^ in pr»»niko*. _. dtlly except S.turdSfS. PROSVETA U rudniški in upravnlèki prostori: M67 S. UwmUlc A v«. Off le« of Publication i 8667 South Iam tidal« A v«. Telephone, Rockwell 4W4 Gmi lista je ft.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE knurk m «t Chicego. Illinoi». ueSer «.tur January I«. 1W, .t th, portóte. CHICAGO. ILL.. PONDEUEK, 13. JULIJA (JULY 13), 1936. ter Um Act of Concreea of March «. 117». * ^________ Subscription $«.00 Yearly ^ ; M STE V.—NUMBER 137 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in eectton HOT. Act of Oct. 8. 1M7, authortaed on June 14. 1918. neznosne ne; 870 mrtvih Rootevdt prevzel vlogo posredovalca Skušal bo poravnati spor med republikama Peru in Ekvador fcoi, na celu liste žrtev; 13? mrtvih v Chi-Reveže trumoma vozijo v bolnišnice. Nepopisno trpljenje na farmah v prerijskih • itvah. Federalna vlada zvišala število re-lifnih delavcev na icverozapfdu in odredila ! denarne dajatve CHK AGOri^TjuL — Število -rtvih vsled vročine je nocoj U|alo 870 po vseh prizadetih [I v Chicagu je pa naraalo ¿132 V Montani in Severni ^iil je danes pojavil dež u temperatura je tamkaj pre-m padla, toda v Chicagu in polici je Se vedno blizu sto sto-y Vremenski biro naznanja, J' hladna fronta" pride v se-Tfrm Illinois enkrat jutri ali v pti »d pondeljka na torek. ChicaKo, 11. jul. — Neznosna Kocina s sto in več stopinjami Hhrenheita traja že deveti dan | vremenski biro še ne vidi pbene odpomoči. Od nikoder ubenega znamenja dežja. Beda med revnimi sloji, po-Kbno med 67,000 družinami Ntposelnih delavcev, ki so na relifu, je nepopisna. Nesrečniki omedlevajo in obolevajo doma ia na ulici in dnevno jih kar v trumah odvažajo v javno bolnišnico in brezuJačne klinike, v katerih je že taka gneča, da ni več prostora za nove bolnike. Število mrtvih posredno in neposredno od vročine je do dale» zjutraj prekoračilo 60 v Chicagu; včeraj je ymrlo 25 neb. [ Illinois je na čelu liste mrtvih z 79 žrtvami do danes, to-\poročila o novih žrtvah pri».bodo udelbfcili Washington, D. C., 11. jul. — V duhu "dobrega soseda", da se utrdi prijateljstvo med Združenimi državami in republikami Južne Amerike, je predsednik Roosevelt prevzel vlogo posredovalca, da se stoletni spor, ki ga je izzvalo obmejno vprašanje med republikama Peru in Ekvador, konča. Manuel de Freyere, perujan-ski poslanik v Washingtonu in Colon Eloy Alfaro, ekvadorski poslanik, sta se oglasila v Beli hiši in informirala Roosevelta, da bo posebna komisija dospela v Washington v septembru, da reši sporno obmejno vprašanje. Prosila sta predsednika, naj sodeluje s Člani komisije, kar je obljubil. Roosevelt je izrekel upanje, da bo spor poravnan še pred otvoritvijo ameriške mirovne konference, ki se bo vršila v Buenos Airesu in katere se Domače vesti i Nova odredba uprave relifnih del Več tisoč delavcev v lili-noisu bo izgubilo zaslužek jajo sleherno uro. V čikaških kopališčih je Vsak ¿ez pol milijona oseb. Na itotisoče oseb prenočuje na proton, največ v parkih. Washington, I). C., 11. jul. — Val vročine po srednjem in se-irnem upadu — zadnja dva hi tudi na vzhodu — ki na ne-»ečo obeta posekati vse rekorde zadnjih 50 letih, je taksiral federalno vlado do viška. Prednik Roosevelt je odredil relifni upravi, naj poskrbi za de-rno <>dpomočrv 277 okrajih v (vemozapadnih državah, kjer J* >u»a uničila farmarjem ves ►rjdelek; dalje je federalna re-ifna uprava zvišala število u-**lenih delavcev pri javnih de-h da lahko uposli siromašne farmarje, ki bodo letos brez hujrih dohodkov. Mjedelski department po-^ na podlagi informacij iz prizadetih držav, da bodo poklice letošnje suše veliko več-* hkor so bile leta 1934. (t enajstih republik na ameriškem kontinentu. Ozemlje, zaradi katerega se Peru in Ekvador prepirata že sto let, je 600 milj dolgo in 400 milj široko in »e nahaja v središču Južne Amerike. Tam je izvir rek Napo, Tigre, Curray, Pastaza in Morona, ki se stekajo v Amaconko, največjo reko na svetu. Večina tega ozemlja je džungla, kjer še vedno go-spodarijo indijanski rodovi. O- L emke be republiki, Peru in Ekvador, | Iglftnd si prisvajata to ozemlje, odkar so bili Spanci kot vladarji izgnani iz Južne Amerike. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnje dni je u-mrl Joa. Gašperič, star 65 let in rojen v Sostru pri Hrušici pod Ljubljano. Bil je 25 let član SNPJ, zadnje čase pri društvu 559. Zapušča družino. Star pionir umrl , pringfield, 111. — Dne 20. jiin. je v tukajšnjem zavodu za starčke umrl John Langus, samec, star 79 let in rojen nekje pri Bohinjski Bistrici. Pred desetimi leti je umrla njegova mati v starosti 89 tet?* Pokojnik je bival v Ameriki'34 let in svoječasno je bil v državi Colorado. Pred leti je bil tudi član SNPJ, ki ga je pa že davno izplačala z odpravnino. Zapušča več ožjih sorodnikov. Milwauške vesti Milwaukee. — Na farmi blizu Holy Hilla je umrla bivša Milwaučanka Elizabetha Cel-cer. Na farmi je bivala zadnjih 18 let in tamkaj zapušča moža in hčer. — Mladi Joe Ambrož je bil operiran v bolnišnici. — Blaž Vodovnik je vsled nesreče izgubil prst na roki. — Joe Morin in žena sta 4. julija slavila 25-letnico svoje poroke. — Poročila sta se George De Hade in Margareta Prašnikar. — Neki tujec je zvabil s seboj devetletno slovensko deklico Angelo Krolnik s sladkarijami, toda rojaki, ki so to videli, so pravočaano poklicali policijo in tujec je bit aretiran. - 111 1 Chicago, 11. Jul.—V smislu novega edikta, ki ga je izdala foderalna administracija relif nih del, bo 10,000 delavcev, ki so uposleni pri gradnji relifnih projektov, izgubilo zaslužek. Odredba, ki jo je včeraj objavila državna relifna kpfoiaij». govori, da morajo biti pri gradnji re lifnih projektov uiposlene le osebe, ki dokažejo, da se nahajajo v "aktualni potrebi." Vprašanje je ftedaj, kdo naj enforsira edikt federalne uprave. To je že izzvalo ostro besedno bitko. Howard O. Hunter, upravitelj WPA V državah srednjega zapada, je informiral illi-noisko relifno komisijo, da izvajanje odredbe spada v njeno področje, ta pa odklanja to na-ogo Omar H. Wright, član komisije, je izjavil, edikt zahteva trošenje denarja po nepotrebnem, ker ne bi mogla nobena preiskava natančno ugotoviti, kdo se nahaja v "aktualni potrebi in kdo ne." Mnogi delavci, ki bi izgubili delo pri relifnih projektih, bi morali ponovno vprašati za relif, ker ni upanja, da bi dobili zaslužek v privatnih industrijah. Dva druga člana ko- FREY ZAHTEVA RAZPUST LEW1-S0VEGA0DB0RA Izjavil je, da komunisti podpirajo rebelne unije green 2eli pora v-navo spora Francija preklica- KOLEKTIVNA U pakt z Anglijo] ZAŠČITA MIRU JE SKRAHIRALA Periike vlad« ugodil« želji Italije oa »arlz, 11. jul.—Francoska via- p - l.^u.ij.• je naznanila preklic pogodb, ™d kapitalizmom je kO-" lektivna zaščita miru le pobožna želja * vzajemne vojaške pomoči, ki jo] je sklenila s Anglijo ob izbruhu italijansko-abesinske vojne. Nal podlagi te pogodbe hi morala UQA narodov je Francija priskočiti na pomoč f Washington. D. C., 11. Jul.— John P. Frey, predsednik de partmenta kovinarskih unij ADF, je na včerajšnji seji ekse kutive Ameriške delavske fede racije zahteval razpust Odbora za industrijsko organizacijo, ka terega tvori dvanajst narodnih in mednarodnih unij in mu na čeluje John L. Lewis, predeed nik rudarske unije UMWA. Froyjeva izjava, ki je vsebovala tudi obdolžitev, da Odbor za In dustrijsko organizacijo podpira jo komunisti, je bila nadaljnji napad na Lewisa. ker je s svojo kampanjo, katere cilj je organiziranje delavcev v industrijah masne produkcije v industrijski uniji, povzročil razkol v vrstah organiziranega ameriškega delavstva. Frey je formalno ta-hteval razpust Ia ADF takoj suspendira rebelne unije. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, na Angliji, če bi Italija napadla britsko bojno mornarico v Sredozemskem morju. Uradniki so izjavili, da je via mrtva Parla.—(FP)—-tfrvl poskus v ........... ........... zgodovini narodov za kolektivno da le informirala Veliko Brita-1 zaščito miru pod okriljem Ligo misije—državni 'blagajnik John je omenil dve možnosti, ki naj Stelle in William H, Sexton--'bj «d^odm drastično akcijo pro Socialistična Father" Coughlin napoveduje Roose-veltov poraz Chicago. — Župnik Cough lin, vodja unijske stranke, je zadnje dni povedal reporterjem čikaških listov, da je trdno pre pričan o volilnem porazu predsednika Roosevelta prihodnjo jesen. Coughlin je rekel, da bo njegov predsedniški kandidat osvojil države Rhode Massachuaetts, Penn-sytvanijo in Michigan poleg mnogih držav na za|>adu. (To Coughlinovo prerokovanje si je treba zapomniti. Op. ur.) tudi pobijata odredi» federalne administracije relifnih del. Izjavila sta, da bi morala komisija uposliti najmanj 000 oseb, da bl vodile preiakavo. Medtem pa je; prvi distrlkt WPA, ki obsega severno grupo illinoiskih okrajev zunaj čika-škega in čigar sedež je v Rock-fordu, objavil novo mezdno lestvico za relifne delavce. Ta določa plačo 31 centov na uro za ne-izurjene delavce in maksimalno plačo $1.50 za izurjene. Mesečna mezda $40, do $94 naj bi šo nadalje ostala v veljavi, toda skrajšale naj bi se delovne ure tako, da bi odgovarjale plači, ki jo določa nova mezdna lestvica. Pet milijonov Kitaj cev umrlo za lakoto zmaga na Finskem | Laboriti osvojili Thomasov mandat Helsingfors, Finska, 11. jul. — Socialistična stranka je obdržala večino sedežev v parlamentu in dobila pet novih, kaže uradno pdhtfflo o izidu parlamentarnih volitvah, ki je bilo pravkar objavljeno. V novem Ix>ndon, 11. jul. — Delavska stranka Anglije je te dni izvo-jevala senzacionalno zmago, ko I je njen kandidat Philip J. Noel-baker osvojil poslanski mandat v Derbyju, katerega je bivši Abesinci obnovili guerilsko vojno — - I V tHJUf/JU, rvoiwv*» J*- ....." parlamentu bodo imeli socialist,! ]ftborjt jameK H. Thomas imel 83 sedežv, agrarcl 53, švedska ......... stranka 21, narodna koalicija P r°R» francoske želez-n«<* razdejana v več krajih (meščanstvo) 20, progresivci 7, mali kmetje enega in ljudska stranka tudi enega. Progresivci so med vsemi strankami do Ki m Lr A".: 11 jul.—Uradno itali ilo, ki je bilo prav-ijeito. priznava, da so !'hriditje" razdejali " *">< «', ki vodi iz fran -«a I Jibuti i Ha ri/ v več krajih. Na iak, ki je vozil ži armadi, a so se k' bitki s fašistič Poleg i"' *o domačin l«fonako in tele 0 m« d mestoma ju! — Francosk •o izjavili, da so ** 'je, da no Abe ''»m j*>trnali v zrak mostov na prog M «»'»a. Zelezn 'IUt u mrena vzhoc 'Um Avaš. : r«icosko ČatO 26 let. Noelbaker je dobil 2753 glasov večine. Od zadnjih voll-jtev je delavska stranka tamkaj pridobila čez 15,000 glasov. I Thomas, bivši kolonialni minister, je moral pred nekaj tedni v. — -------------ni«i, jc ----- živeli največji poraz, ker so iz-1 re«iirnirati kot poslanec zaradi gubili enajst sedežev v parla-1 inftneKII budžetnega škandala, mentu. pisje objavilo poročila o novih s prepad i h madi na italijanski čete, kt se s svojo težko opremo nerodno kre tajo v močvirju in blatu, so na dnevnem redu." Dopisnik pariškegs lista "U Petit Journal" piše, da abesin-ske čete pod poveljništvom rasa Emrouja uprizarjajo naskoke na italijanske garnizije v Desju in Gondarju. V zadnjih dneh so uprizorile nad trideset vpadov na ozemlje severovzhodne Abesinije. ki so gs okupirali Italijani. _ _ _____- Katastrofa, izvirajoča iz suše, uničila skoro vso provinco Nsnklng, Kitajska, 11. jul. — Strašna lakota v provinci Hzo^-van na kitajskem severu je zadnje mesece |iomorila okrog pet milijonov ljudi. Tako poročajo kitajski relifni oblastniki. Nadaljnji milijoni siromakov so zapisani smrti, lakota Je posledica sline suše, kakršne še ne pomnijo v zgodovini Kitaj ske. Nankingska vlada sodeluje s provinčnimi oblastmi v pomožni akciji. nijo in Italijo, da Francija sma- narodov Je žalostno skrahiral. tra, da pogodba ni več potrebna Skrahiral je, ker je za uvsljav-sedaj, ko je Liga narodov usta- Ijenje take zaščite potrebna vila bojkotno akcijo proti Itali- močna mednarodna dlaclpllna. II, V smislu ženevskega zaključ- Ta disciplina pomeni, da morajo ka bo preklic ekonomskih in fi- biti vse obvezne države vedno nančnih sankcij stopil v veljavo pripravljene na Izoliranje na* 15. Julija. padalca. V Evropi In sploh v Angleški krogi so razočarani, vsem kapitalističnem svetu |»a ker je Francija preklicala po- nI ne prvega ne drugega pogoja godbo. Zunanji minister Eden —ne discipline niti volje do apli* je izjavil, da bl morala pogodba I kacij« sankcij. Bre« tega pa Je biti veljavna za nedoločen čas. vse ntvduševanje »a sankcije le Ta je med drugim dovoljevala —golo besedlčenjs, pobožna le-Angliji rabo francoskih prista-| IJa ali Iluzija, niši, če bl Italija napadla britsko Ko je Japonska udrla v Mand-bojno mornarico. Jugoslavija, »urijo, se nI ganil« nobena sila Grčija In Turčija so tudi bile proti tej kršitvi mednarodnega uključene v dogovoru. Franco- pakta, kovenanta Lige narodov, ski uradni krogi so sedaj Izja- Ko je Mussolini udri v Abesinl-vill, da zavisi od teh držav, če se Jo, so Izvajanje sankcij odkloni-hočejo še nadalje držati z Angll- I* Avstrija, Ogrska, Albanija, jo sklenjenega dogovora. Švica lf\ Bolgarija. Ko Je Hit- Predno se je Francija Izrekla »er imgazil versajsko In lokarn-za preklic |>ogodbe z Anglijo se sko pogodbo, so Poljska, A v-Je posvetovala z rimsko vlado. Utrlja, Ogrska in Italija odprto Slednja je obljubila Franciji, akol odklonile vsako akcijo proti na-bo preklicala pogodbo, da JI bo oljskemu režimu. H Francijo nI priskočila na pomoč, če bl JI pre- hotel sodelovati niti Ukosvani tila nevarnost sovražnega napa- nevtralni blok—Norvslk», Šved-da s strani Nemčij«. Pariška »ka, Danska, Finska, Holandska, vlada Ja s to akcijo pokazala &vica ln ftpanlja. Niti nI hote-I tali ji, da hoče obdržati prlja- 1* Anglija, teljstvo s njo. Večina evropskih držav Je to- Italija je sedaj namignila, da rej faktično proti sankcijam, ln bo odjpoklicala eno armadno di- M kapitalizmom sploh drugače vizijo iz Libije, is svoje afriške ne more biti, ker se interesi po-kolonije, če bo Anglija p<*vala sameinlh držsv pač križajo del svojega bojnega brodovja iz Predvsem se |>a križajo Interesi Sredozemskega morja domov. močnejših kapitalističnih držav, Pariz, 1L Jul.—Uradni krogi okrog katerih se grupirajo kon. so izjavili, da so dobili direktno stelaclje manjših držav in drža-zagotovilo iz Rima, da bo Itali- vle. Radi U» kontradikolje se J« janska vlada ponovno sodelovala »rušil tudi prvi poskus za kolek-z drugimi državami pri reševa-| tivno zabito miru. In s tem (Niskusom Je skrshl-rala tudi Liga narodov, ki sicer tl/ .Francija naznanila preklic pak-|šo živi, toda izgubila Jo podlago Workers — k» so bile pozvsne, u VMumne VoJsAke |K)mirfl, ki za eksistenco. Pokopal Jo bo naj se udeleže pondeljkove seje RJt ^ gk|in|jt t Anglijo po Izbru- lahko Hitler, če se še kdaj vrne hu sovražnosti v AbeslnlJI. I v Ženevo. Njegov rsžlm je tudi Vest iz Rims se glasi, da bol največ pridobil s tem flaskom. Italija poslala svoje reprezen- Odprl mu je ¡sit za eventualno tante na konferenco loksrnskih I uresničenje svojih Imperialists ti Lewisovemu odboru vsaj začasno. On je sugestiral, naj pododsek ADF, kateremu nače-luje G. M. Harrlson, predsednik bratovščine železniških klerkov, še nadalje konferira s uradniki rebelnih unij, da jih pridobi za revizijo stališča, katerega so zavzeli. Druga sugestija Je bila, naj eksekutiva ponovno razpravlja o tej zadevi na prihodnji seji v septembru. Oblačilna unija International Ladies Garment Workers kakor tudi tiskarska unija, ki sta v Lewisovem odboru, sta že izjavili, da se ne marata pogajati s člani eksekutlve ADF, tri dru- ------- —V.r . * nrugimi drzsvsmi pri reseva-i »v ge unlje-Unlted Textile Work- nJu „vr(>pMklh problemov. To ! er s, Amalgamated Clot h in g tov|U) je w|o ,K)dlin0t Uo jJ ral Workers in Mine, Ml & Smelter FptncjJa naznanila preklic pak-U* J Workers - ki so bile pozvane, u VMjemni vojMÂkv ki za mm I mo lulu «7« iwituiA knua aait' ..... . >>i ___I i., t eksekutive ADF, pa so odklonile (Hivabilo. Frey je v svojem govoru orisal zgodovino Odbora za Industrijsko organizacijo, ki ga je držav, ki bo rošetala vprašanje .. , . ' , . orzav, SI oo rwi»i« v,i ustanovil L«nvis In katsri sedaj rftfnUIUrjwic|je Poranja, Boja vodi kampanjo med jeklarskimi k, Je prev|.dovala v Fran in železarskimi delavci, da Jih organizira v industrijski uniji, potem pa Je izrekel obdolžitev, da komunisti (»odpirajo razkolno gibanje v Ameriški delavski federaciji, "Kmalu |mi konvenciji ADF v Atlantic Cityju je komunistična stranka revidirala svojo taktiko," je dejsl Frey, "Svoje čls- -- ne je Instrulrala, naj prenehajo Joc|a Amerika noče nj z napadi na ADF, naj bodo ak- gQVe ¡znJljdbe( ci ji. da bo Italija bojkotirala to konferenco in sklenila zvezo z I Nemčijo, se je |M>legla, Nikola Tesla napovedal brezžično silo tivni v krajevnih unijah, da ta fUsll« na S. smal l Veliko k«f.l*če, ki gM relifni delavci gradijo v delavski četrti New Yerka. New York. 11. Jul. — Nikola Tesla, svetovno znani Jugoslovanski elektrotehnik in iznaj-»liti Ij, ki je včeraj praznoval svoj oseiadesetl rojittrii dan, Je l»ovedal porjn* pijače na razpolago, im» lahko živel petnajst let dalj. nih teženj napram vzhodni in Južni Kvropi, H svojo srogsntno diplomacijo Je do zdaj uspel na vsej črti. Posledica skrahlraiija kolektivne garancije miru Je, da ho prišlo Ae do večjega oboroževanja, ker Je vsaka država zopet pričela misliti, da J» edina ga« ranči Ja pred na|s»dom čim močnejši vojni aparat. Da se v tem motijo, Je zgodovina že večkrat demonstrirala, predvsem pa zadnja svetovna vojna. Amimk kapitalistični interesi ne hodijo v šolo v zgodovino, razen kolikor jim to koristi pri zasledovanju svojih t•*' «kak«. - M mfe» ***** i» J« urikA.I iwAtnio« . . "t- «M ^^^JTTjl ■tnuwrivu MMh a. turim. I*»"». •*«■< wUi l ¡T-*4r/«U —P." - " -HM—* A*4 •««•lop«. ^ JO.U/v n» m k»r Im »tik • IMm: PKOHVKTA MIT« k U«r»4*U A««., UMMto MKMSSS Of TMK KkDSSATSD Mm« i« 9MV«*mm». m tam II« - -UW Polom Lige narodov Vesti in komentarji Bridgeport. O.— Udeležil sem enajstega rednega zbora JSZ, ki se je vršil od 3. do 5. julija v Chicagu. O poteku zbora vem. da bodo drugi poročali, zato se ne bom spuščal v to. Povedati moram, da sem bil najbolj vesel Slovenskega delavskega centra, ki je res lepo poslopje, kakor nalašč za organizacijo kot je JSZ. Ako bo vladala wnwnija — prostor okrog poslopja je velik — se bo zgradba ahko razširila. V Chicagu smo imeli priliko videti tudi delavsko dramo "Kamnolom" pod vodstvom Franka Cetina in Johna Berlisga. Drama ¡e izborno izpadla in udeležba je )ila velika ter zelo zadovoljna. Detroitčani so se dobro postavl-i. Liga narodov je zadnji teden v Ženevi jasno demonstrirala, da je brez moči in ne more izvajati svojih pravil. Liga narodov se je ustanovila na iniciativo ameriškega predsednika Wllsona z namenom, da prepreči bodoče vojne. Od tistega časa je že bila cela vrsta vojn in Liga ni nobene preprečila» Bile so vojne med članicami Lige in v nekaterih slučajih ni Liga niti protestirala (Japonska In Kitajska) proti vojni. V Južni Ameriki je bila vojna cela tri leta in Liga ni storila nič efektivnega. Liga narodov se je šele nekoliko zganila, ko j« fašistična Italija napadla Abesinijo v Afriki. Moralne in ekonomske sankcije, ki jih je Liga uvedla proti fašistični Italiji, so bile reven poskus, ki je bil polom. Sankcije niso bile popolne niti od članic Lige (Poljska, Avstrija, Ogrska, Turčija in sovjetska Rusija so ignorirale sankcije), dočim so tri največje države, ki no zunaj Lige (Amerika, Nemčija in Japonska) enostavno prezrle te sankcije; Amerika Je ustavila le pošiljanj« bojnega materiala potem, ko ga fašistična IUlija ni več potrebovala. In te dni je Liga narodov sklenila, da sankcije proti fašistični Italiji odpravi še ta mesec. Vprašanje, kaj naj Liga stori z dovršenim dejstvom: okupacijo in aneksijo Abesinije, ali naj prizna to dejstvo in legalizira Mussolinijev rop v Afriki, je Liga "rešila" z — molkom. Kakor paglavec, ki dobi klofuto pa molči, ker se boji nove klofute l Ako Liga narodov pravočasno ne spregovori in vsaj moralno ne kaznuje fašistične Italije, če je fizično ne more oziroma noče, tedaj bo njen bankrot popolen. Ce Liga ne izjavi, da ne prizna aneksije Abesinije po fašistični Italiji ali katerokoli druge dežele ali kosa dežele, prisvojene z orožjem, tedaj je najbolje, da prihodnji zbor Lige narodov, ki s« vrši prihodnjo jesen, Ligo razpusti in naznani Vsemu svetu, da Lige narodov ni več! llerltert Morrison, socialistični predsednik okrajnega sveta v Umdonu, je rekel pred nekaj meseci na velikem delavskem shodu v Chicagu, da Liga narodov ne more biti nič boljša kakor so narodi, ki Ligo sestavljajo. Ce hočemo Ligo Izbol.iAati, moramo izboljšati države odnosno vlade teh držav, ki pošiljajo svoje delegate v ženevo. Ligo narodov danes vodijo Anglija, Francija in sovjetska Rusija; vse druga države ali državice se, hočeš nočeš, morajo ukloniti predlogom imenovane trojice. Ta trojica pa nama ni složna in navadno vleče v tri smeri: vsaka v svojo smer, kjer so koristi njene države. To je vzrok, da Liga ne more storiti ničesar konkretnega in to je (udi vzrok, da Liga danes noč« kaznovati fašistične Italije. Francoska socialistična vlada, ki je zdaj sta-ra mesec dni, ni pokazala v Ženevi nobene hrbianice. Francija in Kusiju sta pristali na predlog Anglije — naj Liga pozabi na Aliesi-nijo m na aankcije proti Italiji. Kusija je tudi privolila v reformiranje Lige po načrtu Anglije, din"im »e Francija še upira temu. Rusija in Francija postopata v smislu svojih nacionalnih koristi, ki so jima prvi, sploš-nont Lige pa zadnja, Z nacionalnega »tališča je to pravilno, z mednarodnega «tališča je to pa nI ara — sebičnost. Že večkrat umu poudarili, da je nam Al**-sinija zadnja briga v tej krizi, čeprav nam ni vseeno, kaj a»« je z njo zgodilo. To, kar se je zgodilo z Altesinijo, to, kar se sistematično dogaja a Kitajsko, se lahko v Idižui bodočnosti zgodi a katerim drugim narodom, drugo državo, na primer z Jugo*la\ijo. In t" je glavno! Principi Vsaka slal»ejAa država lahko postane žrtev fašističnega imperializma in )*)lagoma v*a Kv-ropa. tr jr p trm, kar dela Liga narodni' ~ vn«*-no, ako ac pogasijo njena pravila ali ne. -Ako ae Liga narodov ne zmeni več za svoja pravila, za svoje princij*, tedai je bolje, da iz\rši Hamomor, kakor da bi še strašila in blu-fala N\et. Liga l*o še imela opraviti z Mussolinijem in tudi a Hitlerjem — in ali naj zalo še eksistlra, da bo prejemala «»d prvega in drugega nadalj* nje moralne klofute? Dovolj jr biki škandalov, dovolj sramote! Ako m» Malarija Impotrntna Liga zakoplje v grob čim prej m<»gočie —• Im» to najmanjši škandal in najmanjša aramota za \ae iakrene demokratična ljudi na svetu. Zanimive beležke Kar se mi je čudno zdelo na zboru Je to, da me v moji okolici smatrajo za radikalca, na zboru pa sem se znašel med staro gardo. Ni čuda, da mi lasje sive,, kar pač znači, da spadam med, starin«. Toda Nace, ki je starejši, Je pa bil na zboru mlad. Razprave so bile precej vroče, kar znači, da so se nekateri pričeli zanimati bolj ko prej za socializem ali pa za struje. To bo po-cazala bodočnost JSZ. Razumeti je treba, da nobena konvencija in noben zbor še ni u-stregel vsem, tako tudi ni enajsti zbor JSZ. Toda večina odločuje. Za take zbore je vse premalo časa, da se bi mogla vse vprašanja in mišljenja izkristalizirati, tako da nazaduje ostane veliko vprašanj nerešenih, namreč glavnih vprašanj, katera mora reševati eksekutiva namesto delegacije, katera je bila za to na zbor poslana. Zbornica je odglasovala, da JSZ ostane še naprej kot del soc. stranke, dokler bo stranka funkcionirala na demokratičnih principih socializma. Drugače je ostalo vse bolj pri starem, razen kar bo zaključila in izvršila članska konferenca in eksekutiva, ki se v kratkem skliče v Chicagu v ta namen. Nastanjen sem bil pri Fredu Vidru, gl. tajniku SNPJ, moj partner pa je bil Anton £ular iz Kansasa. On je bil vsako jutro za budilko, oba skupaj pa *va Vidrove vsako jutro prikrajšala na spanju za kako uro. Sular jc» namreč mnenja, da kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaju. Vider na« je "potegnil" z avtom na puntajo, zakar se mu zuhvaljujem. V Chicagu smo si ogledali poslopje 8NPJ, ki je baš seduj v zadnjem študiju predelave. Jako lično in dobro delo. Obiskal som tudi Rakovo družino. Pravim družino, kajti pred dvema mesecema so dobili hčerko, o čemer mi prej ni bilo znano. Pač zopet ena nova članica za SNPJ. Na zboru sem se sestal z mnogimi prijatelji in znanci ;z raznih krajev. Z GorAkovlnu iz Springfielda, tako tudi s Krme-Ijevimi, dalje s Kristino Nadveš-ček, Krnc in z drugimi iz Ogles-byja in z mnogimi Iz Kansasa. Na vlak smo šli ob 9.S0 zvečer (naš čas). Ko se je naslednje jutro začelo daniti, sem videl koruzna polja, ki jih je razdejala toča. Tu pa tam je bil mali presledek, |M)tem pa spet razdejanje, uničenje. Vse je kazalo, da je razdajala 4. julija grozna nevihta a točo. Takoj sem pomislil na dom, ive je tudi Um padala toča. In res, ko sem prišel domov, sem videl ves vrt razoran, vse polno blata. Hiše v nižini v spodnjih prostorih so bile polne blata in vode. Žena mi je pravila, da kaj takega še ne pomni. Na 4. julija ponoči so bili vsi prestrašeni, kajti bali so se, da bo neurje odneslo vse skupaj. Druga nesreča pa se je pripetila še podnevi na 4. julija. Sosed Američan na drugi strani ceste je streljal iz možnarja, kakor je to navada pri nekaterih ljudeh, ki nespametno praznujejo praznik neodvisnosti. Izstreljeval je možnar pred hišo, da se je vse treslo in mojo družino opla-šilo. Moja žena ga je prosila, naj neha, tako ga je prosila tudi njegova žena, ki je dejala, da bo zbolela vsled streljanja, kajti njeni živci ne morejo tega prenašati. Toda on se ni zmenil za vse te prošnje. Nabil in izstrelil je še dvakrat pred mojo hišo. Rezultat pri drugem ali zadnjem strelu (okrog 2. popoldne) je bil, da je njegovo ženo zadela paraliza in je danes (7. julija), ko to pišem, v nezavesti. To delo je, bi lahko rekel, delo črnolegionar-jev, ki nas inozemce mrzijo, četudi sami ne vedo zakaj. Paraliza ali mrtvoud je tudi zadel na 1. julija br. Louisa Hočevarja, dobrega člana društva št. 13 SNPJ. Prestal je že mnogo slabega. Dne 28. junija, ko se je vršil piknik federacije društev SNPJ za ta okraj, je daroval $1 v njeno blagajno. Dejal je, da je njemu federacija SNPJ tudi že pomagala. Osebno ga še nisem 0-biskal, bolniški obiskovalec pa mi je danes povedal, da je ena stran paralizirana. Ker stanuje par milj od nas in ker sem bil v Chicagu na zboru, do danes tega nisem vedel. Pač žalostno, da se je ta bolezen tukaj tako razpasla. Je še par drugih tatiih slučajev tukaj. Johnu Rebolju, predsedniku društva 13 SNPJ, se zdravje počasi vrača. Vsekakor vzame pre- Pol Kapitalist na stavkovni atraži. (Narisal Redfield.) spraviti kandidate na neodvisno listo, mora imeti 22,000 podpisov. Ker smo sedaj v ozadju, se moramo pokazati z dejanji, v praksi, da smo to, za kar se štejemo. 1__* ¡gl j Joseph Snov 13. cej časa, da se zlomljena rebfa avtb, zacelijo. Sreča, da je imel v katerem so se vozili, varnoit-ne šipe, sicer bi bila nesreča gotovo hujša. Je že tako, tudi če si še bolj previden pri vožnji, pa pride drugi motorist, ki te potisne v kolizijo in nesrečo. V nedeljo 19. Julija dopoldne bo obdržaval soc. klub št. 11 JSZ svojo redno sejo v društveni dvorani. Dolžnost slehernega člana je, da ne te seje gotovo udeleži. Delegat 11. zbora JSZ bo podal svoje poročilo o potegu zborovanja. Druga važna stvar je, da se na tej seji tudi dogovorimo glede konference klubov in društev Prosvetne matice JSZ, katero moramo |>o sklepu zadnje konference čim prej sklicati. Vršila se bo v Power Pointu. Tretja važna stvar za to sejo je to, da bo treba začeti s kolekto za volilno kampanjo soc. stranka. Kvota našega kluba znaša vsoto $150. Na roki imam precej pol za nabiranje podpisov, da bo prišla stranka na glasovnico. Glavni stan državne soc. stranke poioča, da bo morala stranka, ako hoče priti na glasovnico, dobiti -128,-000 podpisov. To je p*č ogromno delo in bo vzelo več kot mili-tantno silo nas vseh. da se to do-'neže v dobi Rooseveltovo pro-speritete. Tudi če ho?e stranka Uspešna otvoritev SND Detrolt, Mich. — Zadnje čase je bilo v Prosveti precej dopisov iz tega mesta. Glavno vlogo v njih je igral Slovenski narodni dom. Da pa se ne bo ponavljala ena in ista stvar, naj takoj povem, da imam poročati nekaj novega, namreč o sijajnem uspehu otvoritve Slovenskega narodnega doma. Otvoritev Slovenskega narodnega doma se je vršila v soboto 20. junija. To je bila 0-tvoritev prostorov SND z banketom, katerega se je udeležilo precejšnje število rojakov, in čisti dobiček od te prireditve znaša nad $600 (petsto). To je pač lep prebitek, posebno za poletni čas. Od rojakov, ki so se udeležili otvoritvenega banketa dne 20. junija, se sliši, da še na nobeni prireditvi niso bili deležni tako dobre postrežbe kakor so jo bili na tem banketu. To je kar se tiče jestvin. Me zelo veseli, tako priznanje, Jormanova, Klaricheva (M. in J.), Karunova, Koširjeva, Kra-inčeva, Kosova, Mentonova Mayerjeva, Maislova, Naprud-nikova, Obranovičeva, Pregio-va, Potočnikova, Plankarjeva Plazarjeva, Padarjeva, Petriče-va, Stinerjeva, Skodova, Smi-tova, SemČeva, Semrova, Slap-škova, Lončeva, Spoljarjeva Spendalova, Travnikova, Uha nova, Urbasova, Vozlova, Ver-holčeva, Zrimčeva (J. in A.) Žabkarjeva in trgovec Taljan-ček. V «lučaju, da sem ime katere družine izpustila, prosim da mi oprostite. Nadalje se zahvaljujem na šim trgovoem za oglase v spominsko knjigo in apeliram na naše rojake, da jih podpirajo, tako da jih ne bomo šli obiskat le takrat, kadar od njih potre bujemo prostovoljnih prispevkov«- Iskrena zahvala vsem in za vse, kar ste darovali in pri spevali ter se na kakršenkol način irtvovali Anna Klarich, predsednica ženskega odseka SND in čla niča drušltva 121 SNPJ. Piknik soc. kluba in Zarje Cleveland, O. — Ker poletni _____________ ______ _ čas tako kmalu mine, se moramo vse hvale pa so vredne članice požuriti, da izkoristimo vsako ženskega odseka SND, ki so se priliko, dokler je tukaj. Prireja-toliko žrtvovale ter pripomogle mo zlete, piknike in razne zaba- do tako sijajnega uspeha. Članice ho .bile zelo navdušene pri prodaji vstopnic. Kosale so se, da katera bo dosegla najvišje število. Mrs. A. Naprudnik je končno bila deležna zlatega ključa, s katerim je odprla SND in podarila domu vsoto $5.00. Najlepša zahvala članicam in posameznikom za prostovoljne prispevke. Sledeče družine so darovale za banket: Adamičeva, Berlisgova, Berni-kova, Benediktova, Babičeva, Benekova, Cernetova, Cetinj-akijeva, Cedilnikova, Dolenčeva, Furbasova, Gorupova, A. in J. Grumova, Groharjeva, Gaberje-va, Gladova, llostnikova, Haj-sanova, Hočevar jeva, Junkova, Juvanova, Jurčeva, Jakličeva, ve v prosti naravi, da se navži-jemo svežega zraka in sončne svetlobe, kar je koristno naše mu zdravju. Soc. klub št. 27 in njega pev ski odsek "Zarja" priredita sku pni piknik v nedeljo 2. avgusta na Močilnikarjevi farmi. Ta prostor je dobro znan vsej slovenski javnosti v Clevelandu in misli mo, da ni treba, da bi pisali podrobno o tem prostoru. Zakaj pri rejamo piknike, tudi ni treba o-pisovati. Vsak dobro ve, da se rabijo denarna sredstva za na daljnji obstoj. Socialistični klu bi in njih odseki niso nič drugega kot delavske politične organi zacije, ki so nam prav tako potrebna, kakor so kapitalistom njihove atranke. Zato je doli nost delavcev, da se pridružijo podpirajo svojo stranko, katers bo enkrat odprsvila ta krivičn red in osvobodila delavstvo iz mezdne sužnosti. Kaj In kako bo vse na pikniku bomo poročali pozneje. Glavno za sedaj je, da vas opozorimo, ds se pripravite za 2. avgusta na potovanje na Močilnikarjevo farmo, ki vam bo obenem nudils dosti svežega sraka in sončne toplote, ki bo v korist tudi vašemu cdra-vju. Opozarjamo tudi vse soc. klube v Clevslandu In okolici, da se udeležijo tega piknika. Oim več nas bo, tem bolj«. Hov jet«ka prods lain* ns kolenih na BMmkotnkl ulici. Tske prodajalna no pnpuu'riTr T Humi ji R PONPELJEK t^, oranje v inozemstvo • (Dvanajsti članek o državljanka naturalizaciji.) Car stare domovine in želia vidni. rodnike in prijatelje v starem kiiwu leto veliko število priseljencev v li t ' ia Združenih držav v zunanji ^ m'¿J ¡•med priseljencev ne sanja o dnevu T mogel zopet obiskati rojstno domovi^ L d*n pride, s kakimi papirji naj putUJt, ° Judi v tem slučaju najdemo, da ameri državljanstvo dela veliko razliko Cim 1 naturaliziran, je upravičen do ameriikL» porta in ko priseljenec, ki je postal am. državljan, potuje v inozemstvo, im» , ameriški pasport. Ker je ameriški drl ne prihaja v poštev, vprašanje njegove rn ne pripustitve v Združene države. Inoiemec na drugi strani ne more nik iti popolnoma zagotovljen, da bo zopet uščen. On potuje s potnim listom roj domovine. Predno zapusti Združene dri si navadno preskrbi takozvani povratni mit. To dovoljenje mu daje pravico, d, sine povrniti kot Izvenkvoten priseljenec darle pa je še vedno podvržen zahtevam 'pri ljeniških zakonov, kakor na primer rt zdravstvenega stanja, v kolikor priseljeni zakon izključuje vse inozemce, ki imajo 1 tere bolezni. Seveda po navadi tak inoa ne bo imel nikake težave pri povratku a*c bil predolgo odsoten, ali bilo je precej sli jev, ko niso oblasti pripustile povrača priseljencev. ^ Pa je tudi precej drugih važnih razlik državljanom in inozemcem, ki potuje v zemstvo. Povratni permit velja le u dni, ako ni dotičnik vprašal za podaljša! Naturalizirani državljan pa more osti rojstni domovini ¿ve leti in vsaki drugi zemski deželi pet let, ne da bi nastala sitnost. (Dalje bivanje utegne biti v j... «lovju z njegovo zapriseženo izjavo, podano naturalizaciji, da namerava bivati za staln Združenih državah.) Dočim potovanje z ameriškim potnim list Zagotavlja povratek v Združene države, je tičnik, ki ga ima, toliko na boljšem ali pa slabšem, kar se tiče njegovega položaja v ri domovini. V mnogih slučajih amer pasport utegne dajati dotičniku nekako n dostojanstvo in prestiž. V drugih slučajih ljudje v starem kraju utegnejo očitati, da jje odrekel izvirnemu državljanstvu. To vprašanje, na katero vsak posameznik m odgovarjati sam zase. Med bivanjem v inozemstvu je ameriški pavijan pod zaščito ameriške zastave: ena med poglavitnih nalog ameriških poslaništev konzulatov je dajati mu vsako mogočo pon in zaščito. Inozemec, pa naj je živel k tol let v Združenih državah, ne more zahtev zaščite ameriških diplomatičnih in konzula zastopnikov. V slučaju kake težave se n zatekati k zastopnikom svoje lastne vlade Dejstvo je, da zakoni raznih evropskih Ž*v ne pripoznavajo popolne pravice svojih narodnjakov do spremembe državljanstva. SO celo slučaji, ko so vpoklicali v vojsko n» ralizirane ameriške državljane. V zadnjih tih je vlada Združenih držav sklenila pogodbe z raznimi državami, po katerih se polnoma priznava pravica naturaliziranih žavljanov. Kjer takih pogodb ni — kakor pr. v slučaju Poljske, Italije, Francije, N čije, Jugoslavije, Avstrije in Rusije — a ški State Department svari naturalizirane žavljane ki nameravajo potovati v in ako so vpoklicani v vojsko stare nastopi z ostrim protestom. V mnogih jih, zlasti za časa miru, ti protesti imajo Ijfcni učinek. Ako gre za inozemca, se ne n re protestirati. 'Naturaliziran državljan, ki potuje v zemstvo, ima v praksi isti položaj kot tu roj Amerikanec, in dokler ima pasport, ki J« * veljavi, ni govora o kakih teškočah ob po*r ku. Inozemec pa ne more biti nikdar «n» v tem pogledu in mora vedno paziti na to. oa ostane predolgo v inozemstvu, če noče Igu pravice do povratka kot izvenkvotn. pn«. nec, pa da najde, da so se mu vrata v Amen, zaprla.—FLIS. Pred dvajsetimi leti Slamnato glasovanjc naklonjeno Thomamt New York. — Pri slamnatem glasovanju na vlaku Golden Arrow Limited (New York-Chioa-go) o predsedniških kandidatih je Norman Thomas, kandidat socialistične stranke, prejel Ift^f vseh glasov. ' " (Iz Prosvete z dne 11. julij» 191®-) Doknaie VMti. - Konjski voz 1 P^»^ grnrti povozil dečka Ivans Srskarja ^ landu. Voznik je bil aretiran- -- • venska ženica, vdova, je a \cu farovž plačat za maše, toda župnik jej gel iz župnišča. ker je hrvsški t pn^^ pogreb njenega moža in ker je da's neki slovenski list, ki župniku ni bil * h' dtlavikega - Mjnnesoti širijo najgrše laž' oerPn^ stavkujočlh rudarjev. - V Tren ^ je družba izprla delavce iz tovar^j» ^ kočije In avtomobile. - Stavka ^ lietu. III., ki je trsjsla 10 *»• * m I ¿ana z zmago. ^ Svetovna vojna. — Htm* * P®^ ^ Vienaiva aaveanikov na zapad»" » |(fj % Ijena. Na macedonski front. J* 'ška bitka. V baltimorsko lu*> ^ državah je prvič priplula nem podflftornica Dsutachland. IK, 13- JUÜÜL PKOSYBTA ggti 5 Primorskega Ltfšspesti P^J4®** r hmija 1^36.-V« ki »nahajajo na je dopust Smo mi kratkim bili K 'preklic I>oti*nl mobilizirani po ane-f£Linije - to Je nekaj tiTv specialnih če let-Kuso bSi demobilizirani. ^Viatele 'zaprla obrat C junija 1936. - Kot K ¿Ilirske Bistrice, je Kjl domača tvornica t» RJ»'Pekatete - (Prva tovarna testenin) — ¡? jgčetkom tega meseca obratovanje. Tovarna je vala. poleg- precejšnjega uradnižtva in profesio* delavstva, tudi lepo ¿tednih delavcev. Zadnje Z bil Sicer obrat zelo skr-£job temu pa so še vsi bili zaposleni tako, da ^vico delavstva delalo 15 4ruga polovica pa ostalih v mesecu. S popolnim Branjem obratovanja pa je p(„Ulo lepo število delavcev jivk brez vsakega zaslužka. lM delavcev je bilo iz llir-Bistrice, pa tudi iz okoliških w našli zaslužek v tej to-i. S tem je zadan Bistrici lici velik udarec. «kol male denarne globe za prestopke fetid, junija 1936.—Za vsak, «aj bo fie manjši prestopek ijejo italijanske oblasti ljudi z visokimi denarnimi jai. Pred kratkim je bil «kom 350 lir kaznovan Ma-Breginc iz Cezsoče, osum-B, da je lovil ribe. Ker ni koncesije za ribolov, je bil injen pristojnemu oblaki ga je obsodilo na plači-gori označenega zneska, ki •c za današnje razmere na-ljudatva več kot previsok, pa ne poseduje ničesar, je aretiran in odpeljan v bov-upore, kjer je moral za prestopek presedeti sedem ikoraj ob sami vodi, nato pa izpustili. •jaški vodovod v Podbrdu "Odbrdo, junija 1936. — Dela vojaškega vodovoda iz Po-i k vojašnici v Podbrdu se ijo koncu. Pri tem delu pa aposlenih tudi nekaj doma-Nekemu delavcu doma Trtica je pri tem delu strlo Bil je odpeljan v goriško », a tam je baje podlegel bam. kultura v luči ljudskih knjižnic atistični mesečnik (Bollet-mensil« di statiatica), ki adaja Osrednji statistični v Rimu, je (letos maja) »vil pregled ljudskih knjiž-tv Italiji. Iz njega povzema-k je bilo leta 1934 v vsej ■i« 2109 ljudskih knjižnic. «o jih vzdrževale občine in šolske patronance »fašiztična stranka 143, bo-"^o udruženje 69, balilske B««ijt 8H delopustne usU-(dopolavoro) 265, verska 372 in druge usta-K"Ji¿nice so imele ' kl»J»K- Za Julijsko p navaja pregled 34 knjiž-' italijanska) z 41,-J'Kan 1 V VH'eJ Italiji se |0Ul 1934 1,848,881 v Julijski krajini 48,057. **»>am že ti podatki zde-B'm'vi. amo se |K>trudili in , da n«' |M)datke glede l'n-bivalcev. Po Ate-Pi,„,mi elavaallft. Prebivalcev. Na Prebivalcev je to-Po ena ljudska knjiž-bile razmere v ■^krajinah različne. Naj-n* juinefn Tirol-llJ<'r J«* prišla po ena pu ** na t.VMj prebival-„ / r'1 da ao v tej ,Vr, ",k" polovico knjiž- sla vi'rxka udruže-bilo nemških ne omenja. 1,7'»ardija z eno l^vprečno 1,000 nj*J*labaem so a 1 eno knjižnico 'M j* t «*no knjit- seba po eno knjigo, v Kampanji, ki šteje 3,600,000 prebivalcev, le vsaka 191., v Puljah z 2,500,000 prebivalcev vsaka 180., v Siciliji, ki šteje akoro 4,000,000 prebivalcev, vsaka 98., v Lukaniji s pol milijona prebivalcev vsaka 90., v Umbriji1 vsaka 79., v Markah in v Sardiniji vsaka 68. ter v Abrucih vsaka 60. oseba po eno knjigo. Celo v Toskaniji je prišla po e-na prečitana knjiga povprečno le na vsaka 22 prebivalca. Bolj Ugodne so bile prilike samo v Piemontu in Liguriji, kjer je že vsak 12. prebivalec prečital vsaj po eno knjigo. Najboljše prilike so bile v Lombardiji, kjer je prišla po ena knjiga na manj kakor 10, in na južnem Tirolskem, kjer je prišla ena knjiga ie na vsakega četrtega prebivalca. V Julijski krajini In v Zadru je prečital povprečno vsak 20. prebivalec po eno knjigo. Primerjanje s prejšnjim stanjem v Julijski krajini in z razmerami pri nas prepuščamo čitatelju. Dr. L. Cermelj ("Misel in delo"). "Zvesti Kras proslavlja zmage in sllčno" Trst, junija 1986.—Po vseh večjih kraških vaseh se vrše letos stalno proslave za proslavo, da je postalo Ajudem ie kar vse odveč. Skoro vsako nedeljo, pa tudi ob delavnikih, če slučajno tako pade, vlačijo ljudi s kraja v kraj, jih poetavljajo v vrste, otroke uniformirajo in jim govore vse mogoče razumljive in nerazumljive stvari. Proslava vstopa Italije v vojno, ki se je na iz leta 1870, po katerem so ' morali otroci hoditi v šolo do 14. leta, in so se po teh določ-j bah v Julijski krajini tudi v resnici strogo ravnali, so odputtali iz podeželskih šol otroke še po dovršenem petem razredu, ki je sedaj v podeželskih šolah naj-, višji razred, čeprav so bili stari ¿ele 12 let Spričo tega otroci niso obiekovali osnovne šole do dopolnjene, po zakonu predpisane aUrostne dobe. Velika moč skih unij delav-v Rusiji Američanka hvali napredek v Sovjetaki uniji New York. — dopolnitve starostne dobe pa ustanovijo dveletni nadaljevalni teiaji na vseh Šolah. Ti tečajo naj bi se vršili samo pozimi. goaal Anglijo drobne novice iz pri- morja uij«* z eno "i.000 pre- V Trstu se je pred dnevi pripetil zelo značilen incident. Delavec Ferdinand Sedma k od Sv Križa pri Trstu, star 26 let, se je oglasil v uradu podjetja, pri katerem je bil zaposlen in zahteval doplačila za opravljeno delo. U-radnik podjetja pa ae je na le pem tako razvnel, ko je čul govo riti o denarju, da ga je z pestjo udaril v obraz in mu prebil zgornjo ustnico. Sedmak se je moral zateči v bolnico. Nacionalni evet iašlstovske stranke je na svojem zadnjem aestanku v Milanu sklenil, da dobi po mestih vsaka hiša svoje ga posebnega nadzornika Uko zvanega capo-fabricato, ki bo «eveda zaupnik režima in mu bo-ata med drugim poverjeni nalo gi, da vzposUvi tesnejše stike med strsnko in njenimi prisU-ši ter da v hjli skrbi za organizacijo obrambe v primeru — letalskih napadov. V Ptominu je Ujnik tamkajšnje fašistične organizacije dr. Bončina podal osUvko. Za ko-minarja je bil Imenovan Domi- ziani. . Iz Abesisije se je vrnil tržaški pokrajinski Ujnik fašistične «trsnke dr. Perusino-Perušič, ki bo U dni spet prevzel posle po-krajinskegs Ujnika In člana glavnegs fašistlčnegs direkto- if Na Sabotisu je posestnik fcmil Meden iz Dolenjegs v Brdih ns-šel truplo svojega 27-letnega si* na Emila. Iskal ga je v* dni. Nihče ne ve, ali se je Krnil M«--den ponesrečil ali pa ga je kdo ubil. V CmUak na Vipavske« je na» ta I 22 Jun. požar na seniku posestnika FranceU Kogoja, Požar je napravil posestniku bOOO lir ¿kode. Montreux, ftvica, 11. jul.— Razprave na dardanelaki konferenci so bile ponovno pretrgane, ko je rumunski delegat, zunanji minister Titulescu, srdito napadel sUIišče angleških reprezen-Untov glede reguliranja prehoda bojnih ladij skozi dardanelsko ožino. Po tem napadu je Titulescu odpotoval v Rumunijo. Vihar na konferenci je nastal, ko je ruska delegacija predlagala, naj bi bila dardanelska ožina odprU bojnim ladjam vseh držav, kadar bi te skušale kaznovati državo, ki bi s svojim napadom na drugo izzvala vojno. Oelegatje Velike Britanije so se oglasili in izjavili, da je predlog nesprejemljiv, ker nalaga preveč odgovornosti Turčiji. Turčija bi prišla v silno zagato v slučaju, da bi se v Ugi narodov včlanjene države ne mogle zedi-niti glede vprašanja, kdo je in kdo ni napadalec. Japonska de. legacija je fiodpria angleške re- (Nadaljevanj« • 1. alranl) ko ustvarijo sentiment v prilog Lewisovemu odboru in ustanovitvi splošne farmarsko-delavske stranke. "2e v januarju tega leU je komunistična stranka poslala svoje organizatorje v središča jeklarske industrije in jim naroČila, naj podpirajo aktivnoatl Odbora za industrijsko organi zacijo. Komunisti so na svoji konvenciji, ki se je vršila v ju* ni ju v New Yorku, poveličevali akcijo Lewisovega odbora." Frey je citiral govore komunističnih vodiUljev, da dokafte svoje trditve. "Dasi ni evidence o sklenitvi dogovora med komunistično stranko in Lewisovo organizaci jo, imamo dovolj dokazov, da je komunistična stranka opustila vse druge aktivnosti in sedaj nudi vso podporo Odboru za in dustrijsko organizacijo," je ra ki l Frey, "Ta politika komuni stične stranke tvori veliko nevarnost gibunju organiziranega deluvstva, ki je bilo zgrajeno pod vodstvom Ameriške delav ske federacije." Kovinarski department, ki mu načeluje Frey, predstavlja 600, 000 do 000,000 članov, dočim imajo unije, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo, nad milijon članov, tretjino članstva AmeriAke delavske federacije. Aliquippa, Pa., 11. jul.—lzgle di za organiziranje jeklarskih delavcev, ki so uposleni v tovar ni Jones A Laughlin Steel Co., v industrijski uniji so zelo dobri, ker jo korporacija v konfliktu s federalno vlado, pravijo organi zutorji Lewisovega odbora. Od por proti korporaciji se je pove čal, ko je vrgla na cesto več delavcev, članov Zveze železarskih in jeklarskih delavcev. Delavska fronta te po-naša z armado 25,-000,000 članov Berlin, U. jul.—Nuciji, ki so mobilizirali 25,000,000 osel) vi "delavski fronti," ao naznanili, da ima Nemčija največjo delavsko unijo na svetu. članstvo v Uj fronti je prisiljeno in tvorijo jo delavci in delodajalci. Ker ima U organizacija akoro milijardo mark (okrog $400,000) letnih dohodkov, jo smatrajo za najučinkovitejši aparat nacijske propagande. "Arbeitsfront" je edina naslednica prejšnjih marksističnih, nacionalističnih in deloma profesionalnih ter strokovnih unij, kakor tudi organizacij de* lodajalcev. Vse te so bile raz-puščene, ko je Hitler prišel j)a krmilo, njih imetje pa je nacij-ska vlada "legalno" konflscirala pod pretvezo procesa splošne koordinacije. Govorice, da Hitler črpa ared-atva za financiranje oboroževanja Nemčije iz sklada delavske fronte, nočejo utihniti, dasi jih vlada uradno zanika. Nacljska vlada je prepovedala sUvka. SUvkar je v njenih očeh velelzdajalec in avtoritete bi tudi nastopile proti njemu kot takemu In to je vzrok, da so sUvke ipostale stvar iprošlostl. V nacijski Nemčiji ne sme biti nepokoja med delavci. Po lajavi Robertu Leyja, voditelja delavske fronte, delavci ne smejo zahtevati zvišanju mezd, zato pa vlada skrbi, da so deležni drugih ugodnosti. Delavska fronU se trudi, "da olepša življenje svojim članom." V zadnjih mesecih je zgradila pet velikih kopališč ob Severnem in Baltiškem morju, kar Jo je stalo okrog sto milijonov dolar jev. Pod geslom: "Uživaj živ Ijenje" in "Razvedrilo krepi moč" nudi delavcem dostop do teh kopališč In masne počitnice. Delavci se vozijo i)hi znižanih cenah na ftsleznicah In parnlkih v razne kraje na počitnice. Delavska fronta poseduje večje število gledališč in kinogleda-1iftč iu zdaj je prišla izvajati Pozneje bodo odprU vrata tudi drugim organizacijam, na primer delavskim podpornim družtvom, Workers Alliance itd. Za enkrat je delegacija smatrala, da Še ni te potrebe, ker prvič se stranka ne udeleži letošnjih volitev razen v izoliranih aluča-jih. drugič pu Je potrebna še večja konsolidacija In utrditev gibanja med urgunizirunim de-lavatvom. Najbolj čudno vlogo so na konvenciji igrali komunisti, kl so aktivni v stranki kot zastopniki unij. Na vsak način ao skušali prodreti s svojo "novo linijo" skrajnega oportunizma, to je obleči demokrate in Roose-velta v belo haljo, republikance, liearsta in Ameriško ligo svobode pa v črno, kar vse skupaj pomeni Indirektno indorsiranje Koosevelta. Trikrat so poskušali prodreti s to "linijo," todu so bili vsakokrat poraženi in pri tretjem glasovanju najbolj dramatično. Pri tem glasovanju je neki rudarski delegat sugustlral, "naj stopijo vsi demokrati (ko. muniatl) na to stran, in laboriti na drugo stran." Ta sarkastična opazka je bila Uko realistična, da se je večina komunistov vzdržala glasovanja In ae ustrašila pred lastno aenco. LaFollettov odsek program "olepševanja podeželskih vasi In naselbin, da bo nem« ški kmet deležen nekaj ugodno-ati nacijskega gospodarstva." pričel g preiskavo (^¿foy delavske Washington. — La Follettov | w ¥ UVIU * stranke v lllinoisu Kolektivna zaščita miru je tkrahirala (Nadaljevanj« « I. «trani.) jem mornarsko pogodbo na svojo pest, Jutri skliče posvetovalno konferenco med svojim, francoskim in belgijskim generalnim ŠUbom, pojutrišnjem pa svetu naznani, da to vse skupaj niš ne pomeni. Najbrie tudi ni več daleč čas, ko bo svet Izvedel, da Je Hitler dobil veliko posojilo v Londonu sa izgotovitev svojega gigantlč-nega oboroževalnega programu, oziroma "za preprečen je gospo-darskega kraha v Nemčiji," kar bi potegnilo Kvropo še v večji kaos. In za dober denar bodo londonski bankirji (pripravljeni priskočiti na pomoč tudi Hitlerju, ki Imajo vsa leU s njim bogat bianis. Rez, fantastična je evropska situacija, ki vodi direktno v vojno. Evropa se lahko izogne krvavemu klanju, uničevanju in kupu revolucij, kl so neizogibna posledica vojne, edino, ako pride do revolucije v Nemčiji in padca fašizma. To nI nedoaegljivo, toda ne brez močnega pritiaka delovnega ljudstva v Rusiji in Franciji, ki bi prisilil vlade na izoliranje Nemčije, in a strani angleškega ljudstva, kl lahko prepreči financiranj« Hitlerja po angleških bankirjih. senatni odsek je že pričel s pre-liminarnim delom preiskave o kršenju civilnih svobodščin. To delo je sedaj še omejeno na sestavljanje šUbs, zbiranje in štu> diranje dokumentov, z javnimi I zasližanji pa bo pričel v jeseni.) Za načelnika preiskave Je bi) do-1 ločen lleber Hlankorhorn, ki je na preliminarnem zaaliAanju <>l potrebi take preiakave prinesel veliko materiala o industrijski I špionaži in razbijanju delavskih organizacij. Pri tej preiskavi bo| sodelovalo tudi več članov Nye-jevega odseka, ki je preiskaval dalj časa munlcijsko industrijo. Stranka ae leto« ne udeleži volitev Ho«»da I le slika k postavijo svoje kandidate za kongres in drisvno zbornico, ako je prilika za volilni uspeh. Na konvenciji Je bilo zastopanih sedem csntrsknih in o-krog 90 krajevnih unij. l>o sdaj «o strsnko tvoril« izključno le unije, kl j<« bodo kontrolirale tudi v bodo'«. Konv«nriJa Je avtorizirala ustanovtjanje klu-Uev, ki bodo vsaj zaenkrat igrali podrejeno staliAč« Pravila namrsč določajo, da Imajo unijs na konvenelji dve tretjini glasov, vs• druge akupin« pa le eno tretjino ns gled« na relativno nu* prve ali druge skupine. H tem Je zsaigurana u-nijska kontrola in d«lavski znata j stranka. Prsvils Je mogoče a sondirati I« z dvetretjinako večino glasov. Trije gardisti ranjeni v spopadu s stavharji Cincinnatl, O., U. Jul.—Trije čuvaji Remington-Rand Co. so bili ranjeni, ko so se spopadli s atavkarjl, kl ao oblegali tovarno te družbe v Norwoodu, predmestju Cincinnatlja. Uprava kompauije je izjavila, da Je pri-šlo do spopada, ker stsvkarji niso natančno razumeli dolčb sklenjenega premirja med njo in voditelji stavke, na čigar pod-logi naj bi se obnovil obrat v tovarni. Pred nekaj dnevi Js prišlo do izgredov pred to tovar. no, v katerih Je bilo več oseb rs-njenih In aretiranih, l - Sovjetska Rusija se kuha v vročini Moskva. 11. Jul — Bovjetaka unija, zlasti pa pokrajine na Ju-govzhodu, Je v objemu silne vročine. Temj>eratura v Moskvi J« bita zadnje dni 113 stopinj Ps-hrenheita, kar J« rekord v zad-njih petdesetih letih. Huša v Ukrajini in KavkazlJI Je uničila skoro vae fioljake pridelke, v drugih krajih, p«»*ebno v Kaba-nl, pa so divjale neviht« a plohami, da so reke prestopile svoje bregove in jioplavll« okolico. Petsto delavcev za-stavkalo v Sterlingu Hterling, III., U. jul,—Nad I* t a to delavcgv je zasUvkalo proti Northweat*m liarb Wlre Co. Htavkarji zahtevajo zvišanja mezd« In izboljšanje d«lov-nlh pogojev. Konipanlja je Izjavila, da je pripravljena zvišati plato 4 cente na uro, kar pa ao atavkarjl, ki zahtevajo deaet • centov več na uro, odklonili. POWPEUEK si m vas lepo, Marjetica bi rada cvetlic. Prosim, prosim ;. .** "Ne zbijajte neslanih šal," odgovori posmehljivo zavaljena gospodarica in mu pred nosom zaloputne vrata. Mož steče k sosedu, prosi, roti — zaman. Na cesto steče ... prosjači . . . zaman. Tedaj uzre v temni ulici dekle, zamišljeno vase, držeče v rokah velik šopek rdečih nageljnov Jeanetta je. Mož se previdno ozre na vse strani, nobenega človeka ni blizu, skoči k dekletu in mu skuša s silo iztrgati cvetlice. , s "Na pomaganje!" vpije Jeanetta in tesno prižema šopek nageljnov na prsi. Z nogami se ga otepa, z nohti mu grebe v obraz. Tedaj jo mož izpusti, nasloni se ob hišo in . . . za joče. Dekle je presenečena. Nič več je ni strah, samo sočutje, boleče sočutje ji trga srce. Premišlja: veliki mož ni segel po njeni torbici, ne, njena torbica je še zmerom v levi roki. Po cvetlicah je segel — in zdaj joče. Zakaj neki? Ker jih ni dobil? Ali mar tudi veliki, surovi možje hrepene po cvetkah? Dekle premisli še hip, potlej stopi k jokajočemu možu in mu stisne šopek v roko. Obrne se in steče z žarečimi očmi. :Jeanette je srečna. Jeanette je nocoj bogata. Ne samo da je dobila prekrasno darilo, še celo sama je lahko z njim drugega osrečila. III Vročica je na višku. Otrok hrope. Tedaj pride oče in mu položi velik šopek rdečih nageljnov na prsi. Z nepopisnim hrepenenjem pobožajo trudne in vele roke dehteče cvetje. "Joj — kako lepo!" dahne otrok in si pokrije žarečevroče lice s hladnimi rdečimi cvetovi. Kako tiho je v sobi! Ali se je mar čas ustavil? Zakaj neki je zdelo, kakor da je segel preko mostu zmaj iz starih bajk in požrl svojo irtev. Okrog mene je brila snežena vihra, v roki sem tiščala naslov neke ušive znoj-nice. Hitela sem tja, spotoma pa se je v mislih užigalo kakor na električnem napisu dejstvo, Id se je užgalo v lobanjo za zmi-rom: Glej, jutri poseže preko mostu z ostudnim gobcem in mu padeš v žrelo .. . zmaj tre, žre, žre . . . sv. Jurij pa je v nebesih-- — Prečudna ironija je zajela mize rijo hi vse skupaj tisto vihravo, ledeno popoldne. V znoj-nici so ms uposlili. Dali so mi uniformo in so me poslali v prostor za preoblsčenje. Ko sem odprla vrata, so me iz kotov sovražno gledale podgane. Udarila sem z nogo po tleh In so zbežale. Skozi razbito, zamazano šipo je uhajal v prostor mraz. Strop je bil nizek, prepleten s sajasto pajčevino in tako sem pol čepe in pol stoje nataknila tisto rujavo, z rdečim obšito cunjo. Bila je ukrojena za obilno žensko in v pralnici so jo menda prvo vtaknili v škrob— strašno mi je grizla hrbet in vrat. Ob pasu ae mi je nabirala v grobe gube, rokavi so zijali vstran s širokimi odprtinami. Ko sem prišla med delovno družino, je rdkel boss: "Izgledate, kakor da ate baš nekje izfehtali obleko. Kakšno mero navadno nosite?" "Šestnajst ali osemnajst je navadno prava zame." Sel je brskat po razkopani o-mari, pa ni našel nič. Meni je bilo vseeno. V mojih mislih je tičal zmaj in vsakoja-ke groteskne storije so se porajale okrog njega. In zmaj je rasel in se širil v strahovito zver. Na njegovi ostudni koži so bile prilepljene beznice, znojnice, nebotičniki, slumi, tovarne z dimniki, ki so, kakor zmajev gobec sam, goltali, goltali . . . goltali brezmočne, mušicam »lične figurice, ki so trumoma, kakor marčtle mušice, brezciljno vršele sem in tja in cepale v žrela. Majhna žrela, velika žrela, konec pa je bil povsod enak. — O, kje ai sv. Jurij? Kje ste vrli junaki z ostrimi meči? Smeje se je domislila, da je imela enkrat velike ideje v srcu. In dasi tedaj zmaja ni poznala v vsej njegovi grozoti, je vendarle dvignila meč proti njemu. Nič je ni bilo strah, saj ni bila sama. Takrat je imela sodruge, tovarišice, ki so vse verjele, da je treba zlo iztrebiti. Zlo pa ima toliko gobcev , . . tako se je zgodilo, da je vsekala po nepravem in so se vsi zedinili v zaključku, da je bit gobec ko* risten. Pljunili so nanjo z zanosom, kakor se spodobi ljudem, ki ne morejo nič krivega zagrešiti. Ostala je sama s pljunkom na licu. Zamislila ae je daleč nazaj v življenje. — Presmešno, ai je dejala, zmirom, kadarkoli sem kod likala pravice, sem bila opsovana. Za dobrohotnost, za tiho prenašanje krivice, za mojo bedasto odpustljivost, za vse sem bila ozmerjana, zasmehovana— od malega sem—»daj pa, namesto da bi se osvetila s smehom nsd drugimi, iščem povsod prilike, da dam duška svojemu gnevu nad krivico. Vzela sem v roke pilo in dleto, da aem klesala in pilila svoj razum in in-telekt. Namesto da bi se v prostih ursh veselila počitka, zabave in življenja samega, sem s težavo dramila odrevenele možganske celice in tako žgala polnočno olje. — Cemu? — Ha! zato, da sem uspešneje in gladkeje delala lekcije krivici. In sem vedela smirom, vsako sekundo, da je akoro slednji, za katerega pravico sem bila vedno pripravljena dvigniti avoj glas, čisto človeško. sebično bitje, ki bi se niti trenutek ne obotavljalo za lasten dobrobit me pobiti na tla s kolom krivice. — Da. tu atoji ijne Ellaine. Nikdar ga ne po^Un^ Suknjo s hrbta »em Ji <Íala. ker je bila v zimi naga. Jaz pa sem imela še eno doma ... oh. tepica. ne morem si kaj, da se ne bi smejala — v nekaj tednih je stopila na moje mesto. Jaz aem a trdo izkušnjo in auhim žepom iskala dela drugod. <1HU» PrtfroSnJtf) Ali ete naročeni na dnevnik 'Progvft*r podpirajte «vaj Ust! Napisal V. Kurowsky Večeri se. Po pariških bulj-varih se začenja vrvenje. Vročično polje življenje. Kričečim barvam prizvanjajo bučni glasovi. Tisočvečne luči zaiar?, izložbe blestijo, na visokih poslopjih prižigajo iivobarvne reklame. Mnoiice ljudi hitijo po asfaltu. Pred cvetličarno atoji mlado dekle, hrepeneče zroč v prekrasen šopek nageljnov. Po nenaravno pobarvanem obrazu, po prekratki obleki, po zanikrni drži jo koj spoznaš ... Po hodniku gresta dve deklini mimo, zanikrno in leno. "Poglej si jo, Jeanetto," de starejša in sune s komolcem tovarišico med rebra, "ie pol u-re stoji ta trapa pred izložbo in zija vanjo. Bog sam si ga vedi kakšen nov trik je to?" "Kaj . še," odgovori druga, "poročni šopek si izbira in sanja o venčku iz mirt" Obe deklini se glasno in hri-pavo zasmejeta. Dekle pred izložbo se ozre, stopi par korakov dalje, se nasloni ob cestno svetilko in si prižge cigareto. Zdajci se ustavi tik nje avtomobil. Iz voza stopi sila eleganten gospod, zaskrbljeno pogleda na zapestno uro, potlej se ozre po dekletu in se ji približa hitrih korakov. "Halo, mala," ji reče z močno angleškim prizvokom, "nekaj časa še imam; greš dotlej z menoj?" "Prav," odgovori Jeanetta in *oba odideta. Cez dobro uro stisne Anglež dekletu nekaj bankovcev v roko in de: "Prav všeč si ml bila, mala, na, vzemi!" Toda Jeanetta »krije roke na hrbtu in energično odkima. "Dalje zdaj ne smete z mano," je rekla. "Hvala lepa za nocoj!" Skolnil sem glavo in se ji nisem upal reči ničesar. Nsto sem snel klobuk z glave in stal pred njo razoglsv. Ali mi ne bi hoteli dati roke? "Zakaj me ne prosite, da bi šla košček poti nazaj z vami T' je vprašala tiho in pogledala doli h koncem avojih čevljev. "Boga mi," aem ji odvrnil ves iz sebe, "boga mi, če bi to storili!" "Da, ampak samo čisto malo." Okrenila sva se. Bil sem ves zmeden in nisem vedel, kako naj hodim ali stojim; to bitje je preokrenilo vso mojo miselno pot. Razvnet sem bil in čudežno vesel; bilo mi je, kot da ginem od same sreče in blaženatva. Sama je rekla, da hoče z mano nazaj; tega ai nisem izmislil jaz, aama si je zaželela. Pogledal sem vanjo in postajal sem čimdalje bolj pogumen; ona me je podiigala in me a aleherno besedo privlačila še bolj k sebi. Za trenutek sem pozabil avoje uboštvo, avojo neznatnost, vse svoje bedno življenje; Čutil sem, kako toplo mi je zaplala kri po žilah, — kakor v starih časih, preden sem se zrušil — in tako sem sklenil z majčkeno zvijačo poti pati jo za žilo. "Sicer pa takrat nisem zasledoval vas, marveč vašo aestro," aem rekel. "Mojo seatro?" je vprašala začudeno v najvišji meri. Obstala je, pogledala me in resnično pričakovala odgovora. Vprašala je po-vaem resno. "Da," sem odvrnil. "Hm! To se pravi, mlajšo obeh gospodičen, ki sta Šli pred mano." "Mlajšo? Da? Ha, ha, ha!" Hipoma se je zaamejala glasno in prisrčno kot dete. "Ne, kako ate vi pretkani! To ste aamo rekli, da bi odstranila pajčolan. Ali ne? Da, saj sem vas izpregledsls. Ampak v tem ste se pošteno zmotili ... za kazen." Smejsls ava se in šalila, govorila neprestano ves ta čas; nisem vedel, kaj govorim, bil sem tako vesel. Pravila je, da me je pred davnim časom že nekoč videls, v gledališču. Baje aem bil s tremi tovariši .in sem se vedel čisto brezumno. 2slibog sem\edaj bil pač najbrž tudi pijan! ^ Zakaj si misli to? Ker aem se toliko amejal. Tako? Ah, da, tedaj sem se še amejal! In zdaj ne več? O pač, zdaj pač tudi še. Dospela ava do Karla Ivana ceste. "Naprej ne greva!" j« rekla. In spet sva šla gori po Vaeučiliški ulici. Ko ava znova dospels do vodnjaka, sem pričel hoditi počasneje; vedel aem, da ne amem ž njo dalje. "Tako, zdaj ae morate vrniti," je rekla in obstala. "Da, to pač moram." - Tik nato pa je menila, da bi jo pač smel spremiti do hišnih vrat. Mili bog, saj to vendar ni nič hudega. Kako? "Ne," sem reksl. Ko pa sva stala ob hišnih vratih, se je spet navalila name vsa moja beda. Kako naj bi ai tudi ohranil svoj pogum, če sem bil tako strt? Stal sem torej tam pred mlado gospodično, zamazan, raztrgan, ves nakazen od gladu, ne-umit, samo napol oblečen, — bilo je, da bi se vdrl v zemljo. Napravil sem se majhnega, se nehote prihulll in dejal: "Ali vas smem spet kdaj videti?" Nisem se drznil upati, da bi mi dovolila še kak sestanek; malone zaželel sem si ostrega ne, ki bi me okrepil in napravil ravnodušnega. "Ah ne." je rekla nato, "kaj posebnega um gotovo ni." In nato mi je prišla na misel cela kopica srečnih domislekor, ki sem se jih takoj poshižil. par preprostih besed, preostankov moje izsušene lobanje: Kaj naj bi človek tudi pričakoval od takšne msjhne me naša rije? Razen tega me živali v kletki prav nič na zanimajo. Te tivali vedo, da atoji pred njimi človek in jih opazuje; sto radovednih pogledov čutijo na sebi in to vplivs nanje. Ne, jaz za svojo osebo sem za živali, ki ne vedo, da zija vanje človek, za tiata plaha bitja, ki begajo po ivo j i duplini ali pa leže na tleh z mežikajoči-mi zelenimi očmi in ližejo svoje šape ter premišljujejo. Ali ne? Da, v tem imam vsekakor prav. Le žival v svoji čudoviti strahovitoati, avoji posebni divjoati rszodeva nekaj posebnega. Brezglaane. plazeče se stopinje v nočni temi, trhla gozdna grozota, krik ptice, ki leti mimo, veter, vonj krvi, bučanje nad nami, skratka, caratvo roparake živali v roparski živali... poezija nezavednega . . . A zbal ssm ae, ds bi jo to utrujalo in zavest moje velike revščine me je zgrabila znova In me pritiskala k tlom. Ko bi bil vsaj prilično spodobno oblečen, bi jo lahko razvedril s to potjo v Tivoli! Nisem mogel umeti te osebe, ki je našla avoje posebno veaelje v tem, da se je od nspol golega berača dala spremljati po vsi Karla Ivana testi. Kaj za božjo voljo si je neki mialila? In počemu sem hodil jaz in ae mr-godil in as amehljsl zs prszen nič? Sem imel kak pamsten rszlog za to. da sem ae dal od te nežne lidane ptičke voditi vso to dolgo pot? AH me ni nemsrs to stalo naporov? Nisem čutil smrtnsgs mrsza v srcu, če je zavel le naj-rahlejši dih? In ni mar rvala že blaznost po mojih možganih, samo ker mi je nekaj mesecev nedostajslo hrane? In ona me je cslo ovirala pri tem, da bi šel domov in ai vlil kanec mleka na jezik, žličko mleka, ki bi ga nemara obdržal v sebi. Počemu mi ni obrnila hrbta In me pognala k vragu ... Obupaval sem; brezupnost me je pritirala ¡¡k) skrajnosti in dejsl sem: S "Prav za prav bi ne ameli hoditi z mano, k(£S£K>dlčna; saj vaa že aamo s avojo obleko prostituirsm vpričo celega sveta. Res, to je letina, v resnici aem teh misli." Osupnils je. Ozrls se js hlsatno vsme in molčala. Nazadnje je rekla: "Bože mili!" Drugega ni rekla ničeaar. "Kaj mislite a tem?" sem vprašal. "Uf, ns, osrsmotill ste me . . . Zdaj nima-va več daleč." In a temi besedami je malce pospešila svoj korak. Zavila ava v Vaeučiliško ulico in že sva zagledala H«f)tiljke na St. Olafovem trgu. Zdaj je stopata apet počasneje. "Nočem biti indiskreten," sem rekel, "ampak ali ttir nočete povedati svojega imena, preden ae ločiva? Ali ne bi hoteli za trenutek od-atraniti pajčolana, da vas lahko vidim? Tako bi vam bil hvaležen." Pavza. Čakal sem. "Saj ate me že enkrat videli," je rekla. "Ylajali!" sem ponovil jaz. "Kaj? Nekoč ste me zasledovali pol dneva, čisto do doma. Ali ate bili tedaj pijani?" Spet sem čul, da se je nasmehnila. "Da," aem rekel, "žalibog sem bil tedaj pijan." "To je bilo grdo od vas!" In vas poražen sem priznal, da je bilo to grdo od mene. Prišla sva do vodometa in sva gledala kvišku k številnim razavetljenim oknom v hiši štev. 2. v Emile Vandervelde, vodi gijskih socialistov. leži Marjetica nenadoma mirno in pokojno? Strašen strah zbode oči srce, zagrabi ga ko leden« la, železna roka. Po malem me dehteče cvetje otroku z < za — in ne verjame očem . . . Presrečen smehljaj ob dekličine ustnice, drobcen« mirno dihajo — otrok spi Drugo jutro pleše tisoč i solnčnih pramenčkov po Marjetica sedi v postelji češe svoje zlate lase. Zdajci vpraša s pridui glasom: "Oče, o(fkod so te rože T Resno in svečano odg Neka pariška učiteljica | veduje: V šoli sem dala zgodov nalogo 'Življenje device Ot ske'. Ena izmed učenk je sv stavek končala s temile nav nimi besedami: 'Tudi jaz si bom kakor ne d'Arc prizadevala, da [ nem devica." "Ne," de tiho, "ne maram denarja. Podarite mi cvetlic!" "Nisi dobro pogledala," odvrne mirno gospod, "dal sem ti dva angleška funta." Jeanetta pogleda k tlom in še tišji je njen odgovor: "Pač, videla sem, toda denarja nočem. Cvetlice, cvetlice bi rada." Anglež jo gleda začudeno. Sekunde minevajo. Naposled de dekle a tresočim se glasom: "Glejte, ko sem nocoj stala pred cvetličarno, aem ae nečesa spomnila. Premislite, živ dan mi še nihče ni rož podaril. Joj/ kako je to grenko. Ali me razumete?" "Ali right," de Anglež. "Pojdi va!" Nekaj minut kasneje izroči prodajalka v cvetličarni Jeanet-ti šopek rdečih nageljnov. "Joj — kako lepo!" zašepeče dekle in skrije obraz y dehteče cvetje. Nemo se prikloni v slovo in se vrne spet na ulico .. . "Imenitno!" si misli Anglež, "to moram jutri takoj povedati svojim tovarišem v klubu. Te grdobe trdijo, da so pariške dekline ničvredne, da so jih celo oropale. Prava škoda, da se moram že nocoj vrniti na Angleško." II Neki obupan oče sedi ob smrtni postelji svoje hčerke in trepetaje prislušuje njenemu neenakomernemu in hropečemu dihu. Mrzlo je v sobi. Mrko brli sveča v temačnem prostoru. Grozljive črne sence polže po golih stenah . . . Očeta je groza. Sluti, da atoji smrt že na pragu; komaj že čaka. da bo iztrgala njegovemu srcu trinajstletno življenje. Možak stiska pesti. Brez moči, brez nade v pomoč. Zda jok odpre otrok oči, krčevito odpira usta in stokajoče se izvije iz nežnega grla ena aama beseda: "Cvetlice!" Oče skoči pokonci, skloni ae nad posteljo in prisluhne. Spet se razklenejo uboge, od vročice razpoka ne ustnice . . . apet zastoka otrok eno samo besedo: "Cvetlice!" Oče steč«' po stopnicah; v pritličju potrka na gospodaričina vrata. "Madame Daitour," prosi moš. "posodite mi nekaj frankov. Vem, stanovanje sem vam te dolžan, toda jutri dobim prav gotovo denar za rokopise. Mnogo denarja. Prav gotovo ga dobim, prisežem v§m. Pro-1 Pa sklepa lt. reda« teracij« sa lahko aaroti as tint Preereta I Štej« eden, dva, tri, štiri sli pet članov Is en* drufin« k rni narofeM. Proaveta stan« sa vse «neko, sa člane ali nečlan« $6.00 sa no letna i alae. Kar pa člani i« plačaj« pri tManrati $1.20 ss tednik, ae |ia I štel« k naročnini. T«r«j soda) al vsroka, reči, ds Js list predrte «s 8. lf. P. J. Ust Presv«ta J« vaša leetaina la tetove j« v reki dnini M M rad «Hal Mat rmk dan. On» Usta Pn«v«ta Je: la Ural. dršav« la Kanade HM U Cleero in Ckieege J« ... 1 tednik la................AM 1 tednik In............... 1 tednika in...............I M 1 s tednika in.............. I tednik« in...............IM I tednike In ............. š tednik« In............... l.lt 4 tednika in.............. K tednikov la.............. ntt • tednikov in............. Za Evropo J«..............$9.00 Ispolnite «podnJMtBfoa, priložite potrebne vaeto denar)« ali I Order v plena In «I naročite Proevete. Ust, Id )e vaša lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha biti flul ali