Poštnina pfaftwn v totovinl Leto XIXM št* 157 Upravmstvo: Ljubljana, Knafljeva 5 , — Telefon St. 8122. 8128, 8124, 8125, S12Ö. bisera mi oddelek: LJubljana, Šelenburgova uL — TeL 8492 to 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: T..Jut>-ljana St. 11.842, Praga «slo 78.1S0. Wien St. 105.24 L Ljubljana, sobota » jnflja lgg Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dio 25.—% Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ZMAGOSLAVNI POVRATEK NAŠEGA SOKOLSTVA V DOMOVINO Ob navdušenih zahvalnih manifestacijah za bratski češkoslovaški narod je domovina oduševljeno pozdravila povratek svojega sokolstva - Triumfalna dobrodošlica v beli Ljubljani Ljubljana, 8. julija. Kakor bo vsem, ki so bili zraven, ostala v živem, trajnem spominu manifestativna odhodnica, ki jo je bela Ljubljana pred osmimi dnevi priredila našim Sokolom in Sokolicam na pot v Prago, tako se je današnji sprejem Sokolov in Sokolic po njihovem povratku z vsesokolskega zleta razvil v razgibano, viharno doživetje, kakršnih smo deležni samo ob najlepših, najbolj svečanih trenutkih nacionalnega življenja. Vseh teh osem dni, ki so jih naši bratje in sestre prebili na prireditvah v slovanski Pragi, je bilo sleherno narodno srce pri nas sleherno minuto ž njimi, saj smo živo občutili, da so se Sokoli iz slovanskih zemelj in telovadci iz prijateljskih držav zbrali tokrat v središču slovan-stva v času, ki nosi za vse nas, povezane v skupni usodi, velike, zgodovinske odlo-iitve s seboj. Bili smo te dni ž njimi in z vsemi, ki so prišli v zlato Prago manifestirat za osnovne ideje naroda in človeka. Prav zato pa smo tudi s skelečo nestrpnostjo pričakovali ure njihovega po-vratka, da jih pozdravimo in objamemo in da se ob stisku bratske roke tudi mi, ki smo mogli samo v duhu sodelovati na prireditvah zleta, opijemo zanosa, samozavesti in vere, ki jo je Praga dala v zletnih dneh. Vse cvetje na trgu razprodano Brez konca in kraja je bilo zpamenj, ki so nam vse te dni kazala, koliko živega, gorečega zanimanja je za naše udeležence na zletu in njihov povratek v najširših vrstah narodnega občinstva. »Jutrova« zletna poročila so bila ves teden predmet največjega javnega interesa. Včeraj je v našem uredništvu ves dan pel telefon, prijatelji sokoletva so nestrpno povpraševali po uri prihoda sokolske čete, a zavoljo vseh mogočih govoric, ki so se zadnja dva dni raznašale po mestu, so mnogi med njimi še danes, ko sta »Jutro« in »Slovenski narod« že objavila čas in točen razpored sprejema, ostajali v dvomih. A kakor zmerom, so se tudi tokrat naše žene in dekleta izkazale za najver nejše in najzvestejše. Ze včeraj je bilo na trgu nad običajno mero živahno povpraševanje po cvetju in rožah, a danes dopoldne je bil na cvetličnem trgu tolikšen promet, da je bilo vse, kar so imele cvetličarke na zalogi, kmalu razprodano in so cene rasle od ure do ure: tako so se naše Sokolice dvizale, da se o pravem času založijo s cvetjem, s katerim so hotele popoldne obsuti vračajoče se Sokole. Da ves dopoldanski vrvež je bil v znamenju cvetja in rož. Od vsepovsod so prihajale žene in dekleta s polnimi naročji najlepšega, kar je dalo poletje. A če je pot zanesla v predmestja, si jih lahko videl, kako so se sklanjale nad gredami v vrtovih, nabirale in vezale v šopke. Rožna dolina, ki ji ljudje niso iz praznega vzdeli tega priimka, je pri tej priliki v najhvalevrednejši obliki delala čast svojemu imenu. Vse hiti, da pozdravi n Prihod sokolskega vlaka je bil v listih najavljen za 16.10, a vse napovedi so kazale, da bo treba računati s precejšnjo zamudo. Kljub temu so se že zdavnaj pred 16. začele zgrinjati množice sokolskega občinstva. Bil je v resnici radosten, občudovanja vreden pogled na pestro, veselo razgibanost, ki je sredi delovnega popoldneva in zlasti še v tem vročem času nismo vajeni srečavati v mestu. Zene so šle in možje, dekleta s polnimi košarami in polnimi naročji cvetja, otroci z državnimi zastavicami v rokah in korporativno zbrane skupine nacionalnih društev s trobojnicami na čelu. Zlasti vso dolgo Miklošičevo cesto od Marijinega trga do vrha in ves široki prostor Masarykove ceste pred glavnim kolodvorom je že zgodaj zasedlo občinstvo, strnjeno v gost špalir, da po trotoarjih ni bilo prehoda. Med ljudmi se je sama od sebe razvila rahla, pritajena borba za boljši prostor kraj ceste, zakaj solnce se je prav ta čas uprlo, da je žarelo od asfalta in je bilo težko prenesti uro čakanja in še delj, če se nisi o pravem času dokopal do postojanke v senci. V špalir so se tu in tam uvrščale kar cele družine, in matere so prinašale tudi svoje najmanjše s seboj, da pozdravijo očete pa starejše brate in sestre, ki se vračajo iz Prage in da se jim za zmerom vtisne spomin na velike, veličastne dni. Bilo je prisrčno gledati sokolske malčke, kako so se utrujeni razposedali po trotoarjih s šopki nageljnov in rož v rokah in vdano, zvesto čakali. Vsem njim bo, čeprav s svojim razumom niso mogli dojeti globine dogodka, današnji dan v resnici zmerom ostal živ pred očmi. Med Ljubljančani so se zlasti pred kolodvorom pomešale močne skupine nacionalnih ljudi z dežele, ki so prišli v Ljubljano pozdravit svojce-udeležnike praškega zleta, a so hoteli pridružiti svojo prisrčno dobrodošlico pozdravu naše prestolnice. Z vseh okoliških krajev, pa daleč gori in doli z dežele so prispeli: z železnico, avtobusi, avtomobili. Videli smo močne skupine iz Kamnika, Vrhnike, Ribnice, Velikih Lašč, Logatca itd., da o bližnjih krajih ne govorimo. pred prihodom vlaka De! ljubljanskega sokolstva se je v kroju in v civilu zbral na peronu. Tu je bila po-strojena tudi častna četa Sokolov v krojih s praporoma moščanskega in vrhniškega društva pa z župnim starosto dr. Pipen-bacherjem, tajnikom Flegarjern in starosto Ljubljanskega Sokola Kajzeljem na čelu. Številno so bih zastopani tudi oficirji ljubljanske garnizije, ki so s tem ponovno izpričali nerazrušno povezanost vojske in sokolstva. Da so bila častno zastopana vsa naša nacionalna društva od jugoslovenskih dobrovoljcev do narodnih delavskih organizacij, se razume samo ob sebi, k sprejemu so prihiteli tudi senatorji dr. Kramer, Pucelj, dr. Marušič in narodni poslanci Türk, Kornau, Prekoršek, Hočevar, bivši ban dr. Puc in številni dragi javni delavci, vsi s sokolskimi znaki. S svojo discipliniranostjo je nepregledna množica nazorno pokazala, da razume resnobo in veličino časa in policija, ki je spravila ves svoj aparat na noge, je ostala brez opravka. Prihod podstarešine Ga sigla Deset minut pred 17. je privozil brzo-vlak, s katerim so se vračali prvi podsta-rešina SKJ Gangl, podnačelnik prof. Jeras in član sa vezne uprave Švajger in s katerim so se do Zidanega mosta vozili tudi člani in članice naših tekmovalnih skupin, a so se tam pridružili bratom in sestram v sokolskem vlaku. Podstarešino Gangla in njegova spremljevalca je množica na peronu sprejela z burnimi ovacijami, naše žene pa so jih obsule s cvetjem. Bili so ganljivi prizori, ko se je pod starešina Gangl, ki še zmerom nosi zlomljeno levico v obvezi, objel s predstavniki župe. Navdušen sprejem sokolskega vlaka Za 20 minut pozneje je bil najavljen sokolski vlak. Prvi je neposredno napovedal njegov prihod šef letalske postaje dr. Stane Rape, ki je tik pred njim pribrnel s svojim letalom nad kolodvor in mu med občudovanjem množice napravil nekaj bra-vuroznih poklonov v zraku v pozdrav. Vlak sam smo spoznali po velikem zletnem emblemu, srebrni sokol z razpetimi krili nad srebrno rimsko desetico, zapovrstno številko praškega zleta na prsih lokomotive, po državnih trobojnicah, ki so vihrale z oken, in navdušenem pozdravljanju, s katerim so se zletniki bližali postaji. še preden so Sokoli in Sokolice utegnili zapustiti vozove, jih je občinstvo zasulo s cvetjem in brez konca in kraja je odme- valo: Zdravo Sokoli! Živela Jugoslavija! živela bratska češkoslovaška! živio kralj Peter! Živio predsednik Beneš! Sama od sebe je iz grl zaorila pesem sokolskih legij, ki jo je ubrano pela vsa množica, potem pa so se spet ponovile viharne ovacije vodstvu naše skupine, župnemu podstareši-ni inž. Bevcu, pa vrlim tekmovalcem in tekmovalkam. V senci sokolskih praporov, ki so zmagovito vodili naše brate in sestre na praškem zletu, je nato spregovoril starešina sokolske župe br. dr. Pipenbacher »Iskreno pozdravljeni, Sokoli, Sokolice in Sokoliči, ki ste bili tako srečni, da ste iz najtesnejše bližine zrli veličino bratskega češkoslovaškega naroda! Pozdravljeni vi, ki vam je bilo dano, da ste osebno črpali iz bogato kipečega vrelca najčistejše Tyr-ševe sokolske misli in vse ovire zmagujoče sokolske navdušenosti! Mi, ki smo ostali doma, smo mogli samo iz časniških poročil povzemati predstave o veličastnosti X. vsesokolskega zleta v slovanski Pragi, a mr tva črka nikoli ne more v vsej jasnosti izraziti resnice. Bratje tekmovalci in sestre tekmovalke! Pred vsem svetom ste v prijateljski in sokolski, resni in ostri borbi pokazali, da jugoslovensko sokolstvo visoko drži ponosno vihrajoči prapor jugoslo-venske nacionalne zavesti, duhovne in telesne kulture in pripravljenosti za obrambo domovine. K doseženemu uspehu, ki je za jugoslovensko sokolstvo nadvse časten, iskreno čestitam vam vsem, bratje, sestre in naraščaj, ki ste se vrnili iz zlate sokolske Prage, in vam v bratski pozdrav kličem sokolski: Zdravo!« Mogočno je odmevalo v odzdrav, nato pa se je podstarešina br. inž. Beve v kratkih, toplih besedah zahvalil za sprejem. »Prisrčnost in navdušenje, s katerim nas pozdravljate, je rekel med drugim, pomeni samo člen v vrsti triumfalnih sprejemov in odhodnic, ki nam jih sokolsko občinstvo prireja na povratku na vsej poti od meje. Z zleta se vračamo prevzeti zmagovitih gesel, ki so nas zmerom vodila v sokolskem dehi in katerih prvo je: graditi domovino, ohraniti vse s krvjo odkupljene pridobitve naroda in države s pomočjo sokolske Ideje. Iz Prage vam prinašamo zaobljubo, da bomo brez pridržka in brez kompromisa zvesto nadaljevali započeto delo. Zdravo!« V odgovor na besede podstarešine je množica brez konca in kraja vzklikala Jugoslaviji, bratski češkoslovaški republiki, Nj. Vel. kralju Petru II. in prezidentu Be-nešu in med viharnim navdušenim vzkli-kanjem in sipanjem cvetja so se sokolske čete polagoma med strnjenim špalirjem zvrstile na cesto. Bili slovanske Prage v beli Ljubljani Na tisoče in tisoče naroda je spremilo naSe Sokole in Sokolice s kolodvra na zletno telovadile in jih obsipalo s cvetjem Pred kolodvorom in po vseh hodnikih I in cvetjem okrašene prapore. Za sokolsko ulic, kjer je bila napovedana povorka, se godbo so se razvrstili ostali Sokoli v kro- je že dolgo pred prihodom vlaka zbirala ogromna množica. Na trgu pred kolodvorom je bila gneča, ki se je nenehoma večala, ker So z vsako minuto prihajale nove množice, kajti nikdo, ki je le utegnil, ni hotel zamuditi prilike, da ne bi pozdravil vračajočih se Sokolov. Ves prostrani trg pred glavnim kolodvorom je nudil pestro sliko sto in sto barv, ki so se zlivale druga v drug». Kljub življensko nevarni gneči je množica pokazala izredno disciplino in se je lahko promet nemoteno vršil. Ko so s perona odjeknili prvi pozdravi, je čakajoča množica vzvalovala. Najprej sta dva tovorna avtomobila ,do vrha polna kovčegov, odrinila proti letnemu telo-vaddšču Ljubljanskega Sokola. Takoj za njima so se pokazali praški potniki. Manjkajo nam besede in izrazi, da bi dostojno popisali dogodke, ki so se odigravali v tem trenotku. Mogočen Zdravo! je za-oril iz tisoöev in. tisočev grl, gomile cvetlic so se nehoana vsipale na sokolske vrste in jih skoraj zasule. Pred glavnim kolodvorskim vhodom se je začela formirati povorka. Na čelu je korakal načelnik ljubljanske župe br. Lubej, za njim pa v ličnih belih tekmovalnih dresih z državnim grbom na prsih .mednarodni sokolski telovadci ljubljanske župe,' ki so v Pragi tako čajstno zastopali jugoslovansko sokolstvo in mu priborih 3. mesto: bratje Ivan Pristov, Boris Gregorka, Jože Vadnov, Milan Forte in Milan Skrbinšek. Njim so sledile prav tako v ličnih belih tekmovalnih dresih mednarodne tekmovalke sestre Ančka Hafnerjeva, Milena Ske-tova, Marta Podpaceva, Bica Kovačičeva, Lidija Rupnikova, JeEca Vazzazova in Marta Pustiškova. Sledil je odred Sokolov, njim pa župna uprava s starešinami vseh ljubljanisiMh. sokolskfth društev, dalje tekmovalni oddelek naraščajnikov, nato pa praporščaki, ki so nosili z zelenjem godbo jih, najprej moški bi ženski naraščaj, nato pa člani in članice. Povorka je neprestano naraščala, ker so 3e ji pridružili tudi Sokoli v civilu in množica sokolskih somišljenikov. Miklošičeva cesta je sprejela sokolske borce z navdušenjem, kakor bi grmel orkan. Vsi so imeli že polne roke cvetja, toda nanje so se še in še nenehoma vsipah pravcati vrtovi, da se je široka ulica na mah pokrila s pravcatno cvetno preprogo. Ljubljana je doživela že dosti veličastnih sprejemov, kakor je bil današnji pa od zadnjega velikega sokolskega zleta nismo videli. Do Marijinega trga je deževalo z vseh poslopij na povorko cvetje in so se odigravali prizori prisrčnega navdušenja Zopet enkrat se je pokazalo sokolsko srce Ljubljane. Ginjeni so se zahvaljevali Sokoli, smejočih se lic odzdravljali, noseč seboj dih in pozdrave slovanske Prage. Ulice so odmevale od burnega klicanja. Ogromno občinstva se je zbralo tudi na Aleksandrovi cesti, kamor je krenila povorka iz Prešernove ulice. Spet so se ponovili triumfalni in ginljivi prizori. Nasmejani in vedri so korakali Sokoli, čvrst in neprisiljen je bil njihov korak, nobenemu se ni poznala utrujenost od naporna vožnje iz daljne Prage do Ljubljane. N» letnem telovadišču v Tivoliju je Sokole je-š-čakovala nepregledna množica, ki je do poslednjega prostorčka napolnila tribune. Ko se je prikazal pri vhodu župni načelnik z mednarodnimi tekmovalci in tekmovalkami, se je ponovil orkan navdušenja, kakršen je bil vse čas pri pohodu do telovadi-šča. Sokolske čete so se razvrstile pred tribunama, za njimi pa se je vsula tlsočgla-va množica, da je telovadišče nudilo sliko, kakor le ob največjih sokolskih praznikih. Zapela je načelnikova trobenta Pred raz hodom je načelnik br. Lubej zbudil Se enkrat bežen spomin na nepozabne dneve v Pragi. »Ne damo se!« je bilo geslo X. jubilejnega vsesokolskega zleta v Pragi in obenem geslo vsega češkoslovaškega na- roda in te besede so si jugoslovenski Sokoli dobro vtisnili v spomin. Na koncu je načelnik pozval vse brate in sestre, da vztrajajo še nadalje pri svojem dehi do končne zmage. Odgovor je bil gromki: Zdravo! Sokolska godba je nato zaigrala peaem sokolskih legij, ki jo je iskrečih se oči pela tudi vsa nepregledna množica. Zatem je godba intonirala še »Hej Slovani«, zastave so se poklonile in ko so zamrli poslednji akordi T">ličastne himne, je dal načelnik povelje za razhod. Dostojanstven in discipliniran, kakor je bil sprejem in ves pohod skozi mesto, je bil tudi razhod. Nacionalna Ljubljana je ponovno dokazala mogočen utrip sokolskega srca! Odhod Gorenjcev Na kolodvoru je med tem ostalo članstvo gorenjske župe, ki je bilo prispelo z istim vlakom Gorenjski Sokoli so pred kolodvorom še enkrat pozdravilli svoje ljubljanske brate, nato pa so se vrnili v svoje vagone ter nadaljevali pot v domače kraje. Večer v „Zvezdi«« Zvečer se je mnogo sokolskega občinstva zbralo na prostranem vrtu Zvezde in med sviranjem godbe ter prepevanjem domoljubnih pesmi so izletniki pripovedovali svoje doživljaje v CSR in osobito v Pragi. A vsak razgovor se začenja: Bilo je nepopisno lepo, tako čudovito lepo, da se ne da povedati... Na poti skozi Celje v Ljubljane Celje, 8. julija Danes ob 15. se je žbrala na celjskem kolodvoru kljub neugodnemu času izredno velika množica nacionalnega občinstva, da pričaka iz Prage vračajoče se Sokole in Sokolice. Ob navdušenem vzklikanju množic in mahanju robcev je točno ob 15. prispel posebni sokolski vlak na postajo. Stroj je bil okrašen z velikim zletnim znakom, na 21 vagonih pa so plapolale jugosloven- ake in češkoslovaške trobojnice ter sokolski emblemi Občinstvo je obsulo Sokole in Sokolice s cvetjem. V vlaku so se vozili pripadniki ljubljanske, celjske in kranjske župe, članstvo in naraščaj. V Celju so od vlaka odklopili 5 vagonov, v katerih so se pripeljali Celjani in Savinjčani. Ljubljanska sokolska godba je pred vlakom zasvirala koračnico in izzvala med občinstvom nov vihar navdušenja Ob 15.18 je vlak med nepopisnimi ovacijami domačinov in odhajajočih Sokolov odbrzel dalje proti Ljubljani. Celje je tudi ob tej priliki mogočno izpričalo svojo odločno sokolsko zavest. Pozdrav sokolskim vitezom v Mariboru Maribor, 8. julija Sokolski, nacionalni Maribor, je že ob odhodu mariborskih Sokolov, Sokolic, narašča jnikov in naraščajnic prihitel v ogromni množici na kolodvor, da se od njih čim topleje poslovi. Danes, ob vrnitvi mariborskih Sokolic in Sokolov iz Prage, pa se je zgrnila že takoj po 12. uri okrog mariborskega kolodvora več tisočglava množica, ki je do kraja napolnila prostrani peron. Izredna vročina ob opoldanski uri ni nikogar motila. Aleksandrova cesta, Slovenska ulica. Grajski trg in vse bližnje dohodne ulice so se odele v slovesno obleko. Razen nekaj izjem so z vseh hiš v tem mestnem delu vihrale vračajpčim se Sokolom v pozdrav državne trobojnice. Ko je vlak z nekoliko zamude pribrzel na mariborski glavni kolodvor, je vojaška godba intonirala državno himno. Množica je z nepopisnim navdušenjem pozdravljala Sokole, ki so prisrčno odzdravliali. Vsekakor niso pričakovali, da jih bo Maribor tako veličastno sprejel. S seboj so prinesli sokolske lovorike in vence, s katerimi so bili v zlati slovanski Pragi prav zasuti, in ki so jih sprejeli tudi na vsej poti od Frage do Bratislave. Vlak je bil bogato okrašen. Na lokomotivo so bili pripeti sokolski emblemi. Množice so se po prisrčnem pozdravu in objemanju ter vzklikanju razlile pred kolodvor in na Aleksandrovo cesto. Viharne manifestacije so tam sprejele vračajoče se Sokole, ki so se pred postajo razvrstili v ponosno povorko z godbo na čelu. Skozi gosti špalir navdušenega Maribora so odkorakali pred Narodni dom, kjer je bil svečan razhod. Prepolni nepozabnih vtisov so se vrnili v naš obmejni Maribor. Vsi so pripovedovali o neverjetno topli ljubezni in dokazih bratstva, s katerimi so bili sprejeti od bratov Cehoslova-kov. Današnji nadvse impozantni sprejem na mariborskem glavnem kolodvoru, ki je bil tak, da ga obmejni Maribor zlepa ne pomni enakega, pa bo prav tako ostal v neizbrisnem spominu vsem, ki so ga doživeli in mu prisostvovali. Znova je izpričal, da je večina Maribora v sokolskem taboru. Slovo bratske Prage od naših vojakov Na poti na kolodwr jih je spremljalo ob viharnem vzklikanju na deset tisoče ljudi Praga, 8. julija h. Danes se je Praga enako prisrčno kakor ud sokolstva, poslovila tudi od obeh predstavništev zavezniških armad, jugoslovanske in nimnunske, ki sta se nocoj vrnili v svoji domovini, že opoldne so se zlasti okrog vojašnice, kjer so bili nastanjeni jugoslovenski vojaki, zbirale množic^ in prinašale našim vojakom najrazličnejša darila in spominke. Dopoldne so si jugoslovenski in romunski vojaki še posamezno in v skupinah ogledali praške zanimivosti. Kjerkoli so se pojavih, Bo bili predmet vsestranske pozornosti in deležni tolikih simpatij in take prisrčnosti ,kakor da bi prišli med svoje brate na dopust. Ne sanno, da so jih gostili na vseh koncih in krajih, Se za pot so jim nadevali raznih dobrot. Odhod je bil napovedan za 18. uro, toda po ulicah ,koder so jugoslovenski in romunski vojaki krenili na kolodvor ^e je že davno poprej zbrala množica, ki je štela več deset tisoč ljudi. Ob 18. se je izpred vojašnice formiral sprevod. Naše in romunske vojake je spremljal na kolodvor častni bataljon češkoslovaške vojske z godbo. Kakor pri odhodu naših Sokolov, je množica tudi pri odhodu naših vojakov prirejala silne ovacije Jugoslaviji, jugoslovenski vojski in njenemu vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju -Petru H. Med orkanskimi ■vzkliki in silnimi ovacijami je vlaft krenil g postaje. Tudi ob vsej poti do Bratislave, koder so se naši vojaki Vkrcali na .parniJc, so jim prirejali navdušene sprejeme. čsL odlikovanje naše vojaške delegacije Praga, 8. jnL A A. Minister narodne obrambe Machnik je danes izročil odlikovanja članom zastopstva rumunslfe in jugoslovanske vojske. General KukaviSié je odlikovan z redom Belega leva IL stopnje, polkovnika Rietanovič in Pavlovič z redom Belega leva 3. stopnje. Rumunski polkovnik Palandek) je odlikovan z veliko kolajno za državljanske zasluge. Ob tej priliki je bilo tudi več govorov, v katerih so vsi poudarjali prijateljstvo, ki veže bratske vojske Češkoslovaške, Runtunije m Jugoslavije. Delegati jug.-čsL Gge na Masarykovem grobu Praga, 8. juL AA. (ČTK). Predno eo se vrnila razna zastopstva tujih držav domov, so se udeležila svečanosti na grobu predsednika Osvoboditelja T. Masaryka. Med temi zastopstvi je zbujala posebno pozornost delegacija jugosiovaneko-češkoslovažkp löge, ki je položna izredno lep venec na grofe predsednika Osvoboditelja Slovesen sprejem hrvatskih Sokolov Zagreb, 8. jufrja. o. Z dvema posebnima vlakoana so se vrnili danes tudi člani in članice ter naraščajndki in narašča jn ice sokolskih žup Zagreb, Banja Luka, Sušak, Bjelovar in Split Prvi vlak je prispel v Zagreb davi oib 8.15. Na kolodvoru je bil zagrebškim Sokolom prirejen svečan sprejem. Sokoli so bili še vsi pod silnim vtisom praških zletnih dni. Po vsej poti od Prage do Bratislave »o bili deležni neštetih izrazov bratstva. Snoči se je vlak v Bratislavi ustavil za dve uri in je Sokolom vse mesto priredilo sijajne manifestacije za slovo. ImeM so skupno poslovilno večerjo, katere se je udeležilo na tisoče bratislavskih Sokolov. Kmalu po 12. se je pripeljal drugi posebni vdak s 600 naraščajmiki, ki prav tako pripadajo zgoraj omenjenim župani. Iz zagrebškega posebnega vlaka je na kolodvoru izstopilo 120 narašča jnikov in naraščajnic. Kolodvor je bil prepoln ljudi, na tisoče zastavic je vihralo v pozdrav sokolskim naraščajnikom. Petja, vzklikanja in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. V spremstvu velike množice ljudi je sprevod krenil s postaje po mestu, posebni sokolski narasčajniski vlak pa je medtem nadaljeval svojo pot proti Sušaka in Špik*. Pred sklicanjem csl. parlamenta Praga, 8. julija, h, V vladnih krogih obstoja namen, sklicati parlament za okrog 20. julija Točen datum še ni določen. Upajo, da bo do takrat že končno izdelan narodnostni statut in jezikovni zakon, tako da bo mogel parlament o teh dveh važnih zakonih takoj razpravljati. Razen tega namerava vlada predložiti narodnemu predstavništvu nov pooblastilni zakon, ki bi vladi omogočil, da s pomočjo zasilnih uredb hitro reši razne pereče probleme. Vse uredbe in na podlagi njih izdane ukrepe bo vlada naknadno predložila narodnemu predstavništvu v odobritev. O tem zakonskem načrtu je danes razpravljal politični odbor ministrov in se je vlada sporazumela tudi že z vsemi koaliraniml strankami, tako da je sprejetje zakona v narodnem predstavništvu že zagotovljeno. Moč angleške trgovske mornarice Ostra kritika opozicije v spodnji zbornici — Angleško trgovsko brodovje ima 20.7 milijona ton London, 8. jul. h. Danes se je pričela v spodnji zbornici razprava o angleški trgovski mornarici. Vsa debata je bila pod vtisom nedavne razprave o napadih na angleške trgovske ladje v španskih vodah. Opozicijski poslanec Greenhut je v svojem govoru poudarjal važnost trgovske mornarice za Anglijo in podal pregled sedanjega stanja, ki ni v nobenem skladu s stanjem trgovinskih mornaric tujih držav. Razen tega je treba upoštevati, da mora Anglija 70 odstotkov živil in mnogo surovin uvažati edino po morski poti. Zaradi tega je vsekakor resno dejstvo, da angleška trgovska mornarica nazaduje. Pred svetovno vojno je imela Anglija 44 odstotkov svetovne tonaže, danes pa jih ima le še 28. Z izjemo petrolejskih ladij ima danes Anglija za 2.000 trgovskih ladij manj, kakor jih je imela 1.1914, govori pa se še o nadaljnjem zmanjšanju trgovske mornarice, dočim drage države neprestano grade nove ladje. Samo Zedinjene države Amerike grade v Angliji 70 novih trgovskih ladij. Pred vojno je bil ves trgovski promet s Kalkuto in Daljnim vzhodom v angleški posesti, danes pa je 80 odstotkov tega prometa v posesti Japoncev. Angleška zastava je že popolnoma izpodrinjena na Tihem oceanu. Zato so nujno potrebni ukrepi za rešitev angleške trgovinske mornarice. Govornik je končal svoj govor z zahtevo, naj da angleška vlada enako kakor druge države znatnejšo podporo trgovski mornarici. Silèno sta govorila tudi konservativni poslanec Amery in lady Astor. V imenu vlade je odgovoril parlamentarni tajnik trgovinskega ministrstva Rost, ki je izjavil, da je vlada pripravljena podpreti razvoj trgovinske mornarice, zavračal pa je trditve, da je trgovinska mornarica Anglije danes slabša kakor je bila pred vojno. L. 1914 je znašala skupna tonaža angleškega trgovinskega brodovja 20.5 milijona ton, danes pa znaša 20.7 milijona. Poleg tega so se zboljšale razne naprave za vkrcavanje in izkrcavanje tovorov, tako da lahko trgovinska mornarica pri enakem številčnem stanju Izvršuje mnogo večji promet kakor pa pred vojno. Težave mednarodne begunske konference Ugodna rešitev je predvsem odvisna od volje držav, Id izganjajo svoje državljane iz rasnih razlogov Evian, 8. julija, d. Na včerajšnji drugi seji mednarodne konference za begunce je postalo jasno, da bodo ostala prizadevanja za razširjenje njenega okvira zaman. V otvoritvenem govoru je sicer Ro-oseveltov zastopnik izjavil, da je treba organizirati naglo in učinkovito pomoč v prid vsem beguncem ne glede na raso, narodnost in vero, kar naj bi bila naloga stalnega organizma, čigar področje bi se moralo šele določiti, vendar pa se je sporazumel z zastopniki Francije in Anglije, da se je treba za sedaj omejiti na vprašanje nemških in avstrijskih beguncev, za usmerjen j a njegovega izseljevanja v pre-komorske dežele in kolonije. Na drugi strani je francoski senator Berenger izjavil, da nima konferenca nobenega političnega ali diplomatskega značaja in da naj prepusti pravna vprašanja Društvu narodov ter se bavi s povsem tehničnimi problemi. Lord Winterton je izjavil, da_ je prva naloga konference izvesti natančno preiskavo v državah, ki prihajajo v po-štev, da bi se lahko ugotovila možnost izseljevanja. Iz izjav francoskih in angleških delegatov je nadalje razvidno, da njihovi vladi nista opustili upanja pridobiti države, ki izganjajo svoje državljane iz rasnih razlogov, za misel načrtne organizacije izseljevanja, ki je odvisna od možnosti naseljevanja drugod, ter doseči sporazum z Nemčijo, po katerem bi bilo izgnanim nearijcem dovoljeno vzeti s seboj vsaj finančna sredstva za prevoz in prve stroške za opremo. Taki dogovori pa se morejo doseči le z izločitvijo Društva narodov, za kar naj bi služila stalna organizacija. ki bi imela svoj sedež v Parizu. To naziranje zavračajo zastopniki beguncev. ki so svojo domovino že zapustili in ne pričakujejo od svojih vlad ničesar dobrega, kakor tudi organizacije političnih beguncev in zastopniki II. internacionale, ki so mnenja, da se Nemčija ne bo odrekla imetju, ki ga predstavlja zaplenjeno premoženje razlaščenih. To vprašanje bo v ostalem prepuščeno stalnemu organu, medtem pa se bo konferenca omejila na to, da natančno prouči možnosti izseljevanja. Zastopniki vlad, zlasti prekomorskih držav, bodo pozvani, naj točno označijo obseg svojega praktič- nega sodelovanja, ki naj bi se zagotovilo v obliki finančne pomoči za prevoz beguncev, za preskrbo naselitvenega ozemlja ter možnosti dela. Te posamezne zadeve bodo obravnavali v raznih pododborih strogo tajno. Pri tem bodo voditelji delegacij sestavili splošna priporočila, V katera bodo sprejeta temeljna načela mednarodne konvencije iz meseca februarja 1. 1938 glede pravnega položaja beguncev, kakor tudi prejšnje resolucije Društva narodov v razširjeni obliki. Poseben odbor bo končno sprejel zastopnike zasebnih organizacij in zlasti velikih židovskih organizacij, da čuje njihove pobude ter pritožbe. Nemci in Italijani zapuščajo Brazilijo Berlin, 8. jul. d. V kratkem se bodo tisoči nemških izseljencev vrnili iz Brazilije v domovino, ker jim je v sedanjih okoliščinah zelo težko živeti tamkaj in dobiti delo. Samo v Riu Grande do Sul je pripravljenih 7.000 Nemcev za povratek v domovino v času do jeseni. Italijani zapuščajo to državo v še večjem številu. V državi Rio Grande do Sul je kupilo že 10.000 Italijanov vozne listke za povratek v Italijo. Vse to je v zvezi z omejitvami, ki jih je nedavno predpisala Va r gaso va vlada glede poslovanja inozemskih organizacij. Ta odlok je bil izdan zaradi političnega udejstvova-nja narodnih socialistov. »Berliner Tage-blat« piše, da je propaganda Zedinjenih držav nahujskala brazilske nacionaliste proti Nemcem v Braziliji, da bi pospešila pristop Brazilije k Rooseveltovi protifašistični fronti ter onemogočila konkurenco nemške trgovine. Rezultat je znan, pravi omenjeni list. Sledile so mnogoštevilne aretacije dozdevnih narodno-socialističnih agentov, dokler ni bila končno prepovedana inozemska organizacija narodno-socialistične stranke. Inozemskim društvom so bili vsiljeni brazilski voditelji, v izseljeniških naselbinah južne Brazilije, zlasti v St. Chatarini in Parani, pa so zaprli nemške, italijanske ter poljske šole. Poostritev obsednega stanja v Palestini Bombni napad Židov na Arabce — Ponovno ojačenje angleške vojske London, 8. jul. w. Nemiri v Palestini so 3;> danes še stopnjevali. Povsod je prižlo do novih spopadov in napadov, zaradi česar So transporte novih angleških čet iz Egipta v Palestino še pospešili. Pri jaf-skih vratih v Jeruzalemu je danes skupina židovskih nacionalistov vrgla bombo na avtobus, poln Arabcev. Pet Arabcev j£, bilo vojaštvo. Vojaštvo je nato zaaedlo var. trg«. ne ulice in križišča v mestu. Na vseh križiščih in celo na strc-hah so postavljene strojnice. Obsedno stanje je pooertreno in po 18. ne sme nihče več na ulico. Vse trgovine v starem delu mesta morajo ostati do nadaljnjega zaprte. V Nazaretu je skupina arabskih nacionalistov napadla angleško komisijo zemljemercev. Razvila se je pravcata bitka, v katero je moralo poseči tudi vojaštvo. Napadalci so zažgali šest šotorov komisije in je z njimi vred zgorelo tudi mnogo zemljemerskih aparatov in mnogo zapiskov. Jeruzalem, 8. jul. o. Po informacijah agencije International News Service Je postal položaj v Palestini nekoliko mirnejši. Včeraj -io bilo v raznih palestinskih krajih nešteto incidentov, ki so zahtevali skupno 6ž? človeških žrtev. Poleg teh jih je bilo 125 več ali manj resno poSko-d-ovanih. Danes je bil večji napad židovskih ekatremistov na neki arabski avtobus. Angleške čete so ves čas v strogi pripravljenosti. Po ulicah palestinskih mest so pričeli zopet križa, ri ti večji oddelki vojake in policije. Vojaške komisije so po vseh krajih, kjer ao se pripetih kaki resnejši incidenti, izvršile stroge preiskave. Ponoči je bilo aretiranih precejšnje število A.rakcev in 2idovs Haifa je bila postavljena pod nadzorstvo angleške vojne mornarice, kamor je danes z Malte priplula angleška križarka »Eameralda«, ki je izkrcala več oddelkov vojaštva, Na poti v Palestino je tudi cfcrmdnought »Repulse« iz Egipta, jutri pa prispeta dva bataljona vojakov. V Pale-sttoi sta sedaj dve brigati angleške pehote tn poljske artiljerije, dve eskadri letal, kolere«, tankov, konjeniški eskadron in rasne pocoožne čete. V Iraku so Angleži zbrali 11 eskadril napadalnih in lovskih letal, ki jih bodo v primeru potrebe porabili tudi za vzdrževanje miru v Palestini. Davi jo bil v Haifi skupen pogreb 27 žrtev včerajšnjih incidentov. Potekel je v redu in miru. Dobro poučeni krogi sodijo, da je treba tudi najnovejšo arabsko kampanjo pripisati velikemu muftiju, ki še vedno biva v Siriji. Schuschnigg ne pride pred sodišče Berlin, 8. jul. o. Po informacijah agencije United Press odločilni politični faktorji ne nameravajo kljub nasprotnim vestem v zadnjem času postaviti bivšega kancelar-ja Sohuschnigga pred sodišče. Na eni strani jim to ne kaže iz povsem notranjepolitičnih razlogov, ker bi se s Schuschniggo-vim procesom samo oživil spomin na nekdanjo Avstrijo, obenem pa bi tak proces izzval nove proteste v tujini. Zato nameravajo Schuschnigovo afero likvidirati na povsem drugačen način. Schuschnigg je sedaj v dunajskem hotelu »Metropol«, kjer so mu dali na razpolago tri sobe. Bivši kan-celar ne srne nikogar sprejeti. Ko bo nastopila ugodna prilika, ga bodo izpustili iz internacije in mu dovolili, da se bo smel svobodno nastaniti odeje t Nemčiji. Beležke Prijetne reminiscence V »Slovenskem gospodarju« se Peter Re-šetar, vulgo Franček Zebot, zopet enkrat hudo usaja nad JNS in jugoslovenskimi na cionalisti ter siplje ogenj in žveplo na vse, ki se ne marajo zavarovati na njegovo politično polico. Gospod Peter Rešetar razpravlja o pasji vročini in pasjih dneh, ki jih preživljajo jugoslovenski nacionalisti. Tako pravi v svojem izbranem stilu, s katerim je posekal še Frtaučkuga Gustlna: »Pasji dnevi pa so tudi v politiki. JNS pravi, da za njo trajajo že tri leta. Ker se je medtem že navadila pasjega življenja, je treba- sedaj še samo kontumac razpisati, da bo vse v redu in pa znamke tudi dobi, da bo še za občinsko blagajno kaj.« Po pisanju sodeč, so pasji dnevi hudo prizadeli možgane gospoda Petra Rešetar-ja, da so mu že pričeli vreti. Kot dobri ljudje pa smo mu rade volje pripravljeni pomagati in mu polagamo na razbeljeno glavo ledeno mrzel ovitek iz letaka »volilnega odbora Franja Zebotove liste za volitve v senat« od 28. januarja 1935, tiskanega v Jugoslovanski tiskarni. Takrat je pisal Zebotov volilni odbor med drugim: »Deklaracija Jevtičeve vlade z dne 3. januarja je pokazala, da ni treba nikakega strahu več. Zopet zavlada zakonitost in postopoma pride zopet ljudski glas do veljave. Tako razumeva vsa država nastop nove vlade. Vse se pripravlja za novo življenje ... Iz neutemeljenih razlogov je bila Zebotova lista odbita. Merodajni člani kr. vlade pa so vse storili, da se prepreči krivica in so jo tudi preprečili. Podpisani odbor pričakuje torej vaše odločitve za Ze-botovo listo, na katero so odločilni krogi polagali toliko važnosti, da je kljub vsemu nasprotovanju prišlo po tolikih težkih dneh vendarle do prvega aktivnega nastopa prave slovenske ljudske skupine.« Samomor izdajalca domovine Po poročilih berlinskih listov je v Berlinu te dni izvršil samomor Miloš Bogičevič, nekdanji diplomatski uradnik v srbskem zunanjem ministrstvu. Bogičevič je bil L 1915 odstranjen iz srbske diplomatske službe ker ie stopil v elužto takratnih centraL Triti velesil. Nato je javno, izdal svojo domovino ter v tuii službi pisal razne brošure in knjige, s katerimi je poskušal na podlagi falzificiramh listin dokazati, da je bila Srbija krivec za izbruh svetovne vojne. Njegove lažnjive razprave so bile eden od glavnih temeljev za nemško akcijo, ki je skušala dokazati, da nista Nemčija in z njo zvezana Avstrija izzvali L 1914. svetovne vojne. Po vojni je živel Bogičevič na račun raznih mračnih fondov in padal v evojem izdajalskem delu vse nižje, dokler ni pred dnevi obupal in končal sam svoje izdajaJ-sko življenje. čiščenje nemških umetniških zbirk Koncem junija je zaključila svoje delo komisija za pregled vseh nemških umetniških zbirk in je objavila sedaj poročilo o svojem delu. Po poročilu je izločila iz nemških umetniških zbirk, 12.000 grafičnih slik in 5000 slik ter plastik, ker ne odgovarjalo umetniškim pogledom narodnega socializma. Vsj izločeni predmeti bodo shranjeni v posebnih skladiščih in bodo na razpolago 6amo še za znanstvene preiskave. Zahteve gledaliških igralcev Split, 8. jul. o. Popoldne je bil končan kongres združenja gledaliških igralcev. Po krajši razpravi je bila sprejeta resolucija, ki bo predložena predsedniku vlade in prosvetnemu ministra V svoji resoluciji zahtevajo gledališki igralci: 1. sodoben zakon o gledališčih, pri čigar sestavi naj bi sodelovali tudi zastopniki prizadetih gledaliških igralcev, 2. stalno gledališče za Split, 3. redno in neomejeno izplačevanje plač in ostalih prejemkov gledališkim igralcem, 4 izvedbo vseh novih angažmajev zgolj po posredovanju umetniške borze dela in na osnovi enotnih pogodb, kakor jih je predpisalo prosvetno ministrstvo, 5. intervencijo prosvetnega ministra pri upravah v gledališču v Skoplju in Novem Sadu, 6. 50-gdstotni popust na železnicah za vse upokojene gledališke igralce. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Nazadnje je bil izvoljen še novi upravni odbor združenja. Za predsednika so znova izvolili Božo Niko-liča iz Beograda, ki predseduje združenju že celih 10 let. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 8. jul. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič je sprejel danes italijanskega poslanila Indellija in albanskega poslanika dr. Stilo. Seja upravnega odbora narodne skupščine Beograd, 8. jul. p. llpravni odbor narodne skupščine je klican za 1. avgusta. Obisk atenskega guvernerja Beograd, 8. jul. p. V nedeljo zvečer bo prispel v Beograd velik prijatelj našega naroda, grški minister in guverner Aten Kosta Kozas. Zadnje dni je bil v Pragi na velikem vsesokolskem zletu, s katerega je odšel na kratko potovanje po Češkoslovaški. V Beogradu bo ostal več dni. Seaton Watson in Wickham Steed prideta na Jadran Zagreb, 8. jul. o. Velika angleška prijatelja našega naroda, Seaton Watson in publicist Wickham Steed, ki sta prisostvovala velikim sokolskim svečanostim v Pragi, prideta v kratkem v Jugoslavijo. Preživela bosta več tednov na našem Jadranu. Potres Beograd, 8. jul. AA. Davi Ob 7.33 in 15 sekund so zaznamovali aparati potresomer-skega zavoda na Tašmajdanu pričetek precej močnega potresa v daljavi 160 km se-vernovzhodno od Beograda. Največje tresenje tal v Beogradu je bilo ob 7.33 in 41 sekund ter je znašalo 109 mikronov s časovnim razmakom med valovi po eno sekundo. Konec potresa je bil ob 7.43. Središče potresa je bilo v Karpatih na rumun-. skem ozemlju. Na našem ozemlju so ta po-l ttes čutiti jem ktstii vsdoiž mmunske »oje. Eno leto vojne - 90 milijard Ogromne žrtve japonskega ljudstva za vojno na Kitajskem Tokio, 8. juL d. Ob obletnici kitajsko-japonske vojne navajajo listi, da je doslej veljala 7.380 milijonov jenov (približno 90 milijard dinarjev), od katerih pa bržkone 4.850 milijonov, ki so bili dovoljeni šele meseca marca v proračunu, ne bodo popolnoma izčrpani. Te izdatke so zbrali z naraščajočo notranjo zadolžitvijo in povišanjem davkov. Kakih 6.800 milijonov so zbrali z lastnimi vojnimi posojili. Dasi so ta bremena velika, so vendar še znosljiva, huje pa se občutijo omejitve v zasebnem gospodarstvu. Do konca meseca se bodo te omejitve raztegnile na 32 za življenje važnih surovin in sicer ne samo na transportna sredstva ter na obleko, temveč tudi na razsvetljavo in kurjavo, kar pa je šele početek. Pričakujejo, da bosta potrpežljivost in skromnost japonskega naroda to obremenitev mirno prenesla. Menijo, da glavna nevarnost pomanjkanja živil ne bo nastopila, ker proizvaja Japonska za svoje potrebe sama vsa živila. Vojaške oblasti so objavile celo vrsto podatkov o ozemlju, ki so ga doslej zasedle na Kitajskem japonske čete. Zasedeno ozemlje obsega 428.000 kvadratnih milj in se raztega preko 9 pokrajin, torej preko področja, ki je skoraj dvakrat tako veliko kakor Japonska in na katerem je naseljenih 130 milijonov Kitajcev. Kitajske izgube cenijo na 130.000 smrtnih žrtev, japonske pa na 36.629. Admiraliteta ceni svoje izgube na 1.100 padlih, eno torpedovko in ob železnicah in važnejše ceste. VeHk osvojene severne Kitajske se pokorava še dvema začasnima kitajskima vladama, ki se smatrata podrejeni vladi v Hankovu. Razen tega povzročajo kitajski četniki Japoncem na zasedenem ozemlju äe vedno izredno mnogo težav. Napoveduje se francosko in angleško posredovanje Washington, 8. joL o. Po informacijah agencije International News Service nar meravata angleška in francoska vlada ▼ najkrajšem času začeti novo skupno akcijo za likvidacijo spora na Daljnem vzhodu. Kakor zatrjujejo dobr0 poučeni, bosta skušali diplomaciji obeh držav izvesti močan pritisk' na maršala Cangkajška, da bi izrazil pripravljenost za pogajanja s Japonci ,ker je prav sedaj po francoskem in anglešKem mnenju nastopil ugoden trenutek za premirje in mirovna pogajanja- V ozadju tega angleSko-franoosfeega prizadevanja za obnovo miru na Kitajskem tičijo predvsem skrb! za usodo angleškega in francoskega kapitala, ki je investiran v Kitajstki in žlasti v njenih južnih pokrajinah. Ta kapital cenijo dkupno na dve milijardi dolarjev. Nadaljevanje vojne in morebitna invazija Japoncev v južno Kitajsko, ki bi pomenila òbkoHtev dežel pod oblastjo maršala Cangkajška, M lahko postala za tuj kapital usodna. Kitajsko bi v tem primeru doletela enaka neo- 1 iskalca min, ki sta bila potopljena. Japonske številke o osvojenem ozemlju j da, kakor je Mandžurijo, in Sleherno go- podajajo v splošnem točno sliko, ker so 1 spodarsko udejstvovanje tujih s3 bi se na Japonci dejansko zasedli le večja mesta Kitajskem naenkrat paraKzimhx Želje in stremljenja železniških kurjacev Maribor, 8. julija Strokovno humanrtairno in kulturno združenje kurjačev državnih železnic in bro-dov kraljevine Jugoslavije je danes zaključilo svoi tridnevni kongres. Letošnja XIV. redna skupščina je bila pri Grmku v Studencih. Kongres je ob častni udeležbi delegatov iz vseh dedov države otvoril in vodil predsednik beograjske centrale Miloš čošič. Njegovemu poročilu so stedüi referati tajnika združenja Svetislava Djurakiča, blagajnika Milana Markoviča ter Sana nadzornega odbora Vuka Toeiča. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tajnik zagrebške oblastne uprave Ivan Matan. Na kongresu je bila danes sprejeta resolucija, kj določa med drugim, da se naj namestijo vsi kurjači, ki ustrezajo določbam zakona. Ublaži naj se naredba generalne direkciie glede prekategorizacije iz II. v I. kategorijo. Povišajo naj se prejemki kur- jačev-dnevničaijev, ki iz kakršnegakoli loga in brez lastne krivde ne morejo biti nastavljeni, z zakonom določena 25-letna obvezna služba naj se skrči na 20 let. Kurjačem naj se priznajo tudi ona službena ie. ta, ki so jih odslužili do svoje nastavitve. Njjhove premije naj se izenačijo z onimi, K jih prejema strojno osebje. Kurjači naj do. be enako kilometrino kakor sprevodniki. Vrne naj ee jim onih 20 procentov, ki so jim bili svoi čas od tesnjeni Predkurjačem, ki vrše elužto strojevodij, naj ee izplačajo postranski prejemki v enaki višini kakor strojevodje. Ob priliki letošnjega kongresa }e Ijot>-Jjanski upravni odbor organiziral zlet na Falò in v Ruše ter ogled mariborskih železniških delavnic. Danes so si gostje ogledali mariborsko okolico. Posebno lep vtis je Marjbor napravil na goste iz južnih krajev. Tekme za Jadranski pokal Prva zmaga Ilirije Sinoči je zmagala nad splitskim Jadranom s 59:50 točkam — Beara (J) ima nov rekord na ioo m hrbtno Ljubljana, 8. julija j Nocoj ob 21. se je v kopališču Ilirije začelo osmo srečanje v plavalnem turnirju za Jadranski pokal, m sicer med ekipo splitskega Jadrana in domačo Ilirijo. Krasen po letni večer je privabil v kopališče, ki je vzorno pripravljeno in razsvetljeno, gotovo nad tisoč gledalcev. Organizacija prireditve je v rokah preizkušenih funkcionarjev SK Ilirije in posluje brezhibna Zanimivo je, da je nocojšnji plavalni dvoboj prvi od dosedanjih v sladki vodj in v predpisanem bazenu, tako da so dani vsi pogoji za dosego najboljših rezultatov. Brez formalnosti se točno ob napovedani uri začne prva točka: 400 m prosto moški: Na startu sta za Jadran»« Petrone in Puhar, za Ilirijo Mihalek in Fux. Mihalek preide takoj v vodstvo, plava prvih 100 m 1:16 ali 200 m 2:41.5 ter pušča Petrone ja že za poldrugo dolžino za seboj. V spurtu slednji nisčno zaostane, Puhar pa si medtem pribori majhen naskok pred Fuxom. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. Mihalek (I) 5:3412 Puhar (J) 5:37.4.3. Fux (I) 5:38.2,4 Petrone (J) 5:46.2. Točke: Ilirija 7, Jadran 4. 100 m hrbtno ženske: Jadranašica Beara je tukaj veljala za sigurno favoritinjo in ji Finčeva, čeprav je plavala dobro, ni mogla ogrožati prvega mesta. Werner jeva, ki se je prvič poskusila na hrbtu, je bila gladko tretja. Izidi: 1. Beara (J) 1:29 (boljše od jugoslovenskega rekorda), 2. Fine II. (I) 1:32.4, 3. Werner (I) 1:46.7, 4. Ivančič (J) 2:10.2. Točke: L 12, J. 10 200 m prsno moški: Ilirija je v tej točki brez težav slavila dvojno zmago. Cerer je plaval ležerno, samo za prvo mesto. Podrobno je bilo na cilju takole: 1. Cerer (I) 3:02, 2. Hribar (I) 3:04.2, 3. Matošič (J) 3:06.8, 4. Bašič (J) 3:25.8. Točke: I. 20, J. 13 100 m prosto ženske: Jadran se je takoj revanžiral in so njegove crawlistke že v tej točki spet spravile obojno zmago. Ilirija je letos v tej točki najslabša med vsemi udeleženci. Vrstni red je bil tale: 1. Beara (J) 1:16.6, 2. Sidar (J) 1:22, 3. Keržan (I) 1:30.7, 4. Fine I. a) 1:34.4. Točke: I. 23, J. 21 100 m prosto moški: Zelo zanimiva točka, v kateri je Ilirija nastopila brez Cerer ja, ki ga je nadomestil Demonte. Ziherl je sigurno vodil od konca do kraja, čeprav se mu je Petrone v spurtu precej približaL Vrstni red: 1. Ziherl (I) 1:05.9, 2. Petrone (J) 1:06.4, 3. Puhar (J) 1:08.9, 4. Demonte (I) 1:10.2. Točke: J. 29, J. 26. 100 m prosto ženske: Ilirija je tukaj sigurno priborila prvi dve mesti. Wernerjeva je zmagala gladko, obe Jadranaci sta zaostali za pol bazena. Podrobno- 1. Werner (I) 1:33.9, 2. Martin (I) 1:36.8, 3. Ivančič ij) 1:55, 4. Roje (J) 2:05.7. Točke: L 37, J. 29. 100 m hrbtno moški: Namesto Pestevška, ki je odsoten v Nemčiji, je plaval Hribar, samo za točko. Zmagal je z lahkoto Schell s prav dobrim časom za bazen. Vrstni red bil: 1. Schell (I) 1:17.8, 2. Bakašun (J) 1:21.8, 3. Perfeta (J) 1:24.2, 4 Hribar (I) 1:41. Točke: I. 43, J. 34. Na sporedu bi bili moie., „ui skoki- Ker ^a Jadran ci prijavil ooospeSA sta trak». te točke ni bilo, zato pa sta namesto nje Ilirijana Ziherl in Pribošek izvajala propagandne skoke, in sicer iste, kakor so dolo Sen; za to tekmovanje. Štafeta 4 X 50 m prosto ženske: Roje-tova (J) je pridobila 2 m naskoka pred Finčevo I., ki ga je Sidarjeva proti Ker-žanovi še povečala na 4 m. Tretja plavalka Ilirije je v borbi z Ivančičevo zmanjšala razliko za 3 m, tako da je šla Bearova na progo samo zim naskoka. V zadnjem delu se je nato razvila ogorčena borba med njo in Finčevo II., ki je slednjič le zaostala za 2 m. Izida sta bila I. Jadran (Roje, Sidar, Ivančič, Beara) 2:26.8, 2 Ilirija (Fine L, Keržan, Martin, Fine IL) 2:28.8. Točke: L 49, J. 44 Štafeta 4 X 200 m prosto moški: Zmaga Ilirije ni bila več v nevarnosti že po točki 100 m hrbtno za moške, toda kljub temu so hoteli moški v zadnji točki popraviti neuspeh damske štafete, kar jim je tudi prepričevalno uspelo. Prvi plavalec Ilirije Fux je nasproti Frančeskiju pridobil dve telesni dolžini, Schell za njim je po 100 m popustil in ga je Puhar dohitel ter dobil celo 3 m prednosti. Borbo je odločil Mihalek, ki je po 120 m dohitel in pustil Drezgo daleč za seboj, zadnji plavač Cerer pa je naskok boljše štafete do cilja povečal na skoraj 30 m. Izida sta bila: 1. Ilirija (Fux, Schell, Mihalek, Cerer) 10:30, 2. Jadran (Frančeski, Puhar, Drezga, Petrone )brez časa. KONČNO STANJE TOČK: ILIRIJA 59» JADRAN 50. H kraju je treba pristaviti, da je sodniški zbor priznal nov jugoslovenski rekord, ki ga je dosegla Jadranašica Bearova na 100 m hrbtno s časom 1:29. Po tem srečanju je stanje točk v vanju naslednje: 1. Triestina 236 (4 stopi), Z. Ilirija 209 (4 nastopi), 3. Fiumana 165 (3 nastopi), 4. Jadran 129 (3 nastopi) in 5 Viktorija 115 točk (2 nastopa). Kot zaključek je bila še tekma v water-polu. Ilirija : Jadran 4 s 1 U s©) nirijansko moštvo je danes zaigralo prav dobro in si je že v prvem polčasu zasigu-ralo vodilni gol. Po odmoru je bilo še bolj razpoloženo in je sigurno postavilo doseženi rezultat. Gole so zabili za Ilirijo: Fox 3, Scarpa 1, častni gol za goste pa Gdova-nelli. Tekmo je sodil g. Kramaršič. _ Po tej tekmi je stanje tabele v waterpoln naslednje: Triestina 4 3 0 1 15:12 6 Viktorija 2 2 0 0 17 :3 4 Ilirija 4 2 0 2 18 :19 4 Jadran 3 1 0 2 14:7 2 Fiumana 3 0 0 3 1 :24 0 (Upoštevana je tudi prekinjena tekma med Triestino in Fiumano s 4 : 0 v korist prve.) Vremenska napoved Zagrebška: Vreme se bo docela acrome nik>. Nebo se bo pooblačilo temperature se bodo dvignile in je pričakovati taufi jačjih vetrov. Dunajska: Vdor hladnejšega zraka s «•-pada, na zapadu že ponoči, drugod v teka ismMIi Z veCkega praznika bratstva hi zvestobe v Prag! sredSSu stovanstva ln sokolstva Zagorje, &. julija Ponosni jugoslovenski mornarji j( pripadli Jugoslaviji ln sicer 9 sedežem v Dravogradu. Dravograd kot obmejni srez Dim« nikakršne srednje šole. Dravograd je gospodarsko središče Zgornje Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Tn je razvita lesna in tekstilna industrija ter edina rafinerija mineralnega olja v Sloveniji V arem so važni svinčeni rudniki, premogovnik, tovarna «a jeklo, železarna in dr. V tem delu Koroške je Avstrija zapostavijada šolstvo in sistematično zatirala narodno zavest. Dočim dravograjski in slovenjegrajski srez nimata nikakršne srednje šole, obstojajo v Nemčiji kar štiri gimnazije v kratkem pasa 60 km. Najboljša gimnazija je t« v Maribora in Celju. S tem je revnejšim kmečkim otrokom Šolanje onemogočeno, a ravno ti kraji rabijo domačo inteligenco, ki bi najlažje vzbudila v ljudstvu narodno zavest, ker narodno zavedno m državotvorno prebivalstvo na meji je in bo najboljši branik Jugoslavije. Dani so tudi drugi pogoji za ustanovitev gimnazije v Dravogradu: dosti dijakov (150 za enkrat za prvi razred); prostori za gimnazijo so na razpolago v dvorcu Bukovje, ki je moderno urejen ki odgovarja šolskim potrebam. Končno je govornik predlagal, da pride njegov predlog v resolucijo kongresa, ker naciomal-no-državne koristi zahtevajo, da to vedno zapostavljam» ljudstvo dobi vsaj ob 20-letnici osvobojen ja gimnazijo. gasilske cete Zgornjega Kaslja Jutri bo praznovala svojo 30-lttuiDo Statisti četa v Zgornjem Kaši ju, ki stavi kot ena najbolj discipliniranih, marljivih in po-irtvovaalnih gasilskih čet Na pobudo posestnika Franca Grada, vinskega trgovca fai gostilničarja v Zgornjem Kosijo, je bila ustanovljena leta 1906. ter si izvolila g. Grada za predsednika. Vseh 30 let, patrih požrtvovalnega in človekoljubnega deda, je g. Grad vodja vzorne čete in bo tako v nedeljo z njo vred praznoval svoj jnbftej. ioli i! ej 30-letnega članstva pa bodo praznova- li Ivan Grad, Fran MočŠnlkar, Ignac M crema. Ivan Lukec, Anton Robida ta Dimnik iz Zaloga. Leta 1910. po komaj dveh letih si je četa zgradHa svoj dom, že t prvem letu pa si je nabavila ročno brtzgaino. Med svetovno vojno so bili vsi društveni funkcionarji, razen blagajnika pokojnega Janka Habiča, ter večina članov potkücarri pod orožje. Gasilska četa pa je ostala, ker so člane takoj nadomesti» .krnice — žene fai dekleta, ki jih je organiziral fai ve&>ai m gasilsko in reševalno službo pokojni Jenko Habič. Ženski Četi v Zgornjem KaSjn, ki je najbrž edinstveni primer pri nos, je poveljevala gospodična Ivanka JamScov». Toda ne mislite, da je bila ženska čete morda organizirana za parado in «abavo, ne, odločno in neustrašeno so vodno hitele članice gasit in reševat. Posebno so so izkazale, ko je gorela Rahneta domačija v Zalogu. Njih pogum in samozavest so vsi občudovali in hvalili. Po svetovni vojni so ženske gašenje fai reševanje spet prepusile moškim. Predsednik čee g. Grad je s člani in drugimi možmi organiziral narodno stražo, ki je državi v skladiščih obvarovala velike vrednosti. V gasilski ceti se je kmalu začelo z normalnim delom. Leta 1931. si je četa nabavila novo opremo, da vrši zdaj svoje plemenito delo z elanom in največjimi uspehi. Seve- da ima ta vzorna četa tufi svoj prapor, ki je bä razvit leta 1933. Vsa vw fai bližnja ofaofica se pcipcvv-IJa. da bo jabilej kar najüepäe fai najdostoj-nejse proslavljen. D re ri bo obhod čete ix Polja skozi Vevče v Zgornji Kašelj, kjer bo Predsednik Cete g. Grad godba zaigrala predsednik» Jn ie dvema Ss-noma-jobibmtoma podoAcmco. Jutri v nedeljo ob 8. bo pri D. M. v Foija maša za umrle člane, ob pol 2. pa bo pred šoto zbor vsega zasavskega gasilstva, potem pa sprevod na veseiično prostor v Zgornji Kapelj na velik vrt predsednika čete g. Grada, kjer bo velika ljudska veselica. Avtobusne rveze in pomnoženi vlaki k D. M. v Polje fai v Zalog so za izletnike prav ugodni in je prav, da usmerimo jutri izlete v Zgornji Kašelj ter toni čestitamo vrlim gasilcem. 50 let gasilske čete v Gasilska četa za Pekel-Poljčane proslavi v nedeljo 10. t. m. 50-letni jubilej. Ustanovljena je bila prav za prav že 3. februarja 1.1887., toda pravo delovanje je začela šele 1.1888. Prvi načelnik je bil pokojni Bau-mann Josip, ki je obdržal to mesto do L 1890. Sledili so mu nato v daljših in krajših presledkih Ivanuš Ferdinand in Sima Karl (oba že pokojna) ter Požeg Anton in Vezjak Franc. Zanimivo je, da je danes na čelu gasilske čete g. Josip Baumann, sin pokojnega ustanovitelja Baumanna. To častno mesto je nastopil 3. februarja 1. 1927. Vso to dobo je res z vso vnemo deloval za gasilstvo in povzdignil četo do res zgled ne višine. Pomagali in podpirali so ga pri njegovem delu vsi ostali člani, med drugimi zlasti poveljnik g. Medved. Vseh teh je zasluga, da je danes poljčanska četa med prvimi v vrstah mariborske župe, kar se ji je že čestokrat javno priznalo. Njeni vodilni člani so bili ponovno odlikovani. Zlasti v zadnjem desetletju se je četa, ki je dotedaj delovala s primitivnim orodjem, povzdignila na znatno višino. Dne 5. maja L1927. si je nabavila motorno brizgalno, a 8. marca 1.1930. si je kupila še avtomobil. Ob ustanovitvi je štelo društvo 34 članov, a danes šteje 160 podpornih, 20 rednih in 5 častnih članov. Neštetokrat so naši gasilci intervenirali pri požarih, povodnjih, nesrečah in vseh mogočih neprilikah. Njihova požrtvovalnost je znana daleč izven okoliša. Resnično so se vselej držali znanega gesla: »Kdo kliče nas v nesreči, ne vprašamo nikdar... « Proslava bo pod osebnim pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Vekoslava Miletiča in bo zvezana z žup-nim zletom mariborske gasilske župe. Ob četrt na 6. bo maša za umrle člane, ob 6. budnica, ob 8. polaganje vencev na grobe umrlih članov, ob 10. sprejem gostov in župe na postaji, ob pol 11. pa svečana seja Ob 16. bo velika gasilska vaja, nato pa défilé pred pokroviteljem in odposlanci gasilske župe in delegati. Po končanem ofi-cielnem sporedu bo pri tovarišu Baumannu velika vrtna veselica Huda toča tudi v krški občini Krško, 8. julija Neurje, ki je v nedeljo popoldne tako strahotno pustošilo po raznih krajih naše banovine, zlasti na Bizeljskem, je hudo prizadelo tudi dobršen del krške občine. Nevihta s točo je zajela vasi Zgornje, Srednje in Spodnje Pijavško, Strmo rebro, Stražo sv. Valentina, Mladevine in del Gore sv. Lovrenca. Takoj naslednjega dne je cenilna komisija pod vodstvom župana g. Henrika La-zarinija obhodila vse prizadete vasi, da ugotovi stvarno škodo, ki jo je povzročila toča. Prizadeti kraji bo nudili žalostno sliko, saj so še drugi dan bili vidni kupi debele toče. Komisija je mogla na lastne oči ugotoviti občutno poškodovanje žita prav pred žetvijo. Klasje je ponekod docela zbito in prazno, žito je zmršeno, da je žetev nemogoča in bodo kmetovalci prisiljeni kositi in spravljati skoro prazno slamo. Pri tem se bo izgubilo še mnogo preostalega zrnja. Občutna škoda je bila ugotovljena tudi na vseh drugih poljskih pridelkih, posebno na koruzi, krompirju in fižolu, ki so bili hudo poškodovani in je le malo upanja da se bodo rastline sploh še mogle opomoči. Največjo škodo so trpeli vinogradi, ki so bili v najbujnejši rasti in je zaradi tega bila odpornost nedozorelega mladega grozdja najmanjša. V vinogradih nastala Scoda je tem bolj občutna, ker zapušča sledove de za bodoče leto. Vsa dela v vinogradih 1 so bila dokončana, zaradi nesreča pa sta I Včeraj opoldne se je ponesrečil v rovu, kjer je spravljal jamski les, 45-letni ože-njeni radar Ivan Šinkovec, ki je stanoval v koloniji v Toplicah. Šinkovec je z moto-vOom spravljal les v jaške s svojim sodelavcem. Ko je böo mehanično motovilo zaprto, je Šinkovca, ki je premikal les, spodletelo tako nesrečno, da je padel na motovilo. Motovilo se je sprožilo in, ko se Je vrtelo, ga je zadelo z vso süo v trebuh in noge. Hudo poškodovanega Šinkovca so takoj odnesEL v bolnišnico Bratovske sklad-nice, a vsa zdravniška pomoč mu ni mogla rešiti življenja. Iz bolnišnice so mrtvega Šinkovca prenesli na njegov dom ter ga položili na mrtvaški oder. Zapustil je ženo in otroka, katerega je pred časom vzel za svojega. Pokopali ga bodo na farnem pokopališču v Zagorju. Tragična smrt pridnega delavca Je užalostfla vse rudarske družine, ki so vedno v strahu in trepetu za svoje rednike. Govori se, da je spravljanje lesa v jaške z novo napravo mehaničnega motovila dosti lažje za rudarje, kakor je bik) prej. Potrebna pa Je seveda kakor povsod drugod pri rudarskem delu, največja previdnost in prisebnost duha. Bolj kakor povsod drugod je naglica pri tem delu zelo nevarna Obup zaljubljenega Santa Zagorje, 8. Julija Po žalostni vesti o smrti rudarja Šinkovca se je raznesla govorica, da je nad svojim mladim življenjem obupal delavec Anton ZavrL Ta, kakih 25 let star fant, doma s komljanskih hribov, je bil zaposlen pri rudniških apnenicah, stanoval pa je v šklendrovcu, kjer se Je zagledal v neko 30-letno vdovo, ki ima dva otroka in dobiva po svojem možu, ki se Je ponesrečil, rento. Vdova je njegovo ljubezen odločno zavračala to' mu tudi povedala da se ne misli nikdar poročiti. Odklonitev je fanta sOno potrta ter je vdovi tn drugim pripovedoval, da si bo vzel življenje. Včeraj je priSel v neko trgovino, kupil vrv ter dejal prodajalki: »Danes bom pa naredil, kar miSlim!« Z odprtim nožem in vrvjo v žepu Je pride! k vdovi. Rekel ji je, naj pošlje otroke ven, da JI bo nekaj povedal, žena tega ni hotela storiti, fant pa je potegnil iz žepa JOY ter se v sobi vpričo vseh obesü. Vdova je pokHcaäa mostninarja in nekega krojača, katerima se je pridružil neki medici-nee, ki Je lovil ribe. Odhiteli so v sobo, odrezali vrv in medidnec je po dolgem trudu ZbadU òbupanca k življenju. Fant je bil tako Slab, da so girti, da bo vsak hip tetHhnlL Pripeljal se Je tudi rudniški zdravnik g. dr. Kajzelj, ki je odredil, naj fanta takoj odpeljejo v bolnišnico. To pa ni balo potrebno, ker je fant prišel do moči m lahko «wer» oiöel domov. Prometna nesreča ▼ Trbovljah Na glavni trboveljski cesti se je pripetila prometna nesreča, ki bi pri manjši pazljivosti bila lahko terjala velike materialne, pa morda tudi življenjske žrtve. Okrog 4. ure popoldne je proti dolini privoli kmet Petek, posestnik iz Knezdola z lesom naložen voz, ki ga je peljal za rudnik. Pred Ačkunom se je ustavil, da kupi Jermene za vprego, konji pa so med odsotnostjo voznika sami potegnili nezavrt voz po cesti naprej. Voz, obremenjen z štirimi kubičnimi metri težkega jamskega lesa je po nagnjeni cesti jel voziti vse hitreje. . . Ko Je tisti čas privozll s kolodvora Dolan-čev avtobus mimo Drmnikovega ovinka, mu Je z ogromno brzino pridrvel nasproti težko obloženi Petkov voz s podivjanimi kanji brez voznika. Velika nesreča bi bila na ozki cesti neizbežna, da šofer z veliko prisebnostjo duha m hipoma zavozil avtobus v stran ln ga ustavü. Njegov pomočnik je sicer skočil proti konjem ter jih prijel za uzdo, voza pa ni mogel zavreti Vozilo je z vso süo udarilo ob prednji del avtobusa in jako poškodovalo odbijač, hladilnik ter razbilo desni sprednji blatnik. Komisijsko ocenjena škoda presega 2000 din. Potniki v avtobusu so hujši nesreči ušli v velikem strahu. Pozivamo pristojne oblasti da s primernimi ukrepi prisilijo voznike k večji pazljivosti pri prevažanju težkih, tovorov. Saj se na ozki cesti, potni ovinkov in klancev, pri živem prometu lahko sicer pripeti še vse hujša nesreča. Cestni odbor pa bo vendarle že moral pristopiti k razširitvi ceste na mestih, kjer je nujno potrebno. Na ta mesta srnò že opetovano opozarjali Strežaj nevarnega vlomilca pod ključem Zagorje, 7. juHja Orožniki so zaüotHl 18 letnega Franca Zajca, ki je doma iz Sostrega in je bil po-magač znanega. Vtamüea Sajevca iz Trbovelj. Ta vlomilec že mesec dni strahuje ljudi, orožniki pa so aretirali zdaj že tri njegove pomagače: oba brata Stebana in zdaj še Zajca. Zajec je priznal udeležbo vlomov pri Govejšku in pri učitelju Koš-meTijo. S Sajevcem se je Seznami, ko je bil namenjen proti Zagorju. Na nekem kozolcu sta skupaj prenočevala in fant je postal vtamiMev pomagač. Ko Je Saj evie vlomil v Govejškovo gostilno, je Zajec stal na straži. Kb so Vlomili v stanovanje učitelja Košmerlja, je Zajec Sajevcu držal lestvo. Sajevic Je imel revolver in rekel je, da bo učitelja ustrelil, če bi se zbudil Po vlomu je dobil Zajec 30 din nagrade. Učitelja je vlomilec odnesel tudi obveznice >Ratne štete«, serija 6869 številka 0091-0096. Naj nihče ne kupi teh vrednotnih papirjev in, če jih kdo kje vidi, naj javi to takoj orožnikom. Bo vlomu sta se Sajevic in Zajec ločila in je Sajevic Zajcu obljubil, da ga bo poklical, kadar mu bo potrebna njegova pomoč. Sajevca vneto iščejo orožniki iz Zagorja, iz Vač, pa tu-osoienega daljnogleda prosi garderoberka ljubljanske opere znanega gospoda t.rgov?i. Vrne naj ga čim prei Mariji Trampuš, Ljubljana, Dolenjska cesta 2. Iz LiuMfane u— Za rajnega ZOrina Brezi gar ja bo v nedeljo 10. t- m. sv. maša zadušnica z mrtvaškimi molitvama ob pol 9. v kapeli narodne starok&toliške cerkve na Gospo-svetski cesti št 9. u— Preporodovei. ki so s« prijavili za narodnoobrambno turnejo po Prekrmirju, nai pridejo zanesljivo danes ob 17. uri v lokal Starešinske organizacije v Areno Narodnega doma S seboj je treba prinesti nabiralne pole. nabrani denar in ndeležen-ski prispevek. Odhod jutri, v nedeljo 10 t. m. ob 5.30. u— Podružnica Sadjarskega ta vrtnarskega društva v šišld priredi v nedeljo 10. t. m. dopoldne poučni ogled vzorno vzgojenih sadnih špalirjev in piramid v sadovnjakih g. Babnika. Kdor se zanima za pravilno vzgojeno sadno drevje, naj pride v nedeljo ob 9. dopoldne h gasilskemu domu v Žg. šiški. u— Vabimo na razstavo del D. Inkiostri-ja in P. Lobode, ki je odprta vsakodnevno od 9. do 19. ure na ogled javnosti v Jakopičevem paviljonu. u— Se je čas, da se javite za lepo potovanje v Dolomite, Monakovo in Gross-glockner v isletni pisarni M. Okorn, Ljubljana hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! Morsko kopališče Grado - Pare Hotel Alla Salute Odlična meščanska hiša z lepim lastnim parkom in odprto, nepokrito jedilno teraso, 24 balkonov in prost razgled na Adrijo V vseh sobah tekoma voda. Pension od Lir 32—48 po izbiri sobe in sezonske dobe. Prospekte in oferte razpošilja lastnik in vodja dr. Oransz. * Bolezen naše najstarejše gledališke umetnice. Prva srbska subreta, ena od najjpopnksraejših gledaliških umetnic starega Beograda, Marija Cvetičeva, ki ima skromno penzijo to živi pri svoji hčerki, soprogi beograjskega gledališkega igralca to režiserja Milorada Petroviča, je zbolela to je zaradi njene visoke starosti malo upanja, da bi okrevala. Marija Cvetičeva se je rodila leta 1846 v Zagrebu. Njen oče je bil nemški oficir, doma iz Leipziga, mati pa Slovakinja. V rani mladosti se je posvetila gledališču to ž^ v Zagrebu je kot subreta imela velike uspehe. Na povabilo gledališkega igralca Miloša Cvetiča je prišla 'eta 1870. gostovat v Beograd, kjer je imela nenavaden uspeh. Po drugem gostovanju ni več zapustila Beograda in poročila se je z igrakrm Cve-tičem. Ko je bil upravnik beograjskega gledališča Branislav Nušič, je Marija Cvetičeva, skupaj s svojim možem, ki je nekaj let pozneje umrl, zadnji; nastopila pri proslavi 40-letnice svojega umetniškega delovanja. * Smrt upokojenega podpolkovnika in pisatelja Milivoja Vukeliča. Kakor smo imeli Slovfncd Rudolfa Maistra, ki je bil kot avstrijski oficir velik naciomalni revolucionar to slovenski pesnik, tako so imeli tudi Hrvati človeka, ki je bil po rjvo-jem prepričanju, delovanju in tudi po živ-ljenski poti precej podoben našemu Maistru. To je bil Milivoj Vukelič, ki je zdaj umrl nagle smrti v Zagrebu. Kot potomec stare grani čarske rodbine iz Like je bil poslan po rodbinskih tradicijah v vo-jašk? šole in postal oficir. Služboval je v raznih domobranskih polkih ogrska polovice nekdanje monarrhije, predaval pa je tudi na, domobranski kadetnici v Pečuju. Tam je našel mnogo mladih rojakov, ki jih je tudi graniéarska rodbinska tradicija poslala v vojaške šole. že pred njegovim prihodom ti kadeti iz Like niso hoteli prepevati madžarske himne in po Pečuju je ostentativno orila »Lepa naša domovina«. Ta nacionalno zavedna mladina je imela v VukeEču najboljšega mentorja to zaščitnika. Stotnik Vukelič je bil večkrat klican zaradi tega na odgovornost in naposled so ga spet poslali k polku. Odparali pa bi mu bili tudi zlate stot-niške zvezde, če bi bili vedeli, da je on pisatelj nacionalno revolucionarnih novel Milkan Lovinac. Pod tem imenom je izšla spomladi leta 1914. v založbi Društva hrvatskih književnikov zbirka novel pod naslovom »Purpurne noči« to založba je skrbno čuvala tajnost psevdonima. Nekatera VukeKčeva dela so izšla še po osvo-bojenju, precej pa je še neobjavljenega. * Beograjska občina bo nagradila najboljše urejene hotele, krčme in kavarne. Dokler ni bil Beograd označen kot turistično mesto, se je posvečalo le malo pozornosti gostinskim Obratom. To je bilo prepuščeno lastnikom obratov. Sicer se 9e danes vidj v sredini mesta gostinske lokale, ki ne odgovarjajo niti najvažnejšim higienskim zahtevam. Da bd lastnik« spodbudila, je zdaj Občinska uprava razpisala nagrade za najboljše urejene hotele, kavarne in restavracije. Gostinsk? obrate bo pragfedail ln ocenil higienski odsek mest- Prj požara viške opekarne, tej največji požarni katastrofi zadnjega časa, se je po svoji vnemi in požrtvovalnosti izkazala zlasti prostovoljna gasilska četa Ljubljana — Vič. Ko je bilo najtežje delo opravljeno, so njeni člani ostali še pet dni na požarišču. Ta požar je najbolj nazorno izpričal, kako dobro je bilo. da si je četa pred dvema letoma nabavila moderno motorno brizgalno. Viška četa voböe nadvse tmotrno skrbj za tehnično izpopolnitev svoje orod jarne. Za 65-1 etnico, ki jo je obhajala lani, si je omislila moderen zaprt gasilski avtomobil, ki ga odplačuje s prispevki iz skromnih prostovoljnih zbirk in iz dohod kov svojih prireditev. Temu namenu ie posvečena tudi velika vrtna veselica, ki bo jutri od 16. dalje na Zavašnikovem vrtu nasproti Gasilskega doma, združena z bogatim srečolovom in celo vrsto zabavnih točk. Meščani in okoličani, ki znajo ceniti požrtvovalno delo naših gasilcev, se bodo brez dvoma v velikem številu odzvali vabilu, da pod pro četo v njenem plemenitem prizadevanju. Predno odidete na počitnice ah Vaš letni oddih, se oglasite pri Foto Touristu Lojzn Šmiicu NA ALEKSANDROVI CESTI 8, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat s samosprožilcem samo Din 300.— n— Zaprta cesta. Uprava policije razglaša da je Šmartinska cesta od Jenkove ulice do železniškega podvoza (Vilharjeve ulice) zaradi gradnje nove tramvajske proge k Sv. Križu od 6. do predvidoma 26. t. m. zaprta za vozni promet. SAMO ŠE DANES ob 1&, 19.15 tat 21.15 uri HARRY BAUR kot KINO MATICA SARATI GROZNI I Tragedija depega potalka. V jnte-njem gorenjskem vlaku ie sprevodnik včeraj med Št. Vidom in Ljubljano naletel na 28-letnega brezposelnega delavca Rama Ihiratoviča, ki se je skušal brez voznega listka pretihotapiti od Škofje Loke do Ljubljane. Duratovič, ki i« po rodu iz PeSgrada v cazinškem okraju v Bosni, je bil zadnji čas zaposlen pri cestnih delih v škofjeloški okolici, pa je bil pred dnevi odpuščen. Nekaj dni je ostal v Loki, nato pa se je odločil, odpotovati v Ljubljano, da poišče dela na kakšni stavbi ali kjerkoli Včeraj zjutraj je prišel na škofjeloški kolodvor, a ker ni imel denarja, je stopil v vlak brez voznega listka. Do Št Vida mu je uspelo, da se i e izognil sprevodniku, a ko se je vlak pomaknil dalje proti Ljubljani, je bü zasačen. Sprevodnik mu je zagrozji da ga bo v Ljubljani izročil policiji Te grožnje se je Duratovič tako ustrašil, da je v Dravi ja h iznenada planil k vratom in ee pognal iz drvečega vlaka Priletel je aa tla tik proge. kjer je obležal ves pobit in krvav. Eden izmed potnikov ie potegnil za zasilno zavoro nakar je vlak obstal. Hudo ranjenega Duratoviča so železničarji prenesli nazaj v vagon, v Ljubljani pa so ga reševalci prepeljali na kirurški oddelek Za neznaten prestopek si je Duratovič naložil sam precej drakonsko kazen: zlomljeno roko. zlomljeno nogo in še precej hude poškodbe po glavj. Pri uporabi Tsehamba Fll-ja ne debite aolnönlh. opeklin, marveč lepo raj avo polt. Bregerija Gregoriò, dr.a o.a. Ljubljana. Prešernova 5. Iz Celia e— Umri je včeraj na posestvu »Mira-sanolnoma zgrešen način. Občinska uprava namerava namreč ustanoviti dispanzer v svoji stanovanjski hiši in je že odpovedala staji oranje nekenm državnemu uradniku. Naiodločinejše nastopamo proti ustanovitvi take važne ustanove v hiši, v kateri prebiva mnogo rodbin z nedoraslimi otroki, ki bi biii stalno izpostavljeni nevarnosti okužen j a V letošnjem proračunu je občinska uprava v partiji za narodno zdravie določila 11.800 din za oovo izolirno. Ali ne bi mogla občina malo zvišati ta prispevek in ki raditi poleg izolirni-ce nov paviljon, v katerem bi imel prott-tuberkulozni dispanzer svoje prostore? sg— Prva letošnja mladinska igra. V nedeljo popoldne priredi sloveojegraški Sokol ob 16. v Sokoäskem domu prvo letošnjo mladinsko predstavo. Agilni člani dramskega odseka uprizorijo pod režijo br. Vinka Cilenška ljubko mladinsko igrico v treh dejanjih »Pogumni Tonček«. Vljudno vabimo vge prebivalstvo, da se e svojimi malčki udeleži te prve letošnje mladinske prevista-▼e I »PLAVA PATR0LA«! Danes PREMIERA senza-cijonalne filmske drame Motorizirana patrola stopa v borbo proti najhujšim neprijateljem države. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO SLOGA, teL 27*30 lz Maribora a— Na pogreb pok. Milke Jurca, ki bo danes ob 15. uri v Sv. Ožboltu ob Dravi vozi avtobus z Glavnega trga ob 13. Interesenti naj se javijo danes do 11. pri šped. tvrdki Milavec Fr. Aleksandrova c. 49 teL 2856. Cena vožnje tja in nazaj din 25. a— Vladimir Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča, bo odprl lastno dramsko šolo, čim se prijavi primerno število učencev, oziroma učenk, ki naj se prijavijo v gledališki pisarni, najbolje pismeno kjer naj pustijo svoi naslov z znamko za odgovor. a— Rotovške novjee. Mestni svet bo na seji 15. t. m. razpravljal med drugim o regulaciji bloka ob Dravi med starim in novim mostom (sprememba načrta), o izpre-membi regulaciie Slovenske ulice, o pooblastilu upravnemu odboru za razdelitev kreditov za kulturna društva in revne dijake, o nakupu zemljišča pri drž. mostu po Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, o prodaji živil na reguliranem Glavnem trgu, o prošnji mestnih podjetij za podelitev dovoljenja za opravljanje podjetja za dezinfekcijo in deratizacijo. a— Vsem članom Nabavijalne zadruge drž. uslužbencev, kakor tudi Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Mariboru sporočamo, da bo proslava mednarodnega zadružnega dne v nedeljo 10. t. m. ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi člani! Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Maribor. ANNABELLA v krasnem> napetem to pretresljivem filmu velike ljubezni Kino Union, TeL » " TRDNJAVA TIŠINE Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri (La citadelle du silence) u— Spet roparski napad na cesti. Zadnjič smo poročali o drznem napadu, ki ga je malo pred polnočjo izvršil neznan mlad potepuh na natakarico pri Čadu pod Rožnikom. v sredo pred prvim mrakom pa je prišlo do podobnega dejanja m Vodovodni cestì. Ko se je malo po 19. vračal delavec France Janžekovič iz mesta domov na Sto-žice. sta ga med smrekami pri mestnem vodovodu is zasede napadla dva neznanca. Podrla sta ga na tla in mu vzela suknjič, ki ga je nosil v roki ki v katerem je imel 50 din in delaväko knjižico, nato pa pobegnila v gozd. Janžekovič ju je nekaj časa zasledoval, a brez uspeha, ker se ie kmalu zmračilo. Po njegovem opisu je bil eden izmed napadalcev majhne postave, podolga-sftega obraza, dolgih, svetlih las, oblečen ▼ staro, zamazano obleko, drugI pa srednje _________ postave, kostanjevih las, oblečen v temne, i bo pred sodnem, zakrpane blač© jn s fepioo na gfcwi, 4 a— Šahovske novice. Na šahovskem brzo-tumirju, ki se je vršil v klubskih prostorih UJNŽB je od 14 udeležencev zasedel prvo mesto Mišura (TJJNZB) z 10 točkami 2. in 3. Rapar (UJN2B) in Kovačič (SK Železničar) z 9 in pol točkami, Ferenčak (SK Železničar) 9 itd. V nedeljo igra šahovski klub UJNŽB v Rogaški Slatini kjer se v prijateljskem dvomatehu sreča s šah. kla-bom »Celje«. a— Amaconsk© ndeve. Pred neko tu-kaj^iio meljsko tvornico sta se hudo spoprijeli vneti amaconki. Močnejša, ki je šibkejšo osumila, da jo je ovadila pri lastniku t vorn ice, zaradi česar je sledil odpust iz službe, se je z vso sik) zakadila v šibkejšo, jo vrgla na tla ter jo nato obdelovala Se s čevlji. Temu bojevitemu obračunavanju je napravil konec službujoči stražnik. Konec Iz Ljutomera Ij— Žrtev strela umrla. Pred nekaj dnevi smo poročali da bo žena dimnikarja Tratnika, ki jo je ta obstrelü, najbrž okrevala Od kraja je res bilo videti, da rana ni prenevarna. Ranjenka zaradi tega tudi ni privolila v to, da bi ji roko v rami amputirali, kar ji je zdravnik svetoval Roko in ramo so ji zato dali ▼ sadreni ovoj, zdaj pa je nastopilo za-strupljenje krvi in ranjenka je umrla lj— Vinogradniki se pridno gibljejo Zadruga za zaščito ljutomerčana, ki se je ustanovila lansko leto, pripravlja zgraditev velike zadružne kleti, v kateri bi se naš vinski pridelek po sortah zbiral in potem v večjih količinah spravljal rei trg. Ker je Nemčija dovolila kontingent za 500 vagonov štajerskega vina, je upanje, da se položaj vinarstva vsaj nekoliko popravi. Zadružna klet bi se gradila z deleži zadružnikov in državno, odnosno ba-novinsko podporo. Iz Gornje Radgone gr— Cirflmetodarji »o kre^orali na obronka Slovenskih goric. Podružnica CMD je tudi letos priredila uspelo kresovanjo na banovinskem griču. Ob nastopu mraka se je na odredbo predsednika g. Franca Samca, veterinarskega svetnika, razvil lep sprevod z godbo »Muro« in državno tro-bojko na čelu, v kateri je sodelovalo nad 300 cirilmetodarTev to članov drugih nacionalnih in narodnoobrambnjh organizacij. Gasilci v krojih in z baklami in številna deca z lampiončki so v sprevodu korakali po Gornjem Grisù do obmejnega murskega mosta, nato pa po Spodnjem Grisù na graj-ki grič, kjer e med tem že zagorel mogočen kres, viden daleč onstran nemške meje, koder bivajo naši Slovenci v številnih slovenskih naseljih. Ob svitu kresa je godba zaigrala državno himno, nato pa ie upokojeni šolski upravitelj g. Mavrič Karel orisal pomen tega tradicionalnega kresa. Pozval je vse navzočne. da ob državni tro-boiki in svitu kresa ponovno obljubijo, da nočejo ničesar, kar ni našega, hkratu pa tudi nikomur ne dovoljujejo, da bi posegel po koščku zemlje naših lepih Slovenskih goric. Svoj govor je končal z vzklikom našim rojakom onkraj meje ki kralju Petru n„ nato pa je godba zaigrala »Hej Slovani« ob gromkem petju vseh zbranih. CS-rilmetodarji hi vsi nacionalni ljudje na tej skrajni severni državni meji smo budno na straži Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo Davčne in druge fiskalne ugodnosti za Trepco V zvezi Z gradnjo topilnice cinka v Sabcu in topilnice svinca v Zvečanu, je ministrski svet v smislu sporazuma z družbo Trepča Mineš Ltd. izdal na osnovi § 100 fin. zakona in na predlog ministra za finance, za gozdove in rudnike ter za trgovino in industrijo tri uredbe, in sicer uredbo o ugodnostih za gradnjo topilnice svinca v Zvečanu in uredbo o prenosu ugodnosti, pravic in obveznosti v zvezi s fuzijo med družbo Trepča Mineš ter družbami Zletovo Mineš, Kopaonik Mineš in Novo Brdo Mineš. Topilnica cinka v Sabcu Prva uredba prinaša ugodnosti za topilnico cinka v Sabcu. Te ugodnosti se dajejo rudarskemu podjetju Trepča Mineš ter ostalim trem rudarskim podjetjem Zletovo Mineš, Kopaonik Mineš in Novo Brdo Mineš (vsa s sedežem v Londonu) odnosno družbi, ki bo izšla iz fuzije omenjenih štirih družb, kot ustanoviteljem nove družbe »Topilnica cinka d. d. v Sabcu«, kakor tudi sami »Topilnici cinka d. d. v Sabcu«. Ugodnosti te uredhe veljajo 15 let od dneva uveljavljen j a uredbe, kolikor posamezne ugodnosti ne ugasnejo prej. Ugodnosti se nanašajo na proizvodnjo cinka, ki obsega proizvodnjo običajnega cinka iz surove ali predelane rude in proizvodnjo mehkega ali rafiniranega cinka ter pridobivanje vzporednih proizvodov, tako da bo zajamčena potrebna količina cinka čistoče 99.95% z največ 0.05 °/o primesi železa, svinca in kamija. Družba Trepča Mineš in ostale tri družbe so dolžne pribaviti kapital za gradnjo topilnice in morajo v treh mesecih predložiti prometnemu ministrstvu družbena pravila nove družbe »Topilnica cinka d. cL« v Sabcu; en mesec po odobritvi pravil pa se mora nova družba protokolirati pri sodišču. Družba »Topilnica cinka« se bo prvenstveno barila s proizvodnjo cinka za račun in po nalogu Trepče in ostalih treh družb, ki bodo topilnici plačale delo. Družba Trepče in ostale tri družbe so dolžne najkasneje v dveh letih po uve-Ijavljenju te uredbe zgraditi potrebne naprave za proizvodnjo običajnega cinka z letno kapaciteto 10.000 ton in morajo v mejah te kapacitete in v mejah možnosti plasiranja žveplene kisline v naši državi ter v mejah razpoložljive cinkove rude proizvajati običajen in rafiniran cink v dovoljni količini za kritje domače potrebe. Prodajna cena običajnega cinka za državne in samoupravne ustanove se bo ugotovila na bazi cene na londonski kovinski borzi (ena angleška tona enako 1016.05 kg). Prodajna cena rafiniranega cinka pa se bo določila na obnovi cene običajnega cinka z dodatkom stroškov za rafiniranje. Vprašanje svobodnih deviz, ki jih bodo družba Trepče in ostale družbe stavile na razpolago naši državi ali na njen račun drugim koristnikom, se bo od časa do časa uredilo s posebnim aranžmajem z Narodno banko v soglasju z ministrskim svetom. Fiskalne ugodnosti Uredba daje ustanov, tel jem in novi družbi »Topilnica cinka« naslednje ugodnosti: a) oprostitev od vseh caks in ostalih državnih, samoupravnih in drugih dajatev v zvezi z ustanovitvijo družbe, z registriranjem, protokolacijo, izdajanjem obrtnega dovoljenja in emisijo delnic; b) oprostitev od vseh carin, državnih in samoupravnih trošarin in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev in taks na izvoz cinka; c) oprostitev od državnih in samoupravnih trošarin in drugih dajatev na električni tok za pogon vseh strojev in aparato v napravah za oplemenjevanje rude (za koncentracijo rude s selektivno flota-cijo) in za pogon naprav topilnice, nadalje oprostitev od državnih in samoupravnih trošarin in dajatev na te surovine, pogonski in potrošni material, ki služi za oplemenjevanje rude in za proizvajanje cinka ter na proizvedene polfabrikate in gotove izdelke; č) oprostitev od državne ln samoupravne trošarine na rudo; d) oprostitev vseh sedanjih in bodočih državnih in samoupravnih davkov, doklad in dajatev na promet in luksus v medsebojnem plačevanju uslug v zvezi s predhodnim praženjem rude in proizvodnjb cinka . GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ELICA 15. obvešča neobvezno: V IV. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 8. julija izžrebani naslednji dobitki: Din 505.000 je dobila srečka štev. 48.116, Din 60.000 je dobila srečka štev. 16.788, Din 50.000 je dobila srečka Stev. 11.580, Din 12.000 sta dobili srečki štev. 61.966 in 84.199, Po DIN 8.000.— so dobile srečke St. 2.667, 33.399, 65.S79, 85.586 in 99.139, Po DIN 5.000.— so dobile srečke St. 4.S80, 14.192, 82.222, Po DIN 2.000.— so dobile srečke št. S.S87, 7.802, 14.144, 47.001, 72.250, 78.928, 91.328, 94.896. Bazen tega je bilo izžrebanih Se 410 dobitkov à Din 1.000.—. Popolno uradno Usto dobitkov, Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Naslednje žrebanje V. razreda se vrši od 11, avgusta do 1. septembra. Ako se ustanovitelji odnosno družba »Topilnica cinka« s samoupravnimi telesi (banovino, občinami), zbornicami in prisilnimi združenji drugače ne sporazumejo, tedaj se smejo na davke, odmerjene ustanoviteljem in »Topilnici cinka«, naložiti doklade in druge dajatve, katerih skupni znesek ne sme presegati za banovino 10 °/t, za občino 20 •/• in za zbornice, prisilna združenja itd. 2*/«. Te doklade in dajatve se smejo nalagati samo na osnovni davek. Ker imajo ustanovitelji svoje glavne sedeže v Londonu, kjer se nahajajo njihovi upravni odbori in kjer se odrejajo in izplačujejo dividende delničarjem, na katere plačajo delničarji davek po angleških zakonih, kakor tudi glede na trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo, se v naši državi za časa veljavnosti zakona o davčnih ugodnostih kovinsko-rudarskim podjetjem od 26. februarja 1931, kakor tudi za časa veljavnosti te uredbe na te dividende ne morejo pobirati nikaki davki in doklade kakršnekoli vrste. Topilnica cinka se docela oprošča: a) vseh državnih in samoupravnih taks in drugih državnih in samoupravnih dajatev na kupne pogodbe in na zakupne ter služnostne pogodbe glede nepremičnin, ki so potrebne topilnici, kakor tudi dopolnilne prenosne takse in gradbenih taks za zgradbe in naprave topilnice; b) zemljarine in zgradarine na vsa zemljišča in vse zgradbe, ki se uporabljajo za svrhe tvornice; c) carin vzporednih carinskih dajatev, skupnega poslovnega davka, davka na luksus, državne in samoupravne trošarine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev kakršnekoli vrste na uvoz tvor-nične ureditve (strojev in njihovih delov, instrumentov, aparatov, naprav in njihovih delov, cevi in delov za spajanje cevi, kemikalij, koksa in drugega potrošnega materiala) kolikor se vse to ne proizvaja v državi in kolikor služi proizvodnji cinka. Topilnici se odobravajo še naslednje davčne ugodnosti: a) za čas prvih 6 let od uveljavljenja uredbe se topilnica docela oprosti plavila družbenega davka (osnovnega, dopolnilnega in minimalnega), posebnega davčnega dodatka, kakor tudi vseh samoupravnih doklad (občinskih, banovinskih), zborničnih doklad in slično; b) na dobiček topilnice, ki se ugotavlja in obdavči po določbah čl. 80. do 86. zakona o neposrednih davkih, se odpiše od skupnega odmerjenega davka v 7. letu 90 «/o, v 8. letu 80*/., v 9. letu 70 »U, v 10. letu 60%, v 11. letu 50®/«, v 12. letu 40 »/o, v 13. letu 30 %, v 14. letu 20% in v 15 letu 10 »/o. Ce v teh letih ne bi bilo davčne osnove, tedaj bo topilnica plačala minimalni davek po določbah ČL 86. zakona o neposrednih davkih. Ako se Topilnica s samoupravnimi telesi (banovinami in občinami), zbornicami in prisilnimi združenji drugače ne sporazume, tedaj se od 7 leto 15. leta veljavnosti ugodnosti ne morejo na davke, odmerjene topilnici, pobirati doklade in druge dajatve kakršnekoli vrste, katerih skupni znesek bi bil za banovine večji kakor 10%, za občine večji kakor 20% in za zbornice, prisilna združenja itd. večji nego 2%. Kolikor zakonodajstvo o zaposlen ju tujih državljanov ne nudi večjih možnosti, smejo družbe Trepča in ostale tri družbe ter Topilnica cinka zaposliti poleg ravnatelja. enega pomočnika ravnatelja in enega knjigovodstvenega strokovnjaka samo toliko tujih državljanov in drugih strokovnjakov, kolikor bodo imele zaposlenih domačih inženjerjev in strokovnjakov. Ugodnosti za topilnico svinca v Zvečanu. Uredba o ugodnostih za gradnjo topilnice v Zvečanu vsebuje skoro iste določbe, kakor uredba o topilnici svinca v. Sabcu Družba Trepča Mineš in ostale tri družbe ustanovijo novo družbo »Topilnica svinca d. d.« v Zvečanu. Uredba predpisuje iste ugodnosti kakor za topilnico cinka, t j. za 15 let Pod proizvodnjo svinca je razumeti proizvodnjo surovega svinca iz svinčene rude ali svinčenega koncentrata in proizvodnjo rafiniranega svinca, nadalje izločevanje plemenitih kovin in drugih vzporednih proizvodov ter izdelovanje svinčenih izdelkov, kakor plošč, pločevine, žice, cevi, zlitin in kemičnih proizvodov V 15. mesecih po uveljavljanju uredbe morajo biti zgrajene naprave za proizvajanje surovega in rafiniranega svinca in za izločevanje plemenitih kovin ter drugih vzporednih proizvodov, vse z letno kapaciteto 12.000 ton rafiniranega svinca. V januarju 1941. pa morajo biti naprave razširjene tako, da bo topilnica dejansko lahko predelovala celotno produkcijo svinčene rude, ki jo pridobivajo družbe Trepča in ostale tri družbe. Od početka obratovanja mora topilnica kriti vso domačo in prvenstveno državno potrebo» v rafiniranem svincu, in sicer do višine kapacitete, od leta 1941. pa do največ 20.000 ton letna Davčne in ostale fiskalne ugodnosti so iste, kakor za topilnico cinka v Sabcu. Naše državne finance v aprilu in maju Gibanje davčnih dohodkov vedno časovno nekoliko zaostaja za gibanjem gospodarske delavnosti. Zto kažejo tudi še v zadnjih mesecih državni davčni dohodki prav ugodno sliko, čeprav se opaža v gospodarstvu nekakšen zastoj in je finančni minister ravno zaradi tega smatral za potrebno posvariti banovine in občine, naj bodo pri sestavljanju novega proračuna previdne, ker ni izključeno novo poslabšanje gospodarske konjunkture. Državni davčni dohodki so se v aprilu in maju v splošnem ugodno razvijali. Tako je znašal donos neposrednih davkov 415.2 milijona din, t. j. za 43.3 milijona din več nego v lanskem letu in za skoro 100 milijonov več nego v predlanskem letu. Donos državnih trošarin je znašal 166.2 miiljona din (za 24.8 milijona din več nego lani ln za 42.2 milijona din več nego predlanskim), donos taks je dosegel 202.0 milijona din (za 21.9, odnosno za 37.6 milijona din več), donos carin pa je znašal 181.6 milijona din (za 11.8, odnosno za 52.1 milijona din več). Tudi monopolski dohodki so se povečali na 333.2 milijona din (za 14.2, odnosno za 31.2 milijona din več). Tudi dohodki državnih gospodarskih podjetij so bili v aprilu in maju ▼ splošnem večji nego lani. Tako so znašali dohodki državnih železnic 37S.0 milijona din, t j. za 26.4 milijona din več nego pred dvema letoma. Dohodki pošte, telegrafa ln telefona so dosegli 91-9 milijona din, t j. za 18.4 milijona din več nego lani in za 18.8 milijona din več nego predlanskim. Dohodki državnih rudnikov so se dvignili na 56.4 milijona din t j. za 13.5 milijona din več nego v istem razdobju pred enim letom in za 22.8 milijona din več nego ▼ istem razdobju pred dvema letoma. Nekoliko manjši pa so bili dohodki gozdov, ki so dosegli le 9.8 milijona din, t j. za 1.4 milijona din manj nego lani in za 2.9 milijona din manj nego pred dvema letoma. Gospodarske vesti = K trgovinski pogodbi b Smo. Poro- Sali sano že o novi trgovinski in plačilni pogodbi s Svico, s katero se ukine klirinški plačilni proanet Po informacijah iz Beograda nam ie po tej pogodbi Švica priznala letni kontingent za uvoz 3000 vagonov pšenice, 1000 vagonov ječmena in 4000 vagonov koruze. V pogodbi je predvideno, da bo naš izvoz v Švico za okrog 30% večji od našesa uvoza iz Švice, s čimer nam je pogodbeno zajamčena aktivna trgovinska bilanca v prometu s Svioo. Nadalje vsebuje pogodba določbe glede likvidacije našega klirinškega dolga. Ta klirinški dolg bo do konca avgusta ko se ukine kliring, najbrž narasel na okrog 4 milijon« švicarskih frankov. Likvidacija tega salda se bo izvršila na ta način, da se bo 20% deviz ki jih bomo dobili od izvoza po 1. avgustu, porabilo za likvidacijo našega klirinškega doler a. = Odkupne eene sa novo pšenic«. Ix Beograda poročajo, da bo mrnistmki svet prihodnji teden razpravljal o nakupni ceni za novo pšenico, o čemer je Prizad že predložil potrebna poročila. V poučenih krogih smatrajo, da se bo odkupna cena za novo pšenico gibala med 150 do 160 din za 100 kg. = Poštna hranilnica v junija. Po ob-čutnejše nazadovanju hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v maju (7a 58 na 1296 milijonov), je bik) v juniju zabeleženo malenkostno povečanje za 2 na 1298 milijonov. = Savez pivovarniške Industrije je imel 7. t. m. v Beogradu svojo letno skupščino, ki jo je vodil predsednik dr. Ferdinad Gram berg, znani beograjski industrijalec in re-prezèntant Francoske družbe borskih rudnikov v Jugoslaviji (ki je dobila lani znatne fiskalne ugodnosti za gradnjo tvornice za elektrolizo bakra). Predsednik dr. Gremberg je v svojem poročilu obširno poročal o uspehih naše gospodarske politike in je izrazil upanje, da bo tudi pivovarniäka industrija, ki se že dolgo vrsto let bori z velikimi težkočami, deležna razbremenitve glede javnih dajatev, ki otežkočajo produkcijo. Majhno povečanje proiukcije, ki je nastopilo lani, je le posledica splošnega poboljšan ja gospodarskih razmer. Skupščina je ponovno izvolila staro upravo, ki pa se je konstituirala tako, da je bil za predsednika izvoljen g. živojin Nešič, za podpredsednika pa sta bila izvoljena gg. Anton Bajloni hi Viljem Nemenz (ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani). Borze 8. julija Na ljubljanski borzi so se angleški funti danes nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil proanet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.125. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.87, t Beogradu 14.8688 in v Beogradu 14.86 odnosno za konec julija 14.7860. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci notirala 476 — 480 (v Beogradu je bil promet po 477.25). Zaključki pa eo bili v 7% investicijskem poboju po 97.50 (v Beogradu po 98.50) m ▼ 7*/« Blairovem posojila po 92.75 (v Beosradn po 92^ Ljubljana. Amsterdam 2402.91 — 241750, Berlin 1752.03 - 1765.91, Bruselj 738.70 — 743.77, Cur ih 996.45 — 1003.52, London 214.96 — 217.02, New York 4331.01 — 4367.32, Pariz 120.72 — 122.16. Praga 150.69 - 151.79, Trst 228.94 - 232.03. Curili. Beograd 10. Pariz 12.1875, London 21.60, New York 437.75, Bruselj 741250. Milan 23.0250, Amsterdam 241.15, Berlin 175.90, Doma j, bankovci 81, Stockholm 111.35 Oslo 108.55, Köbenhavn 96.4350. Praga 15.1250, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.96, Bukarešta 336. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 476 — 480, 4% agrarne 61.50 den., 4% severno agrarne 61 den, 6% begiuške 92 50 — 94.50 6% dalm- agrarne 92 — 92.50, 7% stabilii. 98.50 den., 7% invest 97 — 98, TU Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 92.50 — 93, 8% Blair 97 den.; delnice: Trboveljska 190 bL, Gut mann 60 den, OsL ječka ljevaonica 180 dem., DubrovaSca 350 dan-, Oceania 850 bL. Jadranska 360 den. Beograd. Vojna škoda 477.25 — 477.50 (477.25), 4*/. agrarne 62 — 62.50 (62.25), 4% severne agrarne 60.76 — 61 (60.50 — 61), 6% dalm. aerarne 92.25 — 92.50 (92.25), 6% begiuške 92.75 — 93 (92.75), 7% invest. 98.25 den. (98.50), 7% Drl hip banka 99 den., 7% Blair 92.50 — 98 (92.75), 9% Blair 97 dea. (97). Narodna banka 7320 bL, PAB 229.50 — 231 (229). Blagovna tržišča ŽITO '+' Chicago 8. julija. Zafehtf teSaj»: pšenica: za sept. 72; komea: si fafij 57.76, za sept. 59.125, sa dee. 58.50. + Wmnipeg. a julija. Začetni tečaji: pšenica: sa joKj 95.25, za okt 7&3T6, r» dee 7650. _ + Novosadska blagovna bona (8. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: 78/79 kg; baška 200 — 206; sreanska 200 _ 206; ba-natska 190— 200; baška potiska 200 — 206; Kom za: baška 117 — 118: bamrfefca 1» -114. On*i «ÄS 180—186; s^avoo^u 180— 186 Ječmen: baški in sremski 64/86 kg 130 — 185. Moka: baška >0g< ki »0gig< 305 — 815; >®c 286 — 295; >5< 266 — 275; >6< 245 — 256; >7< 180 — 190; >8< 116 -120.' Fttol: baški, sremski v vrečah 11750 — 125. Otrobi: baški, sremskj 115 — 122.50. BOMBAI r-f Liverpool, 7. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jnlii 4.99 (prejšnji dan 492), za sept 5.05 (498), sa dee. 5.10 (6.04). ^ '+' New York, 7. jufija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij &0 (9.11). xa dee. 9l02 (9.15*. Le naprej brez miru • •• Sokolski nastop v Litiji Sokolsko društvo ▼ Litiji, matica sokol-skega dela v Zasavju, bo priredilo v nedeljo 10. t m svoj javni letni nastop. Ob tej priliki bomo položili pred javnost uspehe celoletnega dela v telovadnici. Zavedamo se nalog, ki jih terjajo od nas prerojene sokolske legije. V tem letu smo v večjem številu sodelovali pri sokolskem pohodu na Rakek k spomeniku velikega sokolskega pokrovitelja kralja Aleksandra, polnoštevilno smo se udeležili tudi obrambnega zbora v Ljubljani, prav tako tudi župnega izleta v slovenski prestolnici Letošnjo izletno sezono smo porabili tudi za obiske bratskih sokolskih edinic v Zasavju. V častnem številu smo obiskali bratske nastope v Hrastniku, Trbovljah m Smartnem. Zdaj pa vabimo v naš krog vse prijatelje sokolske ideje mi. Nedeljska prireditev bo celodnevna. Ob 14. bo zbor vsega litijskega in sosednjega sokolstva pred našim Sokolskim domom. Ob bo krenil sprevod na telovadišče v Svarčevo hosto. Začetek nastopa pa bo ob 15.30. Pripominjamo, da bo dospela sokolska godba iz Trbovelj že z dopoldanskim vlakom ob 8.19. Telovadne skušnje se bodo pričele takoj po prihodu godbe na telovadišče. Zato opozarjamo vse telovadeče od zunaj, naj pridejo v Litijo že z dopoldanskimi vlaki. Kdor se ne bo udeležil skušnje, ne bo pripuščen k popoldanskemu javnemu nastopu. Ob 11. bo na litijskem trgu promenadni koncert trboveljske sokolske godbe pod vodstvom kapelnika br. Rudija Dolničar-ja. Zunanji gostje zvežejo lahko poset našega nastopa z izletom v prekrasno okolico na Javorje, Janče, Sveto goro, Pol-šnik, Mamol ali drugam. Zdaj je tudi najbolj prijetno kopanje v Savi. Zatorej povežite prijetno s koristnim. Pridite, oja-čite naše vrste. Dokažite sokolsko bratstvo v praksi! Sokolski večer v Ormožu Ormoško Sokolsko društvo je namesto vsakoletnega javnega nastopa priredilo v v kresnem tednu zvečer na svojem letnem tetovadiSču v Tyràevi grabi, ki je büo za to priliko posebno razsvetljeno s številnimi električnimi žarometi, slavnostno telovadno akademijo. Prva točka prireditve je bOa povorka, odnosno baklada po glavnih ulicah našega mesta. Sodelovali so vsi telovadni oddelki, udeležilo pa se je povorke tudi ostalo članstvo. Na čelu povorke je bil društveni prapor, za njim sokolska godba iz Središča, dočim sta deca in naraščaj nosila lampijone s prižganimi svečami, tak» da je bil pogled na številne migljajoče lučke prav mičen. Ves čas povorke je bUo slišati granfa) pozdravljanje občinstva, ki je v •—>hvi imwAiiü motrilo beklado, kakor tedi pozdravne kftce udeležencev povorke. Po povratku na beiovadišče je pred pri-öestkom same akademije spregovoril kratek pozdravni govor starosta br. Rakuša, Id Je omenil, da je ta prireditev uvod v proslavo 20 letnice našega osvobojen ja. Pozdravil Je vrhovnega starosto, Nj. VeL kralja Petra IL, kateremu so vsi navzoči burno vzklikali sokolski pozdrav: Zdravo! Godba je zaigrala narodno himno. Enakega pozdravljanja Je bila deležna naša hrabra vojska, ko je br. starosta pozdravil navzočega šefa topografskega odseka g. polkovnika Kosto Stcjanoviča. Prva je pri akademiji nastopila moška in ženska deca s prostimi vajami, nato pa moški naraščaj, ki je prav strumno in skladno izvedel praške proste vaje. Na bradlji so dokaj dohro nastopile članice, višji oddelek moške in ženske dece pa Je dobro predelal evojte proste vaje. Sledila je najboljša točka: ženski naraščaj s težko gimna-stično vajo »Petka«. Ta oddelek si je za krasne in s posebnim elsunorn izvedene vaje peč zaslužil posebno pohvalo. Moški naraščaj Je nato nastopil s preskoki črez konja; zatem pa Je članstvo precej dobro pokazalo res lepe članske praške proste vaje. Članice, ki so nastopile z gimna-stičnimi vajami, niso pokazale pravega efekta, ker ni bilo skladnosti. Članska vrsta. Je nato nastopila z težkimi vajami na drogu in v splošnem se lahko reče, da je imela ta vrsta dovolj dobrih moči Višek divi jen ja pri občinstvu pa Je dosegel, ko je v tej vrsti nastopil tudi na odmoru v Ormožu se mudeči član tekmovalne vrste berlinske oJimpijade, br. Dimitrij MrZUldn iz Beograda, ki Je, dasl s poškodovano roko, pokazal res občudovanja vredne vaje. Zaključna točka Je bü zbor vseh telovadcev. ki so zapeli sokolsko himno »Hej Slovani« pri odkorakanjn e telovariišča pa »Le naprej«. S tem Je bila zaključena akademija, ki Je v vsakem pogledu prav dobro uspela. Občinstvo, ki je v visokem številu prisostvovalo, Je vsako posamezno točko nagradilo z bogatim aplavzom. Vodstvo akademije je büo v rokah marljivega načelnika br. Horvata. Po akademiji se Je razvOa ob marljivem igranju središke sokolske godbe prav prijetna zabava. Uprava Sokola Ljubljana-Vi* vabi članstvo, naraščaj in d eco, da se udeleži razvitja prapora in nastopa bratskega društva v Preserju v nedeljo, dne 10. t m. Za deco je zbor ob 11. dopoldne r Sokolskem domu, odkoder se deca odpelje na vozovih v Preserje, za njimi se bodo uvrstili kolesarji, ostalo članstvo v kroju in civil ni obleki pa se odpelje z vlakom ob 13 40 x glavnega kolodvora. Zdravo! Po drugi razpravi je bil Tomažič oproščen umora svoje druge matere šimenceve Ljubljana, 8. julija O priliki prve razprave, ki je biLa 1. aprila t. L smo obširneje poročali o obtožbi proti 24-letnemu delavcu Ludviku Tomaži-ču, ki je pristojen v Mengeš. Obtožen je bil, da je po zrelem preudarku na okruten način iz koristoljubja 13. decembra lani usmrtil starko Marijo Šimenčevo s Pristave pri Mengšu, z močnim udarcem onesvestil tudi njeno hčer, umobolno in božjastno Marijo, potem pa da je iz omare, v katero je vlomil, odnesel tudi 2.000 din, ki so bili last umorjenkinega sina Jožeta. Poleg tega roparskega umora je bil Tomažič obtožen še dveh manjših tatvin: srebrne ure na Scodo Franceta Hvale in 90 din drobiža na škodo Marice Tometove. Današnjo razpravo je vodil predsednik a o. a Kralj, kot prisedniki pa so sodelo-li gg. s. o. s. Kovač, Lederhas, Gorečan ki Kokalj. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. Sever, obtoženca pa je zagovarjaj odvetnik dr. Žitko. Zločin bo verjetno ostal nepojasnjen Obtožba proti Tomažiču je donela v glavnem na izpovedi pokojničine hčere Marije, ki se je usodne noči prebudila po udarcu po glavi iz am «d levice in našla svojo mater v kuhinji na tleh s»n rimanevamo pobito na glavi. Iz strahu, da bi se storilec ne povrnil, je hitro zaklenila vrata, ki jih je našla aamo priprta, potem pa je legla nazaj m trdno zaspala do jutra. Ko jo je zjutraj zbudil brat Jože, ki se je vrnil z nočnega dela in našel mrtvo mater na tleh v kuhinji, mu je na vprašanje, kdo je bil pri njih, odgovorila: »Ludvik je bil«. S tem je obrnila sum na rejenoa Ludvika Toma-žiča, ki je prišel v njihovo hišo kot 3 mesečni dojenček in je ostal pri njih. dokler ni odrastel. Mati Simenčeva mu je bila druga mati in še ko je bü že drugje v slua>i, se je večkrat vračal v njeno hišo. Marija, ki je po napadu odnesla zdravo kožo, je pripovedovala, da se je Ludvik oglasil pri njih tudi prejšnji dan in da mu je mati ponudila lonček suhih češpelj m kave. Ostanke tega •o našli na ognjišču orožniki. Se preden je Ludvik odšel je trdila Marija, je om na materino prigovarjanje legla v postelj, ker se je slabo počutila po božjastnem napadu. Tudi na dam po umoru jo je vrglo. Poleg Marijinega pričevanja, ki je bilo od vseh izsledkov preiskave najbolj obremenilno za obtoženca, so tudi nekatere druge priče iz soseske vedele povedati nekaj sumljivih okoinosti. Obremenilno in zelo sumljivo zanj pa je bik) tudi njegovo obnašanje po umoru in ob aretaciji. Svoj položaj pa m je obtoženec tako kot pri prvi razpravi tudi na današnji poslabšal z majhno verodostojnostjo svojega zagovora, ki se je v nekaterih točkah izkazal za neresničnega. Tudi orožniki so ga že pri prvih zasliševanjih ujeli na lažeh. Tajil je celo stoodstotno dokazane okoinosti, kaj šele, da bi bfl priznal omar. Kljub tema p« se je sodišče po prvi aprfl-ski »apravi odločilo izvesti nekatere nove dokazne predloge. Ze pri prvi razpravi je na ukrep sodišča prisostvoval zasliševanju božjastne Marije sodni »vedenee dr. Su-her, ki je izjavil, da so njene izpovedi nezanesljive, ker je njena duševnost zaradi rednih božjastnih napadov okrnjena. Ker tudi priče niso doprinesle k razjasnitvi zagonetnega umora ničesar novega, kar bi ne bila že preiskava ugotovila, se je sodišče odločilo, da da bolno Marijo preiskati po psihijatrih. Kljub močnim obremenitvam oproščen umora Todi današnja razprava se je »vlekla v pozno popoldne. Zaslišani so bili znova obtoženec, glavna obremenilna priča Marija, njen brat Jože in nekatere druge priče, glavno pa je bilo zasliševanje izvedenca psi-hijatra dr. Hribarja, ki je 6 tednov opazoval Marijino duševno stanje. Izvedenec kljub očitnim zmakosn Marijine dušeroe manjvrednosti ni izključil verodostojnosti njenih izjav. Vse priče so ostale pri slojih izpovedih in niso tudi danes doprinesle nič bistveno važnega za razjasnitev. Obtoženec pa je pravtako kakor od vsega početka vztrajal pri zanikanju krivde za umor in je tudi danes dosledno zanikal nekatere okoinosti, v katerih resničnost ni dvomiti. V obširnejšem govoru je državni tožilec g. Sever vztrajal pri obtožbi ki zahteval v smislu obtožbe strogo kazen, ki naj bo opomin za težke primere ramorov, ki se zadnje čase bolj pogosto dogajajo tudi na področju ljubljanskega okrožnega sodišča. Po skoro emourmem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo. Tomažič je bil obsojen le zaradi prestopka tatvine na škodo Franceta Hvale na 2 meseca strogega zapora. Ker nra je bü v kazen vštet preiskovalni zapor od dneva po umoru, je kazen že prestana. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil v smislu § 280. k. p. popolnoma oproščen obtoke premišljenega omota. V razlogih te sodbe je predsednik poudarjal, da so sicer podani težki obremenilni razlogi, ki govore za Tomažičevo krivdo. Tako so tudi Marijine izpovedi deloma kontrolirane po izpovedih dragih prič in izsledkih preiskave. Za njegovo krivdo je govorilo tudi precej indicev, pa Tomažičevo nerazumljivo tajenje nekaterih dokazanih okoinosti in lažnivost, na kateri so ga mestoma zasačili. Kljub temu je imelo sodišče pri razsoji precej pomislekov proti zanesljivosti izpovedi glavne priče Marije, ki je morda v bolestnih blodnjah osredotočila ves potek dogodkov na večer umora v obtoženčevi osebi. Tomažič je bfl zanjo prav za prav edira moški, s katerim je prihajala v st&e, pa je možno,, da je bolna ženska prenesla storilčevo viogo na njegovo osebo. Proti tej razsodbi je državni tožilec prijavil revizijo postopanja, enako pa je glede obsodümega dela storil tudi obtoženec, y er jetrno ga bo sodišče začasno izpustilo iz zapora. Ob tej ponovni oprostilni razsodbi glede tako težkega zločinstva, ki je ostalo nepojasnjeno, se moremo vprašati, zakaj je na področju ljubljanskega okrožnega sodišča več podobnih primerov nepojasnjenih kakor pa pojasnjenih. Ali so morda storilci takih dejanj bolj prevejami kakor drugod in jim je težje priti na ded? AK pa so vzroki kje drugje? Psavičen in točen odgovor na to vprašanje bi bil morda tudi za razjasnitev zagonetnih zločinskih dejanj m o ino koristen. Katedrala v Heinum obnovljena Slovita umetnina gotske umetnosti, ki je bila v drugi polovici septembra L 1914 močno poškodovana, je zdaj popravljena tn jo bodo v nedeljo, 10. julija blagoslovili v navzočnosti državnega prezidenta Francije, g. Lebruna. Na sliki: del stropa. Zraven: arhitekt, ki je vodil popravila, g. Deneur Francoska tvornica kulis zgorela Cela delavska četrt uničena V Boulogneu pri Parizu je te dni izbruhnil požar v največji francoski tvornici kulis. Dvajset minut potem, ko so opazili ogenj, se je požar razširil na več tisoč kvadratnih m površine. Objekti so goreli v mogočnih plamenih. Grozila je opasnost da se bo ogenj prijel tudi sosednih hiš, zato so gasilci skušali požar omejiti. Pozvali so na pomoč vse brizgalne iz Pariza. Nad trideset cevi je bruhalo vodo na goreče tvorniške objekte. Kljub temu se je požar širil. Ob eni uri ponoči je gorelo že mnogo hiš in poslopij v sosedstvu tvor-nice kulis. Policija je morala izprazniti za- voljo tega celo delavsko četrt. Na stotine delavskih družin je rešilo samo golo življenje. Ko so ljudje videli, da gasilci ne morejo obvladati požara, je nastala med njimi panika. Mnogi so, videči, da jim bo ogenj uničil vse, skušali prodreti policijski kor-don in priti do svojega stanovanja, da bi od tam odnesli vsaj kakšno reč. šele ob dveh ponoči je gasilcem uspelo, da se ni požar širil dalje, človeških žrtev ni bilo, tem večja pa je materialna škoda. Zaradi zastrupljenja z dimom so morali več ljudi odpeljati v bolnišnico. Kako je nastal ogenj v tvornici kulis, še ni pojasnjeno, Katedrala v lelinsu obnovljena Edinstvena mojstrovina gotske umetnosti Ko se je v septembru 1914 znamenita francoska katedrala v Reimsu, kjer so svojčas kronali francoske kralje, spremenila v velikansko pogorišče, je bil svet prepričan, da je ta mojstrovina gotske umetnosti za vedno izgubljena. Optimistov, ki so menili,, da se bo dala cerkev obnóvii, je bilo malo. In vendar so ti imeli prav! Ko je Francija po svetovni vojni začela obnavljati opustošene kraje, pri čemer so ji pomagali zlasti ameriški vele-bogataši (sam Rockefeller je dal v ta namen na razpolago 37 milijonov frankov), so se pristojne oblasti odločile tudi za restavracijo katedrale v Reimsu. Izvolili so v ta namen odbor arhitektov z mojstrom Deneuxom na čelu. To veličastno obnovitveno delo je sedaj dovršeno, katedrala v Reimsu je obnovljena, očiščena in urejena. Le tu pa tam spominja še ožgano kamenje na žalostni dogodek v septembru 1914. V nedeljo, 10. julija bodo katedralo blagoslovili v navzočnosti najvišjih državnih in cerkvenih predstavnikov Francije, nato' bodo vprizorili srednjeveško igro o Adamu in Evi. Pod veličastnim svodom katedrale se bo ta dan razlegala beseda dominikanskega generala, ki se bo pripeljal nalašč v ta namen iz Rima. Pred zgo- dovinski žrtvenik, na katerem je svojčas stala devica Orleanska poleg Karla VIL, bo položil najvišji angleški sodnik posnetek zastave Jeanne d'Are, delo nekega škotskega umetnika, na cerkvenem koru pa bo prisostvoval svečanostim tudi poglavar angleške katoliške cerkve, kardinal Hinsley. Kardinal in župan mestne občine v Reimsu sta poslala vabila za udeležbo pri svečanostih na vse strani sveta. Računajo, da bo v nedeljo v Reimsu najmanj deset kardinalov, sto škofov in prelatov, zastopniki prijateljskih vojsk, diplomatski zbor in vsi francoski maršali. Najznamenitejša bo pač angleška delegacija. Prišel bo prvi lord adaniralitete, dva generala, trije ministri, 10 lordov in 16 članov parlamenta. To odposlanstvo bo po petsto letüh simboliziralo izrek Jeanne d'Are: »Naj vsakdo živi na svoji zemlji, da more delovati v dobrem prijateljstvu.« V nedeljo pa se bodo oglasile v reim-ski katedrali tudi velike orgle, ki jih je zgradil mojster Oudin Restre L 1841 ter so jih modernizirali postopoma trikrat, nato pa so jih temeljito predelali v zadnjih mesecih. Orgle imajo 88 piščali in jih prekašajo na stvetiu samo orgle v pariški katedrali Notre Dame. ©fisojen na smrt, pomiloščen, umrl Tragedija med neozdravljivo bolnim in strežnico V Parizu bodo pfaatfl liefe» bodo v Parizu pfcssajj Sesfc rxt% fo ericer, kakor je 2e tradicija, od iS. dar 17. julija, ko ofÄtajajo «v FrancJJt dr&wcft praznik ki 20. julija, ko sa bo ma® Parten rta obisku ang^Sks kralj. HanJaji magistrat je dovüdll m sttavuotìtoo teso»« svetljawo pcrestotaàoe v teto ctoeh 7390 tkoQ frwntegy knecöta. Na pariških itfhjrth bcM do prireäBl "oeEfcanska piesiSöa, Jsjjnr nel "bodo vrte® nočni pari. NAMESTO ANEKDOTE Nefea hoßywuodtsBca zveztfertea, S3 Jb ftlieft» t pogodbi klavzulo, da aa ob sme Precten bo raranafteTj Izvedel, da sem conožena, bom £e darre» — točena. ■ jt, BdhdD bi Mminuifl ms (etorafflKs VSAK DAN ENA Ctogobna večeru» 7®traènol Sete zdaj vidim, da sva. pozabi. B iwrtntCi odenorf vo stanje tako obupno, da so zdravniki napovedali bližnjo smrt. PomHostLÄ so ga popolnoma in so ga hteli prepeljati k njegovemu očetu, ki je bdi tisto tako težko bolan. Med prevozom pa je unsi. Na svatbi prijet morilec Blizu Stanima na Poljskem sta paed tremi tedni izginila gozdar Sivy in njegova žena ter dva otroka v starosti pet in sedem let Vse štiri so pozneje našli mrtve pod listjem v gozdu. Oblasti so iskale zäo«nca, a ga niso mogle odkriti. Te dni pa se je oženil gozdarjev brat, ki je pred tedni izjavil oblastim, da se je izginoti gozdar najbrže izselil ▼ Ameriko. Aretirali so ga v trermtku, ko je sedel za svatovsko mizo. Sivy je izjprva tajil, pozneje pa je priznal, da js «n umoril brata in njegovo družino. t; Albanski kralj pride v ČS8 Iz Pieštanov poročajo, da prispe albanski kralj Zogu v juliju na lov na Češkoslovaško. Kralj je kupil svoji soprogi, Mrši grofici Gerak&Ä Appony za poročno darilo graščino Kovarce pri TopoKianäh. Graščino zdaj preurejujejo in opremljajo z največjim komfortam. Plinske maske v Franciji in Angliji Iz Pariza poročajo, da J» naročit glasni odbor za obrambo pred napacfi. iz iah ka 900 tisoč protiplinakih mask iz ksvčo-ka in 800 tisoč mask iz platna. Maafco I» do izdelale zasebne tvorni ce, toda pod državno kontrolo, istočasno poročajo ts Londona, da bo v Angliji pretoàvallsfcvu DB razpolago proti koncu julija, odnoano V začetku avgusta 35 mftfijcnov marie prod strupenim plin ara. Robe pod vodo Dodatno k poplavam na Jamilostil na deset let ječe. Sedaj, po dveh letih, je postalo njego- Faracelovo otočje Nesreča v Dolomitih Dva plezalca, ki sta ▼ Dolomitih pte-zaia na vrh Cima della Pala, je kratko pred ciljem presenetilo hudo vreme. V silnem snežnem viharju in gosti megH plezalca nista mogla več naprej. Ker pa se tudi nista dogla odločiti za sestop, sta sklenila prenočiti v steni. Iz najbližje planinske koče se je odpravila ekspedicija, da ju reši. Našla ju je že ob koncu moči. Eden izmed obeh plezalcev, 52-letni inženir Pianto iz Rima, j. umrl med tem, ko so ga nosili v dolino, njegov tovariš si bo morda opomogel. Rekord angleške lokomotive Angleška lokomotiva tipa Coronation pristopne, z mrzlico okužene soteske Himalaja, da bi naibral še nekaj teh cvetlic^ Nikoli več äs ni vmSL Kako Ja izgnfcO življenje, ns. znano. Vocfctvo državnih wrtov tn ntmuÌH v-Stuttgarta pa je hotelo imeti na seako oesno nekaj teh orhidej. Pretekla js vrsta let, preden mu je uspelo, kajti vsi znani primerki so bih v rokah slovitih zbiralcev in ti se niso hoteH ločiti od njih. Pred kratkim pa je vodstvo iztaknQo eno te-med teh orhidej na javni dražbi neke zbirke rastlin in jo je kupilo. Sedaj se je cvetlica, prvič razcvetela novim gospodaav jem in vzbuja s svojimi krasnimi belo-modro vzorčagtfcni cveti splošno db&ud»« vanje. Neka žuželka pa je rastlino na žalost ranila, da se je mogel raaviü sama en cvet. Praški gofaofefci stadion ht pfišjo perspektivo Transtranska železniška proga, ki seg* od Bender šaha ob Kaspiškem morju do Bender ßahpura ob Perzijskem zaüvu, je bQa nedavno dovršena Prvi vlak, ki je zapustil Teheran ob 7. uri zjutraj, je prispel v ßultasiabad ob 15. uri. popoldne. Z väa>-Joom so se pripeljali mnogi odličniki, ki so ▼ svojih nagovorih slavili tehnično pridobitev dežele, M se bo pokazala koristno tndl na gospodarskem popriščn zlasti m osirom na industrijsko mesto Ande, kjer te» delujejo perzijske preproga. Francija je zadnje dni zasedla Paracelovo otočje pri Hainanu, ki ima zanjo veliko strategično vrednost. Zaradi te zasedbe, je prišlo do napetosti z Japonsko M al tarai pregled i Poezija in narod V češkoslovaški književnosti opažamo znake jubilejnega leta. Dvajsetletnica svobodne republike bo nedvomno obrodila ne samo dolgo vrsto priložnostnih spisov, zbornikov in pregledov in drugo jubilejno literaturo, marveč bo vpljvaia tudi na čisto slovstvo, zlasti na poezijo. Ta vpliv bo t«m večji, ker je letošnje leto obenem najbolj nevarno in pomembno v dosedanji zgodovini republike, in češkoslovaški pisatelji &o postali, kakor je napisal v junijskem zvezka pariške >Europe« Karel Capek.^ skoraj brez izjeme vojaki, kj se za sedaj še boie z duhovnim orožjem, vendar nič manj odioš no iai bojevito. Ob koncu leta bomo lahko ugotovili, kaj je doprinesla dvajsetletnica CSR v narodovo duhovno zakladnico. Za pesniško bilanco teh dvajsetih let pa je značilna pravkar izišla knjiga »Bäsnicky kalendàf let 191» do 1988 (Praha 1938, uredil dr. R. Koneč-ny, ilustracije izbral dr. šant. Kovàrna. Izdal klub založnikov »Kmen« v Pragi H., Narodni trida, cena Kč 18). Organizacija čeških sodobnih založnikov »Kmen« izdaja že vrsto let svoje almanahe, ki združujejo koristno z lepim, poslovno z idealnim. Menda ni bil doslej noben »Kmenov« almanah tako zanimiv ki v toliki meri vreden pozornosti, kakor letošnji Bäsnicky Kalendàf«. Pesniški koledar je prvi hip nekam okoren naslov, ker ne veš točno, kaj naj si misliš pod takimle koledarjem. Ko vzamaš lično opremljeno knjigo v roke, vidiš, da prav za prav nima nič skupnega z navadnim koledarjem in da vrednost te knjige daleč presega značaj in ceno priložnostne ali sezonske publikacije. »Bäsnicky kalendär« je dejansko antolo-fgija češke in slovaške poezije v letih 1918 do 1938. Izraz antologija sicer prav tako mak) kakor koledar zajame pravi značaj te knjige, vendar pove vsaj to, da imamo tu izbor pesmi. Pesimi pa so izbrane tako, da se v njih odražajo dogodki teh dveh desetletij. Gre tedaj za aktualno, če hočete: temdenčno, zlasti celo politično poezijo. Gre za nemalo zanimiv pregled češkega Ln slovaškega pesništva z zornega kota javnega življenja ter njegovih potreb in zahtev. Bojimo se, da bi pri nas takle izbor pokazal malo dobrega. Naši pesniki goje le izjemoma in nekako ob strani v&ega svojega stvarjamia patriotično poezijo. Politični motivi so dokaj redki in pesniki, ki pišejo tako poezijo, so razen te ali one izjeme outsiderji na slovenskem Parnasu. Domovinsko pesem visoke kvalitete nam je dal predvsem 0. Zupančič, markantne pesmi o ciomovinj in narodu, kakor tudi smele politične motive najdeš pri Gradniku in še pri nekaterih. V deželi Bezruča in Macharja je drugače. Češka poezija se je zadnjih dvajset let prav živahno odzivala velikim do-tfodkom doma in v tujini. Skušala je iti "vštric s časom ne le po formi, ki je dostikrat samo krinka modernosti marveč tudi jx> vžgoči življenjski vsebini. Zato je lahko urednik »Bäsmickega kalendàf a dr. R. Ko-nečnv ne le zbiral, marveč predvsem izbiral pesmi iz dovoli obsežnega gradiva, ki mu je bilo na razpolago. »Resnična poezija«, pravi v uvodu, »ne raste v steklenem cvet-ličniaku, marveč iz življenja. A največja je tam. kjer pesnik v trenutku stvarjalnega akta postane središče sveta, če se ni izneveril najvišjemu ukazu: biti povsem in ne-hlinieno svoj in se zavedati, da morajo biti verzi, ki jih piše. signal za revolucijo. Ne mislim razredne revolucije. Mislim na revolucijo, na duhovni prevrat Pesnik, pod katerim ne drhti zemlja in ki ni zadosti občutljivi seismograf, da bi ta potres prenesel v čitateljevo dušo, m pravi pesnik. Smisel poezije med ljudmi je ta, da pretrese človeško dušo v toliki meri, da padejo z nje gnili sadovi in požene cvetno popje nove lepote. Je to nenadno prerajanje in nekako oranje človeških duš .. .< Tako nas torej izbor poezije, ki kaže odziv pesnikov, vodi k vprašanju smisla poezije sploh in njene družbene funkcije. Misel o neprestani duhovni revoluciji je eden izmed ključev k razumevanju Masaryka. ki je prav tako zahteval tako poezijo, täko literaturo. Boj zoper L'art pour l'art se začenja obenem z bojem za novo vsebino človeškega življenja, za preobrazbo v duhu sodobnih idealov. In čimbolj se pred nami temni doba, tembolj čutimo potrebo literature heroičnega diha, ki bo ustrezala dramatični napetosti naše vznemirjene dobe. »Bäsnicky kalendàf 1918 do 1938« je prerez najbolj občutljive plasti češke poezije. Zlato in poezija se preizkušata v visoki tem peraturi. Stari rek, da Muze molče pod orožjem, je že dolgo premagan, kajti današnje Muze se takisto borijo za novo vsebino človeškega življenja ali za njegove stare ideale, ki jih ogražajo temne sil« podtalnega barbarstva. — V prvem delu »Prolog iz teme« čitamo pesmi, ki so nastale tik pred svetovno vojno ali med svetovno vojno, odnosno take, ki so se pozneje dotaknile tega usodnega pojava; izbrane so tako, da pokažejo, kako 6o češki pesniki reagirali na vojno. Od Tomanovega motiva »Pogreb v Splitu v juliju 1914« do Horovih »Dveh minut tišine« je tu vrsta pesmi, ki pričajo, da so Čehi odklanjali vojno in pozdravljali preko njenih razvalin samo svit svobode in boljše človeške bodočnosti. Na. daljni del »Domovina in svet« je naiobšir-nejšj: obsega številne pesmi o prevratu, o Masarykovem triumfu, o Štefanikovi iikar-jevski smrti, o pojavih v Rusiji in drugod v širnem svetu, o velikj gospodarski krizi, o tesnobnih zapletljajih evropske politične drame, o Masarykovi smrti itd. Med pesniki so najvecia imena v sodobni češki in slovaški poeziji. V nadaljnjem delu »Duša in svet« se pesniki vračajo k sebi, vprašujejo s svojih zrelisč usodo, opevajo domačo zemljo in življenje svojega naroda; eo to dokumenti o boju med dušo in svetom. Zadnji del z naslovom »Prolog v luč« vsebuje izraze zvestote domači zemlji in narodu, vere v njeaovo bodočnost in v zm3go resnice, za katero se narod bori. Ta del odpira s pesniških zrelišč »pot k bodočim dnem«, pravi v pregovoru pesnik Jaroslav Seifert, »po kateri pojdemo vsi z zvestim in pogumnim srcem«. Knjiga je opremljena s številnimi posnetki čeških in slovaških plastičnih umetnin, ki kot priloge ubrano izpopolnjujejo razpoloženjski ton celotne poezije, dvigajoč duha od časovnega k nadčasovnemu, od minljivega k večnemu. »Bäsnicky kalendàf« ie prikupen dokument ozkih vezi čeških pesnikov z domovino, dokaz, da so največji virtuozi besede tudi zvesti služabniki narodnega duha in svobodne države, obenem pa bojevniki za boljšo bodočnost vsega človeštva. — s. Zapiski Festival sodobne glasbe v Londonu, »češke slovo« ie priobčilo v številki z dne 7. L m. poročilo o festivalu sodobne glasbe v Londonu. Na tretjem koncertu so dosegli največji uspeh: Bele Bartóka »Sonata za dva klavirja in tolkala«, E. Krenka »Kan-tata iz 1. 1932« jn Fr. Bartoša »Glasba za radio«. Pozornost ie vzbudil 25-letnl Anglež Benjamin Britten, »enfant terrible angleške glasbe«, s svojimi »Variacijami za godalni kvartet«. Na drugem komornem koncertu je zmagala skladba češkega avtor. H A D 1 O Sobota 9. julija Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 18: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporedaä. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Milostijiva gTe na oddih« (vesela zvočna zgodba). — 22: Napovedi, poročila.— 22.15: Radijski orkester. — 23: Esperant-aka ura. Nedelja 10. julija Ljubljana 8: Šramel »Škrjanček«. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Koncert mladinskega pevskega zbora. — 11: Otroška ura (Manca Komanova). — 11.30: Pisan drobiž (plošče). — 12: Vesel koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi, poročila — 13.20: Veseli in priljubljeni napevi (plošče). — 17: Kmet. ura: Važnost pregleda živil živalskega izvora za človeško zdravje. (dT. Šini en Žjbert). — 17.30: Trboveljski pevski jazz kvartet in harmonika solo (g. Ivan Cimerman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Pevski kvartet »Fantje na vasi«. — 20.30: Operetni napevi. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Jean Franci in Radijski orkester. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Beograd 16: Pester spored. — 20: Lahka glasba. — 22: Orkester. — Zagreb 20: Petje, recitacije, lahka glasba. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Plošče. — 20.15: Operetni večer. — 22.20: Lahka glasba. — Varšava 20.05: Plošče. — 21: Kabaretni večer. — 22: Lahka godba. — Sofija 19: Koncert solistov. — 20.55: Operetna glasba in plesi- — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 16: Lahka godba. — 18.20: Zborovsko petje. — 19.10: Klavir. — 20: Zabavni spored. — 21: Kakor München. — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka godba jn ples. — 24: Iz 9tuttgarta. — München 19.10: Orkester in pevci. — 20: Umetniško slavje. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Kakor Dunaj. _ Stattgart 20: Zvočna skicirka. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Veliki orkester in solisti- ja, »Pihalni kvintet« Iše Krejčija. Na tem koncertu so nadalje uspešno Izvedli skladbo V. Vučkovica »Pesmi za sopran in tri instrumente« »speve v netematimem slogu, katerih besedilo so navdihnili sodobni socialni problemi«. To, kakor še nekatere druge skladbe so izvajali člani Češkega no-neta. Na zaključnem koncertu so med drugim izvajali izvlečke iz oratorfja najpomembnejšega švicarskega modernista W. Burkharda. Učinkoviti kontrast temu delu _ piše londonski poročevalec »Češkega slova« — je tvoril Simfonični stavek Slavka O s t e r c a s svojo rapsodično Sormo in barvito instrumentacijo. — Za novega predsednika Društva za sodobno glasbo je bil izvoljen E. Ewans. Prihodnji festival bo v aprilu 1939 v Varšavi ob udeležbi sekcflj 22 dežel. Général Duval, Les lesons de la guerre d'Espagne. Pod tem naslovom je izšla pri Plonu v Parizu 248 strani obsegajoča knjiga znanega francoskega vojaškega strokovnjaka, ki ji je napisal predgovor član Francoske akademije general Weygand. Spis je priporočljiv onim, ki se hočejo globlje seznaniti z vojaškimi operacijami in izkušnjami španske vojne. Politični moment ni v ospredju, vendar francoski pisec ne prikriva svojega mnenja, da ie poglavitni krivec španske žaloigre kom intern a. Knjiga je razdeljena v naslednja poglavja: Postanek državljanske vojne. Kako so se izoblikoval© nasprotujoče si vojske? Kako sta se vzpostavili fronti med obema strankama? »Bilbao. Madrid, Sanitander. Sklepa». Ilustracije in zemljevid izpopolnjujejo ta težki in svarilni dokument sedanjosti. Viktor Car Emin, Matko Mandič. Osvrt na njegov život i rad. V brošuri na 54 straneh (izšla v tiskarni Dragutina Spullerja v Samoboru) obuja znani pisatelj osebnost in zasluge voditelja istrskih Jugoslovenov, ; enega izmed »trolista« Spimčič, Mandič in Laginja. Živahno in vešče spisani življenjepis je izprepleten z avtorjevimi osebnimi spomini in prežet s toplo istrsko domačnostjo. Spis pisatelja V. Cara Emina pomeni lepo počastitev zaslužnega narodnega buditelja in urednika »Naše Sloge«. Stjepan Deljc Dobički, Kobiliéi, južni Kobilicam, Turopoljci. Deliceva brošura nam odkriva potomce turopoljskih gardistov kralja Dušana v Stari Srbiji tn obravnava tamkajšnja izročila o Milošu Kobiljču in o njegovih starših. Pisec skuša z novimi dokazi potrditi že prej razširjeno domnevo, da je bil Miloš Kobilič hrvatskega rodu, iz severnega Turopolja, rodil pa se je T majhnem južnem Turopolju. Tema je zanimiva in avtor jo je umel mikavno obdelati tako da bo zanimala tudi širši krog čjtate-ljev, kakor utegne vzbuditi pozornost zgodovinarjev. Avtorjem namen je bil, da oživi pozabljene tradicije in ustvari živo sliko o važnih dogodkih v preteklosti. Kobiliči, severni in južni Turopoljci so Deliču ena sama velika obitelj, s katero pisec tako rekoč živi, zato so besede, ki jih je posvetil vaškemu in vojaškemu življenju te rodbine iskrene m prepričevalne. Deličeva brošura, ki £ je spisal uvod znani publicist dz. Ivan Hsih, pumeuf dotiewk k «ki zgodovini . _ »Življenje h» »▼et« prinese v prihodnji (ponedèljski) številki članek »Veseljstvo ni prazno« (Temni in svetli oblaki v vsemir-jn. — Kozmični pimi. — Kalcij »med zvezdami*.). A. K poroča o znanstvenih eksperimenti z golobi, nadaljnji članek ee bavi t napredkom hladilne tehnike, nadaljuje se odlomek iz romana Rudolfa Kresala »Student Štefane, Anton Debeljak ee oglaša z »Iz Ljubljane če* poljane« to objavlja jezikovno žrtioo »Slovenski koreni v nemškem rmenstVU«, T. K. pa je prispeval memoar-sko črtico »Pred dvasetimi leti«. V Tehničnem obzorniku te članek o jubileju umetne strele, v rubriki Iz praktične medicine več beležk, v Fofcoamaterjn pa informativni drobiž in poročita. Številko zaključujejo rubrike Filateli ja. Iz filmskega sveta, Praktične novote, Križanka ta Sah. I SPORT Motorji že buSjo Danes splošni trening, Jutri pa velika dirka moto-ciklistov, vse na dirkališču Hermesa Se je že začelo — v ŠiSki namreč na Her-mesu. Motoklub Zagreb je poslal 6 dirkačev, ki so prišli v Ljubljano že včeraj, danes pa prispe še 6 dirkačev I. Hrvatskega motokluba Zagreb. Tudi iz Sarajeva sta dospela dva dirkača, ki se udeležita tekem. Domači so večinoma polnoštevilno zbrani, tehnične priprave pa v redu dovršene. Današnji popoldanski" trening je obvezen za vse dirkače. Sporedi so na razpolago od 4. popoldne Vabimo vse motocikliste, organizirane in neorganizirane, da se udeležijo propagandne vožnje po Ljubljani, in sicer jutri dopoldne. Zbirališče med 10. in 11. dopoldne na dirkališču Hermes, od tod odhod točno ob pol 12. Po dirki bo prijateljski sestanek, razdelitev nagrad in pokalov v salonu restar vracije »šestice«. Občinstvo bo imelo na dirki priliko premeriti in oceniti razvojno pot motorja od .... boste že videli .... do Staričevega in Babičevega Jap stroja. Ne ustrašite se današnjega zračnega napada! Mi dajemo Izraza prepričanju, da si je za to prireditev tako občinstvo, da se je udeleži, kakor motoristi, da tekmujejo, osvo-jilno načelo: Kjer je volja, tam je pot! Vodstvo dirke Športni dan Bratstva bo v dnevih 16. In 17. t m. z bogatim nogometnim in lahkoatletskim sporedom Klub bo one dni obenem slavil 10-letnico obstoja V dneh 16. in 17. julija bo ag&ni SK »Bratstvo« proslavil 10 letnico svojega dela na športnem polju. Kakor vsak mladi klub, tako se ie moral SK Bratstvo boriti z velikimi začetnimi težavami. S krampom in lopato v roki so začeli mladi člani svoie klubovo delo s tem, da so začeli planirati pustinjo pod tovarniškim nasipom in jo preuredili v lep športni prostor. To odročno igrišče je bilo priča prvih tekem in uspehov mladih športnikov. Po razidu »Edi nosti« je SK »Bratstvo« dobil v najem veliko igrišče, ki ga je pred leti po načrtih tehnika Draga Cerer ja lepo razširil in preuredil. Lansko leto pa ga je Kranjska industrijska družba preuredila v moderen stadion za vežbanje in nastope društev, ki goje telesne vaje. Pod vodstvom preudarnega predsednika kluba g. Lojzeta Božiča m agikiega tajnika g. Jožeta Činkoviea. je khib začel zelo uspešno delovati na vseh področjih sodobnega sporta. Največje uspehe ie dosegel ▼ nogometu, tako da je postal trd oreh tudi renomjranim klubom. Poleg nogometnega odseka je bil zelo agilen kolesarski odsek, ki je priredil številne dirke širom Slovenije, ki jih je organiziral neumorni načelnik kolesarskega odseka g. Janko Pucko. Še mnogo bolj pomembne uspehe pa Je dosegel smučarski odsek Iz odseka sb izšli smučarski prvaki Ladislav Kočar, Leopold Markelj, olimpijee France Smolej, ska-kači Grosmajer, Razinger, Ravhekar. Zupan, alpski vozači Zwischenberger, Markelj, Modere, Kozjek in drugi. Klub je vzgojil tufi mlado smučarsko gardo (Ropret, Razinger, Bukovnik). ki bodo kmalu vstopili med eFrto jugoslovanskih smučarjev. SK »Brarts&vo« si je že v prvih letih obstoja • kulukom svojega članstva zgradil smuško skakalnico onstran reke Save ob vznožju gore Mežaklje. Na tej skakalnici so dobili prvo podlago poznejši prvaki Tone Grosmajer, Tomaž Ravhekar, sedanji sokolski prvak Ivan Zupan, mladi Leon Bukovnik fn drugi, ki so pri neštetih skakalnih tekmah častno zastopali klubove barve. V osrčju Karavank na tako zvanem Pustem rovu je klub po načrtih Draga Cerar-ja pred leti zgradil smučarski dom, ki ie eden najlepših v Karavankah. Vse to je sad neumornega dela klubovjh članov, ki ee rekrutirajo večinoma iz vrst tovarniških delavcev. Arhiv »Bratstva« tvorijo nešteti pokali, plakete, slike in priznanice, ki so jih kta-bovi člani pridobili pri smučarskih tekmah doma ter na mednarodnih in olimpijskih tekmah v inozemstvu. Za svoi veliki praznik ai je »Bralstvo« nadelo zelo obširen in pester program. K sodelovanju se je prijavil SK »Železničar« iz Maribora, ki bo prvič nastopil na vročili jeseniških tleh. Prijavilo se je za nogomet tudi neko moštvo iz Nemčije, na sporeda pa so nogometne tekme s starim rivalom »Kovinarjem«. Lahkoatleti bodo imeli dvoboj s najboljšimi atleti AL S. K. »Gorenjec« in Ljubljane. Za zaključek športnih bort> je na sporedu tudi velik direndaj, katerega ee bodo radi poslužili stari in mladi, ker jih bo v dobro voljo spravila prvovrstna godba. Prijatelji sporta iz vse Gorenjske, pose-tit» jubilejno prireditev tega našega agil-nega športnega kluba in mu s svojo udeležbo in podporo dajte novih pobud za nove borbe in uspehe in za še močnejši polet. Športni dan v Slovenjem Gradcu V nedeljo 17. julija priredi SK »Mislinja« v Slovenjem Gradcu svoj športni dan, ki obeta prekositi vse dosedanje slične prireditve na naši severni meji. Ta dan bodo razen pokalnega nogometnega turnirja tudi velike kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine. Spored bo naslednji: Ob 6. start glavne skupine za prvenstvo dravske banovine v Ljubljani pri Kačiču (Tyrševa cesta) za progo Ljubljana-Slo-venj Gradec (118 km), ob 9. start juniorjev na prvenstvo dravske banovine na Glazijl v Celju sa progo Celje-Slovenj Gradec (51 km), ob 10.30 sprejem tekmovalcev pred So-kolskim domom, ob 13.30 sprevod vseh tekmovalcev ln športnikov na nogometno igrišče, ob 14. pričetek nogometnega pokalnega brzega turnirja s promenadnim koncertom na igrišču in ob 20. razdelitev nagrad in družabni večer vseh športnikov in prijateljev sporta v Sokolskem domu. Vsi športniki in prijatelji sporta so vljudno vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo našega športnega dneva in skupno z nami manifestirajo za športno idejo na naši severni meji. V nekaj vrstah Občni zbor ljubljanskega nogometnega podsaveza bo v nedeljo 31. t. m. Kraj in čas bosta še objavljena. Iz »Sportiste«, službenega glasila JNS, povzemamo, da so bile po pooblastilu glavne skupščine z dne 12. dee. 1937 izdane nekatere subvencije kakor sledi: klubom ljubljanskega nogometnega podsaveza: SK Celju din 400, SK Bratstvu z Jesenic din 300, SK Korotanu din 300, SK Marsu din 400, SK Svobodi din 300, ISSK Mariboru din 400 in SK Amaterju v Trbovljah din 300. V našem teniškem športu se spet kuha neljuba afera, M bo vsak čas izbruhnila na dan. Znamenita ameriška teniška igralca in zmagovalca turnirja v Wimbledonu Budge in Mako sta odšla na kratko turnejo po Evropi in bosta na tej poti za dan ali dva obiskala tudi Jugoslavijo. Pri nas so vzeli v roke organizacijo v Beogradu in Zagrebu hkrati in se zdaj priprave razvijajo tako, kakor da bi Budge in Mako igrala i v Beogradu i v Zagrebu. Težava je samo v tem, ker ima primerne partnerje zanju samo Zagreb in jih seveda brez udeležbe na dobičku Beograjčanom noče dati na posodo. Kljub tej situaciji pa delajo v Beogradu in Zagrebu ogromno reklamo in so tudi že na obeh kraiih na kupe vstopnic prodali v naprej. Medtem sta Budge in Mako že nastopila v prvem evropskem mestu, v Budimpešti, kjer se nista prav posebno izkazala. V doublu sta z lahkoto zmagala nad Madžaroma Dallosom in Asbothom, prav tako lahko je opravil Mako z Gabor-jem, medtem ko je Budgeu Slo nekoliko trdo à Sigetijem. Drugi dan je Slo Američanoma v doublu zelo postrani, tako da sta predčasno zaključila igro in v vsej naglici nadaljevala pot v Prago. V Jugoslaviji jih pričakujejo prve dni prihodnjega tedna; kako bo s temi igrami pri nas, bomo še pisali. Zaradi prestopov nogometnih igralcev lz kluba v klub, Id so zdaj pred začetkom državnega prvenstva sploh dovoljeni, je nastala te dni velika zamera v Zagrebu in Varaždinu. Igralec varaždinske Slavije Pa-vletič je tik pred kvalifikacijsko tekmo s Concordijo prestopil v vrste zagrebškega kluba, kar je zelo poslabšalo izglede Slavije na zmago. Po pravilih je stvar v redu, pravijo pa, da so Zagrebčani odšteli Pa- Vletiču lepe denarje, da je prav zdaj storil to »športno« gesto. Slično zadevo imata med seboj tudi Hajduk in Hašk za igralca Koceiča iz šibenika, o katerem trdi Hajduk, da je prav za prav že davno njegov. Kakor beležijo danes vsi naši listi, bo dokončno dne 30. in 31. julija meddržavna plavalna tekma z Italijo. Postava naše reprezentance bo določena šele po prvenstvu posameznikov, ki bo v dnevih 23. in 24. v LjubljanL Za kraj prireditve je bil določen Bled, vendar pa je po pripravah sodeč komaj verjetno, da se bo mogla prireditev izvesti tamkaj, temveč najbrže v Ljubljani. RADOSTI Veselje hitrosti, novih horizontov, doznanja, da ste lepi in oboževani, ker je Vaš puder COTY tako fin, prijemlje se, a njegove nove barve so tako čiste, da Vaša lepota ni bila še nikdar tako sveža in naravna. FUDER COTY POXJEB MLADIH Böi JN DEKLET 10 ato»eMJj J» ta Ttor« Péche, Noisette, Gitane Igu» fttetl» Dto — Srednja šteta» Din 20^-Velttca iteti* Din 36«— pio» troSartna Zftstops^foi Zagreb COTV SK Ljubljana. Ligaško moštvo potuje v Celje. Jutri točno ob 13. naj bodo igralci na kolodvoru. Rezervno moštvo naj bo v nedeljo ob 8. na našem igrišču. Postave in navodila na običajnem mestu! PodseKcija motosekcije ŽSK Hermesa v Celju. Sestanek vseh doslej prijavljenih članov bo drevi ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope« v Celju. Zaradi izleta k motodirkam našega kluba v Ljubljani je sestanek zelo važen, zaradi česar prosim za polnošfcevilrto udeležbo. MOtocikliati, prijavite se za izlet, da pokažemo tudi mi uspešen razvoj naše mlade sekcije! — ŽSK Hermes — nogometna sekcija (službeno). Jutri ob 8, igramo tekmo z Ljubljano. Objavi na običajnih mestih! SK Ljubljana : SK Atleti*. Jutri Ob 17. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med kompletnim ligaškim moštvom SK Ljubljane in celjsikimi Atletiki. V moštvu Atìe-tikov bo Igral bivši član Olimpa čater kot gost. Za gostovanje ligaškega moštva Ljubljane na celjskih tleh vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Zanimiva teniška prireditev v Celju. Jutri od 8. do 12. in od 15. do 19. bo na teniških prostorih SK Celja v mestnem parku prijateljsko tekmovanje med teniškim klubom iz Majšperka im SK Celjem. Ker bosta oba kluba zastopana po svojih najboljših igralcih, bo tekmovanje gotovo vseskozi napeto in zanimivo. Nastopili bodo igralci Banko, prvakinja dravske in savske banovine Etea Sernečeva, Toplak in dr. Občinstvo je vabljeno, da prisostvuje temu tekmovanju v čim večjem številu. Metflflubsko etapno kolesarsko «h*» bo priredil KItAj slovenskih kolesarjev v Celju jutri v dveh etapah na progi Celje — podplat — Poljčane — Konjice (cilj prvo etape) in Konjice — Celje — RogaSka Slatina (cilj druge etape). Start prve etape bo ob 5.30 zjutraj pri »Zeienesa travnika« v Celju. Okrog 10. bodo (Eifea-ä zopet pasirah Celje. Sodelovafi bodo najboljši dirkači iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih krajev. Iz življenja na deželi Iz Kranfa r_Slovenska služba božja bo v nedeljo 10. t. m. Ob 11. v Narodnem domu v Kranja. Udeležba Je vernikov — dolžnost, drugim pa v pouk tn korist Iz Jesenic a_ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. samo ob slabem vremenu) velelilm »Finale«. Poleg tega Para-mountov zvočni tednik. — Sledi »Pesem zadnjega dunajskega kočijaža«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo volefilm »Ana Karenina«; ▼ glavni vk>-gi Greta Garbo. ZALOG. Letošnja proslava Vidovega dneva je bila tem pomembnejša, ker poteče v nekaj mesecih 20 let, ko smo se oprostili avstroogrske tiranije in bo tudi 201etnica onega zgodovinskega leta 1918., k© je tedanji regent Aleksander v imenu svojega očeta kralja Petra I. Osvoboditelja razglasil v prisotnosti zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev naše državno in narodno zedinjenje. Svečanostni govor na proslavi Vidovega dne je imel abituri-ent br. Drašček Stojko, ki je orisal pomen tega praznika. — Pretekla nedelja v Zalogu je kazala prav pisano lice. Ozalj-šano letno telovadi šče našega Sokola je pričakovalo gostov. S skrbjo smao se ozirali proti nebu, ki ni obetalo ničesar dobrega. Kazalo je večkrat, da nam bo usoda nemila in da bo treba bežati kakor lansko leto. Strah je pa kmalu izginil, ko so čini oblaki odpluIL Ob 15. se je začel nastop. Starosta br. Požar se je z globokim čustvom pietete spominjal velikega Sokola blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in staroste Sokola kraljevine Jugoslavije kralja Petra H. Svetlemu spominu nesmrtnega sokolskega kralja Aleksandra I. je vzkliknilo članstvo trikrat »Večna slava!«, njegovemu prvorojencu, mlademu kralju, sedanjemu starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, pa iskreni sokolski »Zdravo!« Z odigran jem državne himne je bil izvršen pozdrav državni zastavi. Nastop sam je m precizen. Kdo ni občudoval elegantnih gibov naših članic in članov pri izvajanju prostih vaj, kdo ni občudoval telovadbe bratov na orodju, kdo se ni od srca smejal našim gibčnim naraščajnikom in otro-čičem. Vse je bilo prisrčno, vse dovršeno. Telovadišče jt* bilo polno. Naši bratje so ga okusno okrasili, naše narodno ženstvo pa je poskrbelo ,da so bili gostje točno in nad vse dobro poetreženl Srčna jim hvala. Bežjakov ata je postregel s prav odlično kapljico. Znano nam je, da se je od nekod prav pridno agitiralo proti naši prireditvi. Nakana pa ni uspela. Telovadbi in veseflei je prisostvovalo občinstva ■več kakor druga leta in opazili smo tudi mnogo aastonjkartjev ©krog toCovadLSčne ograje. Gledali so in vfcteft, da sokolska četa deluje, da ee razvija in se ne ozira Hg na levo n© na desno ,faer dobro ve, da. je Je s požrijvovtrinhn detom mogoče doseči trajne nspetie. Za masmi Je sokolski dan in ob zaključku vemo, da smo uspeli mo-rstoo ki materialno. > JUTRO« St 157« ; MALI OGLASI TSSMEEk Beseda 1 Ola, davek » Din za SUro ali dajanje naslova S Oln. Najmanj-b snesek 17 Din. Nova gostilna 9 Vojaiku nudi več sob za letovanje. Dobra kuhinja, ufciami vina, solnčna lega, brez prahu. Ves pension 25 din. Avtozveza iz Celja, Dobrne. Se priporoča Josip Ban. Vojnik pei Celja. 16224-38 Službo 'dfl&i' Beseda 1 Din. davek 3 Din za SUro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prvovrstne krojače za velike moške kose, — sprejme v stalno delo konfekcija »Elite«, Ljubljana, Prešernova 7. 16251-1 Mlajšo postrežnico pridno in pošteno, starra-jočo pri svojcih, sprejmem za dopoldanski čas. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 7, L nad., vrata 9. 16220-1 Mlinarja spretnega za mlin s 3 pari kamnov in stopami, sprejmem 1. avgusta v službo. Lahko tudi preje. Predpogoj je poštenost. Plača po dogovoru. — Alojzij Ašič, Zagorje ob Savi. 16212-1 Simpatična Dunajčanka Išče mesto nemške vzgo JitelJlce k manjšim — otrokom jugoslovenske rodbine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »C. L 20« 15732 2 Vzgojiteljico Z maturo real. gimn. sprejmem k srednješolskim otrokom. Prednost imajo one, ki so že službovale in ki obvladajo nemški jezik. Nastop 1 .sept. Ponudbe pod »Goli — poštno ležeče Sv. Janez ob Bohinj, jez.« 16058-1 Frizerko prvovrstno moč in mlajSega omočnika, sprejme takoj Mežanova. Bled. 16073-1 Slufbe išče ?aaks beseda 80 pai. davak 3 Din. ca turo aH dajanje naslova s Din. oajmani&l snesek 13 Oln. 500 din nagrade dobi kdor mi preskrbi stalno službo ▼ skladišča ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 162J6-2 Brivski pomočnik mlada in dobra moč. želi spremeniti službo v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«. 16204-2 Pouk 1 Din. davek 3 Din za Sttro ali dajanje naslova S Din. Najmanj i, sne6ek 17 run Ponavljalni tečaj za srednje (meščansko )-BOlce se vrši pri prof. dr L Rozmanu, Ljubljana, B elwelsova e. 5 od 10. VIL do 20. vm. 15538-4 77» ff ! Beseda 1 Din. davek 3 Din za Sttro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-Si znesek 17 Din. Male blagajne za vzida nje, že od din 525 naprej, dobavlja in cenik pošlje na zantevo Ljublj. komerc. družba, Ljubljana, Levčeva 43. Telefon 24-08. 16171-6 Stavbeniki pozor! Vedno r zalogi apno vsaki količini po najnižjih cenah, prodaja — Mravlje Jože, Podpeč - Preserje 16176-6 Plinski reso in razno pohištvo, prodam Ogledati 10.—12. in 16.— 18. Cankarjevo nabrežje 5, II. nadstropje. 16287-6 U Delavca pošten, priden, vojaščine prost, mlajši, dobi takoj službo v skladišču. Predstaviti se ie do 8. . m. ▼ trgovini Ignac Andrašič, — Kranj. 16114-1 Modistko sprejme Ivanka Stegnat, — Stritarjeva 9. 16132-1 Mlajšega natakarja jmožnega nemščine, sprejme takoj Kolodvorska restavracija na Jesenicah. 16166-1 Parketni odpadlri popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44. 16086-6 Kunirn Beseda 1 Oln. davek 3 Din za Slfro all dajanje naslova 5 Din. Najmanj-S, znesek 17 Din. Rudeče višnje in ribizel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor. Aleksandrova c. 39. 16194-7 ZAČASNA OHROMELOST. Znanstveno Je dokazano, da regulira »KA-LEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi celi organizem in uravnoveša živčni sistem, take) da postane človek zopet krepak in spo-sob n delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo: Zahtevajte Beograd. Masarvkova 9. Miloš Harkovlč. % K ALE-FLUID« se dobiva v lekarnah In drogerijah. Beg. S br. 10537/33. HIŠA za dmsfjev 1,050.000 V centru Beograda, najlepše mesto, z gosposkimi stanovanji po 2 sobi, jedilnico, kuhinjo, kopalnico, in vse ostalo. Vse pri-tikline v pločicah, kopalnice s vzidanimi kadini. Izredno ugodna priložnost za naložitev denarja. Renta bruto letno din 130.000, neto din 110.000. Hiša je tako moderno zidana, da bo primerna za 20 let vnaprej. Vsa mednadstropna konstrukcija je zidana iz armiranega betona Fasada je iz kamna, vhod večbarvni naravni marmor, vrata iz nikla in antikorodala, parket najboljši, okovje bela kovina. Kiša predstavlja veliko bogastvo in nenadkriljivo varnost za vložen denar in odlično obrestovan je. V gotovini potrebno din 700.000; ostalo hipoteka — Prodaja izključno B O V A N, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 5, palača »Ta-Ta« — telefon 27-978. INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! ZAKLETI GRAD Steklenice Fr. Jožef ove, čiste, kopo. jemo. Drog. Kane, Židovska ri. 1 Ljubljana. 16245-7 Beseda 1 Din, davek 3 Dm za atro all dajanje naslova 5 Din. Najmanj-& sneeek 17 Din. Pristen med cvetlični, smreko, m hojev po najnižji ceni nudi krčma Ružigaj, Dobeno. 16182-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio aparat znamke Radiola, 4-cevni, prodam. Šivalni stroj, Singer, malo rabljen, prodam. Boloh Antonija, — Kolodvorska IS. 16248-9 Lokali _ 1 Din. davek 3 Din sa Sttro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanj-Si sneeek 17 Din. Dobroidočo gostilno * vrfrkrm prometom ter dobro vpeljano, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jot«. 16242-19 Trgovina mešanega blaga dvajset let obstoječa in dobro renomirana, na najpro-metnejšem kraju v Krapin-skih Toplicah, se proda radi prevzetja drugega obrata. Potrebna gotovina najmanj din 100.000.— Informacije pri upravi kopališča v Krapicskih Toplicah. , 16207-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naj manj-š) znesek 17 Din. Auburn limuzina, skoro nova, 2 rezervi, izredno ugodno naprodaj. Ogled in pojasnila: American Motors, Tyrseva, Ljubljana. 16201 Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Otvarjamo prodajna skladišča v Beogradu, Mariboru in Novem Sadu za hitro razpečavanje našega na debelo zahtevanega predmeta. Edinstvena prilika dobrega stalnega zaslužka. Potreben kapital din 130.000.— Samo resne osebe, inteligentne, s potrebno trgovsko naobrazbo naj se javijo z obširnimi pismenimi ponudbami in s podrobnimi podatki pod »50308« na Publicitas, Zagreb. 16209-16 Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO ?oovču ie po najvišji ceni in takojšnjemu izplačila Koncesijomrana trg. agen tura za bančne posle AL. PLAN1NŠEK, Ljublj-na, Beethovnova 14. Telefon 35-10. 220-16 Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« tnali osrlasnO? Frizerski salon dobro vpeljan, s 4 damski-mi kabinami, obstoječ 8 let. v bližini centra Zagreba, zelo ugodno na prodaj radi odselitve v tujino. Ponudbe na : Očanovič Gerim, Zagreb, Samoborska c. 11. 16163-19 rl 1 Din. davek 3 Din za Sttro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Veliko tovarniško zemljišče v Novem Sada, v neposredni bližini dunavskega pristanišča, odlična lega, kamenita pot, zemljišče na oglu nasproti plinarne z 180 m fronte, velikost cca 1 in Va jutra, poslopja eno in dvonadstropna, svetla, delavni prostor približno 5000 kv. m, velik dvoriščni prostor, naprodaj. Ponudbe na ogl. zavod Schmolka, Novi Sad. 16188-20 Krasna nova vila en ona ds tropo», večstano-ranjska, naprodaj. Vse moderno izdelano, 1000 kv. m vrta. Za 120.000 din. Po-izve se pri postaji v restavraciji v D. M. t Polja pri Ljubljani. 16254-20 Malo posestvo na ugodnem prostoru, pol ure od Celja, 3 minute od Mariborske ceste, prodam takoj radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16151-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih htt ter vU. ima naprodaj grad beno strokovno izobra žen posredovalec Kuna ver Lad vik Cesta 28. oktobra 6. Te lefon 37 33. Pooblaščen graditelj In sodni ceni telj za nasvete brez D lačno na razpolaga 25-20 Beseda 1 Din. davek s Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje komfortno, poceni oddam za Bežigradom. Posavskega 7, za 1. avgust ali september. 16252-21 tanovanjd Seseda 1 Din. davek 8 Din za Sttro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Skromno stanovanje manjše, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2 osebi«. 16186-21a Sobo O it Uli seseda 1 Din. davek S Din sa Sttro ah dajanje laslova 5 Din. Najmanj ti znesek 17 Din. Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. — oprem vhodo 'imartinffcf C. 10. Parte T Popolnoma «rejeno »daj, ' samo falrim. 16264-24 Naročniki »JUTRA« 16229-23 Opremljene sobe z eno ali dvema posteljama oddam na Sv. Petra nasipu 43. buffet. 16283-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, lepo v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16266-23 Sončno sobo opremljeno, poseben vhod oddam takoj. Tyrševa 37, I. nadstr.. desno. 16210-23 Informacije seseda 1 Din. davek a Oln za SUro ah dajanje uaaiova 5 Din. Najmanj 0, znesek 17 Din. Preklic Podpisana prekličem svojo hčer Miro Meze in s tem nisem plačnica nobenih dolgov. Franja Meze, Krakovski nasip 18, Ljubljana. 16247-31 Dopisi Beseda 1 Din. davek 3 Dm za Sttro ali dajanje naslova S Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Josip Draksler naj se takoj javi. Nujno. Dvorakova 87. 16263-24 Pozor! — 1 Lastniki MINI [MAX a parat dv! Neki Viljem Mandič obiskuje naše stranke In se nepooblaščen izdaja za zastopnika tvrdke Minimax v Zagrebu ter v tem svojstvu vrši pregled In polnjenje Minimax aparatov. Radi tega opozarjamo razne tvrdke in podjetja, da odklanjamo od sebe vsako odgovornost za škodo, nastalo zaradi nestrokovnega pregleda aparatov. Priporočamo lastnikom Minimax aparatov, da v takih primerih pokličejo policijske organe, da se onemogoči škodljivo delovanje teh ljudi. Naši zastopniki so opremljeni z našo izkaznico in isto-tako z legitimacijo trgovske zbornice, Minimax proizvodnja gasilskih aparatov, Zagreb, Hatzova uL 25 INDIAN0I\ domače prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo MOTOCIKLISTi ! J fe zanesljivo olje ker je njegov 2 „film" kot elastična blazinica, zato 1 poveča kompresijo ^ 3 tem a poveča brzino motorja E ne odpove pod najtežjimi okoliščinami 10.000 Din. ENO-IN VEČBARVNE1 JUGOGRAFIKA ' fv.CUMJLnOM^ll 1 Dia. davek 3 Din aa Sttro ali dajanj« naslova S Din. Najmanj-«• m«Mk 17 Din j Tisoče zahval prejema »MORANA« letna I oblačila, vetrni perilo it I prodaja najceneje | PRESKER, I Sv. PETRA a 14.1 čitafte in širite »J U T R 0 « Wzm L XV Lasje presta- ncto takoj izpadati-t— in zrastejo na plešastem mestu-odstrani prhljaj iti. jaca in hrani lasne korenine • POŠILJAMO PÒ POVZETJU • STEKL.DIN.50- IZDELEK SVETOVNEGA SLOVESA i ZAHVALA Vsem, ki so nas v globoki žalosti ob težki Izgubi naše preljube IVE LAMPER tolažili, z mami sočustvovali, nam Izrazili na katerikoli način sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in vencev, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Mušiču, g. ravnatelju Reyu in ostalemu osobju tovarne »Jugo-tanin«, sokolskemu društvu, bratu Milostu za ganljivi poslovilni govor, godbi jugotaninski in gasilski, ter vsem znancem In prijateljem, ki so blagopokojno spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti k večnemu počitku. SEVNICA, dne 6. julija 1938. ŽALUJOČI OST ALL Za vedno nas je zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod FERDO SKOK PES. NABED. VODNIK V POKOJU v petek 8. t- m. ponoči. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. julija 1938. ob 6. uri popoldne Iz hiše žalosti »Mirasan« na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu. Kaaaze pri Petrovčah, dne 8. juBja 1938. Žalujoča soproga TEREZIJA, MERI, KRI STA tal FERDO, otroci; JELKICA, vnukinja. Za svoje motorje kupujte le »INDI AN OL« Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki IGN. V OK - Tavčarjeva ulica ZAHVALA Vsem, kl so ob prezgodnji smrti gospoda Beograjska radiopostaja POTREBUJE m svoj veliki orkester bas trombonista (trombone basso). Prednost imajo strokovno kvalificirani godbeniki jugoslovenski državljani. Nastop službe 1. septembra t. L Mesečna plača 2.400 din. Ponudbe naslovljene na RADIO A. D. v Beogradu, (muzičko odelenje) se sprejemajo do zaključno 25. julija t. L Direkcija Radio A. D. si pridržuje pravico, da pozove reflektante na poskusno sviranje v primeru nezadostnih dokazov o njihovih strokovnih sposobnostih. Inž. ANTONA RUDEŽA z nami sočustvovali, počastili njegov spomin in okrasEB njegovo zadnje bivališče z venci in cvetjem, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. banov, zdravnika dr. Oražnra, ki mn je požrtvovalno lajšal trpljenje in g. dekana Skubicu, kateri ga je previde! z zadnjimi tolažilL Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini iz Ribnice in Nove Stifte, zastopnikom Gasilske zajednice dravske banovine, gasilcem župe Kočevje, zastopnikom oblasti, korporacij in društev, delavcem ter vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V RIBNICI NA DOLENJSKEM, 8. julija 1938. Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaija Fran Jeraa. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljuhljani.