Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. ,'/ Naročnina znaša mesečno po pošii 5 din. v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavoriu v Ljubljani Stev. 10.666 Leto XXI. Celie, petek 28. aprila 1939 Štev. 18. Ogrožena kultura Celje, 28. aprila. O kulturi in barbarizmu, o Evropcih in Azijatih, o zdravih in degeneriranih narodih se je prelilo morje črnila v drugi polovici prejšnjega in v začetku tega stoletja vse do izbruha svetovne vojne. Tako so se smatrali na primer Nemci za najkulturnejši narod na svetu, v družbi ostalih evropskih narodov pa za najbolj zdrav evropski narod, ki si je bil svest tolike lastne sile, da je mirno potegnil meč proti vsemu svetu in stopil v svetovno vojno v trdnem prepričanju popolnc zmage svojega orožja. O Rusih je pisalo avstrijsko in nem- ško časopisje dolga desetletja, da so barbari in Azijati, o Francozih in An- gležih, da so degeneriran in bolan na- rod, ki je nesposoben za vsak resnejši odpor, pri tern pa je to časopisje rado klicalo svojim zvestim bralcem v spo- min leto 1871., ki je prineslo francos- kemu narodu toliko gorja in ponižanja. Balkanci pa so bili v očeh istih ljudi zadnji narod na svetu, ki je daleč za- ostajal celo za rnskimi barbari in Azi- jati. Toda prišla je svetovna vojna, ki je podala popoln'oraa drugačno sliko. Ru- ski barbar se je izkazal kot nenavadno dobrodušcn mužik, ki ni z načinom svo- jega bojevanja nikdar in nikjer kršil določb mednarodnega prava in ženev- skih konvencij ter je s svojim nastopom zadivil ves svet in izpričal globoko srč- no kulturo velikega ruskega naroda. Isto so morali ugotoviti nepristranski opazovalci o junaškem srbskem narodu, ki si je spletel med narodi največ la- vorik v preteklih osvobodilnih bojih. »Bolni in degenerirani« francoski narod pa je podal toliko dokazov svojega ju- naštva in notranje sile, da so se raz- bile ob železnih falangah tega pleme- nitega in viteškega naroda vse sovraž- ne sile. Isto velja tudi za anglosaški narod, ki ni bil samo vojni dobavitelj, temveč je tudi na bojnih poljanah doka- zal s svojo hladnokrvnostjo in zglednim junaštvom, da ni zaslužil imena dege- nerirancga naroda. O visoko kulturnem neniškem naro- du pa ima zgodovina svetovne vojne zabeležena dejstva, ki niso v skladu s kulturo in viteškimi lastnostmi naroda, ki je dolga desetletja reklamiral zase vse Superlative karakterističnih svoj- stev narodove kulturnosti. Večina narodov je erpala iz svetovne vojne dragocena izkustva in1 njihova srca je popolnoma osvojil nauk, ki je bil jaano izražen v Wilsonovih 14 točkah. Nekateri narodi pa se niso iz svetov- ne vojne naučili ničesar, marveč se vra- čajo danes po večstoletnem delu evrop- skih narodov na kulturnem področju nazaj k metodam in teorijam, ki so slu- žile pred davnimi stoletji divjim in barbarskim plemenom pri zavojevanju tujih narodov in njih ozemelj. Današnja teorija o življenjskem pro- storu je kulturnega naroda nevredna! Ako bi to teorijo pričeli izvajati vsi na- i-odi, bi se svet spremenil v kup razva- lin, preko katerih bi se odigravalo novo preseljcvanje narodov kakor v dobi divjih Hunov in Vandalov, ki so pred 1500 leti uničili na svojih roparskih po- hodih narode in njih kulturo, kakor da- lec je segia njihova invazija. Narod, ki govori danes o pravni in moralni utemeljenosti teorije o razšir- jenju svojega življenjskega prostora, bi moral kot kulturen narod vedeti, da so tudi drugi evropski narodi stisnjeni v svoje življenjske prostore, do katerih imajo mali narodi isto pravico kakor veliki in da so ti življenjski prostori na evropski celini več ali manj enako go- ßto naseljeni po posameznih evropskih narodih. Z razširjenjem življenjskega prosto- ra na gosto naseljena sosedna ozemlja torej noben narod v Evropi ne more doseči svojega cilja, t. j. kmha in pro- stora za naseljevanje, ker ne bi zadel nikjer ob prazen in nenaseljen prostor, kamor bi lahko odvajal svoj prekomer- ni človeški živelj. Tudi z zasužnjenjem drugih narodov se temu cilju ne bi mo- gel približati. Se vedno bi mu manjkalo — kakor prej — zemljc in kruha za svoje odvišno prebivalstvo. Ali se naj morda narodi živi vdrejo v zemljo, da napravijo prostor onim narodom, ki hočejo razširiti svoj življenjski prostor? Naravne poti onih narodov, ki težijo za življenjskim prostorom, so spretno maskirane imperialistične težnje za podjarmljenjem sosednih narodov, kar dokazuje tudi dejstvo, da se sklicujejo ideologi teh narodov na zgodovinske tisočletne pravice do izvestne posesti, i\e oziraje se pri tem na narodnostna in druga moralna načela. S tem pa se povračajo ideologi teh narodov k barbarizmu, na katerem je bila zgrajena pred tisoč leti njihova lažmarodna posest in nadoblast nad tujimi narodi, ki so se od svojega za- sužnjenja dalje borili dolga stoletja proti tuji nadoblasti za pravico in svo- bodo, kateri so niso kljub večstoletne- mii suženjstvu nikdar odrekli! Narodi, ki se sklicujejo danes na svoje tisočletne zgodovinske pravice, naj vedo, da je starejša od njihove na- mišljene in potvorjene pravice resnica in pravica, ki je vrnila ob zaključku svetovne vojne zasužnjenim narodom v Evropi njihovo nckdanjo posest in svo- bodo, ki jim je bila pred stoletji na bar- barski način nasilno odvzeta! Nadalje navajajo ti s svojim stanjem nezadovoljni narodi, da odklanjajo dru- gi narodi njihovo polno enakopravnost in da noben narod v Evropi ne more trditi, da mu preti direkten napad z njihove strani. Ali si morda domišljajo ti visoko kultumi narodi, da je prizna- nje polne enakopravnosti istovetno s rriznanjem njihove politične nadobla- j sti nad tujimi narodi v obliki protekto- ratov, ki so veljali doslej samo pri za- vojevanju nekulturnih zamorskih naro- dov in ki jih pod nobenim pogojem ne morejo sprejeti in priznati svobodni in kulturni narodi v osrčju stare in kul- turne Evrope?! Po dogodkih poslednjih mesecev, ki so začasno zbrisali z zemljevida stare tlržave, je zaskrbljenost malih in sred- njih narodov, ki se čutijo ogrožene v svojih življenjskih prostorih, do kate- rih imajo tisočletno zgodovinsko in na- cionalno pravico, razumljiva in uteme- ljena spričo ideologij in metod, ki ogro- žajo evropsko kulturo. Celiski kultumi teden Atirsnadja kulture slovenskega Celja Celje, 28. aprila. So tereni, ki so posebno težavni, in k tem spada Celje. V Celju je namreč družabna razdrapanost tako velika, da strogo loči lokale, da loči prireditve, da je občutljiva celo za sporede na pri- reditvah. V takih prilikah je seveda sleherno kulturno delo vsaj otežkočeno, če ne sploh nemogoče. Zato so kultumi delavci v Celju že lani napravili poskus, da bi izločili iz kulturnih svojih hotenj vse nasprotujoče si sile, da bi postavili kulturo nad vse druge razmere javne- ga odnošaja, skratka da bi bila kultura le zaradi kulture. Navzlic začetniškim dvomom, saj so dobri poznavalci ras- mer o uspehu do zadnjega dvomili, se je lanski poskus posrečil in žel vse- stransko odobravanje in tudi nekaj za- visti, kajti uspeh brez skrbi in truda bi hoteli sebi v prilog vknjižiti tudi drugi, ki so mislili, da se da kulturno delati že z diktatom. Celjski kultumi delavci, ki so poka- zali že lani tolik uspeh svojega dela na lonskem Celjskem kulturnem tednu, se niso dali motiti, marveč so započeto delo složno nadaljevali, da tudi letos stopijo pred javnost z edinim ciljem: pokazati kulturno delo brez ozira na vse druge zadeve, ki nas morda ločijo. Vendar bo letošnji kultumi teden do- stojno pokazal zopot nekaj našega kul- turnega hotenja, bo pa vodil računa tu- di o sedanjih, kulturi kaj malo ugod- nih prilikah, zato bo intimnega značaja: lp kdor se pobožno vda slovenski pe- smi in slovenski besedi in kdor ve, da nam raste novo polenje bolje in, upaj- mo, srečnejše od sedanjega, bo začutil oni večnostni dih teh prireditev, ki je lasten slehernemu umetniškemu ustvar- janju, dojmljiv pa le tistim, ki se mo- rejo sprostiti dnevnih nasprotij in pri- sluhniti in obeutiti umetnost. V tem znamenju bomo pozdravili umetnike same, bodisi produktivne kakor repro- duktivne, pozdravili pa tudi tiste, ki bodo prišli plemenitit in večat svoje duševno bogastvo. Glasbene prireditve v okviru CKT V času od 29. aprila do 8. maja bo v Celju II. Celjski kulturni teden, ki bo obsegal poleg razstave prof. Alberta Sirka še literarni večer članov Umet- niškega kluba v Mariboru (dr. Snuderl, R. Rehar, dr. Iv. Dornik, Iv. Potrč, M. Kranjec, dr. St. Cajnkar, A. Ingolič, Br. Rudolf) in dva pevska glasbena ve- čera. Dne 29. aprila ob 20. bo otvorjen teden s koncertom priznanega »Sloven- skega vokalnega kvinteta«, ki si je iz- bral za svoj nastop skladbe naših slo- venskih komponistov iz bivše Stajerske. Spored bo obsegal več pesmi Rista Sa- vina, komponista znanih oper »Lepa Vida«, »Matija Gubec« i. dr., ki je med najplodovitejšimi slovenskimi sklada- telji in1 ki kljub svoji visoki starosti še vedno ustvarja in snuje. Je ožji celjski rojak, ud znane narodne rodbine Sir- cev iz Zalca v Savinjski dolini. Dalje obsega spored skladbe Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca, ki so dali razvoju slovenske pesmi v dobi »Novih akordov« krepek temelj in zagon. Clan kvinteta Milan Jug bo zapel Benj. Ipavca efektno pesem »Menih«. Poleg teh izrazitih »Stajercev« so na progra- mu še Ciril Pregelj z dvema starejši- ma skladbama, dr. Anton Schwab, Lud. Hudovernik, Oskar Dev in Vasilij Mirk; zadnji trije so pred vojno odn. po vojni mnogo doprinesli za slovensko pesem v obmejnem Mariboru. Slavko Osterc, ki je pred odhodom v Ljubljano živel v Celju, je zastopan s solospevom »Jurij in kača belouška« (poje Tone Petrov- f;č), a spored bodo zaključile »Tri na- rodne« Ludvika Zepiča, ki je pevske- mu Celju zelo dobro znan. Na klavirju bo spremljala oba solista ga. Mirca Sancinova. V primeri z lanskim glasbe- nim večerom CKT so letos v glavnem zastopani skladatelji starejše smeri In starejših opusov. Vendar se bodo tudi s tem nastopom Slovenskega vokalnega kvinteta v polni meri pokazali tvornost in tvorci, ki so zrasli in delali na slo- venski zemlji v celjskem in maribor- skem okrožju, ki je tudi našo slovensko pesem krepko oplodila in obogatila. Na literaraem večeru, ki bo v sredo ft. maja, bo v poživitev programa na- stopil godalni kvartet ravn. Iv. Karla Sancina s tremi krajšimi skladbami in sicer bo zaigral: II. stavek godalnega kvarteta in »Serenado« — skladbi Iv. Karla Sancina, ter Adagio za godalni kvartet, delo dr. Fr. Delaka, ki se je na lanskem CKT predstavil kot nova in krepko uveljavljajoča se skladateljska sila. Večerne prireditve bo zaključil na- stop mladinskega zbora Glasbene Ma- tice v Celju pod vodstvom skladatelja Cirila Preglja, znanega prireditelja mnogih mladinskih zbirk (Nageljčki, Mladinske pesmi in dr.). Zbor šteje blizu 100 mladih grl. V Celju se je že nekolikokrat krepko uveljavil in je prav, da se pokaže tudi na samostojnem koncertu. Spored obsega skladbe C. Preglja, V. Sonca, V. Mirka, E. Adamiča in J. Vr- hovskega. V glavnem je ves spored, ki obsega poleg troglasnih tudi štiriglasne zbore, sestavljen iz originalnih skladb, kar je brez dvoma velik plus za prvi nastop tega zbora na samostojnem kon- certu. Poleg zbora bo nastopila z mla- dinskimi samospevi O. Deva, SI. Osterea, J. Pavčiča, E. Adamiča, C. Preglja in v. Mirka sopranistka ga. Marjanca Kalanova, ki jo bo spremljala ga. Mirca Sancinova. Oba glasbena večera bosta za Celje glasben dogodek prve vrste. Odbor CKT je storil prav, da je za svoj II. teden, ki bo v manj šem obsegu od lanskega, izbral čisto novo obliko, da pokažo tvor- nost našega okrožja v slovenskem kul- turnem ustvarjanju. Moister Sirk Celje, 28. aprila. Akademski slikar prof. Albert Sirk izhaja iz tržaške okolice. Dovršil je umetnostno akademijo v Benetkah. Pred 10 leti se je naselil v Jugoslaviji in je zdaj že poldrugo leto Celjan. Tarn v celjskem mdustrijskem predmestju ima svoj z deli natrpani atelje, ki pri- ča o velikem elanu dozorelega umetni- ka, polnega notranjega vzgona in idej, močnega v doživljanju in izrazu. Ves čas, ki mu ga dovoljuje delo na gimnaziji, posveča neutrudljivo ustvar- janju. Je mojster barv, solnca in senc. Krepak je v portretu in v podajanju pestrih pokrajin tako iz celjske okoli- ce kakor iz Južne Srbije, zlasti pa z morja, ki ga trajno privlači s svojo širino in življenjsko razgibanostjo. V okviru II. Celjskega kulturnega tedna nam bo Sirka predstavilo nad 40 del v olju in oglju, največ pa odlič- nih akvarelov. Vsa ta dela so iz novej- äe dobe in niso bila še nikjer razstav- ljena. Po neštctih razstavah nastopa Sirk tokrat s kolektivo, ki ga bo ob- činstvu predstavila v popolnosti, z vseh plati. Mnogo ocen je bilo o njem že izrečenih, vse so mu dajale priznanje. Nedvomno ga je pot povedla k novim viškom. Nedavno je banska uprava v Ljublja- ni z razpisano nagrado odknpila nje- gov osnutek »Prihod Slovencev k morju«. Na likovni razstavi letošnjega II. Umetnostnega tedna v Mariboru je bil zaradi bližine razstave v Celju za- stopan le s 3 deli, vendar srao čitali pred nekaj dnevi o njegovem uspehu naslednje: »Albert Sirk je razstavil dva odlična akvarela: Tihožitje in Pekamo v Skop- lju. Njegova tehnika je stvarna In ustaljena, odlikuje se po potrebni barv- ni toplini in istinitosti. Njegovi akva- reli kakor tudi olje Ribiči splošno ugajajo bodisi po jakosti tonskega iz- raza kakor tudi po izvirnosti predna- šanja.« (»Jutro.«) Tako bo Sirk tokrat pokazal Celju bilanco svojega ustvarjanja v zadnji, to je celjski dobi. Predstavil se bo y svoji celotnosti kot eden izmed prizna- nih, najvidnejših slovenskih likovnih umetnikov, preden pojde razstavljat še v kateri veeji kraj. Saj je poln vo- lje in načrtov, ki mu jih snuje krepka življenjska sila. Z njo je ustvarjal svo- ja dela, z njo bo zm^gal tudi na celj- ski razstavi. Širite naš list! Stran 2 »NOVA DOBA« 28. IV. 1939 Stev. 18. Ob literarnem večeru Celje, 28. aprila. Celje bo v svoji sredini prvič po- zdravilo mojstre slovenske besede iz na- šega severnega okrožja, iz Maribora, Ptuja in Prekmurja. Prav to ozemlje je do pred desetletjem v lepi umetnosti besede močneje izpregovorilo samo po Mešku. Odtujevalo ga je tuje nasilje prirodnemu narodnemu in kulturnemu središču, deloma ga je celo že priklepalo drugam. Ko so se te pokrajine spet na- vezale na svojo prirodno celoto, so se zbudile v njej sile, dovolj dolgo uspa- vane in tlačene, da dohite zamujeno in izpovedo vse to, kar so zamolčale v stoletju prebujenja osrednjejše sloven- ske pokrajine. Kakor je bil pred štiridesetimi leti poln elementarne sile nastop slovenske moderne (Cankar, Zupančič, Kette, Murn), tako je zdaj tu na periseriji Slovenije na pohodu vrsta močnih pri- povednikov, prihajajočih z grude, po- vezanih z njenim človekom in njegovimi velikimi problemi. Tako bodo v Celju v sredo 3. maja čitali iz svojih del: Miško Kranjec, Anton Ingolič, Stanko Cajnkar, Radivoj Rehar, Ivan Potrč, Ivan Dornik, Bozo Vodušek in Branko Rudolf. Uvodno be- sedo bo imel predsednik mariborskega Umetniškega kluba pisatelj dr. Makso Snuderl. Večer bo pomenil manifestacijo slo- venske kulturne skupnosti in aktivno- sti tudi v onih predelih naše pokrajine, ki bi jih nevedneži ali zlobneži hoteli označevati za neko narodnostno mešano in »porno ali pa kulturno oddvojeno ozemlje. Večer bo nadalje učvrstil pri- srčne vezi med Mariborom in Celjem, ki ju že od nekdaj veže skupna usoda, in ki hočeta tudi odslej skupno vztra- jati v zvestobi slovenstvu in jugoslo- venski državi. Prav Maribor, ki kaže v novejši dobi zelo mnogo kulturne In nacionalne svežosti ter pogumns sile, bo mogel dajati Celju dobrih vzgledov in pobud, Celje pa mu bo nudilo varno zaledje. Nan Erhartič — 80-letnik Nihče ne bi prisodil sodnemu svetni- ku v p. in bivšemu odvetniku g. Ivanu Erhartiču v Celju osmih križev. Pa vendar je tako, da bo splošno priljub- Ijeni in ugledni mož dopolnil 1. maja 80. leto svojega življenja. Jubilant se je rodil 1. maja 1859. v Veliki Nedelji kot sin preprostih star- fiev. Gimnazijo je obiskoval v Varaždi- nu, kjer je 1. 1879. maturiral. Letos bo torej praznoval tudi 60-letnico mature. Pravne študije je dovršil v Gradcu, nato pa je služboval kot sodnik v Ko- zjem, Novem mestu, kjer si je izbral življenjsko družico iz znane Seidlove rodbine, v Gornjem gradu, Mariboru in Celju. Povsod se je udejstvoval kot odločen pristaš naprednega pokreta. V Celju, kjer biva že od 1. 1899., torej polnih 40 let, je služboval dolgo vrsto let kot sodnik na okrožnem sodišču, po upokojitvi pa je otvoril v Celju odvet- niško pisarno, ki jo je vodil do konca leta 1934. Jubilanta dičijo kremenita značajnost, zgledna nesebičnost, odloč- na narodna zavest in plemenito srce. Udarci usode tudi njemu niso pri- zanesli. Hčerka Milena mu je umrla v cvetu mladosti kot četrtošolka, med vojno je padel v tirolskih gorah nje- gov sin Mirko, pred 15 leti mu je smrt ugrabila ljubljeno soprogo Matildo, pred sedmimi leti pa se Je smrtno po- nesrečil njegov sin Stanko, prvi tajnik našega poslaništva na Dunaju in jugo- slovenski dobrovoljec. Njegova hčerka Marica je soproga polkovnika g. Killer- ja, sin Leon je uradnik Posojilnice v Mariboru, sin Ivo pa tehnični uradnik tvrdke Westen v Celju. Jubilant je prebolel vse težke udarce usode, njego- va vedra natura in globoka ljubezen do narave sta ga ohranili mladostno krep- kega, čilega in zdravega. Z veliko vne- mo se kot prijatelj narave posveča lovu in ribolovu. V družbi številnih prija- teljev in znancev, ki ga visoko cenijo in spoštujejo, je vedno iskreno dobro došel. Uglednemu jubilantu prisrčno čestita- mo k 80-lsitnici in mu želimo, da bi ga usoda ohranila v zdravju in zadovolj- stvu tja do skrajnih mej človeškega življen ja! Katastrofalno onesnaženie Bolske in favinje Prejeli srao in priobču jemo: K notici pod gornjim naslovom, *i je bila objavljena v štev. 16. »Nove Dobe« z dne 14. t. m., so poslale Jugo- slovanske tekstilne tvomice Mautner d. d. tkalnica v Preboldu v smislu za- kona o Usku popravek, češ da odpadne vode tega podjetja niso v nikaki vzroč- ni zvezi s poginotjem rib v Bolski in Savinji. Ta popravek je »Nova Doba« v št. 17 z dne 21. t. m. objavila v smi- slu določb zakona o tisku. K temu popravku prosim, da objavi- te nekaj zgodovine in dejamskih ugo- tovitev. Tovarna Mautner je zgradila k že obstoječi predilnici leta 1934. novo tvor- nico, ki se imenuje »tkalnica oziroma tiskarna«, po domače povedano pa barvarna, ki so ji dali ime »Cos- xnanus«. Tej tovarni je kr. banska uprava dravske banovine predpisala či- ßtilne naprave, ki jih je tovarna zgra- dila, banska uprava pa z odločbama z dne 8. V. 1934 VIII No. 603-5 in No. 2383-10 z dne 6. VII. 1934 tudi odobrila. Do zgraditve tvornice »Cosmanus« v Bolski in Savinji pod izlivom slednje niso nikdar poginilc ribe, voda ni bila nikdar črno ali rjavordeče pobarvana kakor gnojnica, nikdar ni smrdela po kloru. Do tedaj so prebivalci uporab- ljali Bolsko za pranje perila, za napa- janje živine, za kopanje itd., od pričet- ka obratovanja te tvornice pa ne več. V poletju 1935 so ljudje opazili, da spušča tovarna v Bolsko odpadne vode različne, najčešče pa rdečečrne barve, in da so vsled tega dne 16. julija 1935 ribe v Bolski in celo daleč doli po Sa- vinji poginile. Ribarsko društvo v Celju, ki ima ri- barske pravice Savinje v najemu, je o tern onečiščenju izvedelo šele po enem mesecu in jß naslovilo na tovarno vlo- go z dne 16. avgusta 1935, v kateri je zahtevalo izpopolnitev čistilnih naprav. Na to vlogo je tovarna odgovorila, da poginotje rib nikakor ni pripisati upli- vom odpadnih voda te tovarne, ker ima najmodernejše čistilne naprave, ki brez- hibno funkcionirajo, in da moramo iska- ti krivca drugje, ker so »njihovi ljudje že tu in tarn opazili, da je voda pri- nesla kako mrtvo ribo že nad izlivom njihovih odpadnih voda, ki torej ne more jo biti temu vzrok ali povod.« Ribarsko društvo -je zadevo po svo- ijih organih preiskovalo dalje, ni (pa moglo ničesar novega ugotoviti in je slednjič pustilo, da je zadeva zaspala. V poletju 1936 pa se je ponovno zgo- dilo, da so odpadne vode rjavordeče barve iz tovarne Mautner strupeno "inkovale na ribe. Zopet smo sc obrnili na tovarno in jo p r o s i 1 i, da svoje čistilne naprave vzdržuje, da ponikoval- nico čisti ter da nas — interesente — o vsakokratnem čiščenju čistilnih na- prav obvesti, da bomo na svoje stroške po odposlancu prisostvovali čiščenju, da bo čiščenje temeljito in da na ta način preprečimo zastrupljenje rib. Na to pismo smo dobili od tovarne odgovor z dne 24. avgusta 1936, v katerem nam tovarna sporoča, da čiščenje izvršuje vsakih nekaj mesecev in da je dana ribolovnemu interesentu, to je graščini Prebold, vselej prilika, da si potek či- ščenja naprav ogleda, in če polaga tudi Ribarsko društvo važnost na to, da nas bodo o vsakem čiščenju pravočasno ob- vestili. Pa nas niso, čeprav smo jih v gori navedenem pismu za to prosili. V istem pismu pa pravijo dobesedno: »Dejstvo, da so se lansko leto pojavile v Bolski in sicer nad našim jezom in pod našim jezom kakor tudi v Savinji mrtve ribe, se je sedaj pojasnilo na ta način, da je bil pri Kaplji vasi v vodo vržen dinamit.« Gospodje iz tovarne nas vendar ne smejo imeti za tako naivne, da smo jim to verjeli. Ribe, ubite po dinamitu, ne begajo po vodi, ne hlastajo po zraku, se ne mečejo na suho, se ne zatekajo v pritoke, ampak obleže na kraju saniern in ne morejo nikamor, ker jim je vsled pritiska zraka počil mehur in ne morejo plavati; žalostno poginejo na dnu vode, kjer jih dinamitaš pobere. Zadevo smo javili sreskemu načelstvu v Celju, ki je po komisijskem ogledu predpisalo tovarni z odločbo z dne 12. januarja 1937 No. 13.265-3-36 izpopol- nitev čistilnih naprav. Potem je bila vlo- žena pritožba na bansko upravo, ki je o stvari odločila z odločbo z dne 4. mar- ca 1937 II. No. 5845-1-37, iz katere smo šele izvedeli, da tovarna za odvajanje odpadnih vod iz njenih obratov v tekočo vodo sploh ni imela vodopravnega do- voljenja. Pa so bile zopet komisije in zopet je prišlo do strahovitega zastrup- lienja rib in sicer 22. avgusta 1938. Oči- videc piše dobesedno: »Ko sem prišel ob eni uri popoldne na Lapurski most, sem takoj spoznal, da nekaj v vodi ni v redu. Voda je bila samo rumenkasia. Ko gledam tako iz mosta, vidim naen- krat, kako se ena postrv zaganja zdaj sem zdaj tja, še malo, pa se pojavi po- dust, nato klen in mrena. To je šlo tako naglo, kakor pač teče voda, in tako so so pojavljale ribe druga za drugo; v četrt ure je bilo z mosta videti kot v kinu, kar križem so plavale po vodi, skakale iz vode in begale semtertja. Take množine rib še nisem videl: na tisoče rib je bilo uničenih ta dan. Ko- palci v Savinji so mi pravili, da so tudi v Savinji po izlivu Bolske videli omo- tične ribe.« V tako malem kraju, kakor je St. Pavel, se seveda taka stvar hitro izve. Ljudje so godrnjali in soglasno obsojali tovarno Mautner, češ, da mora napra- viti red in da tega ne bodo trpeli. Zelo na glas pa si niso upali misliti, ker ima skoraj vsaka hiša v tovarni zaposlenega kakega družinskega člana, ki bi bil v primeru prehudega godrnjanja lahko odpuščen iz službe. Pa kaj je napravila tovarna? Da od- vrne od scbe sum, da bi bila ona za- strupila s svojimi odpadnimi vodami Bolsko in Savinjo, je napravila na sre- sko načelstvo v Celju zadevno prijavo 'j prošnjo, da bi se zadeva o zastrup- ljenju rib, s katero se bavi že orožniš- tvo, temeljito preiskala. V svojih na- daljnjih izvajanjih pa pravi, da se je že zgodilo, da so bile vržene v potok »ali dinamitne patrone ali pa tako zva- na omota, ki je neki veterinarski me- dikament za lečenje goveje živine, ki povzroča omotenje rib in se ga neupra- vičeni ribiči že od nekdaj poslužujejo.« K temu pripominjamo, da postrvi, ki so najprej začele begati po vodi in ki so poginile, ne jemljejo »omole«, druge ribe pa celo redkokdaj poginejo, mar- več so le omotcne, saj tudi ljudstvo pravilno imenuje to sredstvo »omoto«. Ribarsko društvo je zadevo javilo z vlogo z dne 28. junija 1938 na sreskem načelstvu v Celju in zahtevalo v smi- slu § 26-3 zakona o sladkovodnem ri- barstvu, odškodnino v znesku 10.000 din z'd škodo, povzročeno v Savinji. Ta za- deva je še v teku in upamo, da bo v kratkem rešena. Enak primer, kakor ravnokar popisa- ni v letu 1938., se je dogodil letos 13. aprila. Na stotine in stotine mrtvih rib — prejšnje leto jih je bilo na tisoče in tisoče — je begalo po vodi in poginilo. Ribarsko društvo je tokrat izvedelo to že drugi dan in na intervencijo pri sres- kem načelstvu je slednje takoj še za isti dan odredilo na kraju samem ogled, ki je bil za tovarno porazen. V Bolski nad odpadnimi vodami tovarne so na- šli polno živih rib, a nobene mrtve, v kanalu tovarne pa še 24 ur po zastrup- ljenju kljub močnemu padcu vode dve mrtvi ribici in pod izlivom kanala v Bolsko še sedem mrtvih, a niti ene žive ribe. Poleg tega so bile vse zaslišane price soglasnega mnenja, da so ribe za- strupile odpadne vode tovarne Maut- ner, ker je bila voda črnordeče pobar- vana in je smrdela po kloru. Na od- redbo sreskega načelstva je bila nato izvršena še kemična preiskava vodne favne po kemiku g. prof. Bačarju, ki bo svoje mnenje oddal pismeno, o če- mer bom še poročal. To so dejstva in deloma uradne ko- misijske ugotovitve. Tovarna Mautner i pa naj le zopet pošlje popravek. Celje, 24. aprila 1939. Anton Zorko, gospodar Ribarskega društva Celje. Politika Pogajan$a v Zagrebu so končana Zagrebška pogajanja za sporazum so bila v četrtek zaključena. Predsed- nik vlade g. Dragiša Cvetkovič se je vrnil v Beograd in nesel s seboj predlog za izvedbo sporazuma, ki bo v pri- hodnjih dneh tudi objavljen. Dr. Vlad- ko Maček je za nedeljo sklical v Zagreb konferenco vseh svojih poslancev in zaupnikov, katerim lx> obrazložil vse- bino dogovora. Ne glede na razne po- skuse intrigiranja se lahko mirno ugo- tovi, da vlada v vseh krogih prebival- stva po vsej državi zadovoljstvo, dase bliža rešitvi najtežji in najobčut- Ijivejši notranjepolitični problem naše državne politike. Izredno težke zunanje- politične prilike so k temu sporazumu prispevale gotovo tudi svoje. Vprašanje sporazuma med Srbi in Hrvati in kon- čna sporazumna ureditev naših notra- njih razmer jo tako velikega pomena, da stopa za prave Jugoslovene vse dru- go trenutno v ozadje. Prihodnji dnevi na'm bodo prinesli še več jasnosti in bodo omogočili tudi dokončno oceno stvari. Hemika Sola v Zagrehu V Zagrebu obstoji ncmška protestant- ska ljudska šola s prävico javnosti. V to šolo sprejemajo ne samo protestant- ske otroke, temveč tudi neprotestant- ske otroke nemške narodne pripadnosti, jugoslovenske narodne otroke pa le v omejenem številu. Tako čitamo v urad- nem razglasu o vpisovanju otrok v ča- sopisu »Deutsche Nachrichten«. Izgleda, da je bil naval staršev naše narodnosti za vpis otrok v to solo tako velik, da so morali sprejem omejiti! Prosvetna uprava bi vsokakor morala tudi tej šoli s pravico javnosti posvetiti svojo pozornost, sicer bo deca našega naroda, ki po zakonu sploh ne bi smela v tako šolo, delala tudi v bodoče na- potje otrokom nemške narodnosti v Zagrebu! Pozdravni brzojavf Pred 11. decembrom 1938 so beo- grajski cigani poslali svojima vcwiitc- ljema Stojadinoviču in Jankovicu brzo- javne pozdrave s svoje skupščine. Te dni je bila zopet neka njihova velika skupščina, pa niso več glasovali ne o pozdravu, ne o brzojavu. Nismo torej nehvaležni samo mi Slovenci, prej tako vneti in zvesti, tudi cigani so pozabili na svojo prisego. Oobra favita uprava Dobra javna uprava, ki ji je izvr- ševanje zakonskih predpisov za vse dr- žavljane v isti in enaki meri prvo, je predpogoj zadovoljstva državljanov in državne moči. Na Angleäkem posvečajo dobri javni upravi največjo strb. Kino METROPOL Celie Od 28. aprila do 1. maja idealen tip senza- cionalnega in pustolovskega filma Dekleta za Golden Hill Nov vseskozi zanimiv Ufa-film o transpottu deklet v Avstralijo. Prekrasni naravni po- snetki Viktor Staal Karl Martell Od 2. do 4. maja nadvse zabaven film Druga poročna noč Kino UNION Celie pred vaja: Danes 28. aprila zadnjikrat F Ij 1 R T I Katharina Hepburn Gary Grant | od 29. do 3o. aprila ja Vas xfi3cfame! V filmu nastopajo najslavnejši kabaretski in varietejski umetniki Amer ke - Film v naravnih barvah Warner Baxter Heien Minton______ Stev, 18. »NOVA DOBA« 28. IV. 1939 Stran 3 Uradnik je plačan tako, da je gjmotno popolnoma neodviscn. Za angleškega državnega ali samoupravncga uradni- ka se ni bati, da bi tvegal svoj polo- žaj za kak umazan posel. Javna upra- va na Angleäkem je strogo nepolitič- na in nestrankarska. Tarn se uradniku ni treba bati, da bi zaradi spremembe režima izgubil službo, bil premeščen j.li predčasno upokojen! Za take stvari v bogati Angliji ni denarja. Je pa v izobilju denarja za take nezdrave eksperimonte v raznih drugih državah širom sveta, kar gotovo ni dobro za državno blagajno pa tudi ne za državo samo, ako že o trpljenrju prizadetih uradnikov ne govorimo. MemeS In njäh manišine V začetku junija bo v Stuttgartu zbo- rovanje instituta za Ncmce v inozem- stvu. Zc sedaj se vodi živalina propa- ganda za udeležbo. Zborovanjc bo tra- jalo teden dni. Na njem bo govora o enotnem delu easopisov.in revij doma in v inozemstvu ter o delu nemške mladine. Enotna povezanost in usmerjenost nemäkega tiska po vsem svetu je obsto- jala itak že doslej, kar se vidi že v pi- savi nemških listov, ki izhajajo pri nas. Izgleda pa, da bodo poskušali to isio- usmerjenost še povečati, če si bo dal ves svot vse to dopasti. Nemško-poljakl otfnoLa/j V zadnjom času razmerje med Polj- sko in Ncmčijo ni več tako mirno usia- Ijeno kakor je bilo, vse od leta 1934. dalje. Casopisje večkrat poroča o raznih incidentih, ki medsebojne raz- mere samo poostrujejo. Tako pišojo nemški listi, da so poljske oblasti v Lodzu obsodile na denarno kazen ali 3 dni zapora vse one, ki so javno nosili bele nogavice. Izšla je uredba, da se bele nogavice s kratkim jopičem in kratkimi hlačami smatrajo za unifor- mo, ki je policijsko prepovedana. Poljski vladni časopisi razpravljajo o tern, kako bi bilo bombardiranje iz zraka v Nemčiji uČinkovitejše nego na Poljskem, kjer ni toliko velikih most in je zaradi tega tudi manj vidnih ob- jektov za napade iz zraka. Poljski vo- jaški sti-okovnjaki tudi dokazujejo, da nemška oborožitev ni dobra, ker je teh- nično nedostatno izvržena. Vsi listi pa še vedno poudarjajo, da zveza z An- glijo ne nasprotuje nemško-poljski po- godbi. Poljski delavci in 1. maj Kakor drugod po svetu, bodo tudi na Poljskem praznovali 1. maj kot praz- nik dela. Pač pa bodo po sklepu delav- cev samih delali na Poljskem tudi La dan v vseh onih tovarnah, ki izdelujejo orožje in municijo za narodno obrambo. Netnšija brez deinikov in palic Državni oddelek za dežnike in palice v Nemčiji javlja, da v bodoče nc bo vec odobril deviz za nakup materiala za izdelovanje dežnikov in palic, ker se surovine za te izdelke dobivajo iz Ja- ponske, impregnirajo pa na Angleškem. Tako torej izgleda, da Nemci v bodočc ne bodo več potrebovali dežnikov in palic. X Bcneški in berlinski razgovori. Jugoslovenski zunanji minister dr. Aleksander Cincar - Markovič in itali- janski zunanji minister grof Ciano sla se sestala 22. in 23. t. m. v Benetkah. Po njunih razgovorih je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »V teku razgovorov, ki sta jih imcla v Benet- kah 22. in 23. t. m, italijanski zuna- nji minister grof Ciano in jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič, so bila vsestransko poučena raana vprašanja, ki zanimajo v današnjem položaju obe sosedni in prijateljski dr- žavi, pri čemer so se upostevali tudi zadnji dogodki v Albaniji. Ta proučitcv je še cnkrat potrdila popolno prisrc- nost, ki obstoji v odnosih mod italijo in Jugoslavijo po zaključitvi beograj- skega pakta, ki je zavaroval mir na Ja- dranu, kakor tudi spoštovanje medsc- bojnih interesov, ki so konsolidirani in okrepljeni na vseh podroejih in vaeh smereh. Oba ministra sta bila aogias- na, da se sodelovanje, polno zaupanja, ki obstoji med obema državarna ter med Jugoslavijo in Nemeijo, poglobi tako na političnem kakor tudi na go- spodarskem področju za ohranitev mi- ru in izboljšanje pogojev stabilnosli v Podunavju. Kar se tiče odnosov z Mart- žarsko, sta oba zunanja ministra pro- učila položaj na podlagi nedavnih ma- nifestacij in sta ugotovila z zadovolj- stvom, da so odprle pot h koristncmu sporazumevanju mod vladama v Beo- gradu in Budimpesti.« Naš zunanji minister se jc po benenkih razgovorih vrnil v Beograd in odpotoval nato v Berlin, kjer so je sestal z vodilnimi nemškimi državniki. ÄR6OVSKA hMIjÜGOSL^iIi X Splošno vojaško obveznor;t je uvedla Anglija, ki bo imela tako v pri- meru vojne 2,750.000 vojakov. Doslej sta tudi že Avstralija in Juznoafriüka unija sklenili uvesti vojaško obveznost. S tem se število vojakov, ki bi bili v I primeru vojne na razpolago Angliji, I poviša za nadaljnja dva milijona. Domače vesfi — Prvi podstarešina Sokoia kraljr-vi- ne Ju&oslavije br. Engelbert Gangl je podal ostavko na svoj položaj. Do iz- redne savezne skupščinc, ki bo čez me- sec dni, ga bo zastopal drugi podstare- šina br. dr. Vladimir Bclajčic. Pred svojo ostavko je bil br. Gangl v prizna- nje velikih zaslug za sokolstvo odliko- van z redom Jugoslovenske krone z lento — Iz prosvetno službe. Upokojen je g. Pavel Flere, šef proračunskega od- seka ministrstva prosvete v Beogradu. Gos.p. Pavel Flere, ki je nekdaj pred vojno služboval v celjskem srezu (bil je šolski upravitelj v Letušu pri Brasiov- čah), je znan mladinski in pedagoäki pisatelj. V ministrstvu prosvete, kamor je prišel že prva leta po osvobojenju, je zavzemal važno in odlično niesLo. Bil je delaven in značajen mož, ki se ga bodo s hvaležnostjo spominjali mnogi iz vrst našega narodncga uči- teljstva, katerim je v teh letih svoje- ga odgovornega dela storil mnogo, mno- go uslug. Gosp. Pavel Flere spada med one naše može, ki so v Beogradu s svojo sposobnostjo in neumorno delav- nostjo ustvai'jali v težkih prilikah vred- note, ki jih znajo ceniti vsi slovenski in jugoslovcnski javni delavci. Ob upo- kojitvi, ki je po letih službe in po za- konu utemeljena, nam je žal, da odha- ja tak mož s tako važnega položaja. Pavlu Flerctu želimo, da bi še dolgo dobo let zdrav nadaljeval svoje živ- ljenjsko delo, ki je posvečeno na- rodu in domovini. — Za izboljšanje cest v Sloveniji je odobrilo finančno ministrstvo dravski banovini posojilo 25 milijonov din. — Rudarsk» borze dela so ustanov- ljenc pri krajevnih bratovskih skladni- cah v smislu naredbe o preskrbi neza- poslenih rudarskih in topilniških dclav- cev in uslužbencev. Brezposelni rudarji naj ne prijavijo pri rudarskih borzah dela. — üboj pri Slurnu ob Sotli. Dne 18. t. m. sc je sprl 32-letni dninar Tgnac Jesih iz Poredja pri Humu ob Sotli s posestnikom Maksom Ivicem iz Zaloga pri Humu ob Sotli. V razburjenosti je pograbil Ivic samokres in oddal na Je- siha dva strela. Krogli sta zadeli Je- siha v prsi in desno roko. Jcsiha so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek 24. t. m. podlegel poškod- bam. Iviča so aretirali in izročili so- dišču. — S kozolca je padel in se ubil. V ncdcljo zvečer je sei 52-letni brezposel- ni pek Avgust Zerjav iz Celja prenocit na neki kozolee v Slivnici pri Ceiju. V temi pa je izgubil ravnotežje in padel 3 kozolca. Priiotel je tako nesrečno na tla, da mu jo počila lobanja. Dobil j'o tudi hude no trän je poškodbe. Prepe- ljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek zjutraj izdihnil. — Smrtšia žrtev prometne nesrcče. Dne 21. t. m. okrog 20. je vozil šofcr Franc üerbela z Ljubnega s tovornim avtomobilom več moških po banovinski cesti pri Ljubnem. Ko je privozil n:i- sproti neki avtomobil, je Scrbcla usla- vil tovorni avtomobil, da bi napravil prostor za srečanje. V tem hipu je rico- eil 17-letni delavec Franc Rose, ki je bil z drugimi delavci na tovornem av- tomobilu, na cesto. Ko je stal tik za tovornim avtomobilom, je začel Serbe- la. voziti nazaj, Avtomobil je podrl Rošca na tla in sei preko njega. Rošcu je počila lobanja, dobil pa je tudi hude poškodbe na nogah hv notranje požkod- be. Prenesli so ga na njegov dorn, kjer je še isto noč podlegel poskodbam. — Književna na^raiia Vodnikovc družbe. Vodnikova družba razpisuje v počaščenje spomina svojega ustanov- nega člana Nj. Vel. kralja Alcksan- dra I. Zedinilelja ob petlei.niei njegove rručeniške ämrti knji;v2evno nagrado v znesku 5.000 din. S tem znesikom bo Vodnikova družba poleg običajnega honorarja po 1000 din za tiskano polo nagradila najboljšc leposlovno delo, ustrezajoče njenemu programu in na- menu. Obseg knjige 7 do 8 pol. Rok za oddajo pripovednih del bo potekel letos 9. oktobra. Vodmkova družba sporoča to slovenskim pisatelicm in jih prijaz- no vabi v svoj krog. — »Krik ranjene mladosti« je zbirka pesmi vojnega invalida Avgust a Fab- jančiča, ki jih je spcsnil na bojiščih Doberdoba, ko je bil, kakor pravi na- rodna pesem, »pobič star sole osemnajst ;let«. Knjižica je po zunanji obliki lično delo in tudi vsebinsko je lepa, poseb- no sonetni venec. Stane samo 8 din. Naroča sc pri Oblastnem odboru Udru- ženja vojn'ih invalidov v Ljubljani, pri krajevnih odborih v Ljubljani in Sev- nici ter pri Zvezi Ijojevnikov. Ceflefnokolfca c Razpoml prireditev II. Celjskega kulturnega tedna. V soboto 29. t. m. ob 20. bo otvoritcv tedna in komorni večer Slovenskega vokalnega kvinteta. V nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne bo otvoritev kolcktivne slikarske razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka s predavanjem in vodstvom prof. dr. Frana Sijanca. V sredo 3. maja ob 20. bo Hterarni* večcr članov Umetniškega kluba v Mariboru s sodelovanjem go- dalnega kvartcta Glasbenc Matice v Cc- lju. V soboto 6. maja ob 20. bo kon- certni vecer mladinskc pesmi. Nastopil bo mladinüki zbor Glasbcne Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Prcglja s sodelovanjem sopranistke ge. Marjance Kalanove in pianistke ge. Mirce San- cinove. c Mi vstajamo! in vas jc strah! Slo- vana se bojite? S to pesmijo A. Ašker- ca — R. Savina bo v soboto 29. t. m. zvečer otvorjen Celjski kulturni teden s kencertom Slovenskega vokalnega kvinteta. O tem našem elitnem pevskcm združenju je napisala »Prager Presse«: ob priliki turne je po CSR sledeče: »SVK je inteligenten, discipliniran, za- radi svojega polnega pevskega materi- ala upoštevanja vreden pevski zbor.« Tudi vse ostale kritike nastopov SVK so polnc hvale, zato je prav, da otvo- rijo Celjski kulturni teden ravno ti na- ši pevci, ki bodo zapeli pesmi naših znanih skladatcljev. Sezite pridno po vstopnicah, ker bodo skoro zmanjkale. Narodna dolžnost nam klice, da zasedc- mo prireditvc CKT do zadnjega mesta, da tudi javno izpričamo kulturo in na- cionalnost Celja! c V zvc/i z liiciaruim večerom Celj- skega kulturnega tedna bo odbor raz- stavil v izložbi tv. Stermecki dela so- dclujočih literatov in sicer knjige, ro- kopise, fotografije itd. Opozarjamo ob- c'instvo na to razstavo. c V okvitu CKT bomo v sredo 3. maja na recitaeijskem večeru slišali tu- 29. IV. do 8. V. 1939 XVI. SALON flVTOMO- BILOV 4. V. Tekmovanie v elcganci avtomobilov. MEDNAR. TURISTIČNO - KULINHRICNÄ RflZSTAVÄ -- VJho - Ročna deli» — Polje- delski slrojl — Pol.itje — Sport. 7. V. IV filEliKRRODMA HflZSTAVfl PS0V - TckmovRnJc »¦Oaina tu r.jon pes«. Na Zelcznicah o:l 21. IV. do !3. V. v Jiujoslavlji brez- plslCcn povrstfk, v soscclnih držiiviih pa 2f>—50",,, po- pusta. Na jaclrnusKih parniklh vISji razred za ceno nižjcgn. Nagrade za oblskovnlcc. di go«1o»n5 kvartot (člani: K. Sancin, V. Jegrižnik, D. Sancin in A. Raapoiič), ki bo i^vaial najnovejsa komorno glas- bsna dela avtorjev dr. Franja Delaka in ravn. Karla Sancina. c Powlovfuii vec^r bo priredila celj- ska sokolska župa s sodelovanjem Celj- Ekcga psvskega društva poveljniku 39. pp. g. gOAPralStabnemu polkovniku Dragoljubu Mihajioviču v sredo 3. ma- ja ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Gosp. poveljnik domačcga pes- polka Pi je v tcku enolctne dobe svojo- ga bivanja v Celju pridobil simpatije in ßpoätovanjc vseh celjskih narodnih krogov. Na njegov poslovilni vecer r.o vabljeni z tem vsi narodni Celiani. c Fo/.iv sokolstv«! Vse ccljske pri- padnike Sckola pozivamo, da se udelc- žijo poslovilnega vočera g. generalHtab- nega polkovnika Mihajloviča, v sredo S. maia ob 20. v veliki dvorani Narod- uGga doma. c Avtcmatska tclefonska cenlrala v Celju. Ministrstvo za pošto, telegraf in telcfon je izdclalo obširen investieijski naert, ki ga je ministrski svet odobril s posebno uredbo. Tako jc predvidena postavitnv avtomatske telefonske cen- trale v Celju z medkrajevnimi centra- lami 7,a Celje, Rogaäko Slatino, Zidani most in Dobrno. Obcta sc nam torej konec nevzdižne telefonske mizerije. Pogrešamo pa vključitev Zalca s Sa- vinjsko dolino kot sedeža celokupne na- še hmeljskc trgovine. c Koncci-t v glcdališču. Glasbo ljube- če občinstvo, posebno pa še starše opo- zarjamo na pevski koncert gimnazije, drž. dekliške in deške meačanske sole ter dekliške meščanske šole šolskih se- ster, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob 17. v Mestnem gledališču. Pokažimo s šte- vilnim obiskom nastopajoči mladini in njihovim učiteljem, da cenimo njihova idealna stremljenja! c Oscbna vest. Z današnjem dnem jc ii.stopil iz službe pri Zvezni tiskarni v Celju dosedanji faktor g. Milan Ce- tina in jo prevzel z istim dnem poslo- vodstvo tc tiskarne faktor g. Josip Kladnik. c Naprodovanje v poštni službi. Pri celjski pošti so napredovali: za inspek- torje v 5. skupini višji kontrolorji gdč. Albina Rihteršičeva tcr g^. Ivo Gam3, Mirko Hočevar in Viktor Wagner, za višje kontrolorje v 6. skupini pa kon>- trolorji ge. Mara Faganellijeva in Leo- poldina Friedlova, gdč. Franja Turko- va, Zeni Groljelnikova, Anka Kupceva, Anica Lenkova in Marija Rabičeva ter gg. Albin Delia Mea in Srcčko Staut. c Unrizoritev »OthelLa« bo šel« 11. maja. Gostovanje ljubljanske drame s Shakespearovo tragedijo v celjskem gledališčii je preloženo na četrtek 11. maja ob 19.30, ker bo premicra tcga dela v Ljubljani šele 6. maja. c Novi mestni finančui, pravni, gratl- beni in turistični referent. Ccljski mest- ni svet je na scji dne 21. t. m. med drugim opravil dopolnilne volitve v ad- bore mestnega sveta ter v razne dru- gc odbore in komisije. V odbore irtcst- nega nvcta 5?o bili izvoljeni naslednji člani mestnega sveta: v finančni in go- spodarski odbor ravn. Cernelč in dr. Mlinar, v odbor za občinska podjetja in pokopaliača dr. Mlinar in Repnik, v pravni in personalni odbor Mihelčič, KINO DOM CELJE Dne 23. in 29. t. m.: »Mannequin« Od 30. t. m, do 2. maja: »Angel« Od 3. do 5. maja: »Vesela srea« Stran 4 »NOVA DOBA« 28. IV. 1939 Stev. 18. dr. Mlinar in Repnik, v gradboni odbor Fazarinc, v obrtni in tržni odbor Faza- rinc, v turistični odbor podžupan Stei- mecki, Bcrger, ravn. Cernelč, dr. Mli- nar in Smigovc, v prosvetni odbor pa poleg dosedanjih elanov še Dobovičnik. Odbori, ki v zadnjem času niso imeli predsednikov in reserentov, so se ta- koj konstituirali. Za predsednika fi- nančnega in gospodarskega odbora ter finančnoga referenta je bil izvo'ljen ravn. Cernelč, za predsednika pravnc- ga in personalnega odbora ter pravnega referenta dr. Mlinar, za predsednika gradbenega odbora in gradbenega re- ferenta Fazarinc, za predsednika turis- tičnega odbora dr. Mlinar in za refe- renta ravn. Cernelč. c Obrežji v reguliranem delu Kopriv- nice od Dcčkove ceste do Sp. Dobrove se že rušita. Zato bo občina letos \z- vršila potrebna popravila, obenem pa bo nadaljevala regulacijo Koprivnice v dolžini 440 m proti Zg. Dobrovi. c Odklonjene in odobrene podporc. Mestni svet je odklonil prošnje za pod- poro, ki so jih vložile Jugoslovensko- češkoslovaška liga v Celju za podporo češkim beguncem, osrednja uprava Na- rodne odbrane in Delavska knjižnica v Celju, pae pa je dovolil Krščanski de- lavski mladini v Celju — 3000 din pod- pore. Za Spominski zbornik Slovenije je odobril mestni svet 1.000 din podpore in bo nabavil izvod zbornika. Pevskim društvom, ki so sodelovala lani pri pro- slavi 1. decembra, je dovolil 1.000 din, Društvu absolventov drž. trgovskih «ol 300 din, Klubu slov. kolesarjev in Mr- konjicevemu stegu skavtov in planiwk v Celju pa po 200 din podpore..K stroš- kom za popravilo Prešernove rojstne hiše bo prispevala mestna obeina 3.000 din. c Regulacija ulice Za kresijo in po- daljšanje Saniostanske ulice. OUZD namerava zgraditi poleg svoje ekspo- ziture v Vodnikovi ulici dvonadstropno hišo. Mestni svet je določil zaradi tega gradbeno črto v podaljšku Samoslan- ske ulice do Vodnikove ulice ob bodo- či stavbi. Podaljšek Saniostanske ulice je projektiran po prostoru, kjer stoji sedaj hiša g. Dolžana. Piredvidena jc tudi regulacija ulice Za kresijo, ki bi bila od Dolžanove hiše do gledališča široka 12 m. Na severni strani ulice bi stala gradbena črta y glavnem neizpre- menjena, stare hiše na južni strani pa bi odpadle. Od Dolžanove hiše do Kra- lja Petra ceste bi razširili ulico na 8 m, pri čemer bi odpadel del Vošnjakove hiše. Gosp. Holobarju jc mestni svet dovolil, da pomakne svoje poslopje v tej ulici naprej do gradbene črte. c Delavski dom bo dala občina za- varovati za visoko vsoto 2,750.000 din in to, kakor je v zadnjih Ietih pri ob- čini navada, pri Vzajemni zavarovalnici. c Nabava prospekta mesta Celja. Mestna občina celjska bo Izdala sku- paj s Tujskoprometno zvezo v Mari- boru prospekt mesta Celja. Prospekt, ki bo služil tudi propagandi nekaterih zdravilišč, bodo tiskali v 15.000 izvo- dih v bakrotisku in bo stal 35.480 din. Izšel bo v slovenskem, srbohrvatskem, francoskem in nemškem jeziku. Občina bo prispevala 12.000 din, ostanek pa fujskoprometna zveza in prizadcta zdravilišča. Ce bi ostal morda še kak primanikljaj, ga bo krila mestna obci- na celjska do maksimalnega zneska 6.000 din. c Podaljšanje električnega voria. Mestna elektrarna bo podaljšala elek- trični vod od hiše g. Bornška na Sp. Hudinji do hiše g. Franceta Stanteia. K stroškom, ki bodo znašali 4369 din, mora prispevati pet intercsentov po 480 din. Mestna elektrarna bo tudi na- mestila letos dve javni električni sve- tilki na državni cesti mod Brcnkovičc- vo gostilno na Sp. Hudinji in Crno potjo, pozneje pa do občinske meje so tri svetilke. Na Cesti na grad bo na- mestila še dve električni svetiLki. c Tarifa za prevoz mrličev iz celjske, bolnice na foolniško pokopališče je po sklepu mestnega svcta zvišana od 22.50 na 30 din, pristojbina za grob znaša 25 din, za izkop groba pa 20 din. c Podpora Celjskemu kulturnemu lednu. Clan mestnega sveta g. Franjo Roš je predlagal 21. t. m. na seji mest- nega sveta, da bi občina naklonila II. Celjskem kulturnem tednu, ki bo od 29. t. m. do 7. maja, podporo v zne- ski: 3.000 din, to je isto podporo kakor lani. O zadevi bosta še razpravljala fi- nančni in gospodarski ter prosvetni odbor in stavila mestnemu svetu na prihodnji seji svoj predlog. c Prelepa zelena pomlad se je raz- bohotila po nižinah, zajela je tudi vso zgornjo Savinjsko dolino, slcoro bo prodrla v očarljivo Logarsko dolino, počivajočo v planinskem miru ob vznož- ju Savinjskih planin. Mogočni vršaci, grebeni, planine in prostrane gorske planote, dvigajoče se iznad ozelenelib dolin, pa ae vedno bleščijo v svoji pre- lestni snežni belini. Tarn zgoraj zima še vedno kraljuje in vabi smučarja v svoje naročje, vabi Koroaica n cvojim Kocbeikovim domom, ki daje smučar- jcm prijetno zavetje. Dom je stalno oskrbovan, do njega vodi zimska mar- kacija iz Luč v Savinjski dolini. Tudi Okrešelj nudi smučarjem svoja široka smučišča, segajoča do Savinjskega 3ed- la. Frischaufov dom na Okrešlju bp odslej oskrbovan vsako soboto in nede- ljo, od binkošti dalje pa stalno. Korak za korakom se v Logarsko dolino nase- Ijuje prelestna pomlad. Pot do Okrešlja je že kopna. Tudi z Okrešlja se bo sneg kmalu umaknil. Tudi tu se bo kmalu naselila zelena pomlad. c Velik koncertni dogodek v Celju. Akademski pevski zbor v Celju je pri- redil v soboto zvečer v nabito polni veliki dvorani Celjskega doma kontert pod geslom »Pesem slovenskega prepo- roda«. Na sporedu so bile skladbe iz rasa našega narodnega preporoda in sicer zbori Potočnika, Fleišmana, Ri- harja, Maška, Hajdriha, Nedvčda, Fr. Vilharja in Davorina Jenka. Nekatere izmed teh skladb so postale narodova last. Pevovodja g. France Marolt je znal iz skladb spretno izluščiti vso ie- poto ter jih s svojstveno, svežo inter- pretacijo poživiti in pomladiti. Aka- demski pevski zbor predstvalja pod njegovim vodstvom homogeno umetniS- ko celoto ter je tehnično in dinamično popoln, izredno discipliniran, glasovno izenačen in prozen'. Skladbam, ki jih je že pokrival prah časa, je znal vdihniti novega življcnja in neposredne privlac- nosti. V časih, ki jih doživljamo sedaj, so skladbe učinkovaie še globlje in še bolj neposredno. Večer, ki ga je zbor za'kljucil s ponovitvijo Hajdriliove udarne »Hercegovske«, je bil pravi triumf pesmi iz dobe našega preporoda in obenem triumf zbora, ki je ponos slovenske kulture. To so dokazovale tudi viharne ovacije občinstva, ki ne bo zlepa pozabilo tega večera. Pevovodja g. Marolt je prejel v znak priznanja krasen lovorjev venec. Kmalu po kon- certu so se pevci odpeljali z vlakom v Ljubljano. Na celjskem peronu, kamor jih je spremila množica n'avdusenega občinstva, so pred odhodom zapeli Ada- mice vo »Zdravico« in »Od Urala do Triglava« ter znova krepko afirmirali našo pesem in našo besedo na naših tleh. c Podmladek Jadransko straže na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Ce- lju je priredil v nedeljo popoldne v celjskem gledališču akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Najprej je mladinski pevski zbor dekliške meščan- ske sole pod vodstvom gdč. Danice Grudnove zapel tri pesmi. Pevski zbor je bil točen v intonaciji, a premalo razgiban. Clanstvo podmladka je upri- zorilo simbolično pesnitev Anice Cer- nejeve »Pravljico o morju«. Delo je ob tej priliki doživelo krstno uprizoritev. Pisano je zelo prisrčno ter je prepleteno 7, dobro simboliko o zgodovini in po- slanstvu našcga morja. Posamezni igralci so se krepko uveljavili, nekate- rim pa se je i)oznala začetni.ška šablo- na. Milka Perčičeva, učenka III. razre- da dekliške meščanske sole, je z zelo simpatičnim glasom in toplim občut- jem zapela Tijardovičevo »Daleko je biser mora«. Scenerija, kostumi in sve- tlobni efekti so bili zelo posrečeni. Deč- ki so pod vodstvom g. Josipa Tomaži- ča izvajali prosto vajo »U boj!^<. Ljub- ke so bile vaje z rutami v izvedbi dc- klic pod vodstvom ge. Bolharjeve. Nav- dušenega odobravanja so bili deležni dečki z vajami na bradlji. Skladna in učinkovita je bila prosta vaja »Buči, buči morje Adrijansko«, ki so jo izva- jali dečki pod vodstvom g. Josipa To- mažiča, prav tako tudi češki narodni pies v izvedbi deklic pod vodstvom go. Vere Bolharjeve. Po uspelem nastopu dečkov s preskoki na konju je zapel mladinski zbor deške meščanoke sole pod vodstvom g. Josipa Segule tri pe- smi. Zbor je zelo discipliniran, dobro vpet ini prožen. Akademijo je zaključi- In originalna in zelo učinkovita alego- rija g. Josipa Tomažiča, ki je simboli- zirala zedinjenje. Pri alegoriji je sode- lovalo tudi vojaštvo, zbor meaoansko Sole pa je zapel državno himno. Aka- demija je dosegla lep in časten uspeh. Skoda, da je motilo ncdostatno klavir- ßko fipremljevanje. Občimstvo je na- gradilo nastopajoče in niih vzgojitelje v, r.ivabninii aplavzi. Gdč. Grudnova in g. Šegula sta prejela dvoje lepih šoplcov c Dru.štvo »Soča« v Celju je imelo v nedeiljo v Narodnem domu svoj 11. obeni zbor ob lepi udeležbi članstva. Občni zbor je potekel v znamenju raz- mer, v katerih živimo, bil pa je zelo razgiban in živahoai ter je bil eden naj- lepšib med vsemi dosedanjimi. Po na- govoru predsednika g. Rakovščka in izčrpnih poročilih društvenih funkcio- narjev je prejel odbor sogiasno raz- rešnico s pohvalo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Janko Rakov- Sček. V odbor so bili izvoljen! gg. Jan- ko Fili, Dominik Poženel, Franc Sak- sida, Ivan Pertot, Anton Orel, Josip Batištuta, Viktor Godnik, Janko Cer- gol, Peter Franca, Anton Repenšek, Ambrož Rusjan, Emil Furlan, Anton Baaa in Adolf Reya ter ge. Angela Smi- dova in Angela Sadarjeva, za namest- nike gg. Ernest Zerjal, Joaliim Sonc, Ivan Hvala, Josip Benčič in Urban Le- ban, v nadzorni odbor pa gg. dr. Josip Bavdek, Franc Kurinčič in Josip Sa- velli. Na obenem zboru je padla marsi- katera krepka beseda, ki je pričala o zanosu in jasnih pogledih v bodočnont c Martin BrezoMiik oproščen. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je v sredo in četrtek zago- varjal na obnovitveni razpravi 29-lctni posestnikov sin Martin Brozovnik iz ßmartnega ob Dreti zaradi umora. Bre- zovnika je okrožno sodišče v Celju dne 6. junija 1935 spoznalo za krivega, da jc 10. marca istega Ieta na Setejevem travniku ob gozdu Homu pri Bočni obe- sil na smrekovo vejo 20-letho Heleno Repičevo, ki je bila z njim noseča. Bre- zovnik je bil takrat obsojen zaradi umora na dosmrtno robijo. Na podlagi novih, tehtnih momentov, ki so se po- javili, pa je apelacija sedaj odredila obnovo procesa. Brezovnika je zagovar- jal odvetnik dr. Milan Komavli iz Ma- ribora, ki se je pred leti proslavil pri oprostitvi Markuzzijevih iz Slovenskih goric, ki so bili po prevratu zaradi umora obsojeni na dosmrtno robijo. Na razpravi proti Brezovniku je bilo zasli- šanih nad 40 prič, ki so po večini raz- bremenile obtoženca. Pokazala se je velika verjetnost, da Helena Repičcva ni postala žrtev zločina, marveč da je izvršila samomor. Izkazalo se je tudi, da so nekatere price, ki so 1. 1935. obremenjevalc Brezovnika, pričale po krivem. Po govoru namestnika držav- nega tožilca g. Jereba ter po izredno temeljitih in tehtnih izvajanjih zago- vornika dr. Komavlija, ki je govoril tri ure, je po krajšem posvetovanju senata v četrtek ob 22. v nabito polni razprav- ni dvorani razglasil predsednik okrož- nega sodišča g. dr. Vidovič sodbo, da se sodba z dne 6. junija 1935, s ka- tero je bil Martin Brezovnik zaradi umora Helene Repičeve obsojen na do- smrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic, razveljavlja in Brezovnik zara- di pomanjkanja dokazov oprošča. Bre- zovnik se je s svojim očetom in materjo po štirih Ietih zopet prost in srečen vrnil danes na svoj dom v Smartnem ob Dreti. c Zaključck obrtniških preilavanj. Zavod za pospeševanje obrti Zbornicc za TOI je prirejal od 20. januarja dalje v Obrtnem domu v Celju mizarski, ko- vinarski in mojstrski izpitni tečaj. Teh tečajev se je udeleževalo nad 60 oseb. Vsak tečaj je trajal po 50 ur. V mi- zarskem tečaju so predavali gg. inž. Brodnik, Vehovar in Golob ml., kovi- narski tečaj je vodil g. Franc Zohar, mojstrski izpitni tečaj pa magistratni nadkomisar g. Pogačnik. Tečajev so se udeleževali pomočniki brez mojstrske- ga izpita in tudi z mojstrskim izpitom ter mojstri. Zaključek tečaja je bil v soboto v hotelu »Beli vol«. V imenu zavoda za pospešcvanje obrti je govo- ril g. Anton Lečnik, sledili so še razni drugi govori. V Celju bodo odslej vsako lclo slični tečaji o raznih strokah. c Delavsko zborovanje, ki ga je skli- cal akcijski odbor svobodnih strokovnih organizacij za nedeljo 23. t. m. dopokl- nc v Ccliski dom, je bil prepovodan. c Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo imelo 7. redni letni oboni zbor, v nedeljo 30. t. m. ob 8. zjutraj v restavraciji Narodnega doma. Clani, udeležitc sc občnega zbora pol- noštevilno! c Kocb<;kov dom na Korošici bo od 1. maja napreji ob delavnilkih zaprL, pač pa bo v mesecu maju za silo oskr- bovan ob nedeljah, vsakokrat od sobo- te zvečer do ponedoljka dopoldne. Za- čenai z binkoslno soboto bo oskrl>a stalna. Tudi Frischaufov dom na Okres- Iju bo do binkošti oskrbovan le ob eobotah popoldne in ob nedeljah. c IColo jiigoslov. scstcr v Celjn bo priredilo drugo nedeljo v maju, ki jo proslavljajo žene vsega sveta kot ma- terinski dan, svoj tradicionalni cvet- lični dan. Ves čisti dohodek je name- njen revnim materam in njih deci. Pro- simo, da bi noben Celjan ne odklonil ponujene cvetlice. c Samaritanski tečaj, ki ga bo prire- dilo Kolo jugoslov. sester v Celju za coljsko ženstvo, se bo pričel v ponede- ljek 1. maja ob 20. v Zdravstvenem domu. Tcoaj bo trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vodil ga bo mestni fizik g. dr. Podpečan. Lahko se ga udeleže tudi žene, ki se dozdaj še niso priglasile in opravijo to pri prvi uri. Pričakujemo številne ude- ležbe. c Pododbor Udruženja rezervnih ofi- cirjev in ralnikov v Celju bo imel redni letni občni zbor v sredo 3. maja ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Slovcnsko obrtno društvo v Celju bo imelo v petek 19. maja ob 19. svoj 47. redni letni občni zbor v mali dvorani Obrtnega doma v Celju. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 2. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. c Mojstrski izpit iz avtomehanike je napravil g. Stanko Hrastnik iz Celja. * c Celjski šahisti so zopet zmagali. Celjski šahovski klub je igral v nedeljo v Celju s šahovsko sekcijo UJNZB iz Maribora revanžno semifinalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zve- ze. Celjami so zmagali z rezultatom 4lA \2>Y\. Mariborčani so pokazali to- krat lepo in solidno igro in so dosegli časten rezultat. Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Ma- riborčani): M. Skitek: Mišura 0:1, inž. Sajovic:Certalič pol:pol, prof. Gabrov- aek:Lukež ml. 1:0, Modic:Starc 1:0, Schneider :Pece 0:1, VI. Diehl :Lukež st. 0:1, Grašor:Visočnik 1:0, Detiček:Mar- vin 1:0. Sedaj bodo igrali Celjani final- no prvenstveno tekmo z Ljubljanskim šahovskim klubom. c Celjski šahovski klub je otvoril v sredo zvečer šahovski tečaj v žal sedaj skrčenih klubskih prostorih hotcla »Evrope«. Tečaj vodi g. prof. Gabrov- šek. Tečaj je za člane brczplačen. Drevi ob osmih se bo pričel redni mesečni pr- venstveni brzoturnir. c Celjski ribji trg, ki ga oskrbuje Ribarsko društvo zaenkrat le vsak petek s ščukami in to na vrtu g. Ferda Bergerja, se bo polagoma vendarle raz- vil. Ribarsko društvo bo založilo trg v kratkem tudi že z živimi ribami iz Savinje, ki bodo zelo poceni in ki si jih bo lahko privoščil prav vsak me- ščan. Zelimo, da bi se napovedi Ribar- skega društva čimprej uresničile, saj je stalni ribji trg v Celju s sladkovodnimi ribami že dolgo potreben. c Velike svečanosti JS v Mariboru. V nedeljo 7. maja bodo v Mariboru ve- like svečanosti Jadranske straže, ko bodo ob 10. blagoslovili tri prapore Ja- dranske straže: prapor Oblastnega od- bora — dar Nj. Vel. kralja, prapor mestnega odbora in prapor odbora že- lezničarjev. Slovesnost bo pred magi- stratom na Glavnem trgu. Blagoslovi- tev bo izvršil osebmo škof dr. Tomažič. Po slovesnosti bo mimohod članstva in podmladka JS, v katerem bo sodelovalo zelo mnogo oseb z več godbami. Jadran- ska straža v Celju poziva svoje clan- stvo in ostalo narodno javnost, da se slovesnosti v čim večjem številu udeleži. Molitveniki, rožni venci in razne lepe stcnske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. \ Štev. 18. »NOVA DOBA« 28. IV. 1939 Stran 5 c Žetev smitl V nedeljo je umrl na Ostrožnem 55-letni posestnik Franc Knez, na Cesti na Dobravo 8 pa je umrla v visoki starosti 87 let občinska reva Urša Nedogova. V celjski bolnici so umrli: v sredo 42-letna posestnica Terezija Krivčeva iz Križ pri Podsredi, 45-letna najemnica Amalija Jeršičeva iz Vitanja in osemletna posestnikova hčerka Rozalija Spajzerjeva z Mrzlice nad Grižami, v četrtek pa 38-letni po- sestnik Franc Peperko iz Dobovca pri Ponikvi, 66-letna kočarica Ana Slatin- škova iz St. Jurija ob juž. žel. in eno- letni kočarjev sinček Ivan Osetič iz Zavrha pri Dobrni. N. p. v m.! c Za binkoštne praznike se namerava od 27. do 29. maja prirediti izlet z avto- busom iz Celja v Gradcc, če se bo pri giasilo dovolj udeležencev. Pojasnila daje blagajnik g. Zorko v pisarni »Put- nika« poleg kolodvora. c Prijava posevkov v priznanje po Okosemu. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava opozarja kmetovalce, ki nameravajo prijaviti po- sevke žit in krompirja za priznanje po Osrednji komisiji za semenogojstvo, da to store najkasneje do 20. maja. Pri- znavali se bodo dobri in sortno čisti posevki rži, pšenice, ječmena in ovsa ter nasadi krompirja (oneidovec, kresnik, rani in pozni rožnik, jubel itd.) in po- sevki žit domačih sort, posebno rži in ovsa. Podrobnejša pojasnila se dobe na mestnem poglavarstvu v sobi št. 47. c Plemenski sejem bikcev. V petek 5. maja bo v St. Juriju ob juž. žel. plemenski sejem bikcev sivopšenične pasme (pomurske). Na ta sejem opo- zarjamo bikorejce, ki si nameravajo nabaviti potrebne plemenjake. c Nočno lekarniško službo ima od 29. t. m. do 5. maja lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Coljc. Od 30. t. m. do 6. maja ima službo II. vod. Goipodarifvo Hmeli Hmeljsko rastlino so ponekod ne- varno napadli bolhači, proti katerim imamp zane3ljivo in preizkušeno srea- stvo, ki ga uporabljajo z velikim uspe- hom tudi hmeljarji drugih držav, tako zvani »Rotenox«. Kljub suši pa se po- javlja v hmeljskih nasadih letos pre- cej tudi peronospora. Opozarjamo vse hmeljarje, da je treba tako živalske kakor tudi rastlinske škodljivce takoj energično pobijati zlasti letos, ko se obeta Savinjski dolini zopet boljše hmeljsko leto. — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. Iporf * Dve prvenstveni nogometni tekmi. V nedeljo 30. t. m. ob 15.30 se bo pri- čela na Olimpovem igrišču v Gaberju prvenetvena tekma mladin Olimpa in Atletikov, ob 16. pa istotam drugoraz- redna prvenstvena tekma med SK Sto- rami in SK Borutom iz Gotovelj. * V predmdnjem koiu za državno no- gometno prvcnstvo so bili v nedeljo doseženi naslcdnji rezultati: v Zemunu Ljubljana :Zemun 3:2 (1:0), v Beogra- du Bask.Slavija (V) 3:1 (3:1) in Jedin- stvo:Hajduk 1:1 (1:0)f v Zagrebu Gradjanski (Z):Jugoslavia 1:1 (1:1) in BSK:Hašk 1:0 (1:0), v Skoplju pa Gradjanski (S) :Slavija (S) 4:1 (4:1). * V semifinalnih tekmah za prven- stvo LNP je Maribor v nedeljo v MaT riboru premagal enajstorico Kranja s 3:1 (1:0), v Cakovcu pa CSK enajsto- r*co Bratstva z Jesenic s 3:0 (1:0). * Nedeljski sportni reznltati v Celju. V nedeljo ob 14.30 se je pričelo na Glaziji izbirno tekmovanje v metu di- ska. Rezultati so büi naslednji: 1. Her- man Slamič (Primorje) 34.55; 2. Du- šan Veble (Celje); 3. Dobnik (Jugosla- vija). Zaradi dežja so bili doseženi slabi rezultati. Iz istega razloga je moralo tekmovanje v metu kladiva odpasti. Sledila je prvenstvena tekma mladin SK Celja in Atletikov. Mladina Celja je tesno, toda zasluženo zmagala z 10 (0:0). Od 16. do 17. je bil na Glaziji propagandni cross-country v priredbi Celja. Startali so atleti Celja in Jugo- slavije. Rezultati so bili naslednji: Ju- niorji C na 3.000 m: 1. Rudi (Celje) 11.06.3. Omladina na 3.000 m: I. Lado (Celje) 10.51; 2. Pravdič (Celje) 10.53; 3. Božič (Jugoslavija) 11.06.7. Seniorji na 5.000 m: 1. Rozman (C) 17.02.8; 2. Steiner (C) 17.03; 3. Zerga (C) 17.08; 4. Horvat (C). Seniorji so kljub ne- ugodnemu vremenu dosegli prav lepe rezultate. Ob 17. se je pa pričela prija- teljska nogometna tekma med Zelez- nicarjem iz Maribora in Celjem. Gostje so zmagali v razmerju 6:3 (3:3). Na igrišču pri Skalni kleti je moštvo Hrastnika v drugorazredni prvenstveni tekmi izdatno porazilo enajstorico SK Boruta iz Gotovelj z 10:0 (3:0). * Ustanovitov tehničnega odbora slo- vcnskih kolcsarskih podsavezov v Ce- lju. V nedeljo je bil v Celju sestanek | delegatov ljubljanskega, mariborskega in koroškega podsaveza ter zastopnikov Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev tehničnega odbora slovea- skih kolesarskih podsavezov s sedežem v Celju. V pripravljalnem odboru so gg. Mirko Fajs in Avgust Sumer iz Celja, Ulrik Vospernik in Jože Butinar iz Ljubljane, Mihael Lešnik in I. Lupša iz Maribora ter Vinko Cajnko in F. Suhadolnik iz Slovenjgradca. Delegati so pripravili osnutek pravil, ki bodo v prihodnjih dneh predložena vsem pod- savezom in takoj nato oblasti v potr- dilo. Naloga novega tehničnega odbora bo izvedba banovinskega prvenstva In drugih večjih kolesarskih prireditev v dravski banovini. Poleg tega bo omo- gočeno čim tesnejše sodelovanje vseh slovenskih kolesarskih podsavezov, kar bo gotovo v izdatni meri pripomoglo k boljšemu in hitrejšemu razvoju sloven- skega kolesarskega sporta. Iz nasih krajev Konjäce Delouan/e JN$ v koniiškem srezu Konjilce^ 28. aprila. Ker se nedavno objavljeni sestanki in zborovanja iz tehtnih razlogov niso vršili, sta sreska odbora JNS in OJNS na skupni seji dne 16. t. m. določila smernice za nadaljnje delo. Seji so pri- sostvovali delegati odnosno odborniki iz vseh občin v srezu. Vodila sta jo izmenoma predsednika JNS in OJNS gg. Seručar in Bertoncelj. Politično po- ročilo je podal g. 2agar v zadovoljstvo vseh navzočih. Med drugim je bilo skle- njeno, da se izvedejo čimprej občni zbori občinskih organizacij in to v Lo- čah in Prihovi v nedeljo 23. t. m., v nedeljo 7. maja v Vitanju, v ostalih krajih pa v mesecu juniju. Ze na prvih občnih zborih v Ločah in Vitanju se je pokazalo veliko zanima- nje za naš pokret. Po prvi maši se je zbralo v gostilni gospe Walandove v Ločah v obeh so- bah in veži nad 130 naprednih mož in fantov. Zborovanje je vodil agilni član g". Cuček. Pozdravil je sreskega načel- nika kot zastopnika oblasti, tajnika ba- novinskega odbora OJNS g. Uršiča in bivšega kandidata na listi dr. Mačka g. Cirila Zagarja. Kot zastopnika sreskih organizacij sta prisostvovala podpred- sednika sreske JNS in OJNS gg. Ivan Mlakar in Ivan Zupanc. Prvi je dobil besedo g. Ciril Zagar, ki se je zahvalil volilcem za izkazano zaupanje. Orisal je položaj stranke v srezu in govoril o organizaciji stranke sploh. Gosp. Uršič je poročal o zunanji in notranji politiki države. Oba govornika sta bila za svoja izvajanja nagrajena z burnim aplav- zom in odobravanjem. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik Josip Cuček, nadučitelj v p., podpredsedniki: Ivan Mlakar st., posestnik in gostilničar, Jože Laubič, posestnik, in Anton Gosak, posestnik in mlinar, tajnika Janko Kržič, šolski upravitelj v p., in Tone Pulko, slikarski pomočnik, blagajnik Ivan Mrzidovšek. V odbor je bilo izvoljenih še 8 agilnih mož iz loške občine. V mladinski odbor so soglasno izvo- ljeni: predsednik Tone Pulko, slikarski pomočnik iz Loč, I. podpredsedndk in delegat za sresko skupšcino Ivan Zu- panc, pek iz Zič, II. podpredsednik An- ton Galič, poscstnikov sin iz Loč, taj- nik in blagajnik Ivo Mlakar, absolvirani ekonom iz Laž, odborniki Franc Zidan- šek ml., Albin Sproger, Alfonz Sitar, Karol Coh, Franc Vobner, Ignac Prah, Anton Poklšek, Anton Zabukošek, Mar- tin Prah, otefan Ojsteršek, Jože Vob- ner, Nande Pec in Nande Jezovšek. Or- ganizacija šteje nad 60 agiln^i fantov. Po volitvah se je predsednik g. Cu- ček zahvalil zborovalcem za soglasno zaupanje, govornika pa je prosil, da izrečeta gg. ministroma v p. in sena- torjema dr. Kramerju in Ivanu Puclju ter dr. Vladku Mačku v imenu članov JNS iz loške občine pozdrave in zahvalo za njihovo uspešno delovanje. Tudi na Prihovi, kjer se je kljub poznemu obvestilu zbralo na krasni domačiji posestnika g. Franca Lipovška na Vrholah nad 50 agilnih kmečkih mož in fantov, ki so z zanimanjem in velikim odobravanjem poslušali govor- nike, so bili poleg drugih agilnih kmetovalcev izvoljeni: za predsednika g. Franc Lipoglav, za podpredsednika pa Franc Klančnik in za tajnika Joslp Rorič. Kakor v Ločah, tako so gg. Uršič, Zagar in Bertoncelj posedeli tudi v go- stoljubni hiši g. Lipoglava še precej časa po zborovanju med veselim in živahnim kramljanjem z domačimi. Na pobudo agilne omladinske organi- zacije v Ločah namerava mladina ko- njiškega sreza prirediti v nedeljo 7. maja pešizlet vseh omladincev iz sre- za v Vitanje. Odhod iz Konjic ob 7. zjutraj. Zrečani in Straničani se bodo priključili na Stranicah. Ločani bodo prispeli v Konjice z vlakom. Dne 23. maja bo potovala naša mla- dina z avtobusi v Ljubljano na bano- vinsko skupščino. Prijave sprejema vsaka krajevna organizacije in pred- sednik sreske OJNS g. Franjo Berton- celj v Konjicah. Pod vodstvom agilnih voditeljev omladine v Ločah gg. Ivana Zupanca, Toneta Pulka in Ivana Mla- karja ml. bodo priredili prijatelji in pristaši JNS 11. junija izlet z avtobusi v Zagreb. k Skupščini JNS in OJNS v Zrečah in Stranicah, ki sta bili določeni za ne- deljo 30. t. m., se zaradi 1. maja ne moreta vršiti in sta preloženi na po- znejši čas. Petrovie p Vlom v restavracijo. Veliko raz- burjenje je bilo v ponedeljek zjutraj pri g. Koželju, najemniku Vodenikove re- stavracije, ko so ugotovili vlom v go- stilniške prostore. Vlomilec je s tež- kim drogom razklenil mrežo na oknu proti železniški postaji in zlezel skozi odprtino v notranjost, kjer je nemote- no gospodaril, kajti domači so trdno spali. Odneisel je cigaret in tobaka za 800 din, nekaj drobiža in steklenico žganja ter novo kolo, last nekega go- sta, ki je' v restavraciji prenočeval. Skode je nad 2000 din. Orožništvo z vso marljivostjo zasleduje vlomilce. p Spremomba posesti. Trgovec g. Fortunat Zagoričnik je prodal svojo hišo trgovcu g. Lcpšini, ki nadalje vodi v njej trgovino z mešanim blagom. Gosp. Zagoričnik se je preselil v Celje na hrib sv. Jožefa, kjer si je kupil vilo. Braslovie b Snirt vzornega moža. V nedeljo 23. t. m. smo spremili na zadnji poti posestnika g. Ivana Omladiča, p. d. Vozliča, iz Poljč pri Braslovčah. Po- k°jni je bil star 71 let in vzor posest- nika hmeljarja. Ni mala njegova zaslu- ga, da slove Poljče oziroma Poljčani kot najboljši hmeljarji tega dela naše ! doline. Pokojni je bil nad 50 let stalen naročnik in čitatelj skoraj vseh na- prednih časopisov, ki jih je zvesto čital in vneto zasledoval dnevne dogodke. Kot odločen naprednjak je tudi svoje otroke vzgojil v strogo nacionalnem du- hu. Posestvo je že pred leti prevzel njegov sin Bine. Pogreb je pokazal, da je pokojni zapustil najlepši spomin. Nikomur ni storil nič žalega, zato so ga vsi spoštovali. Bil je bratranec biv- šega župana g. Omladiča. Značilno je, da ni minila nedelja v letu, da ne bi bil popoldne v družbi svojega bratranca in še katerega soscda. Ce si hotel kate- rega izmed njih v nedeljo popoldne najti, si ga gotovo našel v Omladičevi hiši. Med drugimi so spremili pokojni- ka na njegovi zadnji poti tudi gasilci, ki jih je vedno polno upošteval in pod- piral. Poleg Bineta, ki gospodari doma, je zapustil še sina Franca, posestnika v Zalcu, in hčerko Haniko, posestnico v St. Andražu, dva otroka sta mu pa umrla. Ivanu Omladiču bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! Laško 1 Desct velikih aluminijastih tankov za Gostilničarsko pivovarno. V sredo dopoldne so vzbujali veliko pozornost tukajšnjega občinstva veliki aluminija- sti tanki, ki jih je kar deset hkrati prispelo na laško postajo. Tanki so zelo lepo in solidno izdelani. Se v teku dneva so jih očistili in postavili na svo- ja mesta v kletne prostore naše pivo- varne. Ker so bili že prej informirani 0 prihodu tankov, so seveda že nekaj dni varili pivo, da jih že takoj v petek napolnijo. Vse občinstvo, zlasti delni- Čarji, v kolikor jih ni dobil v svojo oblast Zid Mayer, se veselijo tega do- godka, kajti kmalu bo dovolj laškega piva za vse one, ki ga danes še ne mo- rejo dobivati. Kapaciteta 5000 hl je že sedaj prekoračena in lahko dela Zid Mayer še tako lepe in varljive kalku- lacije, v katerih prefrigano računa od začetka za 5000 hl, na koncu pa krene na kalkulacijo nekaterih stroškov za 1 hl, da mu laže uspe dokazati izgubo 100 din pri 1 hl piva. Ze iz njegovega »predloga« vidimo, »kam pes taco moli«, ko grozi, da bo konkurenca, t. j. kartel, z znižanjem cen pivu prisilila Gostilničarsko pivovarno, da ji tudi zvi- šanje produkcije ne bo pomagalo iz de- ficita. Mislimo, da je ta grožnja za- doatna, da takega človeka zapro za za- pahe, ko se pojavlja s tako očitno grožnjo, da bo uničil domače podjetje onih ljudi, ki so Zida Mayerja doslej redili. Skrajni čas je že, da se ti äpe- kulacijski načrti zavrejo in napravi red. Zidu Mayerju pa povemo: Cetudi bi kartel znižal cene pivu, bomo vsi narod- no zavedni pili samo laško pivo, pa 6e- prav bodo cene iste k.ot doslej. Laäko pivo se danes zahteva, čas pa bo do- kazal, na kateri strani je prosperiteta in na kateri strani bo deficit. 1 Cestna dela pri preložitvi cestnega odseka med šolo v Smarjeti in Radio- thcrmi v Rimskih toplicah. Kakor je vsem znano, je laški cestni odbor lani nekako v surovem stanju dokončal spodnji cestni ustroj novega odseka. Vsa trasa je sedaj zemeljsko sicer iz- ravnana, ni pa še tlakovana s kamnito osnovo. Tako stanje je bilo tudi med kostanjevim drevoredom pri toplicah in do konca tik nad prostozračnim baze- nom. Ze delo samo je napredovalo zelo počasi, a letos spomladi, ko je bilo vre- me odlično za cestna dela, tega dela sploh niso nadaljevali. Ker se bliža v Rimskih toplicah kopališka sezona in ker gre nova trasa po stari kopališki poti nad bazenom, okrog katerega je sedaj še vse v grobih razkopaninah, se je lastnik kopališča obrnil na bansko upravo, da se nova cesta dokončno zgradi vsaj nad bazenom in to iz tuj- skoprometnih razlogov. Banska uprava je odredila izvršitev del na tem odse- ku. — Ob priliki zadnjega izplačila de- lavskih mezd se je cestni načelnik g. D. izrazil napram cestnemu dela.vcu T. M. na Ogečah: »Tisti, ki ne bodo volili JRZ, ne bodo dobili dela v prihodnji sezoni gradnje nove ceste.« Navedeni T. se je 15. t. m. zglasil pri cestnem tehniku, da ga vzame v delo, ta pa je izjavil: »Ne smem sam jemati ljudi v delo, sprejme jih lahko samo g. D. in ima on že ves spisek delavcev, ki bodo sprejeti.« Dne 17. t. m. se je priöelo Jso/jeto ? Doliina crk bonbonov porabtjenih do deines r na vsem svetu Stran tt »NOVA DOB A« 28. IV. 1939 Stev. IS. delo nad bazenom, a dela samo 10 do 12 delavcev. Dne 16. t. m. je prosil za delo brat T. A., a je dobil od g. D. odgovor: »Vzel sem samo tiste, ki jim je morala občina vso zimo dajati pod- poro, ker so brez vseh sredstev.« Oba i\avedena sta prav tako brezposelna, a je vendarle g. D. oba odbil; ne vemo, iz kakšnih nagibov. Prav tako je cud- no, zakaj še do danes ni razpisa za na- daljnja dela za vso traso. Mislimo, da bi tak malenkostni odsek že lahko do- končali v dveh letih. 1 Za postavitev Prosvetnega doma so darovali nekateri kmetje jabolčnik v namenu, da ga Pro&vetno drustvo proda in denar uporabi za postavitev doma. Pri neki seji so nekateri funkcionarji ugotovili, da se ne ve, kje je teh neko- liko hektolitrov jabolčnika. Prosvetaši se sprašujejo, ali ga niso morda popili ob priliki »Efektne loterije«. 1 3.000 din v blagajni Prosvetnega društva. Na neki seji tukajšnjega Pro- svetnega društva so iz blagajniških po- ročil ugotovili, da je v društveni bla- gajni okrog 3.000 din. Ta denar so zbrali igralci, ki so uprizorili nekoliko iger v župnišču. Na vprašanje glede denarja »Efektne loterije« je funkcio- nar U. odgovoril, da s tern denarjem upravlja »loterijski odsek«. 1 Težka nesreča. Pretekli torek üo- poldne se je pripetila pri notranji Izo- laciji železnih tankov Gostilničarske pi- vovarne v Laškem teška nesreča. Spe- cialist neke nemške tvrdke je s svojim sodelavcem, 32-letnim monterjem Alber- tom Cervenym izvrševal dela v no- tranjosti tanka. Ob tej priliki mu je eksplodiral bencinski grelec. Posledica je bila, da se je vžgal ves bencin. Stro- kovnjak, ki je bil bliže odprtini, se je hitro izmuznil na prosto, doöim je monterja Cervenega objel plamen in ga ožgal po vsem gornjem delu telesa. Le svoji prisebnosti se ima zahvaliti, da si je pravočasno z rokami zakril obraz in s tern preprečil, da mu plamen ni zajel oči. Njegov tovariš mu Je prisko- čil na pomoc in ga v zadnjem hipu iz- vlekel iz tanka. Ponesrečenec je zado- bil smrtno nevarne poškodbe. Prvo po- moc mu je noidil g. dr. Cede iz Laškega, nakar so ponesrečenca takoj odpremili v celjsko bolnico. Eksplozlja je nastala zaradi napake v grelcu, ki so ga bili monterji prinesli s seboj. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 29. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 30. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »San Fran- cisco«, v katerem poje slavna Jeanette MacDonald. Njen partner je Clark Gable. Tednik. Oglejte si! Hrastnik h Kje živi mati najštevilnejše sloven- Hke družine? Med številne slovenske družine, ki so oblagodarjene z visokim šLevilom otrok, prištevamo tudi druži- no rudarja Franca Sušterja v Hrastni- ku z 18 otroki. Prijatelj našega lista je imel priliko razgovarjati se s poglavar- jem te družine, ki je dejal sledeče o svojih razmerah: »Rodil sem se leta 1882. v St. Janžu na Dolenjskem kot sin revnih staršev. Ko mi je bilo 19 let, sem dobil delo pri hrastniškem rud- niku. V Hrastniku sem si tudi izbral življenjsko družico Amalijo Altičevo, po domače Gumzejevo, rudarjevo hčerko iz Hrastnika, s katero sem se poročil leta 1904. Imela sva 18 otrok: 14 fan- tov in 4 dekleta. Stirje fantje že delajo pri rudniku. Za ostale pa še sama z že- no skrbiva, dokler ne bodo dorasli, da bodo sposobni za zaposlitev. Dve hčer- ki sta že poročeni, dve sta pa umrli v nežni mladosti. 2ivi torej še 16 otrok. Leta 1930. se mi je rodil deseti sin, ki mu je bil krstni boter blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, od katerega sem prejel izdatno podporo Po 37 letih in pol težkega dela pri rud- niku se izčrpan odpravljam v pokoj. Res, težko je življenje s tolikim števi- lom otrok. Kljub skromnemu zaslužku in težkim časom smo kolikor toliko svo- jemu stanu primerno., skromno in po- steno živeli, tako da lahko upam, tudi glede na to, da so vsi otroci zdravi, da bo polagoma vsak prišel do svojega kosa kruha.« Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošllja ; Posestvo „Grlč" pr| Maribora. Dot pri Hraitniku o Kolesarska nesreča. Zadnje case fi- opaža, da zlasti mlajši kolesarji bre^- obzirno drvijo po vasi sem in tja. Kcr sta sredi vasi dva precej nerodna ovin- ka, je čudno, da se ne zgodi več nesreč. Kolesarji vozijo z veliko brzino po ovinku mimo župnijskega vrta, ki je še tembolj nevaren, ker ima nekoliko klanca. Clovek mora biti prav oprezen, da ga ne zadene nesreča. V soboto po- poldne je pridrvel proti Dolu s kolesom posestnikov sin I. Bantan in povozil 2 34-letnega Janka Stravsa, ki se je v varstvu stare matere igral pred hišo. Kakor pravijo price, je nesrečo zakrivil kolesar, ki je vozil po levi strani ceste. Otroku je zlomilo levo nogo, poleg tega pa je dobil poškodbe tudi po glavi, do- čim se kolesarju ni zgodilo nič in je urno odbrzel proti Hrastniku, ne me- neč se za ubogo žrtev. Prosimo občin- sko upravo, da z vso strogostjo nastopi proti brezvestnim kolesarjem, ki vozijo prenaglo ter ogrožajo s tern otroke in odrasle. Sicer pa veljajo menda tudi za kolesarje na dežcli kaki cestno po- licijski predpisi. o Poročil se je v nedeljo v Ljublja- ni dolski mesar g. Franc Stravs, po domače Hrastelov Francl. Dolgo se je branil zakonskega stanu, končno pa je le tudi njega prijelo, da je skočil v sladki jarem. Na novi življenjski poti mu želimo obilo sreče in zadovoljstva! Trbovlie $okolski mladinskl dan Sokolska mladina v Trbovljah vabi na mladinski dan, ki bo v nedeljo 21. maja. Spored te prireditve, ki je ena izmed jubilejnih ob tridesetletnici tr- boveljskega Sokola, je naslednji: V ju- tranjih urah bodo dečje in naraščajske tekme po razpisu župnega načelništva (glej Zupni vestnik štev. 1., leto 1939). K tekmam so pripuščene tudi vrste iz- ven trbpveljskega okrožja. Ob 13. bo skušnja, ob 14. povorka, nato pa vzi- danje spominske listine v temelj kra- ljevega spomenika. Ob 16. bo razvitjc dečjega prapora in- nastop. Vabimo vaa društva celjske župe, da pošljejo ta dan v Trbovlje tudi svoje mladinske pra- pore, oddaljenejša vsaj manjšo depu- tacijo. Med nastopom bo bojna tekma moškega naraščaja s tekom z breme- nom, preplezanjem zidu, prevlekom med lestvinami, plezanjem, preskokom pre- ko jarka in preskokom Čez živo mejo. K tej tekmi bodo pripuščena le moštva društve trboveljskega okrožja. Prosimo bratska društva, da takoj izpolnijo že poslane jim formularje. Društvo je obljubilo vsem tekmovalcem kosilo, oni deci in naraščaju, ki se pripelje z opoldanskim vlakom, pa ma- lico po nastopu. Svojo obvezo bo dru- stvo izpolnilo le napram oni deci in naraščaju, ki je bil pravočasno prijav- ljen. Pohitite s prijavami. Obenem pri- javite tudi udeležbo praporov. Zdravo! Sokol Trbovlje. Radeie r Drzen roparski napad v Podkraju. Te dni je bila sodna cenitev zemljišča Jožefe Dvorakove na Dobovcu, ki jo štiri ure hoda oddaljen od Radeč. Dobo- vec je vasica, ki spada pod radeški sodni okraj, politično pa pod občino St. Jurij pod Kumom. Omenjena posestni- ca je hotela prepreeiti dražbeno posto- panje, zato se je podala ob pol treh zjutraj iz Dobovca v Radeče. S svetilko v roki jc prispela v Skratovo dolino v Podkraj. Tu se je nenadno pojavil pred njo neznan moški, naperil proti njej samokres in zaklical: »Denar ali smrt!« Z vso silo jo je prijel za roko, ji str- gal ročno torbico in pobral ves denar v znesku 250 din. Preplašena žena se ni prvi hip prav zavedla, kaj sc je zgo- dilo. Ropar je pobegnil v temno noč. Dvorakova je našla v bližini svojo roc- no torbico. Pohitela je v Radeče, da bi preprečila dražbeno postopanje. Zal pa ni imela uspeha. Isto jutro so šli ra- deški sodni organi že ob 5. na Dobovec. Ko se je nesrečna žena vrnila domov, je povedala sodnim organom o ropar- skem napadu. Obvestili so domače var- nostne oblasti, ki bodo skušale spra- viti roparja čim prej pod varne zapahc. r Požar v Radečah. Pretekli ponede- ljek je pričelo nenadno goreti na Njivi- cah pri Radečah. Pogorela je do tal stanovanjska hiša posestnika Ivana Hiržlja. Sosedje so prihiteli takoj na pomoč in rešili iz goreče hiše skoraj vso opravo. Vzrok požara ni znan. Ome- njenega dne je bil v Radečah sejem, ki sta se ga udeležila tudi Ivan Hir- šelj in njegova žena Fani. Doma sta pustila svojo 16-letno hčerko Cirilo, ki je opravljala gospodinjska dela. V tern je izbruhnil požar, ki je upepelil vso hišo Vsaki osebi — družini nudi stolen zaslužek »MARA«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, SlomSkov trg 1 Franjo Dolžan - Celje ^."i.i kleparstuo, vodovodne instalaciie strelovodne naprave Prevzema «a v zgoraj navedene stroke jpadajoža dclafln popravila — Cene zmerne — Poitrežba tožna In jolldna $avini$ka potoiilnica v Žalcu REGISTR0VANAZADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost ra vloge na hranilne knjižice in v tekoöem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu! RaCun PoStne hranilnloe St. 10.094 Brzojavi: „Posojllnica" Telefon SI. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 0. do 11 KROJAČI! Dobrim, zanGsljivim kroja- čem da na dorn trajno delo proti dobremu plačilu __tjermecki - Celie Gostilniiarii — pozor! Specialen polnomasten in okusen sir v hlet-čkih ca. 1-50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karol loibner, Celje. Kralja Pe- tra cesfa šf. 17. te/efon št. 120. P r o s i m, p o s k u s i t e. ! Stolarna na Teharju pri Celju vam nudi res samo mocne, trpežnc in lepo izdelane stole za dom, gostilne in dvorane po najnižjih cenah. Ti stoli vzdržijo dcsetletja brez po- pravila — Cenik brezplacno Lesna industrija Tefiar/e Prodam dobro ohranjen kratek klavir Nizka cena. Naslov v upravi lista. Pisalni stroj v kovčegu, tovarniško nov in dvoje motor- nih koles 98 cm3, model 1939, po nizki ceni proda Pepel, LaSko. Lepo meblirano sobo s posebnim yhodom s stopnišča oddam takoj. Celje, Cankarjeva 4/II levo. Gtroški uoziček novejši model, globok, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. SENO Prodam 100 met. stotov prvovrstnega se- na in detelje. Naslov v upravi lista. POZOR! Od 1. maja 1939 daffe se naßajajo naši uradni prosiori v Cefj'u v pafači Ijubljanske kreditne banke v Uliti dr. Gre^or/a Žerjava ši. 1/f. (fiafprofff Stermeckega).