številka 1, letnik 2, februar 2010 28 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje V z a d n je m l e t u i n p o l s t e ( s o ) i z » p o l b o g o v « p o s t a l i » p r i m e r n i « k r i v c i z a v e č i n o t e ž a v , k i v o b d o b j u k r i z e p e s t i j o n a š e g o s p o d a r s t v o i n p o s l e d i č n o d r u ž b o k o t celoto. Naslovljenci tega prispevka ste zlasti poslovodni r a v n a t e l j i , k i – t u d i z a r a d i n e z r e l o s t i s l o v e n i s t i č n e s t r o k e – u r a d n o r a je s l i š i t e n a b e s e d o » m e n e d ž e r « . S t e n o s i l c i f u n k c i je r a v n a t e l jev a n j a ( v a n g l . : management ) , razvite v dolgem procesu od razslojevanja celostnih nosilcev delovanja, npr. srednjeveških obrtnikov, do razdelitve funkcije usklajevanja dela sodelavcev – i z v a j a l c ev n a f u n k c i j i u p r a v l j a n j a ( v a n g l . : governance ) i n ravnateljevanja. Funkcija ravnateljevanja se osamosvoji Č e v e l j a z a p o m e m b e n m e jn i k v o d t u jev a n j u i z v a j a l c ev o d u č i n k o v n j i h o v e ga d e l a p o s t a v i t ev p r e d i l n i c e n a v o d n i p o g on R i c h a r d a A r w r i g h t a v k r a j u C r o m f o r d M i l l ( D e r b y s h i r e ) v A n g l i j i l e t a 1 7 7 1 , p o t e m je t r e b a v z r o k za razdelitev funkcije usklajevanja iskati predvsem v p o v e č ev a n j u p o d je t i j . O b n a s t a j a n j u p o d je t i j z v e l i k i m š t ev i l o m z a p o s l e n i h je n a m r e č p r i š l o t a k o d o : a ) n e s p o s o bn o s t i l a s t n i k a p o d je t j a ( v a n g l . : master ) , d a š e n a p r e j s a m n e p o s r e d n o n a d z i r a v s e p o d r e je n e , k o t b ) z d r u ž ev a n j a k a p i t a l a v e č je ga š t ev i l a l a s t n i k o v . O b o je je narekovalo dogovor o osebi – najvišjem sprotnem usmerjevalcu in spremljevalcu dogajanj v poslovnem procesu: vrhovnem ravnatelju. Z a t o je p o M a c i n t o s h u ( 2 0 0 2 ; 2 5 ) k a p i t a l i s t , k i je b i l edini lastnik proizvajalnih sredstev ter je uravnaval p o s l o v a n je p o d je t j a i n n a je m a l d e l a v c e k o t n o s i l c e ( b l a ga ) d e l o v n e s i l e , i z n a jv e č j i h z d r u ž b s k o r a j d a i z g i n i l . O b t e m je s e d a n j i s v e t t e h z d r u ž b s i c e r u je t v m r e ž o z a m i s l i k a p i t a l i z m a , t o d a b r e z p a j k a , t o je k a p i t a l i s t a . D e l o v a n je p o d je t j a , t o r e j t u d i n je g o v o p o s l o v a n je , n a m r e č u r a v n a v a p l a č a n i r a v n a t e l j p o d je t j a . T u d i n je g o v o d e l o v n o s i l o l a s t n i k i p o d je t j a a l i v p o d je t je v l o ž e n e ga k a p i t a l a k u p u je j o na trgu delovne sile prav tako kot delovno silo izvajalcev. S e d a j t i p l a č a n i r a v n a t e l j i o p r a v l j a j o v p o d je t j u f u n k c i j o , k i jo je prej opravljal lastnik, vendar jo opravljajo za lastnike in ne zase. O s r e d o t o č a n je v e l i k e ga o b s e ga k a p i t a l a t e r p o s l e d i č n o tudi proizvajalnih sredstev in nosilcev delovne sile je p o s t a v i l o l a s t n i k e o z i r o m a d e l n i č a r je g o s p o d a r s k i h z d r u ž b p r e d n o v e n a l o g e . O b r a z v o j u t e h n o l o g i je i n t e h n i k e t e r p o v e č a n i r a v n i i z o b r a z b e z a p o s l e n i h t e r v s e v e č j i p r a v n i e n a k o s t i l j u d i p r e d z a k on o m m e t o d e ( n e ) o b v l a d o v a n j a d e l o v a n j a l j u d i , u p o r a b l j a n e d o z a č e t k a d r u g e s v e t o v n e v o jn e , n i s o v e č p r i m e r n e . T r e b a je spremeniti staro miselnost glede neukih izvajalcev, pridobiti nova znanja, kajti tistega, ki pri tem zaostaja, t e k m e c i k m a l u u n i č i j o . P o m e n , » v r e d n o s t « i n s t e m t u d i s t a t u s n i p o l o ž a j s p o s o bn i h u r e jev a l c ev p o s l o v a n j a i n d e l a s o s e z a t o p o v e č ev a l i o z i r o m a z v i š ev a l i ž e o d k on c a 1 9 . s t o l e t j a n a p r e j , r a z l i č n o p o v e z a n i l a s t n i k i s a m i ali prek svojih neposrednih predstavnikov – izvršilnih upravljavcev pa ravnateljem kot organizatorjem postavljajo tudi vse zahtevnejše naloge. D a v p r e t e k l o s t i i s k a n je p r i m e r n i h z a p o s l e n i h n i b i l o p r e p r o s t o , p r i č a D r u c k e r , k i p i š e ( 1 9 9 0 ; 2 1 3 ) : » K o je K a r l M a r x v l e t u 1 8 5 0 z a č e n j a l v A n g l i j i s s v o j i m d e l o m pri pisanju knjige Kapital , je b i l p o j a v r a v n a t e l j s t v a ( v izvirniku: management ) š e n e z n a n . Pr a v t a k o n i s o b i l a z n a n a p o d je t j a , v k a te r i h n a j b i r a v n a t e l j i ( v i z v i r n i k u : managers ) d e l o v a l i . N a jv e č je p o d je t je p r e d e l o v a l n e industrije tam okoli, v Manchestru, je bila predilnica, ki je zaposlovala manj kot tristo ljudi ter je bila v lasti M a r x o v e ga p r i j a t e l j a i n s o d e l a v c a F r i e d r i c h a E n g e l s a . « M a r x , k i je p r i š e l i z N e m č i je v A n g l i j o p r i s v o j i h 2 4 l e t i h , je b i l z g r o ž e n n a d p o l o ž a je m a n g l e š k i h d e l a v c ev ( M a c i n t o s h , 2 0 0 2 ; 2 5 0 ) . T u d i š e d o b r i h p e t d e s e t l e t p o z n e je je T a y l o r , u s t a n o v i t e l j šo l e z n a n s t v e n e ga r a v n a t e l jev a n j a ( v a n g l . : scientific management school ) , v Z D A š e v e d n o o p o z a r j a l na velik pomen razmerij med predstavniki delodajalcev – ravnatelji in izvajalci. Ob isk anju smeri razv oja našega družb eno- ek onomsk ega sis tema: K akšno upra vljanje ob ravnateljevanju potrebujemo? M i r an M i h e l č i č Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko e-pošta: miran.mihelcic@fri.uni-lj.si številka 1, letnik 2, februar 2010 29 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje Dopolnjevanje ravnateljevanja s poslovodenjem Z a v e č i n o l j u d i , k i š e z d a j u r e j a n j a r a z m e r i j m e d l j u d m i – z a p o s l e n i v z d r u ž b a h n e d o je m a j o k o t b i s t v a f u n k c i je ravnateljevanja, se ta funkcija v praksi pogosto, npr. v podjetjih, miselno skoraj neizogibno dopolnjuje tudi s p o s l o v o d e n je m ( o d t o d t u d i n a š a b e s e d n a s k o v a n k a : p o s l o v o d n i r a v n a t e l j i ) . V z g o d o v i n i je s ev e d a v e l i k o primerov, ko so posamezniki usklajevali delo drugih ljudi: ravnateljevali, zato se zastavlja vprašanje, kaj je t a k o n o v e ga p r i d e l u t e h u s k l a jev a l c ev , d a s e z d i v e č i n i S l o v e n c ev b e s e d a » m e n e d ž e r « p r i m e r n e j š a o d b e s e d e » r a v n a t e l j « . M c A u l e y i n d r u g i ( 2 0 0 7 ; 3 8 5 ) k o t t e m e l jn o razliko med nekdanjimi usklajevalci, npr. nadzorniki p r i g r a d n j i p i r a m i d v E g i p t u , i n s e d a n j i m i p o s l o v o d n i m i ravnatelji, poudarjajo zahtevo, da morajo slednji ne le d o s e č i n e k e p r e d v i d e n e c i l je , i z r a ž e n e z d o l o č e n i m i p o s l o v n i m i u č i n k i a l i d o b i č e k n a v l o ž e n i k a p i t a l , a m p a k m o r a j o s v o je d o s e ž k e , n p r . p r i h o d k e , d o s l e d n o p r i m e r j a t i s s p r e m l j a j o č i m i s t r o š k i a l i o d h o d k i i n v p o z n a v a n j u t e k m e c ev te u č i n k e t u d i p r o d a t i . Odtujevanje lastnikov od poslo vnih proceso v Z d a j , k o s m o n a k r a t k o p r e d s t a v i l i n e k a t e r e e t a p e v r a z v o j u f u n k c i je r a v n a t e l jev a n j a , n a s n e p r e s e n e č a j o s e d a n j a r a z m i š l j a n j a o t e m , d a l i b e r a l n i d e m o k r a t i č n i k a p i t a l i z e m v s v e t u s k o r a j n e p o z n a v e č l a s t n i k a p o d je t i j a l i p a t a v s a j n i k l j u č e n z a n j , a m p a k p o z n a l e l a s t n i k e p r e m o ž e n j a v n j i h , o d t u je n e o d p o s l o v n i h p r o c e s o v , k i p o te k a j o v p o d je t j i h . Z a t o n e s m e č u d i t i , d a t u d i n e k a t e r i s l o v e n s k i n o v o p e č e n i k a p i t a l i s t i p o š i l j a j o p o d je t j a v s t e č a j a l i j i h l i k v i d i r a j o , k e r j i m n e p r i n a š a j o d o b i č k a , s e l i j o p r o i z v o d n j o v m a n j r a z v i t e d r ž a v e , z a s l u ž i j o s p r o d a j o z a n i m i v i h n e p r e m i č n i n , s k o r a j v s a s o c i a l n a b r e m e n a p a n a l o ž i j o n a p l e č a d r ž a v e i n d a v k o p l a č ev a l c ev . Delavsko nezadovoljstvo in isk anje us treznega družbeno- ekonomskega sistema O b p r i m e r i h d e l a v s k e ga n e z a d o v o l j s t v a ( G o r e n je , M u r a , L T H , M I P , N o v a ) v l e t u 2 0 09 p r i n a s s e je z a t o t u d i s l o v e n s k a d r u ž b a o b h k r a t n e m p r i m e ž u m o g o č e ga z l o m a d o b r š n e ga d e l a g o s p o d a r s t v a z a r a d i z a h t ev p o p o v e č a n i h p l a č a h z n a š l a p r e d v s a j t r e m i m o ž n o s t m i : vztrajati še naprej pri dolgoletnem iskanju tiste vrste a. kapitalizma, ki ga imenujejo »socialni kapitalizem«, z a k a te r e ga p a k o t n e d o v o l j b o ga t a d r ž a v a š e d e s e t , petnajst let ne bo imela dovolj velikega obsega k o s m a t e ga d r ž a v n e ga ( a l i n a c i on a l n e ga ) d o h o d k a ( v angl.: gross national income ) z a z a d o v o l jev a n je p o t r e b s v o j i h d r ž a v l j a n o v , k i s e p o g o s t o n e k r i t i č n o z g l e d u je j o p o ž i v l je n j s k i r a v n i l j u d i v s o s e d n i h a l i b l i ž n j i h , g o s p o d a r s k o o b č u t n e je b o l j r a z v i t i h d r ž a v a h ; p o s p e š e n o p r e i t i v » u č i n k o v i t « k a p i t a l i z e m t r ž n e ga b. t i p a , k o t s t a ga i z k u s i l i ( z r a z l i č n i m i u s p e h o m ) Es t on i j a in Slovaška ter so nam ga v okviru prejšnje vlade tudi v S l o v e n i j i p on u j a l i n e k a t e r i » m l a d o e k on o m i s t i « ; z a v r e č i a l i v s a j s p r e m e n i t i n e k a t e r e z n a č i l n o s t i c. kapitalizma, ki smo jih brez potrebe uveljavljali na poti »odhajanja« iz sistema samoupravnega socializma ter jih prilagoditi naši tradiciji in kulturi. G r e z a i z b i r o p r i z a d o v o l jev a n j u s e d a n j i h i n p r i h o d n j i h p o t r e b p r e b i v a l s t v a , p r i č e m e r z n a n o s t , ki se ukvarja z vrednotenjem teh izbir, imenujemo e k on o m i k a . T o v r e d n o t e n je p o te k a z d a j p r i n a s v t i p u d r u ž b e n o - e k on o m s k e ga s i s te m a , z a k a te r e ga s m o s e p r i n a s v p r i z a d ev a n j i h z a d e m o k r a t i z a c i j o d r ž a v e i n z a r a d i u p r a v i č e n e ž e l je p o b o l j š i ž i v l je n j s k i r a v n i o d l o č i l i p r e d s l a b i m i d v a j s e t i m i l e t i : i z s a m o u p r a v n e s o c i a l i s t i č n e d r u ž b e s m o p r e š l i v n e k i t i p k a p i t a l i z m a , k i z a r a d i e k on o m s k i h r a z l i k m e d d r ž a v a m i n i k a k o r n i e n a k n i t i tistemu na Norveškem, Švedskem ali Luksemburgu n i t i on e m u v T u r č i j i , B r a z i l i j i a l i n a T a j s k e m . B o l j š e r a z u m ev a n je z a ga t , s k a te r i m i s e z d a j s r e č u je m o n a v s e h stopnjah reprodukcijskega procesa, proizvodnji, delitvi, menjavi in porabi, zahteva odkrito poznavanje vzrokov trenutnega stanja in iskanje scenarijev izhoda iz krize ter zagotavljanje zadostne gospodarske rasti. Pri tem pa ne s m e m o p o z a b i t i , d a s m o l e t a 1 9 9 0 s k u š a l i z a v e s t n o p r e i t i i z d r u ž b e z z n a č i l n o s t j o m a n j š e g o s p o d a r s k e u č i n k o v i t o s t i ( t e r r a z m e r o m a v i s o k e r a v n i s o c i a l n e v a r n o s t i , n i z k e r a v n i t v e ga n j a , r a z m e r o m a m a j h n e d o h o d k o v n e n e e n a k o s t i ) v d r u ž b o z v e č j o u č i n k o v i t o s t j o ( t e r z n i ž j o r a v n i j o s o c i a l n e v a r n o s t i , v e č j o r a v n i j o t v e ga n j a i n p o v e č a n o d o h o d k o v n o n e e n a k o s t j o). E k on o m s k a t e o r i j a ( Č e r n e , 1 9 6 9 , 1 9 8 1 ) p on u j a zamisel o štirih strukturnih prvinah in dveh funkcijskih m e h a n i z m i h v s a k e ga o d d r u ž b e n o - e k on o m s k i h s i s te m o v , npr. fevdalizma, kapitalizma in socializma, in sicer: v r s t e p r ev l a d u j o č e ga p r o c e s a u s t v a r j a n j a d o b r i n a. ( k m e t i j s k a , i n d u s t r i j s k a , i n f o r m a c i j s k a d r u ž b a ) , m o č n o d o l o č e n e ga t u d i z i z o b r a z b e n o s e s t a v o p r e b i v a l s t v a , t e h n o l o g i j o i n t e h n i k o ; l a s t n i n s k e o b l i k e ( z a s e bn a , d r ž a v n a , z a d r u ž n a i t n . b. las t n i na ) ; u p r a v l j a v s k e o b l i k e ( u p r a v l j a n je n a p o d l a g i k a p i t a l a c. a l i d e l a , p o v e z a n o ) ; o r ga n i z a c i j s k e o b l i k e ( n a t u r a l n a a l i b l a g o v n a d. p r o i z v o d n j a , z a s e bn o a l i z d r u ž e n o d e l o ; p o d je t je , z a v o d , z a d r u ga i t n . ) ; k o o r d i n a c i j s k e ga e k on o m s k e ga m e h a n i z m a ( t r g , e. n a č r t); motivacijskega vzvoda delovanja ekonomskih enot, f. z l a s t i p o d je t i j ( d o b i č e k , d o h o d e k ) . V s a k a d r ž a v a s k u š a s v o j i m – n a o d p r t e m s v e t o v n e m t r g u ( n e p o s r e d n o a l i p o s r e d n o ) d e l u j o č i m – p o d je t je m z a g o t o v i t i n a j u s t r e z n e j š i d r u ž b e n o - e k on o m s k i s i s te m , s a j n a j b i t a g o s p o d a r s t v u o m o g o č a l n a j m a n j š e c e l o t n e d r u ž b e n e s t r o š k e u s t v a r je n i h p o s l o v n i h u č i n k o v , p r o i z v o d o v i n s t o r i t ev . S ev e d a p a t e m p o p r i b l i ž ev a n j a številka 1, letnik 2, februar 2010 30 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje o b l i k d r u ž b e n o - e k on o m s k i h s i s te m o v p o s a m e z n i h d r ž a v k n e k e m u n e p o v s e m j a s n o p r e p o z n a v n e m u i d e a l n e m s i s te m u n i n e k a j p r e m o č r t n o d o l o č e n e ga , s a j je t r e b a u p o š t ev a t i n e l e z n a č i l n o s t i d o t e d a n je ga s i s te m a , a m p a k t u d i v s a j k u l t u r o i n t r a d i c i j o v d r ž a v i , k i s e t e j č r t i p r i b l i ž u je . N e s p o r n o p a je hitrost približevanja vseh štirih strukturnih prvin in obeh funkcijskih mehanizmov »idealu« pogojena tudi z vsaj približno medsebojno usklajenostjo vseh šestih sestavin sistema. T o n p r . p o m e n i , d a m o r a j o b i t i s i s te m i z a i n t e r e s i r a n o s t i ali nagrajevanja izvedeni iz motivacijskega vzvoda, na r a v n i p r i č a k o v a n j s o d e l u j o č i h v p r o c e s i h u s t v a r j a n j a v d o l o č e n i s k l a d n o s t i z d r u g i m i p e t i m i s e s t a v i n a m i , n p r . s tipom delovnega procesa ali upravljavskimi oblikami. Prevelik razkorak med posameznimi sestavinami n a m r e č o č i t n o k a ž e n a d o l o č e n o ( o z k o ) g r l o , z a r a d i k a te r e ga v z p o s t a v l je n a r a z l i č i c a s i s te m a n e d a je z a ž e l e n i h o p t i m a l n i h u č i n k o v . Korenine sedanje razslojenosti slo v ensk e družbe Pr e o b r a z b a s a m o u p r a v n e ga s o c i a l i s t i č n e ga s i s te m a z e n o s a m o v l a d a j o č o p o l i t i č n o s i l o v d e m o k r a t i č n i v e č s t r a n k a r s k i s i s te m je b i l a v S l o v e n i j i n a f o r m a l n i r a v n i z a č e t a z 8 1 d o p o l n i l i k s l o v e n s k i u s t a v i d n e 2 7 . s e p t e m b r a 1 9 8 9 v t a k r a t n i s k u p š č i n i ( S ) R S l o v e n i je . G r e z a d a t u m , p o v e z a n z d o g o d k o m ( i n f o r m a l n i m i t e r n ef o r m a l n i m nosilci sprememb, npr. z ustavno komisijo in zborom za r e p u b l i k o t e r d o ga j a n je m p r e d t e m ) , k i b i m o r a l d o b i t i v z a v e s t i d r ž a v l j a n o v n a š e d r ž a v e v i d n e j š i p o l o ž a j , k o t m u t r e n u t n o p r i p a d a . V ž e l j i p o u s t a v n i h s p r e m e m b a h , k i n a j b i č i m h i t r e je u t r d i l e d r ž a v n o s t S l o v e n i je , t v o rc i s p r e m e m b i n j a v n o s t n i s o p o s v e č a l i d o v o l j p o z o r n o s t i tistim navidezno manj pomembnim delom ustave, ki so bili povezani s preobrazbo »materialnih temeljev« s i s te m a . T o t u d i z a r a d i t e ga , k e r s o b i l i t i l e t o p r e j b o l j a l i m a n j d o l o č e n i z d o p o l n i l i k t a k r a t n i z v e z n i u s t a v i . O b z a g l e d a n o s t i n e k a t e r i h v v e l j a v n i k a p i t a l i s t i č n i m o d e l z a h o d n i h d r ž a v je b i l a s m e r s p r e m e m b z a t o » j a s n o « d o l o č e n a , o r o d j a i n p o d r o bn o s t i t e ga s p r e m i n j a n j a p a so bili potisnjeni v ozadje. Nekatere prvine sistema, ki s o b i l e š t i r i d e s e t l e t v s a k d a n je s p r e m l jev a l k e ž i v l je n j a d e l o v n i h l j u d i , s o d o b i l e z d o l o č i l i s p r e m e m b u s t a v e l e t a 1 9 8 9 i n z u s t a v o l e t a 1 9 9 1 p r i z v o k z a o s t a l o s t i , z a t o s e j i h je b i l o t r e b a č i m p r e j z n e b i t i . N a j m e d t e m i » n a z a d n j a š k i m i « prvinami, »potrebnimi« ukinitve, omenim delavske s v e t e , s l u ž b o d r u ž b e n e ga k n j i g o v o d s t v a , m a j h n e r a z p on e v d o h o d k i h ( i z d e l a ) t e r m i n u l o d e l o . P o z a s e b l je n je d r u ž b e n e l a s t n i n e , o k a te r e m s o s e v Sloveniji na zakonodajni ravni dogovarjali zlasti v letih od 1 9 9 2 d o 1 9 9 4 , je b i l o s ev e d a l o g i č n a p o s l e d i c a d o g o v o r je n e n e s p o r n e s m e r i s p r e m e m b . T a je b i l a – o b u k r e p i h n o s i l c ev k a p i t a l i s t i č n o n a r a v n a n e n o v e o b l a s t i , k i je d e l a v s k e m u r a z r e d u h i t r o o d v z e m a l a v l o g o p r e j š n je ga v l a d a j o č e ga r a z r e d a – p r i v e l i k e m š t ev i l u d r ž a v l j a n o v r a z u m l je n a kot poziv, da se je treba v kapitalizmu razvrstiti bodisi v razred kapitalistov in s tem upravljavcev bodisi v razred p r o l e t a rc ev , k e r je t o » p a č n a r a v n i r e d s t v a r i « . K e r je ž i v l je n j s k a r a v e n v e č i n e l j u d i p o l e t u 1 9 9 6 z a č e l a n a r a š č a t i , je bil proces razslojevanja, kljub številnim nepravilnostim, s l a b o s t i m i n z l o r a b a m t e r i z r a z i t o h i t r e m u p o v e č ev a n j u d o h o d k o v n e n e e n a k o s t i , z a v e č i n o n e b o l e č i n z a t o s p r e je m l j i v . R a z l o g e l a h k o o b p o v e č a n i ž i v l je n j s k i r a v n i p r e b i v a l s t v a g l e d e n a l e t a 1 9 8 9 − 9 3 n a j d e m o v z a d o v o l j s t v u l j u d i – v l e t i h o d 1 9 9 8 d o 2 0 0 8 – z l a s t n o d r ž a v o , u m i r i t v i j o upokojencev z dokaj ugodnimi pokojninami v prvih l e t i h p o r a z d r u ž i t v i o d J u g o s l a v i je i n z a d o v o l j i v o s t o p n j o z a p o s l e n o s t i . S p o m l a d i l e t a 2 0 0 8 , t i k p r e d k on c e m v e l i k e konjunkture, je bil v Sloveniji sprejet še zakon o delitvi d o b i č k a m e d d e l a v c e , k i n a j b i ga – p o b e s e d a h p r v i h l j u d i v e č g o s p o d a r s k i h d r u ž b – k a r h i t r o u d e j a n i l i . P o s l e d i c e : z a v i d a n j a v r e d n a n a v i d e z n a h a r m on i j a v z d r u ž b a h , p o r a s t a p e t i t o v p r i u p o k o je n c i h , n e p r i p r a v l je n o s t ( n e ) z a p o s l e n i h d r ž a v l j a n o v S l o v e n i je p o p r i je t i z a d e l o , k i s o ga š e p o l e t i 2 0 0 8 n a v e l i k o p on u j a l i š t ev i l n i p o d je t n i k i , s o p r i č a r a l e s l i k o ( p r e ) z a d o v o l jn e d r u ž b e , k i p a je b i l a – k o t s e je o b p r e m a j h n e m p o v e č ev a n j u t e k m o v a l n e sposobnosti slovenskega gospodarstva zdaj izkazalo – le kulisa slabostim v ozadju. Č e s e z d a j v r n e m k s e s t a v i n a m d r u ž b e n o - e k on o m s k e ga s i s te m a , b o m v k r i t i k i n a č i n a p r e h o d a i z s a m o u p r a v n e ga s o c i a l i s t i č n e ga v ( o b l j u b l je n i s o c i a l n i ) kapitalizem izpostavil le eno strukturno prvino: u p r a v l j a v s k o o b l i k o . T o s ev e d a n e p o m e n i , d a n i b i l o t u d i p r i p r e o b r a z b i d r u g i h s e s t a v i n o b d o s e ž k i h n e k a j n a p a k – saj brez teh v praksi skorajda ne gre –, pa vendar dogodki, k i s m o j i m p r i č e z l a s t i o d d o ga j a n j a v G o r e n j u , V e l e n je , n a p r e j ( s e p t e m b r a 2 0 09 ) , p o t i s k a j o o b m o t i v a c i j s k e m v z v o d u ( b e r i t e : d e l i t v e n i h r a z m e r j i h ) v p r v o v r s t o p o t r e b o prav po analitskem obravnavanju te sestavine. Je bil sedanji način upra vljanja pri nas uv eden do v olj tehtno? Leta 2001 sva skupaj s kolegom prof. Rudijem Rozmanom p r i p r a v i l a p r i s p ev e k z a 2 0 . k o l o k v i j E G O S – E u r o p e a n G r o u p o f O r ga n i z a t i on S t u d i e s v L y on u z n a s l o v o m Governance and management in Slovenian enteprises ( U p r a v l j a n je i n r a v n a t e l jev a n je v s l o v e n s k i h p o d je t j i h ) . F r a n c o s k i u d e l e ž e n e c v d e l u s k u p i n e z n a n s t v e n i k o v , ki je obravnavala spremembe v oblikah upravljanja v n e k d a n j i h s o c i a l i s t i č n i h d r ž a v a h , je o b n a j i n i p r e d s t a v i t v i našega nekdanjega sistema samoupravljanja zanimivo posegel v razpravo z vprašanjem, zakaj v Sloveniji n e k r i t i č n o u v a j a m o k a p i t a l i s t i č n e o b l i k e u p r a v l j a n j a i n n e g r a d i m o r a je n a p r e j n a i z k u š n j a h , k i s e k a ž e j o k ot e n a o d r e s n i h z g o d o v i n s k i h m o ž n o s t i n a p o d r o č j u u p r a v l j a n j a z a prihodnost. Najin zelo poenostavljeni odgovor je bil, da g r e – o b p r i z a d ev a n j i h d r ž a v e z a v s t o p v E U – E v r o p s k o z v e z o – z a n u jn o s t p o e n o t e n j a z a k on o d a je n a p o d r o č j u u p r a v l j a n j a s s m e r n i c a m i t e p o v e z a v e n a t e m p o d r o č j u . L a h k o p o v e m , d a d r ž a v l j a n č l a n i c e E U , k i s k u p a j z N e m č i j o p r e d s t a v l j a v s a j z a č e t n i c o , č e n e t u d i š e d a n e s je d r o t e z v e z e d r ž a v , z n a j i n i m d ef e n z i v n i m o d g o v o r o m n i k a k o r n i b i l z a d o v o l je n . I n p r a v je i m e l ! Z a k a j ? številka 1, letnik 2, februar 2010 31 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje Z d r u ž b e , t u d i p o d je t j a , l j u d je p r a v i l o m a u s t a n a v l j a j o z a r a d i d o l g o r o č n i h i n t e r e s o v l j u d i , p o v e z a n i h z n j i m i . K l a s i č e n k a p i t a l i s t i č e n p o g l e d n a p o d je t je je s ev e d a o p r t n a s t a l i š č e , d a p o d je t j a u s t a n a v l j a j o p o d je t n i k i z a r a d i d o l g o r o č n e ga p o v e č ev a n j a s v o je ga b o ga s t v a , n a k r a te k r o k p a z a r a d i p r i d o b i v a n j a d o b i č k a . D e j s t v o p a je , d a zlasti usodo neuspešnosti podjetij v veliki meri ali še bolj k o t l a s t n i k i o b č u t i j o t u d i l j u d je , k i s o v n j i h z a p o s l e n i , n a k on c u p a k a r v s i d a v k o p l a č ev a l c i . Z a t o je – t a k o g l e d a n o – p r a v z a p r a v n e r a z u m l j i v o , d a s m o s e v d r ž a v i s t r a d i c i j o samoupravljanja tako zlahka odpovedali pomembnemu v p l i v u z a p o s l e n i h p r i u p r a v l j a n j u d r u ž b ( v a n g l . : companies ) s p o d je t j i ( v a n g l : firms ) . N a j p o j a s n i m o , d a p o j m a » d r u ž b a ( l a s t n i k o v ) « i n » p o d je t je « n a m r e č n i k a k o r n i s t a p o p o l n o m a e n o p o m e n s k a , s a j je d r u ž b a n o s i l k a podjetništva ter ima lastninsko pravico nad stvarnim, d e n a r n i m i n d r u g i m o v r e d n o t e n i m p r e m o ž e n je m , k i je v n e s e n o v p o d je t je . D r u ž b a k o t f o r m a l n a o b l i k a p o d je t j a je v funkciji poslovanja in s podjetjem tvori enoten pojav, z v i d i k a p r a v a p a s e d r u ž b a l o č i o d p o d je t j a v f u n k c i j i nosilca in osebka pravic, obveznosti in odgovornosti. D r u ž b o i n p o d je t je p o v e z u je s k u p n o p o s l o v a n je , n e p a d o s e ž e n i i z i d i p o s l o v a n j a , s k a te r i m i r a z p o l a ga d r u ž b a . Č e b i h o t e l b r a n i t i p r e m i k o d n e k d a n je ga s a m o u p r a v l j a n j a k n o v e m u , p r e t e ž n o n a l a s t n i n i utemeljenemu upravljanju, bi iz izkušenj lahko navedel dejstvo, da so nekateri zaposleni sodelovanje v delavskem s a m o u p r a v l j a n j u o b r a v n a v a l i k o t o d v e č n o d e l o , d r u g i p a s o v n je m z a r a d i p r ev l a d u j o č e v l o g e Z v e z e k o m u n i s t o v v ozadju videli le krinko, ki naj bi zakrivala prave n o s i l c e m o č i . N a d r u g i s t r a n i p a d r ž i , d a s m o i m e l i t u d i z a p o s l e n e , č l a n e i n n e č l a n e Z v e z e k o m u n i s t o v , k i s o v p r a v i c i d o s a m o u p r a v l j a n j a v i d e l i m o ž n o s t o b v l a d o v a t i p o g o je s v o je ga d e l a i n – v s a j v d o l o č e n i m e r i – n a d z o r o v a t i poslovodne organe kot nosilce funkcije ravnateljevanja ( v a n g l . : management ) . Z v i d i k a p r i h o d n o s t i , v k a te r i b o pomen nosilcev znanja kot enega od proizvajalnih tvorcev g l e d e n a k a p i t a l n a r a š č a l , p a je s k o r a j d a n e l o g i č n o , d a v s a j zaposleni – nosilci prispevkov tega proizvajalnega tvorca ne bi krepili svoje vloge tudi pri upravljanju. V ečji delež gmotno pois to v etenih zaposlenih k ot smerok az potrebnih sprememb S a m s e m p r i t e m z a g o v o r n i k v e č je v l o g e z z d r u ž b a m i poistovetenih zaposlenih, ki so svojo osebno usodo p r i p r a v l je n i d o l g o r o č n o p o v e z a t i z u s o d o z d r u ž b , v k a te r i h d e l a j o . T o s o n a e n i s t r a n i t i s t i , k i s o v s v o je p o d je t je pripravljeni tudi vlagati lastne prihranke, na drugi strani pa tisti zaposleni, ki so pripravljeni »staviti« del svojih p r i č a k o v a n j o z i r o m a p r a v i c d o d e l e ž a v d o h o d k u ( i z d e l a ) n a s r e d n je r o č n o u s p e š n o s t p o d je t j a a l i d r u ž b e , v k a te r i so ali so bili zaposleni. K prvim bi lahko prišteli še male d e l n i č a r je , k i s o t v e ga l i t e ž k o u s t v a r je n e p r i h r a n k e i n j i h o b i č a jn o n a l o ž i l i v d r u ž b e – l a s t n i c e p o d je t i j i z n j i h o v e ga kraja ali podjetij, v katerih so bili zaposleni njihovi sorodniki ali dobri znanci. V letih tranzicije smo bili v e č k r a t p r i č e i z i g r a v a n j u n j i h o v e v l o g e p r i u p r a v l j a n j u i n p r e p o g o s t o t u d i z m a n j š a n j u v r e d n o s t i n j i h o v i h d e l e ž ev ob umetelnih transakcijah velikih lastnikov. I z b i r a n o s i l c ev u p r a v l j a n j a i n d o l o č i t ev n j i h o v e ga u s t r e z n e ga p o m e n a p r i o d l o č i t v a h je s ev e d a š e k a k o p o m e m bn a . G r e n a m r e č z a t i s t o o d t r e h – o b ravnateljevanju in izvajanju – organizacijskih funkcij, n a p o d l a g i k a te r e s e ( g o s p o d a r s k a ) z d r u ž b a p o v e z u je z d r u ž b e n i m g o s p o d a r s t v o m a l i d r u g i m i p o d r o č j i d e l o v a n j a v d r u ž b i . K e r p a s e g o s p o d a r s t v a i n d r u ž b e ( v a n g l . : societies ) s p r e m i n j a j o , s e s p r e m i n j a j o t u d i n o s i l c i p o s l o v a n j a , n a m e n i n c i l j i p o s l o v a n j a t e r n a č i n i p o s l o v a n j a , s tem pa tudi oblike upravljanja. U p r a v l j a n je v z d r u ž b a h je v p o v e z a v i z u s m e r j a n je m poslovanja povezano z vzorcem oblasti, vplivom in za t o f u n k c i j o ( š e ) s p r e je m l j i v i m s a m o s t o jn i m d e l o v a n je m r a v n a t e l jev n a v r h u k o o r d i n a c i j s k e s e s t a v e . T a o r ga n i z a c i j s k a f u n k c i j a z d r u ž b e d o l o č a , k a j je p o m e m bn o , k a k o k a ž e u r e j a t i z a d ev e , k d o b o i n k d o n e b o v k l j u č e n v t e m e l jn e o d l o č i t v e t e r o k v i r e s p r e je m l j i v e ga u v e l j a v l j a n j a t e h o d l o č i t ev . T i s t i , k i s e p o g l a b l j a j o v p r o u č ev a n je u p r a v l j a n j a v z d r u ž b a h , m e n i j o , d a je poznavanje interesov » p r ev l a d u j o č e k o a l i c i je « , s e s t a v l je n e i z v p l i v n i h d e j a v n i k o v v z d r u ž b i , ključ za njegovo razumevanje . T u d i ž e o m e n je n i d o g o d k i , k i s m o j i m b i l i v d r u g i p o l o v i c i l e t a 2 0 09 p r i č e v S l o v e n i j i , s o i z p o s t a v i l i i z b i r o n a č i n a u p r a v l j a n j a v z d r u ž b a h ( v a n g l . : organizational ali corporate governance ) k o t z e l o ž g o č o t e m o . Pr i r a z p r a v a h je v ospredju vprašanje, komu ter kako so najvišji ravnatelji k o t č l a n i u p r a v i n d r u g i n o s i l c i ( i z v e d e n i h ) o d l o č i t ev v z d r u ž b a h p r a v z a p r a v o d g o v o r n i . V o z a d j u d o l o č a n j a t e o d g o v o r n o s t i s o r a z l i č n e t e o r i je , p o v e z a n e z r a z m e r j i m e d nosilci upravljanja in nosilci ravnateljevanja. K a k o v o s t č l a n o v o r ga n o v u p r a v l j a n j a je ( b i l a ) p r a v v » t r a n z i c i j s k i h d r ž a v a h « i z je m n o p o m e m bn a z a g o s p o d a r s k o u s p e š n o s t d r u ž b e n o - e k on o m s k i h s p r e m e m b . V našem dosedanjem dvotirnem sistemu upravljanja s o ( b i l i ) č l a n i u p r a v n a š i h d r u ž b n a j p o m e m bn e j š i l j u d je v z d r u ž b a h . T i l j u d je s o – n a t o k a ž e z a r a d i b o l j š e ga razumevanja tega organizacijskega razmerja v javnosti – praviloma hkrati nosilci dela upravljavske in v celoti najvišje ravnateljske funkcije. Lastniki naših podjetij in zaposleni v njih pa bi morali biti zelo zainteresirani tudi za kar najbolj usposobljene č l a n e z a k on s k o o p r e d e l je n i h d e j a v n i h o r ga n o v i z k l j u č n o upravljanja samega pri nas: nadzornih svetov ( d v o t i r n i s i s te m u p r a v l j a n j a ) a l i upravnih odborov v gospodarskih d r u ž b a h o z i r o m a u p r a v n i h o d b o r o v ( e n o t i r n i s i s te m u p r a v l j a n j a ) a l i s v e t o v v z a v o d i h . G r e z a z a s t o p n i k e i n te r e s o v l a s t n i k o v a l i d r u g i h i z v i r n i h u p r a v i č e n c ev d o u č i n k o v z d r u ž b e t e r z a p o s l e n i h . Č l a n i t e h o r ga n o v n a j b i b i l i p r a v i l o m a p r e d v s e m t i s t i , k i i m a j o n a jv e č d o k a z a n e ga u s t r e z n e ga z n a n j a : s t r o k o v n j a k i s p o d r o č j a obeh oblastvenih organizacijskih funkcij, upravljanja in r a v n a t e l jev a n j a . Z a s a m o » o ž i v i tev « f u n k c i je u p r a v l j a n j a pri nas in s tem za uspeh projekta preobrazbe sistema n a p o d r o č j u g o s p o d a r s t v a je n a m r e č z e l o p o m e m bn o , k d o je i m e n o v a n n a p o l o ž a je n e l e v u p r a v a h , a m p a k t u d i v n a d z o r n i h s v e t i h i n u p r a v n i h o d b o r i h . T e p o l o ž a je n a j b i z a s e d l i l j u d je , p r a v š n j i z v i d i k a i n te r e s o v , p o t r e bn e ga z n a n j a i n ( r a z u m ev a n j a ) o d g o v o r n o s t i n e l e z a številka 1, letnik 2, februar 2010 32 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje plemenitenje lastnine, ampak tudi za tak razvoj podjetij in naravnanost razmerij med zaposlenimi v njih, da se b o d o t i l a h k o p o i s t o v e t i l i z g m o t n o u s o d o p o d je t i j . Z a t o je pomembna tudi sestava teh organov kot celote, pa naj gre z a v e d e n j s k e v z o rc e č l a n o v o r ga n o v , n j i h o v o p r e k r i v a j o č o a l i d o p o l n j u j o č o s e s t r o k o v n o s t , u r a v n o t e ž e n o s t i n t e r e s o v , ki jih predstavljajo in podobno. Kritična ocena ra vnatelje v anja v kapitalizmu Z a p i s a n o n a s v k r i z n i h r a z m e r a h , k i s m o j i m p r i č e v s v e t u i n p r i n a s , n u jn o t u d i u s m e r i h k r i t i č n i o c e n i d e l o v a n j a izvedene funkcije upravljanja: funkciji ravnateljevanja. E d e n v o d i l n i h s v e t o v n i h z n a n s t v e n i k o v n a p o d r o č j u t e o r ga n i z a c i j s k e f u n k c i je , J ef f r e y P f ef f e r , je t a k o n a k on f e r e n c i E u r o p e a n A c a d e m y o f M a n a g e m e n t – E U R A M l e t a 2 0 09 v L i v e r p o o l u o p o z o r i l n a ( p r e ) š t ev i l n e s t r a n p o t i d e l o v a n j a s o d o bn i h ( p o s l o v o d n i h ) r a v n a t e l jev t a k o pri ustvarjanju krize kot pri njenem reševanju. Bistvo n je g o v e ga , s s v e ž i m i p o d a t k i i z Z D A p o d p r t e ga s p o r o č i l a lahko strnemo v naslednjih nekaj ugotovitev: z a r a d i p r ev l a d u j o č e l o g i k e t r g o v d e n a r j a v p o d je t j i h • n e k r i t i č n o p r i d o b i v a j o p o m e n z g o l j p o s l o v n i i z i d i , blaginja zaposlenih pa je vse bolj zanemarjena, nagrajevanje poslovodnih ravnateljev z delniškimi • opcijami je vodilo k izjemno tveganim strategijam, p o v e z a n i m n p r . s p r e p l a č i l i p r i p r ev z e m i h , k a r je p o v z r o č i l o v e l i k a n i h a n j a v u s p e š n o s t i p o s l o v a n j a podjetij, odtujevanje zaposlenih od obvladovanja pogojev • d e l a t e r z n i ž ev a n j a r a v n i z d r a v s t v e n e ga v a r s t v a p o v z r o č a t a n j i h o v o n e z a d o v o l j s t v o i n p o v e č a n o obolevnost ter smrtnost, p r i č e s m o p o d c e n jev a n j u p o m e n a s o d e l o v a n j a • z a p o s l e n i h p r i o d l o č a n j u , k i m u je p r i s t o p s k u p i n s k e d i n a m i k e k o t v e je o r ga n i z a c i j s k e šo l e o d l o č i t v e n e ga sistema dal dokazano veljavo, z a n e m a r je n a s o p r i p o r o č i l a t i s t i h , k i s o r a z v i l i i n • zagovarjali uvedbo sodelovanja zaposlenih na izidih u s p e š n e ga p o s l o v a n j a p o d je t i j ; t a k o s o d e l o v a n je b i p r e k p o v e č a n e ga p o i s t o v e t e n j a n a m r e č l a h k o v o d i l o k v e č je m u r a z u m ev a n j u z a p o s l e n i h z a p r o b l e m a t i k o podjetij. Z a d n je P f ef f e r jev o s p o r o č i l o l a h k o v S l o v e n i j i r a z u m e m o t u d i t a k o , d a s e n i ( b i l o ) d o v o l j o p r e d e l i t i z a p o d je t j a i n z a v o d e n a m e s t o o r ga n i z a c i j z d r u ž e n e ga d e l a , č e p a u p r a v l j a v s k i o r ga n i i n z l a s t i p o s l o v o d n i r a v n a t e l j i , n p r . p r e d s e d n i k i i n č l a n i u p r a v , n e p o z n a j o u s t r e z n i h poslovnih in organizacijskih modelov ter tehnik ali slogov ravnateljevanja. Izbira us treznih člano v organo v upravljanja K a j b i b i l o m o g o č e i n t r e b a s t o r i t i v z v e z i z o b l i k o u p r a v l j a n j a ? V s a j o d g o v o r v z v e z i z n o s i l c i u p r a v l j a n j a je navidezno lahek, v praksi pa ne tako preprosto u r e s n i č l j i v . N e d v o m n o b i s e k a z a l o s t r i n j a t i , d a m o r a j o v organih upravljanja – omejimo se le na nadzorne svete i n č l a n e u p r a v , v k l j u č n o s p r e d s e d n i k i , v g o s p o d a r s k i h , z l a s t i d e l n i š k i h , d r u ž b a h – b i t i s t r o k o v n i i n z a u p a n j a vredni ljudje, ki morajo ustrezno predstavljati interese s o d e l u j o č i h n o s i l c ev p r o i z v a j a l n i h t v o rc ev , v s a j k a p i t a l a in dela. N i n e z n a n o , d a je b i l o i m e n o v a n je č l a n o v n a d z o r n i h svetov v Sloveniji po njihovi uveljavitvi v prejšnjem d e s e t l e t j u p r e j š n je ga s t o l e t j a p r e c e j a n a r h i č n o , p r e d v s e m p a p o l i t i č n o . I z o b j a v l je n i h r a z i s k o v a n j i n l a s t n i h i z k u š e n j lahko zapišem, da je bila marsikatera kadrovska poteza ( b e r i te : i m e n o v a n je č l a n o v n a d z o r n i h s v e t o v ) p o g o je n a b o l j z ž e l j o p r e d s e d n i k a u p r a v e , d a i m a » n a k l on je n e « n a d z o r n i k e , k o t s p o t r e b o p o n o s i l c u d o l o č e n e ga s t r o k o v n e ga p r o fi l a , k i b i n a d z o r o v a n i m l a h k o » g l e d a l v s k l e d o « . Š t ev i l n i č l a n i n a d z o r n i h s v e t o v , k i n a j b i u s t r e z a l i s o d i l u » z a u p a n j a v r e d n e ga č l o v e k a « , s o b i l i zanesljivi predvsem po tem, da jih je ustrezno visok znesek sejnine in nagrad povsem zadovoljil pri njihovih n a d z o r n i š k i h a m b i c i j a h . T a k r a t n a n a j p o g o s te j š a n o s i l c a teh imenovanj, kapitalski in odškodninski sklad, sta s e d e ž e v n a d z o r n i h s v e t i h d o b r o p o s l u j o č i h d r u ž b z a nagrado pogosto namenjala tistim, ki jih je bilo treba za d o l o č e n e z a s l u g e n a g r a d i t i , i n d r u g i m , k i s o b i l i b l i z u o b l a s t i . T r e b a p a je p r i z n a t i , d a s o s e d o d a n e s r a z m e r e , k a r z a d ev a s t r o k o v n o s t č l a n o v n a d z o r n i h s v e t o v , z r a z l i č n i m i o b l i k a m i i z o b r a ž ev a n j a i n p r ev e r j a n j a u s p o s o b l je n o s t i spremenile nekoliko na bolje. P o v e d a t i k a ž e , d a p r a v z a p r a v n i b i l o n a j t e ž je d e l o v a t i v n a d z o r n i h s v e t i h t i s t i h d r u ž b , k i s o b i l e p o s p l o š n e m m n e n j u z r e l e z a s t e č a j i n l i k v i d a c i j o , a m p a k v t i s t i h , k i s o p o s l o v a l e o k o l i n i č l e . Pr i t e h b i l a h k o v s a k a n a p a č n a p o te z a č l a n o v u p r a v e a l i z a p o z n e l o o d z i v a n je č l a n o v n a d z o r n e ga s v e t a n a t e p o t e z e d r u ž b o l a h k o k a j h i t r o p o t i s n i l o v i z g u b o , z a k a te r o b i b i l i v o č e h j a v n o s t i k r i v i tisti ravnatelji in upravljavci, ki so zaradi ekonomskih o k o l i š č i n ž e t a k o a l i t a k o m o r a l i » h o d i t i p o t a n k e m l e d u « . T u d i i z b i r a č l a n o v u p r a v je b i l a o b z a m e n j a v i s t a r i h » r d e č i h d i r e kt o r jev « p r e p o g o s t o p o d v r ž e n a s u b je kt i v n e m u s o d i l u : n a j t i d o b r o p l a č a n i n v a r e n p o l o ž a j z a » n a š e ga « č l o v e k a . Ljudje, pri katerih bi morala biti ustrezna usposobljenost n a p r v e m m e s t u , s o b i l i t a k o p o g o s t o d o l o č e n i n a p o d l a g i p r i p a d n o s t i d o l o č e n i p o l i t i č n i s t r a n k i . T e m s l a b o s t i m o b b o k m o r a m o v z v e z i z u s m e r i t v a m i d e l o v a n j a č l a n o v n a d z o r n i h s v e t o v d o d a t i š e d v e z a ga t i , v z v e z i s k a te r i m a š e d a n e s n i m a m o e n o z n a č n e ga odgovora. Prva je povezana z vprašanjem, kolikšna n a j b o v l o ga č l a n o v n a d z o r n i h s v e t o v p r i s p r e je m a n j u n a č r t o v p o s l o v a n j a , d r u ga p a z v p r a š a n je m , v k o r i s t k o ga , d r u ž b e l a s t n i k o v a l i p o d je t j a v l a s t i d r u ž b e , n a j p r a v z a p r a v d e l u je j o . O b t e m s e k a ž e t u d i v p r a š a t i , a l i je p r i n a s v n e k e m p r i m e r u ž e s p l o h p r i š l o d o u v e l j a v i t v e z a k on s k e ga d o l o č i l a , d a č l a n n a d z o r n e ga s v e t a z a s l a b o številka 1, letnik 2, februar 2010 33 Izzivi managementu: www.sam-d.si Razmišljanje opravljen nadzor v primeru škodljivih posledic za podjetje odgovarja tudi materialno s svojim zasebnim p r e m o ž e n je m . Č e b i s e d a n e s k o t z a k on o d a j a l e c o d l o č a l g l e d e d o l o č i t v e p o g o jev z a č l a n s t v o v n a d z o r n i h s v e t i h , p o t e m b i m o r a l b i t i e d e n o d č l a n o v , č e n e c e l o p r e d s e d n i k , s t r o k o v e n i n u g l e d e n t e r š e u m s k o č i l , č e p r a v u p o k o je n e c , č l o v e k b r e z m a d e ž a p r i s v o je m d o s e d a n je m d e l u , p r e j v s a j nekaj let zaposlen v podjetju ali enem od podjetij, ki so v l a s t i d r u ž b e . Pr i t e m s ev e d a z a m e n i n o b e n a o v i r a , d a i m a t a k č l o v e k v d r u ž b i t u d i s v o j l a s t n i š k i d e l e ž . V s a j e d e n o d p r e o s t a l i h č l a n o v b i m o r a l b i t i s t r o k o v n j a k z u g l e d o m poštenjaka bodisi v stroki bodisi v okolju, v katerem ima d r u ž b a a l i n je n o p o d je t je s e d e ž . T e j u s m e r i t v i b i s e m o r a l i pri izbiri svojih zastopnikov podrediti tako lastniki kapitala kot zaposleni. Slednji bi morali imeti svojega i z r a z i t e ga p r e d s t a v n i k a v t r i č l a n s k i h t e r š e d r u g e ga , k i p a n a j b i b i l e d e n o d p r v i h d v e h z a ž e l e n i h i z u v o d n e ga s t a v k a t e ga o d s t a v k a , v p e t č l a n s k i h n a d z o r n i h s v e t i h . Smiselno bi bilo, da bi se vsak predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pred sejami prej sestal s kolektivnim predstavnikom delavcev, ki bi ga lahko imenovali tudi svet delavcev, in sindikalnimi predstavniki. Pra vice, po v ezane s po v ečanjem k apit ala, je treba po v ezati s tveganjem O b o b r a v n a v a n j u u s t r e z n o s t i d r u ž b e n o - e k on o m s k e ga sistema in vloge obeh oblastvenih funkcij, upravljanja in ravnateljevanja se moramo v Sloveniji v razmerah krize glede na predstavljeno kompleksnost problematike i z o g i b a t i p o e n o s t a v l je n i m č r n o - b e l i m r a z m i š l j a n je m . S a m s e t a k o n e m o r e m s t r i n j a t i s t i s t i m i u d e l e ž e n c i r a d i j s k e a n k e t e ( p r v i p r o g r a m R a d i a S l o v e n i j a , 2 4 . 9 . 2 0 09 ) , k i s o o b v p r a š a n j u , k d o n a j z a g o t a v l j a d e l o , v e č i n s k o o d g o v a r j a l i » d r ž a v a i n š e d r ž a v a « . Č e p r a v je d e l o u s t a v n a p r a v i c a d r ž a v l j a n a , je p r a v t a k o n je g o v a u s t a v n a d o l ž n o s t . O b o je b i k a z a l o v n a š e m d r u ž b e n o - e k on o m s k e m s i s te m u povezati tako z ustrezno spremembo upravljavskih pravic i n d o l ž n o s t i z a p o s l e n i h v s m i s l u » b i t i s o o d g o v o r e n t u d i za ustvarjanje pogojev za delo« kot tudi z uveljavljanjem m o ž n o s t i p r i d o b i v a n j a d o h o d k a i z d e l a t u d i n a p o d l a g i » t i h e ga « p r i s p ev k a k p o v e č ev a n j u ( u s t a n o v i t v e n e ga ) k a p i t a l a p o d je t j a i n t u d i d o l o č e n i h d r u g i h v r s t z d r u ž b . D e l a v c i b i s e n a m r e č m o r a l i z a v e d a t i , d a n j i h o v o d k l on i l n i odnos do zgolj mezdnega razmerja zahteva na drugi strani t u d i p r ev z e m a n je d o l o č e n e ga t v e ga n j a , n p r . m o ž n o s t i r a z v r e d n o t e n j a p o l l a s t n i n s k i h p r a v i c ( n o b e l o v e c C o a s e je zapisal: semi-property rights ) i z n a v e d e n e ga » t i h e ga « prispevka zaradi slabega poslovanja podjetij in drugih z d r u ž b p o t e m , k o s o s i s i c e r ž e u s t v a r i l i t e m e l j z a t e p r a v i c e . O b u s t r e z n e j š e m d e l o v a n j u ( p o s l o v o d n i h ) r a v n a t e l jev , k i so seveda med zaposlenimi najbolj odgovorni za rast in r a z v o j z d r u ž b , p a t u d i z a z a p o s l i t v e s v o j i h s o d e l a v c ev , b i s e t a k n a š s i s te m o b u r e s n i č i t v i t e z a m i s l i l a h k o m o r d a č e z d e s e t l e t z n a š e l c e l o b l i z u n a m i š l je n e m u i d e a l u . Literatura Č e r n e , F r a n c e : S p l o š n a t e o r i j a e k on o m s k e ga s i s te m a d r u ž b e , Č a s o p i s n i z a v o d U r a d n i l i s t S R S l o v e n i je , 19 81. Č e r n e , F r a n c e : U v o d v e k on o m s k o v e d o . Pr v a k n j i ga – t e m e l j i p o l i t i č n e e k on o m i je , č e t r t a p r e d e l a n a i z d a j a , Č a s o p i s n i z a v o d » U r a d n i l i s t S R S l o v e n i je « , 1 9 6 9 . D r u c k e r , P e t e r : T h e N ew R e a l i t i e s , M a n d a r i n P a p e r b a c k s , L on d on , 1 9 9 0 , 2 6 2 s t r a n i . M a c i n t o s h , N o r m a n B . : M a n a g e m e n t A c c o u n t i n g a n d C on t r o l S y s te m s – A n O r ga n i z a t i on a l a n d B e h a v i o r a l A p p r o a c h , W i l e y , C h i c e s te r , 2 0 0 2 , 2 8 1 s t r a n i . M c A u l e y , J o h n ; D u b e r l e y , J o a n n e ; J o h n s on ; P h i l : O r ga n i z a t i on T h e o r y , C h a l l e n g e s a n d P e r s p e c t i v e s , Pr e n t i c e H a l l , H a r l o w , 2 0 0 7 , 4 7 3 s t r a n i . P f ef f e r , J ef f r e y : R e n e i s s a n c e a n d r e n ew a l i n m a n a g e m e n t s t u d i e s : R e l ev a n c e r e ga i n e d , E u r o p e a n M a n a g e m e n t R ev i ew , 6 , 3 , je s e n 2 0 09 , 1 4 1 − 1 48 . R o z m a n , R u d i ; M i h e l č i č , M i r a n : G o v e r n a n c e a n d m a n a g e m e n t i n S l o v e n i a n e n t e r p r i s e s . V : E u r o p e a n G r o u p f o r O r ga n i z a t i on a l S t u d i e s , 1 7 t h C o l l o q u i u m J u l y 5 - 7 , 2 0 0 1 L y on , F r a n c e . The Odyssey of organizing: proceedings abstracts . L y on : U n i v e r s i t é J e a n M o u l i n , 2 0 0 1 . [ C O B I S S . S I - I D 15 4 6 4 50]. Z a k on o u d e l e ž b i d e l a v c ev p r i d o b i č k u ( U r a d n i l i s t R S , š t . 2 5 / 2 0 0 8 ) .