Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu Tjaša Jakop Cobiss: 1.01 m Z V prispevku je predstavljeno narečno gradivo za poimenovanje spolnih organov, kot ga najdemo v gradivu za Slovenski lingvistični atlas, primerjalno s Koštialovimi narečnimi izrazi za moški in ženski spolni organ, kot jih je leta 1909 objavil v prispevku z naslovom Slovenisches erotisches Idiotikon v reviji Anthropophyteia. Ker spada izrazje za spolovila med tabujsko, je pričakovati veliko pestrost in raznovrstnost leksemov za tovrstna poimenovanja. Ključne besede: slovenščina, narečja, leksika, tabujsko izrazje m Expressions denoting sexual organs in material for the Slovenian Linguistic Atlas in the work of Ivan Koštial This article presents the dialect material connected with sexual organs that can be found in the material for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic ^ Atlas) and compares it to Ivan Koštial's dialect expressions for male and female sexual organs that he used in his Slovenisches erotisches Idiotikon (Slovenian Erotic Dialect Dictionary), published in the journal Anthropophyteia in 1909. Because terminology connected with sexual organs is considered taboo, one can expect a large variety and diversity of lexemes. Keywords: Slovenian, dialects, lexicon, taboo expressions 0 Predstavitev virov gradiva V jeziku obstajajo besede in izrazi, ki jih obravnavamo kot tabu, npr. besede, ki opisujejo spolnost, s spolnostjo ali izločanjem povezane dele človeškega telesa (zlasti genitalije), njihove izločke (znoj, smrkelj, fekalije itd.) in njihove funkcije, ali slabšalne besede (negativna poimenovanja, zmerljivke, zbadljivke) ter kletvice. Tabuizirane besede so kulturno in/ali versko določene in imajo tako zlasti v narečjih več različic, saj je (bila) njihova raba omejena: malo zaradi okolice, še več pa zaradi govorcev samih (t. i. samocenzura).1 Prispevek predstavlja narečno izrazje za spolne organe, kot ga najdemo v gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer primerjalno s Koštialovimi 1 V angleščini lahko najdemo npr. več kot 1000 izrazov za penis, okoli 1200 izrazov za vulvo oz. vagino in 800 izrazov za spolno občevanje (Allan - Burridge 2006: 243). ^ narečnimi izrazi za spolovila, ki jih je leta 1909 objavil v 5. zvezku zbornika Anthro-W pophyteia v prispevku Slovenisches erotisches Idiotikon.2 Jezikoslovec in folklorist Ivan Koštial (1877-1949) se je zaradi moralizma, 1—1 ki je takrat vladal na Slovenskem, raje odločil za objavo tovrstne tematike v tujini. ^ Vendar pa je moralizem v določenih krogih pri nas vladal še pozneje, tudi po drugi 0 svetovni vojni. Prvotna vprašalnica za SLA, ki jo je skupaj z osnovnim načrtom s zanj leta 1934 pripravil jezikoslovec Fran Ramovš (1890-1952), je vsebovala vpra-L šanja za spolovilo in glagole zaprdeti inpezdeti, ki jih je dialektolog Jakob Rigler Q leta 1961 pri popravljanju in dopolnitvi vprašalnice z nekaterimi dodatnimi oblikami izpustil.3 Tako od leta 1961 pa vse do danes (razen nekaj redkih izjem) nimamo narečnega gradiva za poimenovanje spolovil. Zaradi tabuiziranosti je gradivo (tj. besede) za spolne organe na terenu tudi težje dobiti; nekateri informatorji povejo, da se pri njih npr. spolnim organom reče Z pizda in kurec, vendar pa da oni sami tega ne govorijo. Pogosta je raba besed v A njihovem prenesenem pomenu, bodisi zaradi podobnosti (npr. češplja oz. češpa, p češpljica, špranja, žemlja 'žensko spolovilo'; rep, štanga 'moško spolovilo') bodisi 1 zaradi funkcije oz. delovanja ali drugih lastnosti (npr. lulek, bingeljc 'moško spolo-S vilo'; lulika, lulica, ta uscana 'žensko spolovilo'). Koštial je izraze za spolovila zbiral v krajih, kjer je bival in poklicno delo- 1 val, tj. na Primorskem (Koper, Goriško) in Dolenjskem (okolica Novega mesta), 8 medtem ko narečno gradivo za SLA vsebuje izraze celotnega narečnega prostora, • čeprav mreža krajev oz. govorov ni enakomerno porazdeljena, saj je zbiranje grao diva v prvih letih (do leta 1961) potekalo predvsem na zahodu (nekatera koroška • in primorska narečja) ter v osrednjem prostoru (rovtarska, dolenjska, gorenjska ter 2 zahodna štajerska narečja) in ločeno od tega v panonski narečni skupini.4 1 Besedje za spolovilo (SLA V069)5 V pomenu 'spolovilo', tj. 'človeški organ za razmnoževanje', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beseda spolovilo, najdemo v gradivu tako splošne kot specifične izraze za moško in/ali žensko spolovilo (npr. spolovilo : pizda in kurec), zato je Zbornik je izhajal v Leipzigu in je vseboval razprave s področja »razvojne zgodovine spolne morale«. Ramovševo vprašalnico, ki je bila namenjena enemu samemu jezikovno zelo podkovanemu raziskovalcu (narečjeslovcu Tinetu Logarju), je bilo namreč treba poenostaviti in jo hkrati izboljšati (npr. dopolnjena slovnična vprašanja), da bi lahko kljub večjemu številu raziskovalcev in njihovi manjši usposobljenosti dosegli primerljive izsledke; pri tem je bilo nekaj vprašanj izpuščenih (med njimi tudi vprašanje za spolovilo). V članku obravnavano gradivo je bilo zbrano za SLA, nekateri novejši podatki pa so bili zbrani za ta članek; gradivo za Cerkno (T166) je npr. prispevala Karmen Kenda-Jež, gradivo za Spodnje Kraše (T314) pa Peter Weiss. Narečno gradivo, ki je v arhivu za SLA sicer zapisano v fonetični transkripciji (gl. prilogo), je v prispevku poknjiženo, upoštevajoč glasovne zakone posameznega govora, kot 2 4 m o. gradivo v temle prispevku razdeljeno na tri razdelke: V069 spolovilo, V069m mo- ^ ško spolovilo in V069ž žensko spolovilo. Vprašanje V069 (spolovilo) je vprašanje iz stare vprašalnice, zato odgovo- ^ rov v točkah, ki so bile zapisane pozneje (tj. po letu 1961), večinoma ni (izjema ^ so najnovejši zapisi gradiva, ki smo jih opravili člani dialektološke sekcije ISJ FR ^ pri naknadnem zbiranju gradiva za SLA 1, ki je izšel leta 2011). Iz gradiva je raz- 1—1 vidno, da mnogo narečij in govorov nima splošnega poimenovanja za spolovilo, poznajo le poimenovanja za moški in ženski spolni organ (gl. npr. op. v točki Bla-če - Vorderberg T003:6 »splošnega imena ni; glej spolovilo (moško) in spolovilo (žensko)«; podobno velja tudi za nekatere druge točke koroške (Borlje - Forolach T002, Podravlje - Foderlach T012), primorske (Štanjel T109, Matenja vas T144) in < gorenjske narečne skupine (Šenčur T210). Eden od glavnih vzrokov za pomanjklji- N ve odgovore je tabuiziranost tovrstnih poimenovanj (gl. še SLA 1: V068 zadnjica (1/56), V070prdeti (1/57) in V071 pezdeti (1/58)). Leksem spolovilo, prevzet iz knjižnega jezika, najdemo v točkah koroške (Vuzenica T051), rovtarske (Most na Soči T161), gorenjske (Bohinjska Bela T197) in štajerske narečne skupine (Luče T310, Ljubno ob Savinji T311, Oplotnica T355, Zafošt - Slovenska Bistrica T356) ter v točki prekmurskega narečja (Cankova T387), leksem spol pa v točki prleškega narečja (Videm ob Ščavnici T370). Leksem m sram je značilen za obrobne govore: pojavi se na skrajnem severozahodu, v točki O rožanskega (Loče - Latschach T011) in na severovzhodu, v točkah prekmurskega ^ narečja (Gomilica T392, Nedelica T393, Velika Polana T394 in Hotiza T396), le- hh ksem sramota pa najdemo v točki gorenjskega narečja (Radovljica T201). Leksem N dimlje imajo v primorski in rovtarski narečni skupini (Kolonkovec - Coloncovez W T137, Črni Vrh T170). V primorskih narečjih (Avče T090, Opčine - Villa Opicina ^ T136) poznajo tudi leksem natura (^ furl. natur), ponekod v osrednjih in vzhodnih narečjih pa uporabljajo za spolovilo kar leksem rit (Črna pri Kamniku T216, Predgrad T285, Črnova T323, Gomilica T392, Velika Polana 394). Enkratni poimenovanji sta še kosmatinje v točki prleškega narečja (Miklavž pri Ormožu T377) in mižerija v kontrolni točki na Hrvaškem (Brest T413). 2 Besedje za moško spolovilo (SLA V069m) V pomenu 'moško spolovilo' oz. 'penis', tj. 'moški spolni ud', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beseda pénis, so najpogostejša poimenovanja kurec (v vseh narečnih skupinah), klinec (v vseh narečnih skupinah razen v koroški) in (p)tič (v primorski, rovtarski, gorenjski in štajerski narečni skupini). so npr. popolna redukcija nenaglašenih samoglasnikov, akanje, soglasniške premene ipd. Primer: spalabila (Most na Soči T161) = spolovilo. - Veliki V pred trimestno številko pomeni številko vprašanja iz vprašalnice za SLA (prim. Benedik 1999: 26-86). Veliki T pred trimestno številko pomeni točko kraja oz. govora iz SLA. Mreža krajev za SLA zajema 413 točk, tj. od T001 do T413 (prim. SLA 1.1: 12-14). Leksem kurec je najpogostejši med leksemi; najdemo ga v severnopohor-W sko-remšniškem (Pernice T049), terskem (Breginj T064), obsoškem (Trenta T067, Z Kred T069, Kobarid T070), kraškem (Solkan T097, Branik T104, Štanjel T109, 1—1 Križ pri Trstu - Santa Croce T112), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, K Dutovlje T134, Planina T141, Senožeče T143), tolminskem (Most na Soči T161), 0 cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170, Godovič s T171), horjulskem (Logatec T173, Mala Ligojna T175), škofjeloškem (Zgornje L Bitnje T187), selškem (Zgornja Sorica T188, Zali Log T189, Podlonk T190, Žele° zniki T191) in gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208, Cerklje na Gorenjskem T211) ter vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223, Moravče T224, Čemšenik T226), prav tako pa v dolenjskem narečju (Plešivica T228, Rakek 1 T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237), vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275) in južnobelokranjskem narečju (Dragovanja vas T288). Na vzho- N du ga najdemo v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Gornji Grad T312, A Spodnje Kraše T314, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Motnik T317, Šentgotard p T318, Vransko T319), kozjansko-bizeljskem (Kapele T349 z op. »vulgarno«, Moi stec T351), slovenskogoriškem (Črešnjevci T368), prleškem (Videm ob Ščavnici s T370, Ljutomer T374, Sveti Tomaž T376, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381) in prekmurskem narečju (Cankova T387 in Gorica T388). Drugi najpogostejši leksem je (p)tič;1 zapisan je v terskem (Breginj T064), 8 obsoškem (Trenta T067), briškem (Števerjan - San Floriano del Collio T087), kra- • škem (Solkan T097), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, Planina T141, o Senožeče T143), tolminskem (Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cer- • kljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Godovič T171) in gorenjskem 2 narečju (Stražišče - Kranj T208) ter v vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Vransko T319) in prleškem narečju (Videm ob Ščavnici T370, Križevci pri Ljutomeru T372, Ormož T381) ter v Gorskem kotarju na Hrvaškem (Ravnice T411). Tretji najpogostejši leksem je klinec, in sicer je zapisan v obsoškem (Kobarid T070), kraškem (Štanjel T109), tolminskem (Porezen T160), cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187), selškem (Železniki T191, Praprotno T194) in gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208) ter vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223), dolenjskem (Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237), srednjesavinjskem (Šentgotard T318) in prleškem narečju (Križevci pri Ljutomeru T372). Leksem lulek imamo zapisan v notranjskem (Jelšane T156), tolminskem (Porezen T160), dolenjskem narečju (Stična T254) in vzhodnodolenjskem podna-rečju (Gabrje T275) ter severnobelokranjskem narečju (Grm pri Podzemlju T295), na vzhodu pa še v zgornjesavinjskem (Spodnje Kraše T314), srednještajerskem 7 Tudi v nemščini imajo za penis poimenovanje po raznih živalih, npr. Maus 'miš' ali Vo-gel 'ptič' (Borneman 1984: 1.73); prehodpt ^ft (ftič) se pojavlja v vseh točkah prleškega narečja (T370, T372 in T381). (Zibika T334) in kozjansko-bizeljskem narečju (Kapele T349, Mostec T351). Obli- ^ ko lulej najdemo v podjunskem narečju (Grebinj - Griffen T034 in Ruda - Ruden ^ T035), lulček pa v ziljskem (Kranjska Gora T009) in srednjesavinjskem narečju (Motnik T317). Obliko cuc (< *cucb ^ *cucati 'sesati') najdemo v ziljskem narečju (Brdo - ^ Egg T001, Borlje - Förolach T002, Blače - Vorderberg T003), curek v dolenjskem 1—1 narečju (Vrhnika pri Ložu T238, Podgorica T243), miš8 v cerkljanskem narečju ^ (Cerkno T166, Laniše T168), leksem ta mali v selškem (Železniki T191) in zgor- ^ njesavinjskem narečju (Mozirje T316), leksem tiček pa v tolminskem narečju (Po- 1—1 rezen T160) in v Gorskem kotarju na Hrvaškem (Ravnice T411). Na vzhodu najdemo še: v prleškem narečju leksem picek (^ *pica 'kokoš, piščanec') (Ljutomer T374, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381), v prekmurskem narečju pa leksem N pu(j)ček9 (^ 'piščal' < *putbk-b ^ *putati 'napihovati') (Gorica T388, Kančevci T401, Slovenska vas - Rabatotfalu T405). Zelo veliko je enkratnih poimenovanj, npr. culič (Bistrica - Feistritz an der Gail T004) v ziljskem narečju, tica (Loče - Latschach T011), pimpej (Teholica - Techelsberg T014) in lumpej (^ nem. Lump 'razcapanec') (Radiše - Radsberg T023) v rožanskem narečju, jajčman (Bela - Vellach T030) in cimbej (Lepena -Leppen T031) v obirskem narečju, mrcina (Pernice T049) v severnopohorsko-rem- m šniškem narečju, rep (Trenta T067) v obsoškem narečju, biba (Vipava T131) in O premoženje (Opčine - Villa Opicina T136) v notranjskem narečju, cvilček (Laniše ^ T168) v cerkljanskem narečju, janez1 (Rakek T232) v dolenjskem narečju, cure ^ (Predgrad T285) v južnobelokranjskem narečju, pišček (Ormož T381) v prleškem N narečju, cucek (Kančevci T401) v prekmurskem narečju ter pimpič (Banfi T407) W in kos (Ravnice T411) kontrolnih točkah na Hrvaškem. Nekatera enkratna poime- ^ novanja nastopijo kot tretji in nadaljnji odgovor v posamezni točki; to so: čurček (Most na Soči T161) v tolminskem narečju, črv (Cerkno T166) in šmarnica (Idrija T169) v cerkljanskem narečju, luli (Gabrje T275) v vzhodnodolenjskem podnare-čju, bingeljc;11 binga in štanga (^ nem. Stange 'drog') (Ljubno ob Savinji T311; Spodnje Kraše T314) v zgornjesavinjskem narečju, cvekelj (^ nem. Zweck 'žebelj, klinček') (Videm ob Ščavnici T370), cejak in meštrija (Miklavž pri Ormožu T377) v prleškem narečju ter kosek (Ravnice T411) v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Nekateri informatorji so navedli otroška poimenovanja za moški spolni organ, npr. lumpej z obrazložitvijo »ima fantek« (Radiše - Radsberg T023), lulek »otroško« (Jelšane T156), luli »otroško« (Gabrje T275), čurček »otrok ima čurček« (Most na Soči T161), picek »(pri fantkih)« (Miklavž pri Ormožu T377) in kosek »otroško« (Ravnice T411). Ob nekaterih izrazih je pripisano, da se uporabljajo šaljivo, npr. cejak ali meštrija v prleškem narečju (Miklavž pri Ormožu T377). V posameznih točkah, kjer je bila informatorka ženska, so navedena le poimenovanja 8 Gl. prejšnjo opombo. 9 O prehodnem j v slovenskih narečjih gl. Ramovš (1924: 170-174). 10 Tudi v nemščini najdemo za penis osebnoimenska poimenovanja, kot npr. Franz, Fritz, Hans, Hugo, Karl, Kasper, Peter itd. (Borneman 1984: 1.73). 11 Tudi v nemščini najdemo za penis poimenovanje Bengel (Borneman 1984: 1.73). ^ za ženska spolovila (npr. Vojnik T326). Čeprav je gradivo pomanjkljivo, pa je v W točkah z odgovori teh navadno več - v enem govoru lahko najdemo za moško spoN lovilo celo tri (npr. Ljubno ob Savinji T311: kurec, tič in bingeljc) ali štiri različna 1—1 poimenovanja (npr. Idrija T169: kurec, klinec, šmarnica in tič). Pri izrazih za moški spolni organ najdemo v posameznih točkah zapisan tudi 0 leksem za moda, npr. jajca v točkah koroške (Leppen - Lepena T031), primorske s (Solkan T097, Podnanos T133), rovtarske (Črni Vrh T170, Mala Ligojna T175), goL renjske (Zgornja Sorica T188, Okrog pri Motniku T221), štajerske (Mostee T351) Q in panonske narečne skupine (Miklavž pri Ormožu T377), mošnja v točkah koroške (Leppen - Lepena T031), rovtarske (Črni Vrh T170) in panonske narečne skupine (Miklavž pri Ormožu T377) in moda v točki koroške narečne skupine (Radsberg - 1 Radiše T023). Z A 3 Besedje za žensko spolovilo (SLA V069ž) P 1 V pomenu 'žensko spolovilo' oz. 'vulva', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beS seda vulva, so najpogostejša poimenovanjapizda (v vseh narečnih skupinah), finka, češplja oz. češpa ter pička. Najpogostejši leksem za žensko spolovilo je pizda, ki ga najdemo v skoraj 8 vseh slovenskih narečjih: v ziljskem (Brdo - Egg T001, Borlje - Forolach T002, • Blače - Vorderberg T003, Bistrica - Feistritz an der Gail T004), rožanskem (Loče o - Latschach T011, Teholica - Techelsberg T014), podjunskem (Grebinj - Grif- • fen T034), terskem (Flipan - Flaipano T060), obsoškem (Trenta T067, Kred T069, 2 Kobarid T070), kraškem (Solkan T097, Branik T104, Štanjel T109, Križ pri Trstu - Santa Croce T112), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, Planina T141, Senožeče T143), tolminskem (Porezen T160, Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170, Go-dovič T171), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187), selškem (Zgornja Sorica T188, Zali Log T189, Podlonk T190, Železniki T191, Praprotno T194), gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208, Cerklje na Gorenjskem T211) in vzhodnogorenj-skem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223, Moravče T224, Čemšenik T226), dolenjskem narečju (Plešivica T228, Rakek T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237, Stična T254) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275), južnobelo-kranjskem (Dragovanja vas T288), zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Gornji Grad T312, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Motnik T317, Šentgotard T318, Vransko T319, Vojnik T326), srednještajerskem (Zibika T334), kozjansko--bizeljskem (Kapele T349, Mostec T351 z op. »emocionalno«), prleškem (Videm ob Ščavnici T370, Križevci pri Ljutomeru T372, Ljutomer T374, Sveti Tomaž T376, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381) in prekmurskem narečju (Cankova T387, Gorica T388). Pogosta poimenovanja so tudi: - finka (^ 'koklja') v obirskem (Bela - Vellach T030, Lepena - Leppen T031), kraškem (Solkan T097, Štanjel T109), notranjskem (Vipava T131, Podnanos m o. T133, Dutovlje T134), tolminskem (Porezen T160), cerkljanskem (Cerkno T166), ^ selškem (Železniki T191), gorenjskem narečju (Cerklje na Gorenjskem T211) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), dolenjskem (Cerknica T234), ^ zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314, Mozirje T316) ^ in srednjesavinjskem narečju (Motnik T317, Šentgotard T318, Vransko T319, Voj- ^ nik T326) ter v Gorskem kotarju na Hrvaškem (Ravnice T411); - češpa12 (^ nar. avstr. nem. Zweschpen 'češplja, podolgovata sliva') v obsoškem ^ (Trenta T067), kraškem (Štanjel T109), notranjskem (Planina T141), tolminskem (Porezen T160, Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cerkljanskem (Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170), horjulskem (Mala Ligojna T175), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187) in v zahodnem delu dolenjskega narečja (Rakek T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237); - češplja (-lj- je verjetno iz moške oblike č(v)ešpelj, izpričane v podjunskem, mežiškem in severnopohorsko-remšniškem narečju; gl. še Thesaurus 2: 119) v gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), vzhodnem delu dolenjskega narečja (Stična T254), v zgornjesavinjskem (Mozirje T316) in srednjesavinjskem narečju (Vransko T319); - pička v ziljskem (Kranjska Gora T009), terskem (Breginj T064), obsoškem (Trenta T067), notranjskem (Vipava T131), gorenjskem narečju (Valburga T212) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223), dolenjskem nare- O čju (Cerknica T234) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T 275 z op. »novej- '.d še«), zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314) in srednje- hh savinjskem narečju (Šentgotard T318, Vojnik T326); - cura v ziljskem (Brdo - Egg T001, Borlje - Forolach T002, Blače - Vorderberg W T003), rožanskem (Loče - Latschach T011), gorenjskem (Valburga T212), dolenj- ^ skem (Cerknica T234), južnobelokranjskem (Predgrad T285) in kozjansko-bizelj-skem narečju (Mostec T351); - šiška v kraškem (Solkan T097), cerkljanskem (Laniše T168) in črnovrškem narečju (Godovič T171), vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), zgornjesavinjskem (Spodnje Kraše T314) in srednjesavinjskem narečju (Vojnik T326). Manj pogosta poimenovanja so še: lulika v srednjesavinjskem (Motnik T317), prleškem (Ljutomer T374) in prekmurskem narečju (Kančevci T401) ter kontrolni točki na Hrvaškem (Banfi T407), špranja v obsoškem (Trenta T067, Laniše T168), dolenjskem narečju (Rakek T232) in kontrolni točki na Hrvaškem (Ravnice T411), luknja v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314) in prle-škem narečju (Miklavž pri Ormožu T377), piška v obsoškem narečju (Kred T069, Kobarid T070) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275), žemlja (^ srv-nem. semel(e) (> nem. Semmel 'žemlja')) v gorenjskem narečju (Kranjska Gora T009, Stražišče - Kranj T208, Valburga T212), fajfa (^ nem. Pfeife 'pipa, čedra') 12 Tudi v nemščini imajo med mnogimi poimenovanji za ženski spolni organ poimenovanja po raznih vrstah sadja, npr. Zwetsche, Zwetschge, Zwetschke 'češplja oz. sliva' in Feige 'figa' (Borneman 1984); prav tako v angleščini, npr. plum 'češplja oz. sliva' ali fig 'figa' (Allan - Burridge 2006: 195). ^ v kraškem (Solkan T097), notranjskem (Podnanos T133) in tolminskem narečju W (Grahovo ob Bači T162), figa1 (^ srvnem. vige 'nič' (> nem. Feige 'figa'); plodovi, N ki se na kakem področju pojavljajo v izobilju, veljajo za malo ali sploh nič vredne) 1—1 v ziljskem (Blače - Vorderberg T003) in cerkljanskem narečju (Cerkno T166), lula ^ v notranjskem (Senožeče T143) in gorenjskem narečju (Valburga T212), lulica v 0 notranjskem (Jelšane T156) in severnobelokranjskem narečju (Grm pri Podzemlju s T295), šoja v cerkljanskem (Cerkno T166) in zgornjesavinjskem narečju (Spodnje L Kraše T314) in boca (v vzhodnih narečjih tudi poimenovanje za dekle ^ morda hr. Q boca 'steklenica') v prekmurskem narečju (Gorica T388, Slovenska vas - Rabatot-^ falu T405). Veliko je enkratnih poimenovanj, npr. čonja z op. »manjša« in črboninja 1 z op. »večja« v rožanskem narečju (Radiše - Radsberg T023), kojona v terskem narečju (Flipan - Flaipano T060), fuflja v cerkljanskem narečju (Cerkno T166), ta Z mala v selškem narečju (Železniki T191), curica v dolenjskem narečju (Vrhnika A pri Ložu T238), frcaja v prleškem narečju (Križevci pri Ljutomeru T372) in veseli ličica v prekmurskem narečju (Kančevci T401). Nekatera enkratna poimenovanja i nastopijo kot tretji in nadaljnji odgovor v posamezni točki; to so: čunči v rožan-S skem narečju (Radiše - Radsberg T023), kuča v obsoškem narečju (Trenta T067), Pn filipina aliparušula (^ furl. parussule 'ptica sinica (parus major)'; it. parusolla) v 1 kraškem narečju (Solkan T097), cimbra (^ '(drobna) vrsta slive ali češplje') v kra-8 škem narečju (Štanjel T109), ta uscana (Železniki T191) v selškem narečju, šema v • vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), češpljica v dolenjskem narečju o (Cerknica T234), šnola (^ nem. Schnalle 'zaponka; vulva; češplja') v zgornjesa- • vinjskem narečju (Mozirje T316) in cuca v prleškem narečju (Miklavž pri Ormožu 2 T377). Nekateri informatorji so navedli otroška poimenovanja za ženski spolni organ, npr. lulica »otroško« (Jelšane T156), piška »otroško« (Gabrje T275) ali čunči »ima punčka« (Radiše - Radsberg T023). Ob nekaterih izrazih je v posameznih točkah pripisano, da se uporabljajo šaljivo, npr. finka, ali pa je poimenovanje označeno kot prikupno, npr. češpljica (Cerknica T234). Čeprav je gradivo pomanjkljivo, pa je v točkah, kjer so odgovori zapisani, teh navadno več - v enem govoru lahko najdemo za žensko spolovilo tri (npr. Podnanos T133: pizda, fajfa, finka), štiri (npr. Ljubno ob Savinji T311: pizda, pička, finka, luknja), pet (npr. Čemšenik T226: pizda, češplja, šiška, šema, finka) ali celo šest različnih poimenovanj (npr. Solkan T097: pizda, fajfa, šiška, finka, parušula, filipina). 4 Primerjava gradiva za SLA s Koštialovim narečnim gradivom V gradivu za SLA najdemo 39 izrazov za moški spolni organ. Koštial (1909: 9-10) jih je zapisal 27 (1. kurec, 2. kuc, 3. cuk, 4. klinec, 5. janezek, 6. čepek, 7. bingelj, 8. bingeljček, 9. pinkelj, pinkeljček, 10. pic, 11. picek, 12. pinček ( se je razvilo v tvorjeno iz 'xxx' pomen Literatura m o. Allan - Burridge 2006 = Keith Allan - Kate Burridge, Forbidden Words: Taboo and ^ Censoring of Language, Cambridge idr.: Cambridge University Press, 2006. ^ Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski ^ lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, av- ^ torji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU, 1976-2007. Borneman 1984 = Ernest Borneman, Sex im Volksmund: die sexuelle Umgangssprache des deutschen Volkes: Wörterbuch [und Thesaurus]: [der obszöne N Wortschatz der Deutschen], Herrsching: Pawlak, 1984. Jakop 2007 = Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Merkujev zbornik = Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2, 189-194 + 2 pril. Jakop 2011 = Tjaša Jakop, The variety and richness of words for relatives in Slovene, v: Language Variation - European perspectives III: selected papers from the 5th International Conference on Language Variation in Europe (ICLa-VE 5), Copenhagen, June 2009, ur. Frans Gregersen idr., Amsterdam - Phi- O ladelphia (PA): John Benjamins, 2011 (Studies in Language Variation 7), ^ 227-238. Koštial 1909 = J.[ohannes = Ivan] Koštial, Slovenisches erotisches Idiotikon, v: N Anthropophyteia 5 (1909), ur. Friedrich S. Krauss, 9-12. Logar 1956 = Tine Logar, Dialektološke študije IX: Značilnosti kojščanskega go- ^s vora, Slavistična revija 9 (1956), št. 1, 34-44. (Ponatis v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 72-78.) Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: MK, 1993 (zemljevid). Motschenbacher 2012 = Heiko Motschenbacher, An Interdisciplinary Bibliography on Language, Gender and Sexuality (2000-2011), Amsterdam - Philadelphia (PA): John Benjamins, 2012. Pirona = Giulio Andrea Pirona - Ercole Carletti - Giov.[anni] Batt.[ista] Corgnali, Il Nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau, Udine: Societä filologica friulana, 2001 (4935, 21996). Pleteršnik 1894-1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895. (Ponatis: Maks Pleteršnik, Slovensko-nem-ški slovar: transliterirana izdaja 1-2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji).) Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Rožman 2000 = Irena Rožman, Prispevki profesorja Ivana Koštiala v Anthro-pophytei, v: Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka, ur. Janez Bogataj - Ingrid Slavec Gradišnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2000 (Žu-paničeva knjižnica 4), 239-248. 1—1 Skok 1971-1974 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1: A-J, 1971; 2: K-poni1, 1972; 3: poni2-Ž, 1973; 4: kazala, 1974, ur. Mirko Deanovic - Ljudevit Jonke, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i s umjetnosti. L SLA = Slovenski lingvistični atlas, arhiv dialektološke sekcije Inštituta za slovenski 0 jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana, listkovno in zvezkovno gradivo za vprašanje V069. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1.1: človek (telo, bolezni, družina): atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1.2: človek (telo, bolezni, družina): komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. A Snoj 2001 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 p 01997). 1 SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. Pn SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A—H, 1970; 2: I-Na, 1975; 3: Ne-Pren, 1979; 4: Preo-Š, 1985; 5: T-Ž, 1991, Ljubljana: SAZU oz. (od 4. knjige naprej) SAZU - ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.). • Thesaurus 2 = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C-dn, ur. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1987. ■ Expressions denoting sexual organs in material for the Slovenian Linguistic Atlas in the work of Ivan Koštial Summary Language contains words and expressions that are considered taboo. They include words describing sexuality and certain parts of the human body (especially the genitals), their excretions (sweat, snot, feces, etc.), and their functions. Especially in dialects, forbidden words thus have several variants because their use is (and was) limited. This article presents the dialect material connected with sexual organs that can be found in the material for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, SLA) and compares it to Ivan Koštial's dialect expressions for male and female sexual organs that he used in his Slovenisches erotisches Idiotikon (Slovenian Erotic Dialect Dictionary), published in the journal Anthropophyteia in 1909. Even though Koštial collected material in a limited geographical area (around Koper, Gorizia, and Novo Mesto), his selection of lexemes denoting sexual organs is quite diverse. Compared to this, the material for the SLA could have been significantly richer and more diverse because it was collected across the entire Slovenian-speaking territory by a large number of people (from linguists and schoolteachers to students of Slavic and Slovenian studies) over a long time period (from the end of the Second World War to the present). However, because these questions were removed from the questionnaire in 1961, the majority of records made thereafter do not contain expressions denoting sexual organs. Only in the past few years have some linguists have again begun asking about these expressions in their fieldwork, but this deficit could only be overcome by new systematic field collection focusing on all the points where these answers were not provided; this means approximately three-quarters of all the points in the SLA network. Priloga: Gradivo SLA V069 'spolovilo' T011 T051 T090 T136 T137 T161 T170 T197 T201 T216 T285 T310 sram spolovîslô natûra natûra dîmlie spalabîla dîmle spouiu sramota rat rît spolovîls T311 T323 T355 T356 T370 T377 T387 T392 T393 T394 T396 T413 spslsvib ret spoloVsl^ spoloveilo spol kosmatne spolo'vilo sram, rit sram sram, rit sram mi'žeirja a < SI h« Z > o - m o u h« s fà SLA V069m 'moško spolovilo' T001 cûc T069 kûrc T002 cûc T070 klînc, kûrc T003 cûc T087 'tiič T004 cûbc T097 tîc, kûrc (jaics 'moda') T009 lûlcsk T104 kûrc T011 tica T109 kûrc, klînc T014 piimpi T112 kurc T023 lùimpi (moide 'moda') T131 kûrc, teč, bîba T030 jàijcmsn T133 kûrc, teč (jaica 'moda') T031 ciimbi (jâijce, moišna 'moda') T134 kûrc T034 lùilej T136 premožerfe T035 lûili T141 kûrc, teč T049 ['mai] 'korc[a], msr'ciina T143 kûrc, teč T064 kûrc, tàc T156 'luilsk T067 kûrc, tec, r*ep T160 lulek, tïçk, klïnç Í- T161 teč, kürc, čGrčk/čtirčk T275 ky:rac/ky:rc, ly:lek, lú:li E T162 teč T285 cúre Z T166 kürc, teč, meš, klinc, č'rou T288 kürac i T168 meš, cvilčk T295 lübk K T169 kürc, klinc, šmarnca, teč T311 kürc, teč, bígglc O T170 kürc, klinc (mošne, jaica 'moda') T312 kürc S T171 kürc, teč T314 'lulek, 'teč, 'kurc, š'ti:gga, 'bigga L T173 kürc T316 kürc, te mali, teč O T175 kürc (iáica 'moda') T317 kürc, Mčsk < T187 kürc, klinc T318 kürc, klinc T188 kürc (iaica 'moda') T319 kürc, teč * i T189 kürc T334 lülek, T190 kürc T349 'lü:lek, 'ku:rc Z T191 klinc, kürc, ta mal T351 kürc, lolek (iaica 'moda') A T194 klinc T368 kürc P T208 kürc, klinc, tsč T370 kürc, ftič, cvekl i T211 kürc T372 klinc, ftič S T221 (jaica 'moda') T374 kürc, picek K T222 klinc, kürc T376 kürc i T223 klinc, kürc T377 kürc, picek, ce>ok, meštrija (jaica, 8 T224 kürc mošia 'moda') • T226 kürc, teč T381 ftič, picek, kürc, 'pi:šek 2 1 T228 kürc T387 'kurac 2 T232 kürc, ianes T388 ptiček, kürc 2 T234 klinc, kürc T401 'pü:čák, 'cü:icák T237 klinc, kürc T405 'po:čak T238 csrsk/csrók T407 'pi:mpič T243 cúrsk T411 'kuos, 'teč, 'ku:ssk, 'tičsk T254 lulik SLA V069ž 'žensko spolovilo' T001 cúra, pizda T002 cúra, pizda T003 cúra, fía, pizda T004 pizda T009 žeml'a, pička T011 cúra, pizda T014 píizda T023 č0:ja, č9rb0:mja, čÚInči T030 fi:r)ka T031 fí:nka/fi:n?a T034 pí:zda T060 pi:zda, kojo:na T064 pička T067 pízda, pička, któa, spráña, č'ešpa T069 piška, pizdá T070 pizda, piška T097 pizda, faifa, šiška, fnka, pamšula, filipina T104 pizda T109 pizda, finka, č'ešpa, cimbra T112 pizda T131 pizda, pička, fgka T133 pizda, faifa, fir)ka T237 pízda, češpa fS • T134 finka T238 cürca fS 1 T141 pizda, češpa T254 pízda, čiešple C fS T143 pizda, lüla T275 piizda, piička, piiška • 9C T156 'luilica T285 cüra 1 T160 pizda, cespa, finka T288 pízda h« T161 pizda, č»ešpa T295 lülca X T162 faifa, čišpa, pizda T311 pizda, pička, fir)ka, lükña m T166 pizda, 'fufla, fir)ka, fiya, 'šuoje T312 pizda h« T168 špraine, šiška T314 'šiška, 'fir)ka, 'pička, 'šoja, 'lukne 0. T169 pizda, češpa T316 fir)ka, pizda, šnola, čespla < T170 pizda/pizda, češpa T317 pizda, lülka, finka S T171 pizda, šiška T318 pička, pizda, finka T175 češpa T319 pizda, fir)ka, češpla, šiška z T187 pizda, čišpa T326 fir)ka, pička, pizda z— T188 pizda T334 piizda T189 pizda T349 'piizda O T190 pizda T351 pizda, cüra - T191 ta mala, pizda, fir)ka, ta uscana T370 pizda m T194 pizda T372 pizda, fycaia O T208 pízda, češpla, žemla T374 pizda, 'lulika u T211 pízda, fir)ka T376 pizda h« T212 cüra, lüla, pička, žemla T377 pizda, lükia, cüca s T222 pizda, pička, T381 pizda T223 pička, pizda T387 'piiizda T224 pizda T388 bocá, piizda T226 pizda, češpla, šiška, šema, fir)ka T401 'lulika, vasa'ličica T228 pízda T405 'buioca T232 pizda, špraina, češpa T407 'luilika T234 cüra, pízda, fir)ka, češpa, češplca, T411 'fiir)ka, šp'raijna pička Legenda kureč (p)tič enkratnica s tic- klinec lulek lulej lulček cuc enkratnica s cuc curek enkratnica s cur picek pu(j)ček miš ta mali enkratnica komentar ni odgovora ni zapisa Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije