jna državama. Guverner Conte Volpi se povrni! v TripoKs TRIPOLIS, 26. Včeraj se je povrnil tu jstem tripolitanski guverner Conte Volpi ter je bil pri prihodu sprejet z velikimi častmi. -Spremljal ga je general narodne milice .Gtielfo Civinini. Stinnes y Ria* RIM, 26. Včeraj je prispel v prestolico Ugo Stirmes. Barziiai zopet predsednik časnikarske zveze RIM, 26. V časnikarski zvezi so se izvršile volitve predsednika in članov upravnega sveta. Za predsednika je bil zopet izvoljen sen. Barziiai. Jugoslavija Radić stopil v stik s Slovensko ijud. stranko in s Spahovo muslimansko skupino. - Stališče radikalske stranke. LJUBLJANA, 25. Slov. Narod» piše, da je politična situacija še vedno nejasna. Po Belgradu so bili nalepljeni letaki o intervjnvu £ Stjepanom Radićem. Intervjev je na vodilne politične kroge napravil velik dojem. Radikalni krogi zelo optimistično premotrivajo situacijo in pred vsem pričakujejo rezultatov nedeljske konference v Zagrebu, ko se Radič v oficielni obliki izjavi o situaciji. Prevladuje povsod mnenje, da bo mogoče doseči z Radićem sporazum. Na drugi strani pa nekateri politiki računajo na evetualnost da radikalna stranka pritegne v koalicijo Koroščevo in Spahovo skupino in bi na podlagi tega razpolagala v parlamentu s 116 glasovi od 313, prišteti pa je v to kombinacijo tudi Nemce in turški dže-mijet. Stjepan Radič je v svrho sondiranja terena za ustanovitev enotnega separatističnega bloka odposlal v Ljubljano štiri odposlance, da vodijo razgovore o Sikupnem nastopu v parlamentu s poslanci SLS. Odposlanci pod vodstvom stranknega podpredsednika dr. Vladi-mirja Mačka so prispeli v Ljubljano dne 22. t. m, ter so se nastanili v hotelu «Union». Zadevni razgovori so se vršili med obema skupinama v unionski srebrni dvorani popoldne in zvečer 22. t. m. S ponoćnim zagrebškim vlakom so se nato odposlanci HSRS zopet od-od peljal i nazaj v Belgrad. O teh pogajanjih SLS ni izdala nikakega komunikeja. Poslanci SLS varujejo strogo tajnost, toda zagrebški listi podajajo o ljubljanski konferenci med SLS in HSRS te-le informacije: Na konferenci, ki je dne 22. t. m. popoldne in zvečer trajala v Ljubljani in kamor so Radi-čevi detegatje prispeli popolnoma inkognito, je pp. dr. Vladimir Maček v imenu Radića predložil SLSL načrt o ustanovatvi separatističnega bloka. Dr. Ante Korošec je v imenu SLS sprejel idejo bloka. Na konferenci je bilo dalje govora o republikanizmu in federalizmu. Glede teh vprašanj se je dr. Maček pogojno izjavil s pristavkom, da si je Stjepan Radić v tem pogledu pridržal osebno odobritev zaključkov. Zagrebški listi javljajo dalje, da pride na nedeljsko konferenco HSRS, ki se vrši z dovoljenjem pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo dr, Cimića v sejni dvorani nekdanjega sabormega poslopja, tudi posebna delegacija SLS iz Ljubljane, baje tudi dr. Korošec sam. Nedeljske konference se pa udeleži tudi dr. Spaho v imenu muslimanske stranke za Bosno in Hercegovino. Radićeva stranka računa, da ji uspe ustanovitev bloka, obstoječega iz HSRS, SLS in Spahovcev ter mogoče tudi Nemcev, ta skupina bi štela 120 mandatov. V slučaju, da akcija separatističnega bloka v Belgrad u se bi imela dovolj umevania in da bk£ ne dobi upoštevanja svojih načelnih zahtev, tedaj se namerava izvesti eksodus iz parlamenta. Kakor javljajo iz Sarajeva, se tudi med Spahovo muslimansko skupino in Radičevimi odposlanci že dva dni vodij© posvetovanja glede skupne politične in parlamentarne akcije. Politični krogi so prepričani, da pride do popolnega sporazuma med obema skupinama in da se dr. Spaho udeleži konference Radićevega poslanskega kluba v Zagrebu. Od radikalne strani odločno naglasa jo, d a radikalna stranka še ni oficiebto stopila v nikake razgovore s Stjepanom Radićem, da minister Ljuba Jovanović, ki velja v stranki za enega najbolj preudarnih in razboritih politikov, ne odide v -»Zagreb pred nedeljsko konferenco Radićevih poslancev. Današnja ^Samouprava^ odločno demantira vse te vesti in tudi pristavlja, da radikalna stranka ne vodi nikakih tajnih pogajanj z Radićem. Vodstvo rdikalne stranke stoji na stališču, da je treba najprej počakati na glavne rezultate konference poslancev. Takoj, ko bo ofi-cielno znano stališče Radičeve stranke h glavnim političnim problemom, je radikalna stranka pripravljena stopiti z Radićem v odkrita in jasna pogajanja. Značilne izjave bolgarskih delegatov o sporazum v Nišu LJUBLJANA, 25. «Jutr®» javlja iz Bel-grada: Danes dopoldne ob 11.30 sta odpotovali iz Niša! naša' in bolgarska delegacija. Bolgarski delegati bodo bivali v Belgradu tri dni kot naši gostje. Načelnik bolgarske delegacije Mafkov je izjavili našemu dopisniku: cPretresali smo resno in stvarno vprašanje naših meja in prišli do sklepov, ki jih imata sprejeti vladi v Belgradu in Sofiji. Nočem naglašati, da sta izvrfcili delegaciji težke in kočljive posle. Obravnavali smo vsa vprašanja odkrito in nam je uspelo doseči popoln sporazum. Ni dvoma, da bodo naši napori pokazali ugodne rezultate. Konferenca je imela tudi nalogo urediti in rešiti vsa vprašanja, ki jih je pustila kot svojo* posledico vojna. Delegaciji sta prišli na to, da je pot zbli-žanja najboljše jamstvo za varnost meja. Iz tega razloga je naša. dolžnost, da najdemo na obeli straneh ljudi, ki bodo stremeli za tem, da izbrišejo težke posledice, ki jih je povzročila vojna. V tem zmislu so bili naši razgovori v Nišu prvi korak, ki je bil napravljen v tem pravcu, da se rešijo vsi problemi, ki so ostali kot posledice m ki nas razdvajajo, na načelu sporazuma in pravičnosti«. Majkov je pristavil, da se bo po njegovem uverjenju to delto nadaljevalo in rodilo za oba bratska naroda najboljše sadove. Nocoj je iz Niša došle bolgarske delegate sprejel zunanji minister dr. Ninčić. Jutri bo v ministrske nt svetu podpisana konvencija, potem pa priredi ministrstvo zunanjih poslov na čast bolgarski delegaciji svečan banket. Iz Carigrada javljajo medtem, da je jel tamkaj izhajati bolgarski list «Bodočnost», ki bo zastopal interese bolgarskih make-donstvujuščih in deloval za1 sporazum: kemalisti. Ker je bolgarska vlada zadnji čas nastopila proti komitskim akcijam, se prenese središče ko mitske ga delovanja Carigrad. ■ Sokolske slavnosti t Belgradu BELGRAD, 25. Povodom posvetitve zastave belgrajskega sokolskega društva in glavne skupščine Sokolskega saveza so dospeli v Belgrad Sokoli iz vse države. Včeraj je dospela delegacija sokolskega društva s Sušaka. Sušaški sokolski delegati so posetHi ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča in ga prosili, da podpira akcijo za zgraditev Sokolskega doma na Sušaku. Iz Ljubljane je prišlo starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega saveza, ž njim pa zastopniki sokolskih društev vse Slovenije. _ -__ tehoslovaška Č ehoslo vaško, jugoslo venska konferenca v Bratislavi - BRATISLAVA, 25. Te dni se prično v Bratislavi pogajanja med Jugoslavijo in Čehoslovaškot za reguliranje parobrodnega tranzitnega prometa. Jugoslovenski delegati so že odpotovali iz Belgrada v Bratislavo. ' - Rusija Proces proti katoliškim duhovnikom pred sodiščem v Moskvi RIGA, 26. Včeraj se je pričel pred moskovskim sodiščem proces proti katoliškim duhovnikom, ki so obdolženi, da so delovali proti namenom! sovjetske vlade za ločitev cerkve od države, da niso hoteli izročiti cerkvenih posestev za skupno uživanje vseh vernikov in da niso hoteli izročiti cerkvenih zakladov za pomoč strada jočemu ljudstvu ob Volgi. Obtoženci se izgovarjajo, da se smejo oni pokoravati edino cerkvenim zakonom. Zastopa obtožbo državni pravdnik Crilenko, med branitelji je tudi znameniti odvetnik Pol brišjev Puškin. _ Francija čehoslovaikih legijonarjev padlih t Franciji PARIZ, 25. Jutri bodo na svečan način ekshumirali v Franciji padle legijonarje, ki so pokopani v Somm-Fyu, a 28. t. m. one, ki so pokopani v Chestresu. Ekshumaciji bodo prisostvovali francoski vojni minister, zastopniki francoskih oblasti, čefoo-slovaski poslanik v Parizu Osuski ter delegat čehoslfomaikega vojnega ministrstva. Zemski ostanki teh junakov bodo, kakor smo že poročali, prepeljani v, Čehoslo- vaško in pokopani na pokopališčih svojih domačih občin. Belgijski zunanji minister v Italiji PARIZ, 26. «Journai» poroča iz Bruslja, da se odpelje nocoj Jaspar v Italijo, kjer se bo sestal najbrže v Milanu z Mussoli-nijem. Temu sestanku se pripisuje veliko važnost, ker bo njega predmet vprašanje italijanskih interesov v ruhrski kotlini. Člani mednarodne družbe tatov prijeti PARIZ, 26. Davi je bilo tu aretiranih večje število sumljivih oseb, največ Au-stralcev in Angležev. Izkazalo se je, da so to člani mednarodne tolpe tatov, ki ima svoj osrednji sedež na Španskem. Prispeli so naravnost iz Rima in so izvršili že več velikih tatvin v Bruslju, Berlinu, Varšavi, Dunaju in Benetkah. Zasliševanje nemškega komunista Helleina v Parizu PARIZ, 26. Nemški komunist Hellein, ki je zaprt v Parizu pod obtožbo zločina proti varstvu države, je pri zaslišanju izjavil preiskovalnemu sodniku, da ga francoska vlada ne more soditi. Izrazil je komunistu Cachinu, ki je zaprt v Santeju, svojo popolno solidarnost in vsem onim, ki delujejo proti francoski akciji v rulrr&ki kotlini, ki je v prvi vrsti naperjena proti mednarodnemu proletariatu. Sarah Bernhardt hudo obolela PARIZ, 26. Stanje slovite francoske igralke Sarah Bernhardt se je v zadnjih dneh zelo poslabšalo. Anglija Angleška delavska stranka in Lloyd George proti vojaški upravi v Porenju LONDON, 26. V sreda bo spodnja zbornica razpravljala o predlogu delavske stranke za odpravo vojaške uprave v po-renskih pokrajinah in za uvedbo nadzorstva pod vodstvom Zveze narodov. V istem smislu bo govoril tudi Lloyd George, nakar bo razložil Bonar Law stališče vlade. .. ____ Nemiija Odprava zakladnega ministrstva BERLIN, 26. Zakladno ministrstvo bo odpravljena z 31. marca. Njegove posle bodo prevzela ministrstva za notranje stvari, finance in gospodarstvo. Zavezniški socialni demokratje dospeli v Berlin BERLIN, 26, Zavezniška socialistična konferenca je imenovala delegacijo za proučevanje ruhrskega vprašanja, katera je že prispela v Berlin. Nemška vlada hujska železničarje proti francosko-belgijski upravi BERLIN, 26. Minister za občila je izdal odredbo železničarjem v zasedenem o-zemlju, kjer označa ustanovitev francosko-belgijske železniške uprave v ruhrski kotlini kot nasilje, ki je v protisbvju z mednarodnim pravom ter pevdarja, da so vse določbe te uprave za nemške železničarje neobvezne. Trdovratnost nemškega kancelarja STUTTGART, 26. Na stavnosti, ki so jo priredila razna zastopstva na čast nemškemu kancelarju, je Cuno izjavil, da je treba posvetiti notranji politiki vso pažnjo, da se bo lahko celokupni nemški narod osvobodil izpod tujega jarma. Dali smo že, je rekel Cuno, Franciji razumeti, da je nemška industrija pripravljena na sodelovanje s francosko. Predpogoj za vsaka nadaljnja pogajanja je pa brezpogojna izpraznitev ruhrske kotline. Do takrat bo nemški narod znal vztrajati v skrajnem odporu proti svojim sovražnikom. Nemški stroški vsled zasedbe Porenja BERLIN, 26. Zakladni minister je predložil parlamentu poročilo c stroških, ki jih jc nemška vlada imela radi zasedbe, porenskih pokrajin. Ti stroški so iznašali koncem leta 1922 štiri miljarde in po! blatih mark. V tej svoti niti niso všteti izdatki za zavezniške komisije in zasedbo Dusseldorfa, Duisburga in Ruhrorta. Kruppove tovarne skrčile delovni urnih ESSEN, 26. Kruppove tovarne so skrčile delovni urnik za sedem ur na tederu Švica Diplomatski incident med Francijo in Švico radi vprašanja svobodnih obmejnih con BERN, 25. Švicarski brzojavni urad javlja: Vsa Švica je bila bolestno presenečena vsled note francoske vlade, s katero zahteva Francija od zveznega sveta, naj izjavi v čim krajšem času, da odobruje konvencijo od 7. avgusta 1921. giede svobodnih con. To noto je poslala Francija kljub temu, da je švicarsko ljudstvo pri ljudskem glasovanju od 18. februarja t. I. odklonilo omenjeni dogovor s 400.000 glasovi proti 90.000. Vsi švicarski listi iz vseh krajev države enoglasno obsojajo zadržanje Francje ter naglašajo, da vsebuje pravo zasmehovanje švicarske ustave in tudi načel, na katerih sloni francoska demokracija sama. Turiija Grško-turška mirovna pogodba se bo pod. pisala v Carigradu PARIZ, 26. Londonska komisija zavezniških izvedencev za proučavanje turških protipredlogov bo skoro končala s svojim delom. «Tem;ps» poroča, da se bo ^irovnal pogodba podpisala v Carigradu. jt Avstrija Seipelovo potovanje v Rim DUNAJ, 26. Listi se zelo obširno bavijo s predstojećim kancelarjevim potovanjem v Rim. Pozdravljajo to potovanje, ki bo tvorilo važen korak naprej v dobrih odno-šajih in gospodarskem zbližanju med obema državama, ki sta stali skozi stoletja v najožjih kulturnih stikih. DNEVNE VESTI Katere preture bodo odpravljene v Julijski Krajini? V smislu sklepov zadnjega ministrskega sveta je justični minister izdal dekret, s katerim se odpravlja večje število sodišč. V Julijski Krajini bodo odpravljene štiri preture, in sicer v Kobaridu, Podgradu, Cerknem in v Vipavi, Takta in tenkočutna i i ne poznajo naši italijanski listi često niti napram strani, kysr bi bili ti čustvi še v posebno dolžnost ravno njim kot Italijanom. Te dni je prinesel neki tržaški list dolgo besedičenje, v katerem je pripovedoval, kako sta se princezinja Jolanda, hči našega kralja in conte Calvi spoznala in kako fs prišlo do te srčne zveze. Pri tem pa je brskal po srčnih tajnah, svetih za vsako dekle, na način, za katerega bi bile besede breztakt-nost in nedelikatnost veliko preblagi. Naglasa n. pr., da nikdo ne more dvomiti na tem, da gre tu res za ljubavno zvezo in da je bil to prvi ljubavni čut v srcu princezinje! Razmišljajte le in razumeli boste, kako breztaktnost in nedelikatnost je zagrešil oni italijanski list s takim besedičenjem! Zlobneži bi mogli izvajati iz tega vsaj domnevo, da bi mogel^ kdo dvomiti! Saj nočemo trditi, da je imel oni list ta namen. Nedelikatnost in — če hočete —-nerodnost sta pa vendar le tu. Pa Še nekaj. Oai list naglasa posebno, da se princezinja Jolanda globoko čuti Italijanko in da je «ponosna na plemenite tradicije svoje hiše.» Je-li potrebno še le povdarjati to? Saj ne dvomi nikdo na tem? Čemu torej to glasno in vsiljivo nagiašanje?! Naravnost žaljivo je za visoko zaročnico. Pa ne da bi hotel oni list s tem namigovati na rojstvo njene matere?! To pa bi bila že res nekvalificirana predrznost! Italijanska kraljeva družina je tako vzvišena in spoštovana v vsem svetu zbog svojih nravstvenih vrlin, da ji res ni treba takega brez-taktnega in vsiljivega slavljenja. Po pogreb« Toma Šorttja. Prejeli smo: Kar zastrm&li smo in nismo mogli verjeti svojim lastnim očem, ko smo čitali v poročilu o pogrebni slavnosti nepozabnega našega Toma, da mu je tudi gesp. dr. Balbo pri odprtem grobu priznal poštenje in lojalnost. Še enkrat vprašamo s poročevalcem v «Edinosti*: ali je družba gosp. dra. Balba v Podgradu postopala proti pokojniku tako, kakor postopa pošten in lojalen političen nasprotnik napram lojalnemu in poštenemu nasprotniku?! Pa bilo kakor bilo, naj je bil razlog za nastop gospoda dr. Balbo tak ali tak, dejstvo je, da je mrtvi šorli izvojeval velik moralen triumf nad onimi, ki so ga v življenju preganjali! — <-Lepo smrt* — da rabimo besedo dra. Caka — je imel Tomo Šorli. Umrl je v sijaju globoke hvaležnosti, ki •jo je vse ljudstvo izkazalo pri pogrebu na tako < ganljiv način, da mora s spoštovanjem kloniti i pred njim vsak pošten človek. Čast narodu, ki tako živo nosi v duši plemeniti čut hvaležrj nosti do svojih dobrotnikov! — Še eno zanimivost naj zabeležimo. V hiši Jenkovi, kjer jc umrl Sorli, ni umrl že od leta 1880. noben od rasel človek. Po dolgih štiridesetih letih je bil prvi ravno naš Tomo. Varnostnemu ob las t vu v pretres in odpo-moč. Prijatelj iista iz neke vasi v postojnske«! okraju nam je poslal vstopnico k plesu ki ima sledeče besedilo: »Comitato feste — Sala Mo-dugno, S'invita la S, V. a voler parteciparc alla grande festa di danza che si terra il 31 neH'-elegante sala Modugno via Cliiozza N. Z II lica vato andra a favore pro gagliardeUo. — Prezzc d'ingresso L 5.« — Prijatelj nam piše, da sta dva mladeniča s fažistovskimi odznaki hodila pred nekoliko dnevi (okrog 23. t. m.! po vaseh postojnskega okraja okrog imovitej-ših ljudi (trgovcev, gostilničarjev, duhovnikov] ter je te vstopnica ponujala. To ne bi bilo nii slabega, čeravno je vsaj izvanredno, da se po nujaio vstopnice za plesno prireditev v Trsti po vaseh v postojnskem okraju. Ljudje 'so tt tudi omenili in zraven dodali, da se ne samr radi oddaljenosti, ampak tudi radi postnega časi (ples pade na veliko soboto),tudi Če bi hoteli ne morejo ud-eležiti plesa. Tedaj pa sta ome njena dva mladeniča prešla na grožnje in dosegla sta, da je cela vrsta ljudi vzela in plačala vstopnice in sicer sta nekaterim vsilila kal po pet do deset listkov. Naš dopisnik dodaja, da je pri mnogih zadostoval očitno kazani fa* šistovski znak, da so brez posebnega odpora kupili listke. Opozarjamo na ta dogodek varnostno obla-stvo ter prosimo, da izvede preiskavo in od* pravi ta način prikritega izsiljevanja. Opozarjamo tudi fašistovsko policijo, da z vso energijo izsledi krivce in jih izroči zakonu. Ta energična odprava takih neredov bo dosegla, da fašistovski odznak ne bo več veljal kot znal« strahovanja in da ga razni klativitezi ne bodo več vporabljali v svoje špekulacije. Davek na javne napise. Uradni vestniV (Gazzetta ufficiale) z dne 20, t. m. objavlja kr, odlok z dne 11. februarja 1923. št. 352, s k& terim se deloma spremenijo pristojbine z4 javne napise, katere lahko uterjajo občine ost podlagi zakona z dne 14. junija 1874. št. 1961* Zelo dalekosežen in za naše kr&ie nara vnosi usodepolen pa je Čl. 4 tega odloka, kateH pravi: Ko gre za napije v tujem jeziku (lingua straniera) je uterjanje pristojbine obvezno sicer v štirikratni meri, kakor za druge napise* najmaejši znesek te pristojbine (za napise ? tujem jeziku) je sto tir. Odlok določa nadalje da bo finančni minister izdal poseben pra* Viinik za izvedbo v njem vsebovanih odredbi katere so raztegnjene na anektirano ozemlje t učinkom od I, januarja 192-), — Na ta odlok pe še povrnemo. ^ Telefonska naročnina. Tukajšnji komisariat iSL pošto in brzojav javlja, da se obrok telefonske naročnine za četrto tromesečje mora plačati v roku od 1,—15. aprila t. 1. V Trstu bo sprejemala plačila poštna blagajna (v po-fctni palači, I. nadstr.) od 9. do 14.30. Telefonskim naročnikom, ki do tega časa ne plačajo omenjenega obroka, se bo telefonska zveza brez drugega pretrgala in obenem izgubijo pravico do telefona. Kljub temu pa bo poštna uprava lahko dovoljevala, da se prizadetim zveza vzpostavi in da se jim pusti telefon, ako plačajo zapadli obrok v drugi polovici aprila in poleg obroka še 5 lir kot odškodnino radi zakasnitve. Po preteku enega meseca, se pusti naročniku telefon samo pod pogojem, ako plača poleg zastarele naročnine in odškodnine še nadaljno odškodnino, ki znaša L 1,50 za vsak dan zakasnitve po preteku prvega me- Ako pretecefo trije meseci, ne da bi bila naročnina poravnana, izgubi naročnik končno- veljavno pravico do telefona. Druiivsne vasH Za koncert učiteljske «Zveze» v Vipavi vlada na Vipavskem, posebno med člani raznih pevskih društev, veliko zanimanje. «Uči-teljska Zv2za;> razpolaga brezdvomno z najmogočnejšim in najboljšim pevskim zborom med Slovani v Italiji. Želimo našemu učiteljstvu uspeh, ki ga zasluži. Srednješolsko društvo «Zora». Jutri ob 17. in pol odborova seja. — Preds. nam. Pevsko društvo «IUrija». Ker odpade na veliki petek pevska vaja, je danes ob 8. uri vaja za ženski in ob 9. uri za moški zbor. — Preds. is tržaškega živlfenia Velika tatvina, - Kako je izginilo za 309.000 tir vrednostnih papirjev. V ulici S. Maurizio št. 6 stanuje vdova Terezija Grusovin, lastnica kavarne «Fabris», ki je imela v svojem stanovanju več zbirk redkih poštnih znamk v vrednosti kakih 250.000 lir. Pri kupčevsnju s temi znamkami ji je pomagal neki Natale Muizza, star 45 let iz Trsta, ki je stanoval pri njej. Vdova mu je popolnoma zaupala, ker se je mož kazal zelo skrbnega nasproti njenim otrokom. Pretekli pete.k pa je mož nenadoma izginil brez sledu. Kmalu nato je vdova opazila, da so izginile vse zbirke znamk in dva čeka v znesku 33.000 lir; iz nekega predala je zmanjkala tudi svota 25.000 lir v bankovcih. Seveda je tatvine osumila Naiala Muizza, katerega je naznanila policiji. Policija mu doslej ni prišla pa sled. Dva gozdna požara. Iz neznanih vzrokov je pred včerajšnjim popoldne izbruhnil v nekem gozdu na Opčinah siicn požar. Gorele so večje skupine drevja na treh različnih mestih. O dogodku so bili obveščeni mestni gasilci, ki so se nemudoma podali na lice mesta s tremi vozovi. Po večurnem napornem gašenju se iim je posrečilo pogasiti ogenj, ki je uničil velik del občinskega gozda. O.koli 21. ure so se gasilci morali podati gasit drug požar, ki j-e izbruhnil v nekem gozdu med Barkovljaini in Opčinami. Tudi tam so po večurnem gašenju ogenj popolnoma udušili. S sekiro je dobil po glavi. Brezposelni kurjač *intcn Bressan, star 54 let, stanujoč v Žkorklji, je šel pred včerajšnjim na izprehod k Sv. Jakobu. Ker mu je prašna cesta posušila grlo, ;c stopil v neko gostilno v ulici delilstria ter ei začel tolažiti žeja s sladkim vincem. Ko se ga je bil že precej «nulezcl >, se je iz neznanih vzrokov sporekel z nekim gostom. Ta se Te besedičenja kmalu naveličal; pograbil je sekiro in mahnil z nio zgovornega kurjača po glavi. V splošni zmešnjavi, ki je nastala v gostilni vsled tega čina, jo je nato previdno od&uril, med tem ko so navzoči gostfe podali ranjencu prvo pomoč. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično pozvan na lice mesta, je dal ranjenca prepeljaii v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno. Nenadna smrt. V svojem stanovanju na Vr-deli-Scoglietto št. 14 je včeraj zjutraj nenadoma postalo slabo 33-letni Ivanki Jezeršek. Njeni domači so nemudoma hiteli klicati na pomoč rešilno postajo. Ko je zdravnik dosp«! na lice mesta, je biia nesrečnica žc mrtva. Zadela jo je srčna kap. Živčni napad. Včeraj zjutraj okoli 3. je bila rešilna postaja teleioniemm polom pozvana v ulico Edmondo d'Amicis št. 7, kjer se je nahajal mož. ki je nujno potreboval zdravniške pcmoči. Zdravnik, ki je km&lu nato prihitel na označeno mesto, je našel tam 25-letnega Hana Černe; mož je bil strašno pijan in je imel hud živčni nakad. Podal mu je prvo pomoč ter ga dal nato prepeljaii v mestno bolnišnico. Krvav zločin, v Miljah. Ena Človeška žrtev. Predeincčniim sc je v neki gostilni v Miljah nahaja! mad drugimi gosti tudi 321etni kmet Josip Marassich. Pri neki mizi je sedela gruča ljudi, po večini kmetje in delavci. Nekdo iz gruče je sviral na harmoniko različne himne. Žaraai ene pesmi se je Marassich spri z omenjeno gručo; toda vsled posredovanja nekaterih gostov je bil kmalu potolažen. Zdelo se je, da je bil incident popolnoma poravnan. Pozno zvečer se je Marassich vračal domov; bii je približno na polovici pota, kar mu nenadoma zastavi pot kakih pel mož, ki so bili do tedaj skriti v obcestnem grmovju. Eden izmed njih je ustrelil trikrat z revolverjem na Maras- sicha, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Nato'] na nekem travniku v sami so neznanci izginili v nočni temi. Ko to orož- llcija ji fe aretirala trojico niki izvedeli o zločinu, so začeli poizvedovati j predvečer umora v njeni za storilce. Do sedaj fe aretiranih 5 oseb, na «Mont«cucco», ki 9% Jttkftja ketere pada sum, da so ce udeležili napada na i kjer so našli umorjeno, nesrečnega Marassicha. I,. "T Vsled eksplozije bombe ji obleki. Poki so bili na v gostilni bKiiai mesta. prišla ob živ- MODZSTINJA Izdeluje klobuke posebne elegance in jih popravlja. Cene zmerne. Sprejme učenke proti plačilu. Piazza Oberdan 5, IV, 440 srečnega Marassicha. i . — vuea eksplozije bombe te pruia ob av- Nevante šalo. Preteklo nedeljo popoldne >e{?en,cl 22_1 na upravništvo. 435 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najvištih cenah plačuje edini grosist BeUeli Vita, via Madoonina 10, I. 32 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v:a GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via ■ Pondares št. 6, I. 44 OKrolnn bolntika Mina o Gorici • • • • • Borzna ooročlla* Tečaji: Trst, dne 26. marca Jadnnuki banfca ••• t ••«••••• • CosuHdi ...••«••••••••••• PalmaHi • •• • • • Gerollmich • Lihem Triestin« Uoyd • • » • Lussino • • • MartlnoUdl. . Oceanla • • • Prcr.iuda • Tripeovicb A trpele* • • • Cement Dal mat ia Ctmtnt Spalato............ Valuta na tržsHmn trga. ...... 0.40 0.50 ...... 0.0290 0.0310 »•...• 60.70.— 61.10 u: dinarji * • Vi-;16*1 • • 1923. ► 100 300 > 367 1160 , 356 ,1405 636 , 118 , 120 , S62 , 280 , 500 > 338 r 250 demske odvetnike podpirajo v tem stremljenju! ^^fj* tudi tržaški odvetniki, beneški pa jim seveda skušajo delati zapreke. Goriška kronika. — Osumljena umora nad pok, Francem Kregau sta občinski tajnik v Ročiniu Cargo in jugoslovanski dezerter Ignac Kos, ki se je ukvarjal tudi s tihotapstvom. Pri obojici so našli s krvjo zamazane čevlje. Našli so tudi v nekem zidu 17.000 L ki so bile tudi s krvjo zamazane. Osumljenca še vedno tajita svojo krivdo. — Za Kornom. v bližini ljudskega vrta so našli zadavljeno 20-letno natakarico v znani gostilni «pri Maksu» rodom iz Komarova na Češkem. Zločinci so ostavili truplo umorjene f rancosk! franki švicarski franki . . . . črigieški funti papirnati • • • t • • • • • • 20.80.— 21.10 9.50.— 10 — U.0975 0.1025 20.30.— 20.45 131 SO.—132. -374.—.—378.— »5.90.— 96.15 Hali oglasi PRODAJALKA, spretna, boljša moč, se sprej-v manufakturno trgovino. Josip Verbič, me II. Bistrica. 438 STOLICE se prodajo po ugodni ceni. Ogledati si ali pisati: Zuzzi, pro»ta luka, skladišče 18# vrata 18. 439 PODLISTES 37 Mt'ILKIE COLLINS: Gospa v belem &POVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A* Izpovedbe gospice Hakombe, 2. del Blackwater park v Hamphire. Dne 27. junija. — Preteklo je šest dolgib, samotnih mesecev, odkar sva se z Lavro zadnjič .videla! — Od Walterja Hartrighta sem 'dobila par vrstic, ki jib je napisal takoj po svojem odhodu fv Honduras. Bil je veselejši in poln upanja. Mesec pozneje pa sem čitala izvleček neke£a ameriškega časopisa, ki je opisoval njegov odhod in odhod njegovih spremljevalcev. Od tega se je izgubila vsaka sled za njimi. — i O usodi Ane Catberick in njene spremljevalke gospe Clements pa se še vedno nič ne Are, Zavita |e v neprodirno meglo. O obeh se fed ničesar več slišalo, še celo Persivalov od-rretmk je izgubil vse upanje, da bi ju kedaj ha šel in je opustil vsako nadaljno poizvedo- Našemu dobremu m staremu prijatelju, go- ipodu Gibnoru sc je pripetila žalostna nesreča. Začetkom pomladi ga je zadela kap. Po zdravniškem naročilu je odpotoval k svojim sorodnikom na Nemško. Pisarno vodi sedaj njegov sodrug. — Glede gospoda Fairliea moram reči, ne da bi mu s tem hotela delati krivico, da je bila zanj velika olajšava, ko je bil rešen vseh žensk. To sem povedala o osebah in dogodkih, ki zavzemajo prvo mesto v mojem spominu. Kaj pa naj povem o osebi, ki mi je najljubša in ki se vrne jutri sem? Bila je celo zimo s svojem možem v Italiji in nato na Tirolskem. Oba se vrneta v spremstvu grofa Tosca in njegove žene. Graf Tosco in njegova žena pa nameravata stanovati v okolici Londona. Obljubila pa sta. da bosta prebivala v Blackwater-parku celo poletje, dokler ne najdeta kakega primernega stanovanja. ---- Zapustila sem Limmerdige včeraj zjutraj. Prejšnjo noč sem spala v Londonu in sem bila ves dan zadržana zaradi raznih opravil in obiskov, tako da sem še le tedaj, ko se je že popolnoma stemnilo prišla v Blackwater. Blackwater je po mojih dosedanjih nedoločnih vtisih popolno nasprotje Limmeridga. Hiša stoji na čisto ravni nižini in je obdana, oziroma zadušena okoli m okoli z drevesi. Nisem videl« Se nobenega, razen služabnika, ki mi je odprl vrata, in nifinico. zelo oozorno in vljudno žensko, ki me jz peljala v mojo sobo in mi prinesla čaja. Moja soba je majhna, čedna, na koncu dolgega hodnika v prvem nadstropju. V drugem nadstropju so sobe za služabništvo in še par sob za tujce. Vse druge sobe pa so v pritličju. Teh sob še nisem videla in ne vem o hiši še ničesar, kakor samo to, da je ena stran poslopja zidana že pred petsto leti in da je poslopje dobilo ime Blackwater po majhnemu jez«ru, ki se je nahajalo v parku. Lavra mi je v svojih pismih vedno sporočala, da je zdrava, da ji potovanje dobro de in, da je prvo zimo v življenju prestala brez prehlada. Nikoli pa ni omenjala tega, ali se je sprijaznila s svojo usodo in, ali lahko pomisli na 23. decembra brez kesanja. Ime njenega moža je v njenih pismih, kakor ime prijatelja, ki jo spremlja na potovanju. Gospod Persival je določil, da s tem in tem dnevom odpotu-jeva». »Gospod Persival namerava potovati po tej in tej poti.:> Sem pa tja ga imenuje samo «Persival*, vendar zelo redko. Ravno tako kakor molči o značaju in obnašanju svojega moža, ravno tako tudi molči o grofu Foscu in samo namigne parkrat nanj. Iz neznanega vzroka sta grof Fosco in njegova žena naenkrat menjala načrt in sta odšla na Dunaj namesto v Kim, kakor je pričakoval gospod Persival. (Dalje}. Št. 1628/23. Razpis SlUŽ Dc všteiega 6. aprila t. L je odprt natečaj za mesto začasnega nadzornika (izven službene pragmatike) za kanalski okraj. Prosilci morajo dokazati, da bivajo stalno v Kanalu in da so sposobni slovenščine in italijanščine. Plača znaša L 600.— mesečno, postecipatno. Prošnji treba priložiti sledeče: 1) Odpustno spričevalo ljudske šole. 2) Dokaz italijanskega državljanstva. 3) Spričevalo nravnega obnašanja. 4) Krstni list. (Prosilci se izberejo med 25 in 40 letom). Služba se lahko odpove vsakčas naj-manj pa 15 dni prej. GORICA, 20. marca 1923. (149) Kr. komisar:F. Coniorto. M Ml "^botehnik R. COVACICH oreicno zopet od 9—13 in od 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" —OfflgrUT* I 'ITBBff' Tržaška posojilnica m hranlldat registrovana zadruga z omejenim porafttvoiD vabi na XXIX. redni M zbor ki se bo vršil v pondeljek, 9. aprila 1923., ob 4. url pop. v lastni blšl via Torre Blanca 19, L DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenie letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. Razni predlogu*) 5. Volitev nadzornlštva. TRST, dne 25. marca 1923. NAČELN1STVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po S W zadružnih pravil, se vrši v sredo, dne 28. aprilu fc. 1. ob 4. nri pop. z istim dnevnim redom, istotan),y drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem Števili* zadružnikov.' *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbera staviti predloge, kateri niso ca dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku ali nadzorništvu, ali pa načelniStvu. da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi morajo postaviti na dnevni red bodočega občnepa zbora. (1451 TMdRfl F. PRIMAS & P. 6I9L1ANI Zaloga bencina, petroleja, mineralnega oHh, maščob, maail, karbida, aparatov za piln na bencin in petrolej i t. d. i. t, d. Zastopstvo in zaloga za goriško okrožje i tal. dražbe za petrolej «Nafta» s sedežem v Genovi, z vplačano glavnico L 200,000.9009. Zagati uradi in skladišča v Via Gavibaldi 18* zaloge na mrenski cesti (Južni kolodvor), naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da sc bo preselila s koncem meseca marca v V i it Cepressi št. 8, pritličje (hiša Angelini) V nadi, da ji bodo mnogoštevilni odjemalci ohranili svoj« zaupanje in naklonjenost .kakor do sedaj, sc podpisana toplo priporoča. PRIMAS & GIULIANi 1 L. 1 72 Uvozna in Izvozna tvrdka Debiosio & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo t3t tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirsne kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vse blago je češkega izv&ra - aons v sredini mesta Ptuja, Prešernova u ica 27 poleg realne višje gimmnazije, se proda za 325.000 dinarjev. Pod hišo je velika betonirana klet pripravna za trgovino s sadjem ali vinom. V dvoriščnem dvonadstropnem traktu hiše so skladišča in zadaj vrt za zelenjavo. — Ponudbe na Franc Čuček, Ptuj. Najvišje cene plačujem za v kun* zlatic, lisic, dihurjev, vSder, Jazbece v, mačk, ve-veric, kriov, divjih in domačih zajcem d. wnm§p$k€¥i Trst, Via Cesara Battisii št. 10 K. nacist., vrata 16 3? Sprejemajo se pošiljatve po pošti- iEVUARNICA Sv. Jakob Vla G. Caprin it. 5. Velika tzfeera obuvala za moške, ženske In đette. SmdattMa mm Mti i