MEDNARODNA SRECANJA 8. SEMINAR ARHIVI, KNJIŽNICE, MUZEJI 24. - 26. november 2004, Porec (Hrvaška) Od 24. do 26. novembra 2004 je v Porecu potekal osmi seminar ARHIVI, KNJIŽNICE, MUZEJI mogucnosti suradnje u okruženju globalne informacijske infrastrukture (http://jagor.srce.hr/akm/akm8/index.html). Seminar je letno posvetovanje in srecanje hrvaških kolegov, ki ga organizirajo Hrvaško knjižnicarsko društvo, Hrvaško arhivisticno društvo in Hrvaško muzejsko društvo. Glavno breme organizacije so letos nosili arhivarji. NUK je letos na to posvetovanje poslala Heleno Drewry, Aljošo Pelhana in Darijo Rozman. Seminar je potekal v obliki predavanj in v obliki delavnic, udeleženci so se predstavili s poserji, vzporedno je potekala tudi razstava ISIP (http://www.nsk.hr/dogadjanja/isip/isip_izlozbe.html). Predavanja so obravnavala razlicne teme: Ivan Bauer, Jasenka Zajec (NSK): Prijevod norme ISO 5127:2001 Information and documentation – Vocabulary na hrvatski jezik; Vjekoslav Afric (FFZG). Strategija sustava za upravljanje sadržajima; Vlatka Lemic (HDA): Projekti prikupljanja digitalnog gradiva: preuzimanje digitalnog gradiva u arhivima; Branko Franceschi (Muzej moderne i suvremene umjetnosti, Rijeka): Web umjetnost: produkcija, prezentacija, zaštita; Sofija Klarin (NSK): Projekti arhiviranja mrežnih sadržaja u nacionalnim knjižnicama; Miroslav Milinovic, Nebojša Topolšcak (SRCE): DAMP: sustav za preuzimanje i arhiviranje obveznog primjerka hrvatskih mrežnih publikacija (1); Tanja Buzina, Sonja Pigac (NSK): DAMP: sustav za preuzimanje i arhiviranje obveznog primjerka hrvatskih mrežnih publikacija (2); Gillian Hamilton (NK Škotske, Edinburgh, Velika Britanija): Building an integrated digital library - one systems librarian's experience of implementing Encompass; Zoran Osrecki (CISSP, CISA, CISM, Vienna, Austria): Problematika informaticke sigurnosti u AKM domeni; Miroslav Milinovic (SRCE), Mirna Willer (NSK): Prema trecoj generaciji bibliotecno-informacijskih sustava; Marko Drpic (Etnografski muzej, Ljubljana, Slovenija): Iskanje toponimov v besedih s sodobnimi iskalnimi orodji; Jozo Ivanovic (HDA). Primjena ISO standarda OAIS u dizajnu digitalnog arhiva; Jože Škofljanec (Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana), Nada Cibej (Pokrajinski arhiv Koper, Slovenija), Miroslav Novak (Pokrajinski arhiv Maribor, Slovenija): Primjena medunarodnih arhivistickih standarda u sustavu INFOARH; Anto Kovacevic (Filmoteka, Osijek), Silvester Kmetic (Eko-Monitor, Osijek), Dragutin Katalenac (GISKO): Pilot projekt «Digitalna knjižnica Osijek»; Maja Šojat Bikic (Muzej grada Zagreba): CIDOC u Hrvatskoj 2005. godine Drago Katalenac (GISKO), Sanjica Faletar (FFO): CALIMERA: europski projekt o povezivanju arhiva, knjižnica i muzeja,http://www.calimera.org/default.aspx. Za nas nukovce so bile zanimive predvsem delavnice Od projekta do digitalne zbirke, Digitalne zbirke i korisnici ter Opis zbirki. Cilj delavnice Od projekta do digitalne zbirke je bil v širšem smislu razmislek o vseh elementih, prisotnih pri procesu digitalizacije v kontekstu organizacijskih in strokovnih zahtev, ki se pojavljajo pri oblikovanju razlicnih digitalnih zbirk. Na delavnici so posamezni predavatelji opozarjali na vlogo, ki jo ima projekt digitalizacije na celotno poslovanje, delovne procese v posamezni organizaciji, na oblikovanje uporabnikovih potreb in na zahteve, ki jih ta proces postavlja pred strokovne delavce. Voditeljica delavnice Sofija Klarin iz hrvaške nacionalne knjižnice je poudarila, da delavnica pravzaprav ni pripeljala do pravih zakljuckov, ker se je v organizacijskem, predvsem pa v vsebinskem smislu nadaljevala v delavnico Digitalne zbirke in uporabniki, je pa pokazala, da postaja proces digitalizacije del vsakodnevnega delovnega procesa. V delavnici so bile sistematicno predstavljene: popis digitalnih zbirk na hrvaškem (podatke o digitalnih zbirkah na Hrvaškem zbira Komisija za avtomatizacijo), digitalna zbirka Psihiatricne bolnišnice v Vrapcah, digitalne zbirke službenih publikacij na hrvaškem, digitalne zbirke v hrvaških arhivih in v muzejih. Pripravljalci delavnice Digitalne zbirke in uporabniki so poudarili, da je bila do pred nekaj let glavna pozornost in ustvarjalni napori pri razvoju digitalnih zbirk namenjena predvsem organizacijskim, financnim, tehnicnim in drugim problemom pri oblikovanju digitalnih zbirk, vprašanje odnosa med uporabnikom in obstojecimi digitalnimi zbirkami pa je ostajalo v ozadju. Izpostavljena so bila naslednja vprašanja: oblike in omejitve pristopa k digitalnim zbirkam, pricakovana funkcionalnost digitaliziranih zbirk, prevzemanje vsebine v razlicnih formatih, vsebinsko povezovanje zbirk, kaj sploh vemo o uporabnikih digitalnih zbirk, kaj uporabniki od digitalnih zbirk pricakujejo in ali uporabniki lahko vplivajo na razvoj digitalnih zbirk. Med sklepi delavnice omenimo le najpomembnejše: namen digitalne zbirke mora biti natancno definiran, treba je prouciti potrebe uporabnikov. Vsakoletno srecanje arhivarjev, muzealcev in knjižnicarjev v sosednji Hrvaški je postalo že tradicionalno in pomeni korak naprej pri gradnji sodobnih pristopov do uporabnikov v digitalnem okolju. Posvetovanje je udeležencem prikazalo razvojno pot izgradnje digitalnih zbirk podatkov in poudarilo pomen povezovanja sorodnih inštitucij (knjižnice, arhivi, muzeji ...), pri skupni izgradnji digitalnih zbirk gradiva in programsko enotno zasnovanih portalov. Takšno sodelovanje ob sprotni digitalizaciji dolocenega dela gradiva in razvoju zbirk podatkov (normativa), nam kaže pot in nam daje nov zagon za razvojno delo na podrocju knjižnicarstva. Helena Drewry, Aljoša Pelhan, Darija Rozman, Narodna in univerzitetna knjižnica SPLOŠNE KNJIŽNICE POTREBE PREBIVALCEV SPREMINJAJO MINIMALNE NORMATIVE 1. Znacilni kazalci splošne knjižnicne dejavnosti v letu 2003 Dostopnost splošne knjižnicne dejavnosti • V knjižnicni mreži je 75,75% realiziran nacrt mreže krajevnih knjižnic in 46,37% nacrt ureditve postajališc potujocih knjižnic. • Odprtost: 589 sekund na prebivalca. • Prostor: 37,39 m˛ na 1000 prebivalcev. • Citalniški sedeži: 2,5 sedežev na 1000 prebivalcev. • Dostop do interneta: 0,29 racunalnikov na 1000 prebivalcev. • Racunalniki za uporabnike: 0,42 na 1000 prebivalcev. • Knjižnicno gradivo: 4.081 enot na 1.000 prebivalcev. • Knjižnicno gradivo za mladino: 7.404 enot na 1000 mladih prebivalcev. • Neknjižno gradivo: 0,24 enot na prebivalca. • Dostopnost knjižnicne zbirke v lokalnih racunalniških katalogih: 89 %. • Dostopnost knjižnicne zbirke v prostem pristopu: 85%. • Prirast knjižnicnega gradiva: 211 enot na 1000 prebivalcev. • Prirast knjižnicnega gradiva za mladino: 393 enot na 1000 mladih prebivalcev. • Prirast neknjižnega gradiva: 24,73 enot na 1000 prebivalcev. • Strokovni knjižnicarski delavci: 0,38 delavca na 1000 prebivalcev. Uporaba splošne knjižnicne dejavnosti • Clani: 253 na 1000 prebivalcev (med njimi 70 mladih do 15. leta starosti). • Obisk: 4,25-krat na prebivalca. • Obisk na uro odprtosti knjižnice: 26 obiskovalcev. • Izposoja knjižnicne zbirke: 2,66 krat. • Izposoja na clana: 42,89 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na dom na obiskovalca: 3,63 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na prebivalca: 10,84 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja gradiva po vsebini: 50,79% leposlovje, 49,21% strokovno gradivo. • Izposoja na knjižnicarja: 29.492 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na zaposlenega: 23.078 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na uro odprtosti knjižnice: 66 enot knjižnicnega gradiva. • Prireditve: 56 na izposojevališce. • Obisk prireditve: 31 obiskovalcev na eno prireditev. Stroški splošne knjižnicne dejavnosti • Delovanje knjižnice: 4.073 SIT na prebivalca. • Delovanje knjižnice: 16.112 SIT na clana. • Obisk: 957 SIT na obiskovalca. • Izposoja gradiva: 376 SIT na izposojeno enoto knjižnicnega gradiva. • Nakup gradiva: 4.323 SIT povprecna cena kupljene enote knjižnicnega gradiva. • Nakup gradiva: 763 SIT na prebivalca. • Place: 2.171 SIT na prebivalca. • Izobraževanje knjižnicnih delavcev: 76.924 SIT na delavca. Tabela, ki jo objavljamo na naslednji strani, je sestavni del prispevka. Uporabljeni viri: - Novljan, S.: Splošne knjižnice. Porocilo za leto 2003.- Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2004 - Uredba o osnovnih storitvah knjižnic . Uradni list RS 2003, št. 29. - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe.- Uradni list RS, 2003, št. 73. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica Dejavniki Leto 2000 (normativ) Leto 2003 (indeks) Knjižnicno gradivo (na prebivalca) 3, 7 enote 111 Neknjižno gradivo (na prebivalca) 0,3 enote 80 Prirast knjižnicnega gradiva (na 1000 prebivalcev) 200 enot 105 Prirast neknjižnega gradiva (na 1000prebivalcev ) 22 enot 112 Gradivo v prostem pristopu 75% 113 Število strokovnih delavcev (na 1000 prebivalcev) 0,37 103 Površina knjižnice (na 10.000 prebivalcev) 300m˛ 125 Citalniški sedeži (na 1000 prebivalcev) 2 125 Racunalniki za uporabnike (na 1000 prebivalcev) 0,25 168 Tabela: Indeks rasti nekaterih znacilnih dejavnikov knjižnice v letu 2003 na doseženo povprecje leta 2000 (normativi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe) SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2004: »Srecko Kosovel in Primorska« Povzetek iz porocil slovenskih splošnih knjižnic o reševanju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v splošnih knjižnicah, osnovnih šolah in kje drugje prispevali k reševanju Slovenskega knjižnega kviza 2004! Tokrat je reševanje kviza organiziralo 58 slovenskih splošnih knjižnic v sodelovanju s šolskimi knjižnicami. Reševali so ga tudi otroci zamejskih Slovencev v Italiji in otroci dopolnilnega pouka in slovenskega jezika in kulture v Švici, Nemciji in Jugoslaviji. Kot vsa leta – je reševanje potekalo od srede marca do konca šolskega leta in še celo poletje, okrog 17. septembra pa so osrednje splošne knjižnice organizirale zakljucek reševanja in žrebanje med reševalci. Glavna nagrada je bila udeležba enega reševalca v spremstvu svojega mentorja na državni sklepni prireditvi. Pionirska knjižnica v Ljubljani je opravila žrebanje tudi med reševalci kviza na internetu in desetim izmed njih podelila knjižne nagrade. Društvo Bralna znacka-ZPMS pa je podelilo prav tako deset knjižnih nagrad izžrebanim reševalcem izven Slovenije. Državna sklepna prireditev je bila v Ljubljani, 19. oktobra 2004 (tako pozno zato, ker TV Slovenija prej ni imela prostega termina za snemanje). Kot vsa leta doslej jo je pripravilo Društvo Bralna znacka Slovenije-ZPMS. Nagrajeni reševalci kviza in njihovi mentorji iz 60 krajev Slovenije, organizatorji in sodelavci kviza smo se zbrali na Ljubljanskem gradu; pozdravila sta nas Slavko Slak, podpredsednik Mestne obcine Ljubljana, in Slavko Pregl, predsednik Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS. Program je prispeval Andrej Rozman Roza, nato je sledilo snemanje TV oddaje o kvizu. Oddaja je bila že naslednji dan na programu Prvem programu TV Slovenija, nato je sledilo še nekaj ponovitev. Letošnji Slovenski knjižni kviz je reševalo 31.185 reševalcev. Od tega jih je na internetu sodelovalo 925, 106 rešitev pa smo dobili od slovenskih otrok iz drugih evropskih dežel. V primerjavi z lanskim številom rešitev (30.919) smo torej lahko povsem zadovoljni z odzivom na letošnji knjižni kviz. Mocno je poraslo število rešitev na internetu! V okviru TV oddaje o kvizu je bil izmed vseh reševalcev kviza iz vse Slovenije, zamejstva in zdomskega prostora izžreban reševalec: Matija Mohar, Mala vas 1b, 1290 Grosuplje (OŠ Brinje, Grosuplje). Nagrajenec za republiško nagrado dobi pocitnice zase in za prijateljico ali prijatelja, in sicer v okviru možnosti, ki jih ponuja ZPM Ljubljana – Moste: desetdnevno letovanje v Zambratiji ali enotedensko zimovanje v Kranjski Gori. Izžrebali smo tudi mentorico, to je Veronika Rijavec (Knjižnica Bežigrad); za nagrado bo obiskala sejem otroških knjig v Bologni. Vse splošne knjižnice poudarjajo, da je izjemnega pomena sodelovanje šolskih knjižnicark, ki opravijo glavnino organizacijskega dela pri reševanju kviza, in tudi velika vecina rešitev prihaja prav s šol. (Le tri so porocale, da so glavnino reševanja opravili v splošnih knjižnicah s skupinami, tudi zamejskimi.) Zato vse splošne knjižnice ob zacetku reševanja pripravijo zanje informativni sestanek ali jim kako drugace (glede na izkušnje iz preteklih let) razdelijo vprašalnike, priporocilne sezname literature in dodatno gradivo za knjižnicarje. Ponekod gredo knjižnicarke iz splošnih knjižnic tudi na šole, da predstavijo kviz in gradivo za reševanje ter organizirajo skupinsko reševanje, na nekaterih šolah je reševanje kviza kulturni dan. Ponekod posodijo potrebno gradivo svojim šolam, eni za drugo, in reševanje kviza strnejo v en mesec. Tudi sklepne prireditve pripravijo po posameznih osnovnih šolah, kjer ucenci sami pripravijo kulturni program, povezan s kvizom. Reševanje kviza ponekod poteka tudi še v septembru, torej na zacetku novega šolskega leta. Dve šoli sta prosili za sodelovanje sosednjo splošno knjižnico, ker njihova letos ni organizirala reševanje kviza! Vsekakor so splošne knjižnice reševanje kviza povsod organizirale glede na svoje izkušnje iz preteklih let. Posebnih novosti ni, reševanje je potekalo kot ponavadi; opaziti pa je, da se knjižnice vse manj izcrpavajo v pripravi sklepne prireditve in pridobivanju razlicnih nagrad. Tokrat so še posebej z veseljem in uspešno organizirale reševanje kviza primorske knjižnice, saj so sodelovale tudi v njegovi pripravi. Sodelovali tudi slovenski otroci iz zamejstva in ucenci z italijanskim ucnim jezikom. V splošnih knjižnicah so pripravili razstavo gradiva in ponekod tudi skupinsko reševanje kviza. Vabilo k reševanju so objavili tudi v lokalnih medijih in na domaci strani knjižnice. Ponekod so reševanje kviza povezali s skupinskimi ogledi knjižnice in drugimi prireditvami v njej. Sklepne prireditve niso pripravile vse splošne knjižnice, toda vse so opravile žrebanje med svojimi reševalci. Nekatere so žrebanje opravile prek lokalnega radia, v okviru bralnega maratona ali kake druge javne kulturne prireditve ali ustanove, v okviru bralne akcije Poletno družinsko branje ipd. Vse so izžrebale glavno nagrado, potem pa je vecina podeljevala knjižne nagrade, precej jih je pripravilo za nagrajence izlet, in sicer na Primorsko (12 knjižnic) ali kam drugam (5 knjižnic), nekatere knjižnice so podelile manjše prakticne nagrade. Na sklepno prireditev so knjižnice povabile pisatelja, prevajalca, glasbenika, upokojeno uciteljico-pravljicarko ali pa nudile ogled filmske ali manjše gledališke predstave (14 knjižnic). Splošne knjižnice menijo da je bil kviz na internetu lepo pripravljen, vendar med mladimi pri njih ni bilo pravega zanimanja, in škoda, ker ni povratne informacije, iz katere obcine so reševalci kviza na internetu. Vecina rešitev kviza na internetu je tako prišla s posameznih slovenskih osnovnih šol, kjer so organizirali skupinsko reševanje. Nekatere knjižnice opozarjajo, da zanimanje za Slovenski knjižni kviz upada, tako med ucenci kot šolskimi knjižnicarkami in ucitelji, kviz jim postaja dolgocasen, zato bi ga bilo potrebno spremeniti. Reševanje bi moralo potekati samo v šolskih ali samo v splošnih knjižnicah, ker sodelovanje med njimi ni vzorno; šolske knjižnicarke so prevec obremenjene. Pozna se upad števila ucencev, izpad prvega triletja in zadnjega razreda osnovne šole. Iz dveh knjižnic smo dobili mnenje, da je bil letošnji kviz pretežek; v eni pa so zelo pohvalili spremno gradivo, za katerega vedo, da ga na šolah uporabljajo za pripravo šolskih ekskurzij. Druge knjižnice pa prav nasprotno poudarjajo, da kviz povezuje delo splošnih in šolskih knjižnic. Rade sodelujejo, ker ima Slovenski knjižni kviz velik pomen pri spodbujanju branja, ucenju knjižnicnih in informacijskih znanj in pri drugacnem, raziskovalnem spoznavanju Slovenije. Kviz je odlicen pripomocek pri razlicnih predmetih na predmetni stopnji, zato bi ga bilo potrebno v taki ali podobni obliki ohraniti; želijo tudi, da bi Slovenski knjižni kviz v osnovnošolskem okolju potekal še naprej. Smo sredi priprav osmega – zadnjega – Slovenskega knjižnega kviza 2005, ki ga bomo namenili Ivanu Cankarju in košcku Slovenije, ki nam je še edini ostal, t. j. Ljubljani s širšo okolico in Notranjski ter pisatelju Ivanu Cankarju. Ker bo to zadnji Slovenski knjižni kviz v tej seriji, ga bomo pripravili podobno kot vseh sedem do sedaj: vprašalnik v klasicni tiskani obliki in postavitev na internet, ohranili bomo tudi isti casovni termin reševanja, z zacetkom 9. marca 2005, ko bomo kviz predstavili in razdelili vse gradivo. Reševanje pa bo potekalo, kot pri vseh kvizih doslej, do 17. septembra; državna sklepna prireditev bo v zacetku oktobra 2005. Seveda pa že razmišljamo o novem knjižnem kvizu, ki bo drugacen, sodobnejši; morda se bo tudi imenoval drugace. Poskušali bomo upoštevati cim vec pripomb in izkušenj, ki smo jih pridobili v osmih letih Slovenskega knjižnega kviza. Reševanje se bo zacelo v zacetku šolskega leta in bo potekalo manj casa, državna sklepna prireditev bo organizirana drugace itd. Najbrž bomo zbirali predloge zanj tudi z anketnim vprašalnikom med organizatorji/mentorji reševanja v splošnih in šolskih knjižnicah. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM OBISK NACIONALNE BIBLIOTEKE SRBIJE (NBS) IN BEOGRAJSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA S Tatjano Marušic sva na povabilo Ivane Nikolic (oddelek za zamene) obiskali NBS v casu Beograjskega knjižnega sejma. Doživeli sva prijeten sprejem kolegic iz oddelka za zamene, ki so nam na kratko predstavile delovanja knjižnice. NBS ima v zbirki 5.000.000 enot shranjenih v zgradbi iz leta 1973. Stalno zaposlenih je 293 delavcev, od tega jih je nekaj prišlo iz Jugoslovanskega bibliografskega inštituta. Pri delu jim pomagajo študentje in vojaki, ki civilno služijo vojaški rok. Gradiva pridobivajo kot obvezni izvod od tiskarjev in založnikov, veliko gradiva zamenjujejo s tujimi dobavitelji, nekaj dobijo darov in malo tudi kupujejo. Financnih sredstev je vedno premalo. Ponosni so na zapušcino Crnjanskega in zapušcino Desanke Maksimovic. Mileva Juric, vodja oddelka za prejem obveznih izvodov, nama je predstavila delo in naju soocila s problematiko pridobivanja obveznih izvodov (10 izvodov). Obvezne izvode pošiljajo še Univerzitetni knjižnici Novi Sad, Nacionalni in univerzitetni knjižnici Kosova, Univerzitetni knjižnici Svetozar Markovic, Mestni knjižnici Beograd in Nacionalni in univerzitetni knjižnici Crne gore. Redno spremljajo CIP zapise in nadzirajo prihod "srbike". Gradivo v nabavnem oddelku inventarizirajo in opremijo. Za obdelavo gradiva ponovno uporabljajo sistem COBISS (od leta 1989 do 1991 so ga že uporabljali v sklopu jugoslovanskih nacionalnih knjižnic, potem so poskusno uporabljali Unescov program Biblio). Avtomatizirane izposoje, ki jo sistem nudi, še ne uporabljajo. Gradivo postavljajo v skladišce po sistemu numerus currens. "Srbiko" hranijo v dveh izvodih: za citalniško izposojo in za arhiv. Skladišca so v podzemlju, kar omogoca ugodne klimatske pogoje za gradivo, žal pa imajo pogosto probleme z vodo. Arhive hranijo loceno od prvih izvodov, v isti zgradbi, vendar v razlicnih nadstropjih. Pripravljajo retrokonverzijo fonda in s pomocjo racunalniških izpisov bodo poskušali opraviti revizijo fonda. Z izlocanjem in odpisovanjem se še ne ukvarjajo, saj cakajo na opravljeno revizijo in urejene knjižnicne evidence. Tudi s potjo publikacij skozi proces obdelave niso zadovoljni. Pravijo, da bodo nujne spremembe in reorganizacija. Za razliko od našega referata za zameno v NUK, ki zaposluje eno osebo, jih NBS zaposluje deset. Podrocja delovanja imajo razdeljena po jezikih. Biljana Ilic skrbi za bivše jugoslovansko podrocje. Predstavili so nama delo, izmenjali smo mnenja in izkušnje z zamenjavami publikacij s tujino in uporabo COBISSa. Vecino evidenc za zameno je še vedno rocna, v sistem COBISS evidentirajo samo gradivo, ki ga pripravijo za pošiljke. Dobrila Begenišic in Biljana Ilic sta naju peljali v citalnico in informacijski center, kjer imajo uporabniki tudi prostor za delo in iskanje podatkov s pomocjo racunalnikov. Gradiva na dom ne posojajo. Posebne zbirke imajo za uporabnike skupno citalnico. Obiskali sva tudi posebno zbirko za pravo. Srecanje s srbskimi kolegicami je povod za vzdrževanje tesnejših stikov dveh nacionalnih knjižnic, reševanje strokovnih problemov in razlog za še boljše sodelovanje z izmenjavanjem publikacij. Osebna poznanstva vedno izboljšajo kvaliteto odnosov in storitev. Vzrok za obisk pa je bil tudi Beograjski knjižni sejem, v katerem je NBS sodelovala z lepim razstavnim prostorom v središcu sejma, kjer so se vrstila predavanja in predstavitve novih publikacij in predavanja bibliotekarjev. Beograjski sejem ima pestro ponudbo prevodov tujih uspešnic in bogato ponudbo domace literature. Sejem je bil dobro obiskan, tako, da je bil pristop do nekaterih stojnic skorajda nemogoc. Vecino casa sva posvetili iskanju "slovenike" in aktualne "srbike". Kolegice iz NBS so naju tolažile: "še dobro, da sta prišli med tednom, v soboto in nedeljo je pristop do stojnic skorajda nemogoc." Tereza Policnik-Cermelj, Narodna in univerzitetna knjižnica STROKOVNA EKSKURZIJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA 11. – 13. november Bologna, Firence (Italija) Študentke in študente bibliotekarstva je letošnja pot po tujih knjižnicah popeljala v sosednjo Italijo, kjer smo obiskali nekaj najstarejših in najslavnejših evropskih knjižnic, o katerih smo mnogo slišali že v predavalnicah. Prav zato je bilo še toliko bolj zanimivo stopiti v te spomenike kulture in prisluhniti knjižnicarkam, ki so nas vodile skozi njihovo zgodovino in sedanji ustroj. Univerzitetna knjižnica v Bologni (BUB – Biblioteca Universitaria di Bologna) je danes del najstarejše univerze na svetu. Zacetki knjižnice segajo v zacetek 18.st., ko je plemic Marsili ustanovil Znanstveni inštitut in mu podaril preko 1000 rokopisov. Z leti se je knjižnica obogatila z novimi rokopisi, tiskanimi deli, lesorezi in akvareli. Leta 1755 je papež Benedikt XIV. podaril knjižnici 25.000 tiskanih del in 450 rokopisov ter izdal ukaz, da morajo vsi tiskarji knjižnici dati eno kopijo vsake tiskane knjige. Ceprav je bila leta 1756 knjižnica v palaci Poggi odprta za javnost, je bila šele l. 1885 uradno vkljucena med univerzitetne knjižnice. Univerza v Bologni danes vkljucuje široko mrežo univerzitetnih knjižnic, ki so razpredene po celotnem obmocju regije in katerih fond obsega vec milijonov knjig. Naš ogled je zajel le knjižnico v Bologni, ki še danes domuje v palaci Poggi in ima danes že preko 1.300.000 knjig, zaradi prostorske stiske pa je razdeljena na dva dela. Prvi vsebuje stare knjige (do leta 1800), za katere še vedno uporabljajo rocno napisani listkovni katalog. Knjige se lahko pregledujejo preko zaslona v posebni sobi z desetimi tovrstnimi napravami in tremi nadzornimi knjižnicarji. 30000 teh knjig je shranjenih v Auli Magni, prekrasni citalnici, ki jo je dal zgraditi papež Benedikt XIV in se danes uporablja le še za posebne razstave in koncerte. Drugi del pa hrani novejše knjige (izdanih po letu 1800), ki so vse obdelane v racunalniškem katalogu. Vsako knjigo se zahteva preko racunalnika in s pomocjo posebnega racunalniškega sistema je knjiga pri uporabniku v najmanj desetih minutah. V okviru univerzitetnih knjižnic v Bologni poteka vec programov, katerih namen je podpirati ucenje, raziskave ter ostale aktivnosti študentov in profesorjev. CIB - Centro Inter-Bibliotecario - je medknjižnicni center univerze v Bologni, ki skrbi za dostopnost raznih informacij (študijski programi, clanki, znanstvena porocila) preko: a) Alma-DL: digitalna knjižnica, ki je odprt arhiv objavljenih in neobjavljenih produktov bolonjske univerze . AMS Campus: didakticni viri, kamor profesorji prispevajo ucne vsebine. . AMS Acta: znanstveni prispevki. . AMS Miscellanea: razni referati in clanki študentov ter zaposlenih na univerzi. . DIG-LIB: digitalizirane knjige, ki jih digitalizirajo s pomocjo planetarnih skenerjev. b) ACNP: italijanski vzajemni katalog revij, ki ga soustvarja preko 2400 knjižnic in vsebuje okoli 126000 revij z vseh podrocij. Omogoca tudi dostop do indeksov in elektronskih revij. c) Sebina: katalog knjig, v katerega je vkljucenih 197 knjižnic iz Bologne in bližnjih krajev. Nastajati je zacel pred šestimi leti s pretvarjanjem listkovnih katalogov. Zaceli so z novejšimi knjigami in jih do danes obdelali preko 2 milijonov. Iskalni nacin je podoben iskanju po COBISSU (po naslovu, avtorju, temi, knjižnici…). SBA - Sistema Bibliotecario d'Ateneo - je univerzitetni knjižnicni sistem, v katerega je vkljucenih preko 100 knjižnic (Univerzitetna knjižnica v Bologni, fakultetne in oddelcne knjižnice). Njegova glavna aktivnost je katalogizacija modernih in anticnih knjig, zagotavljanje dostopa do glavnih elektronskih revij ter ustvarjanje podatkovnih baz za vec kot trideset podrocij. Zanimivosti: . Najstarejši rokopis shranjen v bolonjski univerzitetni knjižnici je iz 6. stoletja. . V ACNP je od leta 2000 tudi Slovenski veterinarski zbornik. Knjižnica Medicea Laurenziana v Firencah (BML - Biblioteca Medicea Laurenziana) dolguje svoj obstoj Medicejcem in danes velja za prvo javno laicno knjižnico. Sprva je bila to privatna družinska zbirka, ki pa je bila na voljo tudi prijateljem in znancem. Ko je prostor v palaci Medici postal premajhen, so Michelangelu narocili naj zgradi stavbo, primerno za knjižnico. Michelangelo je zaradi selitve v Rim dokoncal le zasnovo, iz Rima pa je kasneje poslal model, po katerem so naredili stavbo in celo klopi. Na željo Cosima Medici je bila knjižnica leta 1571 odprta za javnost, ceprav zgradba še ni bila povsem dokoncana. V enoladijsko dvorano so postavili 88 posebnih klopi, v katerih so bili shranjeni in z verigo priklenjeni rokopisi, urejeni po abecedi in jezikih (hebrejski, grški, latinski). Vsak rokopis je imel svojo številko kot je npr. 71,7, pri cemer je prva številka oznacevala klop in druga številka tocno dolocen rokopis v tej klopi. Ob strani klopi so še danes vidni seznami knjig, ki so jih uporabljali kot iskala knjig. Danes so vse knjige shranjene v posebnih skladišcih, ti prostori pa so namenjeni turistom. V prvi polovici 19.st. so zgradili še okroglo sobo z kupolo, kamor so shranili zbirko podarjenih tiskanih knjig. Kljub temu, da svetloba ni bila primerna za branje, saj je bila šibka in je prihajala le od zgoraj, se je do zacetka 20.st. soba uporabljala kot citalnica. Ob odprtju je imela knjižnica 3000 rokopisov, najvec rokopisov pa so pridobili v casu razsvetljenstva ob razpustitvi samostanov. Danes je v knjižnici preko 13000 rokopisov. BML je zelo specializirana knjižnica in ceprav je knjižnica javna, smejo knjige pregledovati le študenti s pismom profesorja, raziskovalci in profesorji. Zelo dragocenih knjig pa ne morejo videti niti profesorji, ampak dobijo faksimile ali knjigo v digitalizirani obliki. Naloge knjižnice danes: . hranjenje, restavriranje: do pred nekaj leti so restavriranje opravljali sami, danes s pomocjo razpisa izberejo najboljšega ponudnika, ki opravi to delo za njih. Knjige hranijo v ležecem položaju v posebnih klimatiziranih skladišcih z regulirano temperaturo in vlago, periodicnim cišcenjem prahu ter nadzorom stanja. . omogocanje študija: danes knjižnica nabavlja le knjige, ki pomagajo k razlagi rokopisov. . digitalizacija: digitalizirane knjige so na voljo na notranji mreži, za dostop pa je potrebno placati. Nacionalna centralna knjižnica – Firence (Biblioteca Nacionale Centrale di Firenze) je ena izmed dveh nacionalnih centralnih knjižnic v Italiji. Ustanovljena je bila l. 1747, naziv nacionalne centralne knjižnice pa je dobila l. 1865, ko so Firenze postale glavno mesto združenega italijanskega kraljestva. Zacetni fond je predstavljala zasebna knjižnica, ki jo je Magliabechio podaril mestu. Sprva je bila knjižnica postavljena v Palazzo Vecchio in ceprav je prostorska stiska rasla, je bila nova namenska stavba zgrajena šele l.1935. Ko je l. 1966 reka Arno poplavila knjižnico, so izgubili mnogo knjig in še danes obnavljajo deloma poškodovane knjige. Tega leta so dobili lasten laboratorij za restavracijo knjig, v katerem danes restavrirajo tudi knjige za druge knjižnice, saj velja za enega izmed najboljših laboratorijev. Vse prošnje za izposojo knjig je potrebno oddati preko racunalnika, uporabnik pa dobi želeno knjigo v pol ure. Pred racunalniško dobo so uporabljali t.i. posto pnevmatico, napravo, ki je omogocala, da je listek s pomocjo zraka prišel iz ene sobe v drugo. Elektronski katalog so zaceli ustvarjati l. 1990 in je del sistema SBN (Servizio Bibliotecario Nazionale), vzajemne bibliografske baze italijanskih knjižnic. Vanjo je vkljucenih vec kot 2100 italijanskih knjižnic, vse prostovoljno. Zanimivosti: . Najstarejši rokopis je iz leta 200. . Med dragocenejše gradivo spadajo Dantejev rokopis in zbirka Galilejevih rokopisov. . Imajo zbirko virtualno restavriranih del: (http://www.bncf.firenze.sbn.it/progetti/Restauro_Virtuale/home.htm) To je le povzetek vsega, kar smo slišali in videli ob sprehajanju med zidovi knjižnic. Seveda pa med študenti še vedno ostaja veliko zanimanje za oglede knjižnic, kar dokazujejo množice vprašanj, ki so jih študenti postavljali knjižnicarkam v vseh treh knjižnicah, razocaranje, ko nekaterih prostorov iz tehtnih razlogov ni bilo mogoce videti in razprodanost mest za to ekskurzijo. Veseli nas, da so se v knjižnicah tako lepo odzvali na naš prihod in se nanj še posebno pripravili ter nam s tem uspeli pripraviti resnicno vsestransko predstavitev. Nasploh ocenjujemo ekskurzijo kot izredno uspešno, saj smo uspeli navezati tudi pristne stike z italijanskimi knjižnicarkami, še posebno v Bologni, kjer so že izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju. Tanja Mercun, študentka 2. letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo PROF. ANA KOBLAR HORETZKY IN NJENIH 85 LET Kaj je tisto, kar naredi iz knjižnice res knjižnico? Seveda fond, ki da knjižnici namembnost in poslanstvo. Toda šele ljudje naredijo knjižnico živo. Tudi v Biblioteki SAZU smo imeli nekaj izjemnih ljudi s knjižnicarsko poklicanostjo. Med njimi je bila v casu od leta 1954 do 1986 tudi prof. Ana Koblar-Horetzky. Rodila se je 12. decembra 1919 v Železnikih. Maturirala je v Ljubljani in diplomirala leta 1944 iz slavistike na univerzi v Ljubljani. Od leta 1945 do 1953 je službovala kot profesorica slovenšcine na raznih gimnazijah. Kraji njenega poucevanja, po dekretih, ki so jih tedaj profesorji dobivali po pošti, so bili Jesenice, Novo mesto in Ljubljana. Še vedno se, tako kot mnogi pedagogi, rada spominja vrste svojih dijakov in še sedaj sledi njihovi poti. 1. januarja 1954 je zacela delati v Biblioteki SAZU. Leta 1955 je opravila strokovni bibliotekarski izpit, za katerega je predložila bibliografijo Milana Puglja. 1970 je napredovala v višjo bibliotekarko, 1975 pa v višjo bibliotekarko specialistko. Julija 1982 ji je Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke Narodne in univerzitetne knjižnice priznala naziv bibliotekarske svetovalke. V letu 1986 pa je vstopila v zasluženi pokoj, vendar miru ne pozna. V Biblioteki SAZU je bila zaposlena polnih trideset let in je pustila za sabo opazno sled. Poleg rednega klasifikacijskega dela je vodila tudi Rokopisno zbirko, ki je z njo nastajala in rasla do sedanje veljave in teže. Tu je uredila vec zapušcin, med njimi naslednje vecje zapušcine: Frana Ramovša, Ivana Jagra, ostalino Louisa Adamica, ki je prišla do nas, pa Ivana Tavcarja, Koste Strajnica, Marje Boršnik, Primoža Ramovša in v zadnjem casu še ostalina Izidorja Cankarja. Ob zapušcini Frana Ramovša je zacutila, da je v Biblioteki treba ustvariti in širiti rokopisno zbirko, ki bi bila vredna ustanove. In tako je za rokopisno zbirko ob ostalih zadolžitvah skrbela do upokojitve. Najvecja zapušcina, ki jo je uredila gospa Koblarjeva, pa je zapušcina arhitekta Ivana Jagra, ki jo je še za življenja namenil naši ustanovi. Sestavlja jo obsežna knjižnica; ta je rasla iz arhitektovih razlicnih interesov, zlasti preucevanja etrušcanskega jezika in kulture, in obsega 1469 inventarnih enot. Posebej pa je urejeno njegovo biografsko gradivo z dokumenti, spominskimi zapisi, gradivo arhitekturnega dela, korespondenca in rokopisno gradivo. Posebno težo ima gradivo muzejske zbirke, katere pestrost potrjuje 25 oddelkov. Obdelava tega, v bibliotekarstvu nevsakdanjega gradiva, jo je postavila pred nova vprašanja v zvezi s popisom in ureditvijo. Pri popisu specificnega materiala je iskala nasvete pri ustreznih strokovnjakih, o ureditvi gradiva pa je odlocala sama. Muzejsko zbirko sestavljajo fotografije, njegove risbe, risbe azijskih umetnikov, japonski lesorezi, oblacila, stari brokati, kitajska in japonska umetna obrt, pa ljudska umetnost evropskih in azijskih narodov, zgodovinski zemljevidi, grafike. Jager je bil tudi priznan zbiralec vzhodnoazijske umetnosti. Pestrost zbirke je porajala težave, s katerimi se je morala spoprijeti. Ni ji bilo nerodno povprašati strokovnjake o temah, ki jih je obdelovana zbirka zajemala. Po njenem odhodu v pokoj pa v rokopisnem oddelku nismo imeli redno zaposlenega strokovnjaka za obdelavo tako zahtevnega gradiva, zato smo bili zelo veseli, da je bila bibliotekarska svetovalka Ana Koblar – Horetzky, sicer že v zasluženem pokoju, pripravljena urediti celotno literarno zapušcino akademikinje Marje Boršnik. Z vecmesecnimi presledki jo je urejala celih štirinajst let – od januarja 1988 do januarja 2002. (Fabjancic, Letopis SAZU 53/2002, 2003, str.178). To zapušcino sestavljajo sklopi zapušcine Marje Boršnik, njene sestricne Milice Miron in moža Mihajla Mirona, zapušcina Stanka Majcna in dodatek Majcnu, ki ga je daroval dr. Goran Schmidt. Zapušcina je izjemno bogata, saj predstavlja celostno dejavnost znanstvenice Marje Boršnik, korespondenco in rokopise Alojza Gradnika, Otona Župancica, Ivana Tavcarja idr. pa seveda rokopise in korespondenco zanimivega Stanka Majcna. Za vtis, koliko natancnega dela je bilo vloženega v to zapušcino, je dovolj, ce omenimo fizicni obseg zapušcine, saj zaseda kar 11 m polic. Po smrti upravnika Biblioteke, akademika Primoža Ramovša, smo prejeli še drugi del zapušcine Ramovševih, ki je sestavljena predvsem iz zasebne korespondence, ki jo je prav tako uredila prof. Koblarjeva. Sedaj ima v delu ostanek zapušcine akademika Izidorja Cankarja, ki je po zavitih poteh dopotovala do naše Biblioteke. Te zapušcine ureja iz pietete do njihovih lastnikov, izjemnih ljudi, ki jih je dobro poznala. Vse zapušcine so urejene po pravilih bibliotekarske stroke in so v pomoc uporabnikom opremljene s potrebnimi kazalkami in vodilkami v listkovnem katalogu. Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je prof. Koblarjeva tudi živi leksikon družabne kronike ljubljanskega kulturnega življenja, posebej še že oddaljenega obdobja med obema vojnama; ta cas rada predstavlja z razlicnimi segmenti življenja, kulturnih dogodkov in politicnih vrenj. Na vsaki poti jo spremljajo spomini. Že samo v Narodni in univerzitetni knjižnici rada pove, kje je bil slavisticni seminar, kje so imeli kabinete Nahtigal, Ramovš, Kidric, pa mimogrede še natrosi par spominov nanje. K njej se zatekajo tudi strokovnjaki, ki potrebujejo informacije o obdobju in ljudeh, ki so ga zaznamovali. V prostem casu vzdržuje stike s kolegicami, iz Ljubljane pa se kdaj umakne na oddih na našo obalo, kjer si nabira novih moci za naporno delo urejanja zbirk, v katerega je še vedno vprežena. Doma pa skrbi še za zapušcino oceta, akad. prof. dr. Franceta Koblarja, ki obsega zajetno zbirko rokopisov in korespondence. V zadnjem casu je bil odmeven predvsem njen dar Rokopisni zbirki v NUK-u: to je rokopis Kocbekove pesniške zbirke Zemlja, katerega faksimile je pravkar izšel. Skrbi, da je ocetova zbirka živa, saj zadnje case kar nekaj raziskovalcev zajema podatke za svoje objave iz te zbirke. Sama je objavila: - France Koblar. Bibliografija. V: Letopis SAZU, 15, 1964, str. 36-38. - Bibliografija Franceta Koblarja. V: Slavisticna revija, 20, 1969, str. 417-462. - Bibliografija Franceta Koblarja : 1969-1975. V: Slavisticna revija, 27, 1975, str. 453-468. - Ureditev Jagrove zapušcine. V: Prelovšek, Damjan, Rudolf, Branko & Koblar-Horetzky, Ana: Janez Jager. Ljubljana: SAZU & Arhitekturni muzej. 1976, [str. 6; + Seznam, str. 8-12]. - Zapušcina Ivana Jagra. 1. Knjižnica. – Ljubljana : Biblioteka SAZU, 1977, VII + 57 str. (Objave, 2). - Zapušcina Johna Jagra. – Slovenski koledar, 1978, str. 247-249. - Zapušcina Ivana Jagra. 2. Biografsko gradivo. – Ljubljana : Biblioteka SAZU, 1981, XX + 131 str. (Objave, 4). - Zapušcina Ivana Jagra. 3. Kazalo osebnih imen k Biografskemu gradivu. – Ljubljana : Biblioteka SAZU, 1981, II + 18 str. (Objave, 5). - Dr. France Koblar, dipl. fil., red. prof. za zgodovino drame. – Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani; Biografije in bibliografije univerzitetnih uciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Tretja knjiga, 1981, str. 1184-1185. - Zapušcina Ivana Jagra. 4. Gradivo muzejske zbirke. – Ljubljana : Biblioteka SAZU, 1982, XIV + 67 str. (Objave, 6). - Korespondenca Frana Ramovša. 1. Izpisi pisem dopisnikov. – Ljubljana : Biblioteka, 1985, VI + 157 str. (Objave, 7). - Korespondenca Frana Ramovša. 2. Kazala. – Ljubljana : Biblioteka, 1985, III + 53 str. (Objave, 8). - Zapušcina Koste Strajnica. – Ljubljana : Biblioteka SAZU, 1988. - 50 str. ; 29 cm. - (Objave, 9). - Pregelj v Koblarjevi zapušcini. : Ivan Pregelj. Ljubljana : Nova revija, 1999, str. [343]-368. - Iz zapušcine Franceta Koblarja / pripravila in opombe napisala Ana Koblar-Horetzky. – Nova revija, 18, 1999, št. 209, str. 164-170. - Narte Velikonja in France Koblar. – Nova revija, 19, 2000, št. 213/214, str. 292-298. (O njuni korespondenci, vsebuje tudi koncepte njunih pisem). - [Opombe]. – V: Kriza revije "Dom in svet" leta 1937 : zbornik dokumentov, 2001, str. 9-450, passim. (Opombe z bibliografijo na dnu strani). - [Porocilo]. – Letopis SAZU, 53, 2002 (2003), str. 178-180. (Porocilo o urejanju zapušcine akademikinje Marje Boršnik). (Objavljeno tudi v: Kratko porocilo o delu, Biblioteka SAZU, 2002 (2003), str. 13-15). Drago Samec, Biblioteka SAZU ZBORNIK SIMPOZIJA »RAZSTAVLJANJE ARHIVSKEGA IN KNJIŽNICNEGA GRADIVA TER LIKOVNIH DEL NA PAPIRJU (5.-6. junij 2003, Ljubljana), ur. J. Vodopivec, Arhiv Republike Slovenije, 2004, 224 str., 7.200 Sit, ISBN 961-6137-76-X Konec letošnjega poletja je izšel zbornik lanskoletnega mednarodnega simpozija z naslovom: Razstavljanje arhivskega in kjižnicnega gradiva ter likovnih del na papirju. Simpozij je organiziral Arhiv Republike Slovenije v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico - NUK, Narodno galerijo Slovenije, Društvom restavratorjev Slovenije (DRS), Komitejem za preservacijo pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA/CPTE) in Evropsko komisijo za dostopnost in zašcito (ECPA). Omenjeni simpozij in zbornik sta neke vrste nadaljevanje in dopolnitev simpozija Konserviranje knjig in papirja, ki ga je Arhiv Republike Slovenije skupaj s slovenskimi in tujimi strokovnimi sodelavci organiziral že leta 1996. Vsi prispevki, ki jih vsebuje zbornik so natisnjeni dvojezicno; v slovenskem ali angleškem izvirniku in v slovenskem, oziroma angleškem prevodu. Prav slednje je sicer podražilo stroške in zavleklo izid zbornika, je pa po drugi strani prispevalo k krepitvi slovenske strokovne terminologije. Prispevki v zborniku podajajo vecplasten pogled na razstavljanje knjižnega in arhivskega gradiva, ki je zelo pogost, vendar tehnicno izjemno zahteven projekt. Poudarjene so najpomembnejše smernice in priporocila, faze in postopki, ter tveganja, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi razstave v maticni instituciji ali izven nje. Prav zaradi številnih razstav knjižnega in drugega gradiva v slovenskih knjižnicah ter problemov in poškodb, ki dostikrat nastajajo zaradi neupoštevanja zahtevnosti tovrstih projektov so prispevki v omenjenem zborniku nadvse prirocen vir informacij in osnovnih napotkov za vsakogar, ki se je ali se bo kdaj v bodoce lotil postavitve razstave knjižnega ali arhivskega gradiva. Prvi tematski sklop prispevkov v zborniku se ukvarja z mednarodnimi in nekaterimi nacionalnimi standardi, smernicami in priporocili za razstavljanje knjižnega in arhivskega gradiva. Tu velja izpostaviti prispevke Teda Steemersa: Standardi, smernice in uspešna praksa, Marie - Thérčse Varlamoff: Preservacija razstavljenih dokumentov – Od priporocil do standardov ter Daria Camuffa: Mikroklimatski pogoji za razstavljanje in konserviranje – Problemi raziskovanja in pot do možnih skupnih standardov. Omenjeni prispevki sicer podajajo tako splošen pregled nad podrocjem standardizacije in priporocil kot tudi napotila na nekatere najpomembnejše standarde, ki so nepogrešljiv vir informacij za vsakega avtorja razstave. Drugi, najobsežnejši sklop je odlicno izhodišce za preverbo razlicnih izkušenj s podrocja institucionalnih in državnih konservatorskih politik, zakonodaje ter postopkov ob posojanju razstavnega gradiva ter strateškega nactrovanja razstav. Tu so pomembni prispevki Gabrielle Albrecht – Kunszeri in Márte Járó: Varstveni izziv – Razstavljanje pergamentnih dokumentov, Pamele Porter: Posojanje rokopisov za razstave – Razvoj politike in prakse, Caroline Checkley Scott in Tonyja Bisha: Vloga konservatorja – restavratorja v razstavnem procesu v knjižnici Wellcome v Londonu, Mojce Jenko: Poslušati, slišati, predvsem pa sodelovati, Michala Durovica: Strategija razstavljanja arhivskih gradiv v Centralnem državnem arhivu v Pragi, Elene Popove: Pravne in metodološke osnove za metarialno varovanje pri razstavljenju dokumentov v Rusiji in Josefa Hanusa: Razstavljanje arhivskih dokumentov in zakonodaja – Raziskava mednarodnih zakonodajnih predpisov. S tehnicnimi vidiki priprave posebnih gradiv (pergamentnih dokumentov, likovnih del in fotografij) se ukvarjajo prispevki Christopherja Clarksona: Stalno razstavljanje pergamentnih pol v spreminjajocih se okoljskih pogojih – Od majhne listine do velikega zemljevida, Rosie Freemantle: Možnosti zasteklitve likovnih del na papirju, Jedert Vodopivec: Priporocila za izdelavo paspertujev, Karmen Corak – Rinesi: Preservacijske zahteve za razstavljanje velikih likovnih del na papirju in Clare C. Von Valdthausen: razstavljanje fotografskega gradiva v knjižnicnih in arhivskih zbirkah. Z enim izmed škodljivih zunanjih elementov, ki povzrocajo degradacijo pisne podlage in pisnega medija - svetlobo se ukvarjata prispevka Zorana Milica: Vpliv svetlobe na papirno gradivo in Jane Kolar, Jasne Malešic ter Matije Strlica: Vpliv dnevne svetlobe na dokumente z železnotaninskim crnilom. Za konec velja omeniti še predstavitveni prispevek, ki obravnava vlogo mednarodna organizacije Modru šcit pri varovanju kulturne dedišcine Marie - Thérčse Varlamoff: Pobuda Modri šcit za varovanje naše kulturne dedišcine. Ker je vsako od zgoraj naštetih podrocij na svoj nacin pomemben faktor pri pripravi, organizaciji in izvedbi razstave knjižnega in/ali arhivkega gradiva je zbornik Razstavljanje arhivskega in knjižnicnega gradiva ter likovnih del na papirju poleg ostale strokovne literature z omenjenega podrocja vsekakor dobrodošel spremljevalec vsakega knjižnicarja - avtorja razstave vse od osnovne zamisli pa do koncne izvedbe projekta. Kako stroga so strokovna merila, ki veljajo ob razstavljanju obcutljive pisne dedišcine se je strokovna in širša javnost lahko spomladi 2004 prepricala tudi na razstavi najpomembnejših pisnih dokumentov slovenstva Rojstni list slovenske kulture v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Sonja Svoljšak, Ljubljana IN MEMORIAM ANICI ŽNIDARŠIC V SLOVO 10. novembra 2004 smo te, draga Anica, pospremili v tvoj novi dom. Nedoumljiva je ta selitev, dokoncna in edina, o kateri clovek tako malo ve; in o kateri clovek tako nerad razmišlja. Usoda te je nenadoma in nepricakovano v devetinštiridesetem letu tvojega življenja zanesla na drugi breg, nenapovedano je brodnik potrkal na vrata tvojega življenja, te odpeljal in na tej strani pustil žalost, žalost tvojih najdražjih, tvojih prijateljic, sodelavk, sodelavcev, neštetih znancev. Naj še tako naprezamo oci te naš pogled, s solzami zastrt, vec ne uzre. Le spomin te živo hrani – tebe, ki si tako toplo razdajala v vsaki družbi, v vseh pogovorih svetlobo, ki jo premorejo le še tako redki. Draga Anica, pogrešamo te, pogrešali te bomo. Vse bo bolj prazno brez tebe. Nihce izmed nas ne zna deliti smeha kot si ga ti, nihce izmed nas ne zna tako skriti svojih lastnih tegob, da ne bi prešle na druge, kot si to znala ti. Tisocih knjig so se dotaknile tvoje roke – kako srecen bi bil sleherni avtor, ki bi se mogel rokovati s tolikimi ljudmi. Tvoj dotik, spominski dotik, bo na platnicah, ki so kletke neštetih besed, misli in custev, kot ptica lahkotno razprtih kril še dolgo, dolgo lebdel med našimi bralci. Draga Anica, vedno mislimo, da je še dovolj casa, da je še jutri, vedno tisti jutri, ki ga pa tolikokrat usodno vec ni, da si izrecemo prijazno besedo, priznanje, da izpovemo svoje custvo. Mi je nismo izrekli, naš jutri, tebi namenjen, nas je prevaral, nikoli vec se ne vrne. Zato dovoli, Anica, in ne zameri nam, da ob tem slovesu izrecemo: Imeli smo te radi! Kolektiv Goriške knjižnice Franceta Bevka, Nova Gorica BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi delovno razmerje potece z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Predlani sem opravila strokovni bibliotekarski izpit. Trenutno sem zaposlena v šolski knjižnici Dobrova, kjer nadomešcam delavko, ki se vrne v zacetku februarja. Moje delovne izkušnje so urejanje gradiva in izposoja v univerzitetni knjižnici, izposoja v specialni knjižnici, delo informatorja v splošni knjižnici in delo šolske knjižnicarke (narocanje gradiva, oprema, izposoja, izvajanje KIZ a, organiziranje kulturnih dogodkov). Aktivno se sporazumevam v anglešcini in obvladam osnovna racunalniška znanja. Pripravljena sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Želela bi si delo v katerikoli vrsti knjižnic, dosegljiva sem na tel. št. 040 749 217. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo najavo mednarodnega posvetovanja "Libraries in the Digital Age (LIDA) 2005", ki bo potekalo od 30. maja. do 3. junija 2005 v Dubrovniku in na Mljetu. 2. V drugi prilogi objavljamo narocilnice za elektronsko obliko prirocnikov PREKAT IN ZNACKA. Srecno in uspešno 2005 ! Leto 2004 se pocasi koncuje in pred nami so božicni in novoletni prazniki. Želimo vam, da bi jih prijetno preživeli in si nabrali novih moci za leto, ki prihaja. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam v tem letu poslali prispevke v objavo in so s tem ustvarjali vaše in naše Knjižnicarske novice. Hkrati vabimo tudi vse ostale knjižnicarke in knjižnicarje, da s svojimi prispevki v letu 2005 obogatijo Knjižnicarske novice. Vsem našim sodelavcem, narocnikom in bralcem želimo v novem letu veliko veselja in uspehov na osebnem in poklicnem podrocju, z željo, da bomo tudi v novem letu 2005 uspešno sodelovali ! Uredništvo